Leto 1895.
221
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XLII. — Izdan in razposlan dne 25. junija 1895.
Vsebina: St. 83. Zakon, o železnicah nižega reda, katere je zagotoviti v leto 1895.

Zakon z dne 19. junija 1895. 1.
0 železnicah nižega reda, katere je zagotoviti v letu 1895.
S pritrdilom občh zbornic državnega zbora "Zujern takö:
člen I.
Vladi se daje oblast, po pogojih lega zakona Zagotoviti izvršitev nastopnih železnic, namreč:
.	1 • Od postaje Marijanske ldzni na progi
jžavne železnice Polzenj—Heb črez Teplo, Bečov J*1 Krâsnÿ jez v Karlove vare v stik z osrednjim odvorom, ki se tamkaj napravi na doniškili ^niljiščih mestne občine Karlovi vari;
Že) 0C^ kakega mesta pod št. 1. navedene v eznice blizu Krasnega jeza črez Slavkov v Loket
»tik s progo državne železnice Loket—Nové sedlo;
I , od postaje Vodüany na progi državne že-eznice Cmunt — Polzenj v Tÿn na Voltavi;
lp. •	0(t postajo Čerčany na progi državne že-
-nice Dunaj-Praga v Kolin s krilom od Rataje v Kâcov;
.	od postaje Strakonice na progi državne že-
J'znice Gmunt-Polzenj črez Blatno v Bfeznico v stik P,0go državne železnice Protivin — Zdfce;
j . °d postaje Novÿdvür na progi državne že-'ni(e Polzenj—Heb v Bezdružice;
<Sl««ttUoh.)
7.	od postaje Absdorf na progi državne železnice Dunaj — Praga v Stockerau v stik s priv. avstrijsko severnozapadno železnico;
8.	od postaje Dunajsko Novo mesto na progi južne železnice Dunaj—Trst v Puchberg z even-tuvalnim podaljškom na Schneeberg;
9.	od postaje St. Pölten na progi državne železnice Dunaj—Linec v Kirchberg na Pilavi;
10.	od postaje Zell am See na progi državne železnice Bischofshofen—Wörgl črez Mittersill v Krimml;
11.	od postaje Trzebinia na priv. severni železnici cesarja Ferdinanda ali od kakega primernega mesta tamkaj vanjo prehajajoče dovlačnice Siersza-Trzebinia v Skawce v stik s progo državne železnice Sucha — Skawina;
1 2. od kakega mesta pod št. 11. imenovane proge pri Pili v Jaworzno;
13. od postaje Chaböwka na progi državne železnice Žywiec—Nowy S%cz črez Nowy targ v Zakopane;
14-. od postaje Borki wielkie na progi državne železnice Levöv—Podwoloczyska v Grzymalöw;
15.	od postaje Kolomyja na priv. železnici Lev6v-Črnovci-Jasy črez Horodenko v Zaleszczyki;
16.	od postaje Beroun na češki zapadni železnici črez Lodenice in Hoïelice v Dušnlk v stik s progo državne železnice Praga—Duchcov, even-tuvalno privzemši obstoječo dovlačnico Nučiče— Dušnlk.
56
Člen 11.
V členu I. imenovane železnine je, izvzemši lokalne železnice St. Pölten — Kirchberg na Pilavi (št. 9.), Zell am See — Krimml (št. 10.) in Cha-böwka—Zakopane (št. 13.), katere je izvršiti z ozko raztečino, napraviti s pravilno raztečino, in sicer v št. 1.. 2. in 16. oznamenjene proge Marijanske lažni—Karlovi vari, K rasti ÿ jez—Loket in Beroun— Dušnik kot véliké železnice druge vrste, ostale pod št. 3 do 15. navedene proge pak kol lokalne železnice.
Delni kos Chabôwka—Nowy targ pod št. 1 3. navedene lokalne železnice Chabôwka—Zakopane se more napraviti s pravilno raztečino, ako se privzame v železnico s pravilno raztečino iz Chaböwke črez Nowy targ do deželne meje.
Ugodnosti in olajšila, ki so po določilih zakona z dné 31. decembra 1894. I. (Drž. zak. št. 2. iz I. 1895.) po upravnem potu pripustne za železnice nižega reda, veljajo popolnoma o vseh spredaj navedenih železnicah.
Dopustilno dobo je odmeriti največ z 90 leti, računčč od dneva, katerega se dopustilo dodeli.
Člen III.
Za železnice, oznamt njene v členu I., št. 1. do 3., more država ob dodelitvi dopustila podeliti na dobo 76 let, računeč od dné podeljenega dopustila, poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti posojil, katera bo v dobavo novcev vzprijeti za zgoraj navedene železnice pri češki deželni banki v spodaj navedenih največinskih zneskih, in to takö, da bo, ako ne bi letni čisti donos spredaj imenovanih železnic dosegel zneskov, za katere veljâ poroštvo, državno upravstvo dopolnilo pri inanjkljaj.
Čisti letni donos, katerega porokuje za zgoraj navedene železnice država, se vstrezno z zgora-njimi posojili ustanavlja za posamezne železnice z nastopnimi največinskimi zneski:
NajveCinski znesek v goldinarjih avstr, vrednote
Marijanske läzni—Karlovi	posojila	državnega poroštva
vari		4,050.000	172.000
Krâsnÿ jez—Loket . .	1,200.000	51.000
Vodfiany—Tÿn na Voltavi	660.900	28.00O
Člen IV.
Zagotovilo v členu III. oznamenjenega poroštva je zvezano s pogojem, da bo kraljevina češka vkupe
z deležniki po polni nominalni vrednosti prevzela osnovnih delnic delniških družeb, ki se za te železnice napravijo, za tu spodaj stoječe nominalne zneske najmanj, pri čemer pa za te osnovne delnice ni za časa gradnje (člen X.) plačevati inter-kalarnih obresti :
Marijanske lâzni- Karlovi vari .	. 1,075.900 gl-
Krasnÿ jez —Loket................ 500.000 »
Vodfiany—Tÿn na Volttfvi .	. .	300.000 „
Državno poroštvo za železnico Marijanske lažni—Karlovi vari se nadalje navezuje na pog°J' da do 31. dné decemhra I 898.1. proti osnovnim delnicam ti železniški podjetbi prepusti mestna občina Karlovi vari od domskih zemljišč, ki jih ona ima> 35.400 kvadratnih metrov največ, kolikor se ta p°' trebujejo za napravo osrednjega kolodvora za Karlove vare in niso že bila odstopljena na korist železniške podjetbe Karlovi vari —Johann-Georgen-stadt. Znesek osnovnih delnic, ki jih je za to dati mestni občini, je ustanoviti dogovoroma med državo in občino, in ako bi se dogovor ne mogel skleniti, po prostovoljni sodni cenitvi.
Podpis in pravočasno vplačilo vseh osnovni!1 delnic, ki jih potemtakem prevzamejo deležniki in katere je po meri potrebščine vplačati v času gradnje, je zavarovati še pred podelitvo dopustila takö, kakor ukaže državno upravstvo.
Člen V.
Pri izvršili) člena III. naj se ukazila člena I^‘ v zakonu z dné 26. decembra 1893. 1. (Drž. zak; št. 33. iz leta 1894.) o napravi železnice po ips^ dolini uporabljajo s to izpremembo, da se smej0 kolkovnlne za kupone vpostavljati v obratni raču11 kot strošek.
Prav tako je smčti upravne prispévke, katere je plačevati češki deželni banki, v višini */« °^' stotka posojilnih zneskov, ki so vsak čas še n®’ razdolženi, in pa kaka povračila za davke in Prj' stojbine, ki jih je dajati imenovani deželni banki, vpostavljati kot strošek v obratni račun v členu I > št. 1. do 3. navedenih železnic.
Člen VI.
Gledé železnic, oznamenjenih v členu K’ Št. 4. do 15., se daje vladi oblast, da dodeljuj01 dopustilo prevzame osnovnih delnic delniških d)11 žeb, ki se za te železnice napravijo, v tu sp°‘ stoječih največinskih zneskih, namreč:
teröany—Kolin s krilom v Kdcov btrakonice—Bfeznice	.
Novÿ dvùr—Bezdružice ....
^‘ockerau—Absdorf..........
uiiajsko Novo mesto—Puchbe Ochneeberg)
300.000	gl.
200.000	,
130.000	,
40.000	,
200.000	,
200.000	,
320.000	,
420.000
116.000	,
235.000	,
210.000	,
425.000	,
Chaböwka—Nowy lokalne železnice,
ge -	---« ..,	z ozirom na io, da
eventuvalno prvi kos privzame v železnico s pra-(člen raz^e^'no YL Chaböwke do deželne meje r ?.r* . > drugi odstavek), dopustilo dalo dvema žol .lrna P°djetnikoma, se more spredaj za vso ljenfni<^° L llajve^‘m zr>eskom 235.000 gl. ustanovna 1 P,lspevek države porazdeliti po razmerju želez-LIle dolžine na oba delna kosa.
St. Pölten — Kirchberg na Pilavi £e am See Krimml . . . p! zebinia—Skawce	. . .
^da—jaworzno
l'baböwka Zakopane ! ! ! orki wielki e—Grzymalöw .
0 0,nyja Zaloszczyki . . .
^ko bi se za delna kosa ni Nowy targ--Zakopane namenjene v členu 1., št. 13.,
targ
Člen Vil.
Država naj plačuje proti nekolkovanim pre-jemnim potrdilnicam, in skrbi naj se za t6, da se plačani zneski uporabijo samo za gradnjo in opremo oznamenjenih železnic.
Člen IX.
Vlada se pooblašča, da v založbo potrebščine za vplačevanje osnovnih delnic, katere po členu VI prevzame država, vzprejme pri češki, oziroma pri gališki deželni banki ali drugih finančnih zavodih po kar se da najboljših pogojih posojila, katera bo obrestovati s štirimi odstotki na leto največ in povrniti najkesneje v 75 letih.
Člen X.
Gradnja v členu I, št. 1. in 2., oznamenjenih železnic se mora dokončati najdalje v dveh letih in pol, gradnja v členu I., št. 3. do 15. navedenih železničnih prog pak najdalje v dveh letih, računčč od dné poslednjega dopustila, in dokončane železnice se do tega časa morajo izročiti javnemu prometu.
nj(. Udeležba državnega zaklada pri nabavi glav-i e Za lokalne železnice, imenovane v členu VI., zvezana s pogojem,
■ da se nabava ostale glavnice za gradnjo okalnih železnic, kolikor se ta glavnica ne dele*1 '3° vc^e^erl‘h občinah, okrajih in zasebnih >ni Z,ni. s prcvzetbo osnovnih delnic po polni novel I ^rednosti, zagotovi s finančnim sodelovanjem e oženili kraljevin in dežel;
drža * .^a SC osnovn'm delnicam, katere prevzame p dVa ’n gledé katerih se glasovalna pravica po sov r ne SIri(^ omejiti na največinsko število gla-Se 1 nasproti posestnikom prednostnih delnic, ki rnotda izdadé, dodelé iste pravice kakor ostalim sn°vnim delnicam, in
ôim Î se dividenda, katera pristoji prednost-osn .lca,n> ki se morda izdadé, preden nastane nie Vnim delnicam pravica do dividende, ne od-rJ'* '/■ več kakor s štirimi odstotki.
Člen VIII.
Da izpolnijo to dolžnost, naj koncesijonarji dadö primerno zagotovilo državnemu upravslvu takö, kakor ono to določi. Ako se ne bi izpolnjevale gori omenjene dolžnosti, moči je izreči, da je ta položnina zapala.
člen XI.
Gradnja in dostavke gledé železnic, oznamenjenih v členu I., št. 1. do 3., naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je treba oddajati ločena od nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po dogovoru med državo in deležniki, in ako bi se dogovor ne mogel skleniti, po prostovoljni sodni cenitvi.
evz,une država, naj se opravljajo po méri potreben Za ^rac*ni0 železnic, toda še le s tistim časom, 0naar k° po mnenju vlade in po dokazilih, katera Se 1 ^resku^uje, zrnatrati té že za zagotovljeno, da jn ° držali dopustilni roki za gradnjo (člen X.), a s« bo izhajalo s proračunjeno glavnico za njo.
Vplačila na osnovne delnice, katere v členu VI.
Sestava podrobnega projekta in proračuna stroškov, in pa oddaja gradnje in dostavek železnic, oznamenjenih v členu 1., št. 4. do 15., naj se opravlja v porazumu z deželnimi odbori dotičnih kraljevin in dežel kolikor moči pod ingerenco vlade in po pogojih, navedenih pri gradnji državnih železnic.
Člen XII.
Obral po železnicah, oznamenjenih v členu I., št. 1. do 15. naj, kolikor bi se glede obratovanja železnic, navedenih št. v 5. do 15., ne sklenil kak drugačen dogovor z dotičnimi deželnimi odbori, vrši država na račun koncesijonarjev ves čas, dokler traja dopuslilo, in koncesijonarji bodo dolžni, upravstvu državnih železnic povrnili stroške, kar jih bo to v resnici imelo vsled tega obratovanja in kateri se eventuvalno ustanové s poprečninskim zneskom.
Pri lem bodi gledé železnic, ki jih je po členu III. zagotoviti na podstavi poroštvenega zagotovila države, upravstvu državnih železnic, prevzemajočemu obratovanje teh železnic, do časa, dokler se državno poroštvo res zahteva ali dokler se po državi dane poroštvene naprednine še ne vrnejo, pridržano, da po svojem prevdarku vreja obrat in ustanavlja tarife, oziraje se na vsak čas obstoječe prometne razmere.
Člen XIII.
rlné
železnice, napravljenega po čelnu III. zakona z 11. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 229.), govore čega o pridobitvi češke zapadne železnice, moravs mejne železnice in moravsko-sleške osrednje leznice za državo, in v ta namen je prednostno P° sojilo, katero je državi po členu II., št. 1- sPre ^ omenjenega zakona prevzeti, da je sama P*a ’ zvišati na nominalni znesek 28,500.900 g' avstr, vredn. ali 75,000.000 kron vrednote. ust^ novljene z zakonom z dné 2. avgusta 1892. l.(0‘
zak. št. 126.).
Gledé železnice, katero je potemtakem napra viti, se dovoljuje prostost od kolkov in pristoj od vseh pogodeb, vlog in listin zastran odkupa zemljišč, zastran gradnje in opreme železnice, •" P od prenosnine, kar se je nabere ob nakupu zemlj1®1”
Člen XIV.
V členu XIII. oznamenjeno železnico na' državno upravstvo obratuje v svoji upravi; obrat se smé na kakega zasebnika ali kako družbo prenes samö na podstavi zakona, ki se o tem posebe 'zd '
Vladi se daje oblast, da v členu 1., št. 10. navedeno zvezno progo od postaje Beroun na češki zupadni železnici v Dušnfk v stik s progo državne železniče Praga—Duchcov napravi na državne stroške s proračunjenim skupnim zneskom vseh stroškov za 1,950.000 gl., kateri naj velja za naj-večinski znesek.
Izvršitev te proge je zavezana s pogojem, da kraljevina češka z deležniki vkupe plača prispevkov k stroškom za gradnjo te železnice v efektivnem znesku 115.000 gl. à fonds perdus.
Stroške za gradnjo zgoraj omenjene železnice je založiti iz investicijskega zaklada češke zapadne
Člen XV.
Izvršitev tega zakona, kateri stopi v i'10^ z dném, katerega se razglasi, se naroča Mojci"11 trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu minist!"'
Na Dunaju, dné 19. junija 1895. 1.
Franc Jožef s. r.
Windiscli-Graetz s. r. Wmmbnmd s.r-Plennr s. r.