Zgodnja Eaiolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. fiO kr., /h pol leta 2 gld. 40 kr., za eetert leta 1 gld. kr. V tiskarnici eprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za eetert leta 1 gl ; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXIII._V Ljubljani 9. prosinca 1880. List 2. Mzgtctti bogotfubnih otrok iz rsih časov kersaastra. II. 15. Sv. Germana. (Dalje.) Mala Gesjnana je imela do revežev tako dobro serce, da se solz ni mo^la zderžati, kadar jih je gledala, posebno če so bili kako telesno pohabljeni, kru-ljevi. Jokala se je z jokajočimi in vesela je bila z veselimi. Vsak njen darček je bil tako rekoč v kerščansko ljubezen zavit, predenj ga je dala. Sv. Duh jo je pa tudi večkrat nagibal, da je re vežem še dušno dobroto delila, ne samo telesne. Če so se ubogi pritoževali, da jim je tako hudo in morajo toliko terpeti, jela jim je tako gorko in prepričavno, tako serčno in lepo govoriti o Jezusovi revščini, da so bili mnogi nadložni potolaženi in so se v serce ginjeni jokati začeli. O to jc bil dober otrok, ki je želel le družim terpljenje lajšati, za svoje grozovito terpljenje pa se še zmenil ni. Germana je čutila mnogokrat tolike bolečine vsled svoje bolezni, da se je morala nektere dni na posteljo vleči. Pa vse je preterpela s pravim otročjim veseljem. Nihče ni slišal pritožbe, le besedice ne, iz njenih ust. Ko je bila Germana sedem lčt stara, se je naenkrat vidno zboljšal njen žalostni stan. Jela je rasti in čutila se je vedno močnejšo. Na njenem obrazu je bilo videti nekaj posebno častitega, nekaj nadzemeljskega, nebeškega: kakor bi ji lepa duša skoz oblaženo obličje posijala. — Po vasčh tistega kraja takrat še večidel ni bilo nobene šole. Če je pa kje bila ktera, je bila za dečke, za deklice le prav redko kje. Germana ni nikoli vidila nobene šole. Ob nedeljah popoldne pa so se vsi otroci zbirali v cerkvi. Tu so jih [duhovni podučevali v kerščanskem nauku. K temu poduku je blaga Germanica silno rada in pridno hodila. Neizrečeno je bila pazljiva; le očesa ni odmaknila od ust mašoikovih. Razlago verskih resnic si je tako zapomnila in sploh je kazala toliko razumnost v božjih reččh, da so gospod kar stermelijn bili so silno veseli tako pridne in blage deklice. Ce jim noben otrok ni znal odgovoriti kakega vprašanja, Germana je gotovo znala povedati, pa kako lepo, kratko in razločno. Njena goreča pobožnost, njeno točno znanje, njeno ljubeznjivo krotko vedenje: vse to je bilo duhovnemu pastirju tolikanj všeč, da so jo odločili za pervo sv. obhajilo, čeravno je bila Še le osem Ičt stara. Ko je Germana to zvedela, je bila njena duša s toliko radostjo napolnjena, da je pokleknila pred podobo Matere Božje in v solzah detinskega veselja se zahvaljevala svoji nebeški Materi. Kajti po sv. obhajilu je že več Časa hrepenela, pa v toliki mladosti še ni pričakovala te sreče. Vendar to njeno obilno veselje se zdaj še ni spolnilo. Bog je drugač odločil. b) Mesto pervega — zadnje obhajilo. Še eno serce je bilo, ki je z enako radostjo čutilo veselo novico, da pojde Germana k pervemu sv. obhajilu. Io to serce, ki se je z radostno deklico pervega sv. obhajila tako veselilo, je bilo preblago serce njene dobre matere. Menim, da je malo tako ginljivih prizorov, kakor mora ta biti, če istin^to pobožna mati svojega preljubega otroka, ki je prepričana, da je še ves nedolžen, vidi pervikrat pri sv. obhajilu in se pri tem v živo spominja tistega blazega trenutka, ko je bila tudi sama pred toliko in toliko leti pervikrat sprejela Jezusa Boga v svoje deviško serčice! Pa oh! — Germanina mati niso učakali te zaže-Ijene in že napovedane sreče, da bi bili vidili svojo tako serčno ljubljeno, angeljsko nedolžno hčerko pervikrat pri mizi Gospodovi! Kmali potem, ko je bila prihitela Germana domu z veselim sporočilom, da pojde k pervemu sv. obhajilu, kmali potem je njeno mater napadla bolezen — huda bolezen — zadnja bolezen! Vse zastonj; Germana ni imela nič več časa hoditi k poduku za pervo sv. obhajilo: kdo bi bil pa skerbel za nevarno bolno mater? Zelo rada je sicer stregla materi; toda misel, da letos ne pojde še pervikrat k sv. obhajilu in misel, da bi serčno ljubljena mati, njen edini zaklad na zemlji, za to boleznijo utegnili še celo umreti — oh, to je bila prebritka misel, ki se je za ubogo sirotico res prekmali vresni<'ila. Bogu se smili! dobro dekletce je tako goreče pričakovalo, da pojde še tisto leto z druzimi otroci k sv. obhajilu, — oh zdaj pa mora z objokanimi očmi gledati, kako častiti gospod župnik mesto njej pervikrat, podelijo njeni materi zadnjikrat presv. Kešnje Telo, za zadnjo popotnico! Tudi to je marala gledati, kako so pri-erčno mater v sv. poslednje olje devali; tudi to je morala slišati, kako so že vsi njeno bližnjo smert napovedovali ! Pa ne bom natančniie opisoval zadnje ure blage matere; sej umiranje je bilo ie pred. 300 leti enako resno in pretresljivo, kakor je se sedaj! Lahko si mislimo, kako goreče je dobra gospodinja molila tiste ure po zadnjem av. obhajilu za svojega moža, za ljubo hčerko, zlasti pa za-se, za svojo dušo, ki ima zdaj adaj stopiti pred sodnji stol Božji; lahko si mislimo, kako so umirajoča mati še enkrat poklicali Germano k smertni postelji, ji dali aadnje nauke, potem pa materni blagoslov, kako so od ljubljenega moža slovo vzeli, kako verno svojo dušo priporočali Bogu, Mariji, angeljem in vsem svetnikom; lahko si mislimo, kako britkosten je bil za vse pričujoče zadnji materni zdihljej, kako tužno je bilo merliško zvonenje in kako so na dan pogreba ljudje milovali zlasti bledo in objokano sirotico Germano itd. Vse to, kakor je rečeno, zapustimo in hitimo berž pogledat, kako se je Germani godilo po materini smerti. c) Mlada beračica. Pred smo že povedali, da Germanica ni nikoli hodila v šolo, a prišla je zdaj v neko drugo šolo, iz ktere jo je še le smert rešila — v šolo terpljenja. Po materini smerti so prišli zanjo hudi hudi dnevi. Bog je hotel to čisto zlato še bolj očistiti z ognjem brit-kosti. Pred je sicer tudi že marsikaj imela prestati, zlasti zarad svoje bolezni; pa imela je poleg sebe ljubeznjivo tolažnico, skerbno mater, ki so jo učili vse britkosti darovati Jezusu in Njegovi Materi. Zdaj pa tisto dobro serce hladna perst pokriva tam na cerkvenem pokopališči. Večkrat gre Germana obiskat mili grob svoje ne-pozabljive matere. Z lepimi cvetlicami ga venča, napaja pa s svojimi gorkimi solzami. In čudovito tolažbo čuti v svojem otročjem sercu. Oče Lovrenec so bili zdaj vdovec. Osemletna šibka deklica jim pač še ni mogla sama gospodinjiti. Zato najmejo deklo. Ker pa ne morejo velikega plačila dajati; vzamejo v službo neko staro osebo, ki ni bila več za težka dela. Ta pa je bila hudobna, zoperna, prepirljiva ženska, čudna, samoglavna in sitna, ravno nasprotna lastnost ranjce matere. Ubogi otrok mora neizmerno veliko prestati pred to neblago deklo. Kolikrat je uboga sirota po nedolžnem zmerjana, po krivici strahovana in zaničevana! Pa Germana vse krotko poterpi. Očetu kar bese-d;<-~ t«»ra ne pove, koliko mora preterpeti od malopridne dekle. Ni hotela miru kaliti in krega napravljati v hiši; raji je molila za razžaljivko. Vse je voljno in tiho pre-terpelo to dobro serce iz ljubezni do Jezusa in Marije! ,,Bodi ti zdaj moja Mati!'' je Germana molila in prosila Mater Božjo ob materini smerti. K Njej se je tudi zdaj vselej zatekala v hudih britkostih: Njej na čast je veliko in priserčno molila! Pa boste vprašali: Ali Mati Božja ni pomagala ubogi siroti? O pač, pomagala je. Po nekoliko mescih je bila dekla vsa spremenjena. Začela je čislati in spoštovati poterpežljivo in bogoljubno Germano. Čedalje mirniša je bila, tako, da je bilo slednjič deklici dobro pri njej. Staro merzlo serce se je ogrelo pri mladi lepi duši an-geljsko dobre deklice, kakor se bolnik ogreje na spomladanskem solncu. Vendar kdor hoče bogoljubno živeti, ne ostane dolgo brez križa. Tako tudi Germana. Neprevidoma ji oče zbolijo. Z očetovo boleznijo preneha delo in z delom ves zaslužek, da kmali še za (»otrebno hrano ni. Germana si na vso moč prizadeva epo streči bolnemu očetu. Pri tem pa še Germana sama zboli. Pa če tudi ta bolezen ni uolgo terpela, je vendar zapustila dobri deklici žalosten nasledek,— oterpnjeno roko za vse življenje. V pričetku bolezni so dobri sosedje in usmiljeni prijatelji donafiali hrane bolnemu Lovrencu. Ker je pa bolezen dolgo terpela, so se ljudje naveličali dalje podpirati zapuščenega bolnika. Stari dekli ni bilo več mogoče plačevati zaslužka, čeravno je bil majhen; zato zapusti hišo, bolnega moža in nadložno, polhromo deklico. Revščina v uborni hišici je velika in nastaja še veča, ko otrok ne more nikjer več hrane dobivati za-se in za bolnega zapuščenega očeta. Slednjič ne ostane druzega, kakor iti prosit — beračit. „Oče", prosi usmiljena deklica, „oče dovolite mi, svojemu otroku, naj grem po vasi miloščine prosit za vas." „Kaj si izmišljuješ, Germana; tvojega očeta bi moralo biti sram. Ne, tega mi ne smeš storiti, ne dovolim ti", odgovori ubogi mož. „Ubog biti brez zadolženja, sej to ni sramota", pravi Germana. „Mili Zveličar je bil tudi reven in Njegova blažena Mati tudi. Ranjca mati so mi večkrat pravili. In veliko svetnikov si je še prostovoljno izvolilo revščino in šli so prosit za-se in za druge. O le dovolite mi, ljubi, dobri oče, naj grem za vas prosit mi-lošnje." Slednjič oče dovolijo, če tudi s težkim sercem. „Oče, blagoslovite me za to moje opravilo", prosi dobri otrok. Oče blagoslovijo blago Germano z derhtečo roko, s solzami v očeh. Poklekne še pred podobo Marij no in prosi tudi svojo nebeško Mater blagoslova, rekoč: „Blagoslovi me, preljuba Mati, s svojim Sinom!" Kmali je skusila, da je beračiti grenek posel. Veliko ljudi ni hotelo verjeti, da res prosi za bolnega očeta, ki so brez zadolženja prišli v revščino. Mnogo grenkih očitanj je morala slišati. Pohlevno in tiho je ponižna deklica vse preslišala, kakor krotko jagnje. V popisu njenega življenja se to po besedi tako-le bere: „Primerilo se ji je mnogo krivic in zaničevanja. Nekteri so jo zmerjali z lenobo. Rekli so brezbožno, da v cerkev pač more letati in roke sklepati, delati pa noče. Vendar vernivai se k bolnemu očetu, je prinašala živeža in nekaj denarja za zdravila. Očitanje kmetov je poslušala z veliko mirnostjo in je čutila v sercu sladko veselje in tolažbo. Očetu ni pravila nič teh zopernosti, ki so jo zadevale, ni jih hotela žalostiti." Oče Lovrenec zopet ozdravijo. Zdaj pa nič več ne dovolijo otroku prositi. Kadar se more z delom kruh služiti, je beračenje grešna goljufija. Zdaj je bila Germana rešena pustih obrazov in hudih besedi onih terdoserčnih ljudi, ki neradi dajajo, rešena mnozega zaničevanja in poniževanja. Toda še vse hujše je prišlo. (Dalje sledi.) Mjarretanshe iilanije r molitvah in premišljevanjih • V vod. Skupna molitev grešnikov za Božje usmiljenje. Vsegamogočni, Trojedini Bog, Oče, Sin in sv. Dub! Mi ubogi grešniki! Kaj smo bili nekdaj po sv. kerstu — angeli v človeški podobi — pa kaj smo zdaj — od greha poživinjeni — ljudje! Torej v prahu pred Teboi klečimo koperneči od straha, ker vsak trenutek se bojimo obsodbe v večno kazen, ker smo skrunili Tvoje darove in Tebe Najsvetejšega tolikokrat razžalili. Vendar pa se prederznemo še enkrat odpreti pregrešna usta in na poseben način še enkrat milosti prositi. Gospod! akoravno so naše ustnice pred Teboj gnju8oba, dovoli vendar, da spregovorimo. Gospod! ako nekoga, ki ga Ti neizrekljivo ljubiš, k Tebi pošljemo, da naj za nas prosi; mar nam ne boš prizanesel? mar ne boš spravil meča svoje jeze nazaj v nožnice svoje neskončne milosti, če naj ljubša Tvoja stvar stopi med-Te in med nas kot srednica ? — O serce! zakaj bi ne upalo ? Mojzesu, ki je prosil za Izraelce, govoril je Bog: Pusti Me, da jih konéám. Ce je pa Mojzes toliko pri Bogu premogel, koliko premore Marija; toraj pogum! Ubogo serce, veliko upaj, vzroka imaš dovolj. Marijo si s redni co izvolimo in k Tebi, o Bog, odpošljemo. Gospod — Stvarnik, usmili se nas! Gospod — Odrešenik, usmili se nas! Gospod — Posvečevavec, usmili se nas! ter Jo sprejmi in sredništva Njenega ne zaverzi zavoljo caiih pregréh. Posebno Tebe, Zveličar, ki si za nas kri prelil, ponižno prosimo, ne obračaj se proč od naših prošenj. Po Mariji, Tvoji Materi, jih pošljemo, kar pa skoz njene roke gre in iz njenih ust pride, mora Ti dopasti; o zato se nagni k nam ter „Kriste sliši nas"! Pomisli, da Mati Tvoja prosi, ki Ti na tem svetu ničesar ni odrekla; pomisli, da je ta ona Mati, kteri pod križem stoječi si grešnike v hrambo izročil; o zatoraj ,,Kriste usliši nas"! — Presveta Tvo-iica, prosimo Te, ne zaverzi nas, zavoljo Marije, ki je nči Boga Očeta, zato „Bog Oče iz nebes, usmili senas"! Ona je Mati Boga Sina, zatoraj „Bog Sin odrešenik sveta, usmili se nas"! Ona je nevesta Svetega Duha, toraj „Bog sveti Duh, usmili se nas"! — O Trojedini Bog, koliko premore Marija pri Tebi s svojo prošnjo, ki je prošnja hčere, Matere in neveste; toraj naše serce zaupno kliče: Sv. Tvojica en sam Bog, usmili se nas! Usmili se še posebno mene, ki sem več grešil kot drugi, o Bog, bodi milostljiv meni ubogemu cestninarju. Tudi Tebi, o Marija, se še posebej priporočam, nadlegoval bom Tvoje Serce, vse Ti pred oči stavil, kar si že za grešnike storila, rotil Te bom pri vsem, kar Ti je drago, in pri vseh lepih imenih, ktere Ti dajemo, da se me usmili, da mojo reč v roke vzemi in me pred Bogom zastopaj. V prah se zgrudim pred-Te, objamem objokanih oči tvoje svete noge ter kličem: Pahni proč od sebe, če moreš, revnega svojega otroka; zapusti ga, če moreš. Ne, kar se še nikdar ni slišalo, se tudi zdaj ne bo, tako prosečega Ti zapustiti ne moreš; toraj vse svoje zaupanje za Bogom najprej v Té postavim. Sveta Marija — za nas Boga prosi! {Moč in sladkost Marijinega imena.) Sladkost Jezusovega Imena se dá le nekoliko čutiti, ne pa izgovoriti; za tem najslajše je Tvoje ime, Marija. O kaj vse to ime zapopada v sebi! Ko bi rekei, da to ime in Ti, ki ga imaš, je nam več ko zora in solnce na smert bolnemu, ki celo noč željno pričakuje juterne svetlobe; da nam je več, ko prijatelj v smert obsojenemu, ki mu naznanja prostost; več ko mati ker-delcu slabih otrók, kterim življenje ohrani, jih redi, čedi ter jim kruh reže: z vsem tem ne bi še nič povedal, kaj nam je tvoje ime, o Marija! Kaj bom tedaj rekel, kdo si Ti nam? Obmolknem, ker sem preskb to izgovoriti, ali bom pa z otroškim jezikom jecljal: življenje, sladkost in upanje naše, bodi češena! O življenje naše, Marija! — Ko nas je kača v paradižu umorila, minulo je štiri tisuč let; prišel jean-gelj Gabrijel in Te pozdravil „Češena Marija", pri tej besedi je šinila nova prečudna moč, nova radost v žalostne človeške serca, svet je bil kakor prevstvarjen ker Ti si nam prinesla Jezusa kakor zarija, ki malo i red pride pred bliščečim solncem. Po vsi pravici toraj 'e smemo imenovati naše življenje, ker si nam podarila Jezusa, brez kterega bi še zdaj in vekomaj v smertni senci bili. O naša sladkost, Marija! kdo Te ne bi tako imenoval, če prevdari, kaj se pravi iz sužnjega satonovega postati otrok Božji, dedič vse ljubezni Njegove in večnega kraljestva v nebesih pred Njegovim obličjem, na Njegovem Sercu. In če nam hoče hudobni duh to sladkost zgreniti s tem, da skuša nas v greh zopet nazaj zapeljati, oh kako sladko tolažilo je trepetajoči duši Tvoje ime, ki je porok, da tegavne bo dosegel! O naše upanje, Marija! Če se mu tudi posreči Tebi na žalost zarad naše zanikarnosti nas v greh zmotiti, oh kako sladkost ima Tvoje ime še le takrat v sebi, in s kolikim zaupanjem nas napolnuje, ktero nas tudi nikdar ne goljufa. Bog je razžaljen, šiba dvignjena, Ti pa se vstopiš med nas in Očeta, On Te ljubeznjivo pogleda, zavoljo Tebe Njegovo oko tudi nas milostno zadene, odpusti nam, šiba zgine in zopet smo na Očetovem Sercu ljubeči kot prej, srečni kot nekdaj. O življenje, sladkost in upanje naše! Imenoval bom Tvoje ime, ko se le spomnim, in z njim si sladil dolgočasno življenje v tej pusti dolini solzii. Imenoval in goreče klical ga bom, ko me polije mertvaški pot na smertni postelji, obljubim Ti, moja Mati, ko bi kdo uho nastavil na moje usta, predno dušo izdihnem, bi v sredi med Jezusovim in Jožefovim imenom slišal sladko Tvoje ime. Klical bom to ime pred Jezusom, Sodnikom. Klical in poveličeval ga bom celo večnost pred Božjim obličjem v nebesih, ako mi ta neskončna sreča bode v delež. Ker se pa do zmage ne more priti brez boja, in toraj tudi mene gotovo še čakajo terdi boji s hudobnim duhom, preden dobim krono; zato zdaj prav resen sklep storim, kterega Ti bodi priča, da bom Tvoje ime v skušnjavah zaupno izgovarjal, „Marija" naj bo mi vojni klic od te ure naprej do zmage. Kakor otr<»k, če se mu bliža huda žival ali neznan človek, vse tudi najljubše igrače pusti ter jokajoč in vpijoč: mati! mati! k njej beži in svoj obraz na njenih persih skrije: ravno tako in še zaupniše in z večo priprostostjo bežim jaz k Tebi, o Marija, ko začutim, da sem v nevarnosti. O lepo Te prosim, pokaži tudi Ti od svoje strani takrat, da si mi Mati, priteci mi naproti, razprostri svoje roke in gor k sebi na materno serce me vzdigni! (Dalje sledi.) Cerkev — nepremagljiva. (Dalje.) Osemnajst stoletij je že minulo, a še v vsakem, še tako hudem boji zmagala je Cerkev; velikauski narodi vzdignili so se zoper njo, pa izginili so s poveršja zemlje, Cerkev stoji nepremagljiva; mogočna kraljestva ao io zatirala in hotela uničiti, a kraljestva so razderta, Cerkev stoji še vedno. Toda Cerkev ni le ostala vedno terana, temuč še širila se je vedno in šteje ž- nad dve sto miiijonov svojih spnznovalcev. K;e tedaj nam je up, da b' de Cerkev tudi sedanji boj prebila zmagovito? Zgodovina kerččanstva, zgodovina celih osemnajst stoietn n-*m je oorok zu to. V ; e-teklost obernimo oči, potem br.demo prav vid. li, kaj se sedaj okrog nas godi. Dolgo ver*t- sedanjih bolečin, bojev in bridkih ur sv. Cerkve moramo si misliti po- * daljšsco do začetka njenega obstanka, in videli bodemo, da je vae v r kah Onega, pri kterem ni ne preteklosti ne prihodnjoati, marveč vedoo le ,,d«o<»»i:, kteri je, na svetu bivajoč, rekel: „Peklenska vrata Cerkve ne bodo premagala." Modri Salomon pravi: „Nil novi sub soie", to je, „nič ni novega pod solncem". Tudi preganjanj * Cerkve ni nič novega; že sto in stokrat zarotil se je hudob* in pokvarjeni svet, da bi jo unir-ii; pa vselej zastonj. Zmage sv. Cerkve sicer se n* vrnimo, ali preteklost nam je por<>k, da se i» ne bode pogrr-al». Boj? pusti ljudem, da obračajo svoio vo j.» v oobro ali slano, kajti ▼oljo jim je dal pr«»sto. Ou raka kaznijo, ker je Ho-brotljiv: toda kaznuje on g«>to\o, k<-r ie pravičen. Z* Platon, poganski rooari an, g«»v..n: „N* misli, da b^d^s božjemu maščevanju u?e. ; kajt< nisi laku majhen, rta bi ■e skril pod z*jbI|o, pa nisi t-idi tako velik, a» bi s« ▼zdignil čez nebo.' Kazen, zaslužen» kazen preganjalcev sv. Cerkev gi»tovo pnde; ko ikor skron-sko djanj?, a!i maščevalna iok« njegova ga ] zadela kmalo, kajti se tisti noč ao priderli Perž^ni in M -di, ki so r.»sdjaii njegovo kra.jeatvo. Tako kaznu;e B< g v vaeh ča^ih vladarja, ki so se pregrešili nad svetimi rečmi ali nad Božjimi služabniki, včasih stori on to hitro, vča-sih pride kazen pozneje. Laktancij, zaradi svoje zgovornosti imenovan , ker-ačanski Ciceron", žive"; v čeaei tem stoletji, za časa K->n-it>ntina sp sal je knjigo z naslovom: „De m< rtibus persccutorum', to je: O 3mertl preganjalcev kristijanov : tu našteva ostre sodbe in šibe božje, 3 kteiiuai je obiskoval Bog rimske oeearje, ker S'> sk ro tri sto lét preganjali in muv.li krist jane. Naj v naslednjih ver-st:cah posnamem nekaj čertic ia one knjig*? iu pokažem vernim Slovencem, kako Bog kaznuje sovražnike svoje Cerkve. Toda, ker Bog ni kaznovat »o rimskih ce-arjev, marveč se je to tadi pozneje grdilo, naj pristavim tudi sg.eaa božje pravice nad sovražniki sv. Cerkve v vseh ëi^ih do današnjega dr.é K'tiikrr več zeledov namreč v:a.f.-• o. B-g estro te;.e s» oje ca •. it k, t i^.oVvč* bode taše zauoanje. d» nas on tudi dandanes ne z:»pusti v sveten boj i za pravico in resnico, da tudi dsna»nea bodo n-»rt.motil in uničil vre nakano z'ohnih nasprrtni kov. Poterjajo nam mnogi zgledi prav živo, da B zvojo Cerkev nikr.ar ne zapusti: da so vedno resnične besede Jezusove: „lu peklenska vrata je ne bodo premagala". Od rojstva Kristusovega do smerti cesarja Konstantina Velicega Barèica aposteljuov l>ila je v nevarnosti. dervili su jo viharji sem ter tje, valovi butali so na njo od vseh strani, upanja rešitve ni bilo veè. Ali Hospod se vzdigne iz spanja in ukaže viharju : pošast pogine, mir se zopet poverne. Sr. Hijeronim. Mogočno vUdal je Avgust neizmerno nmsko cesarstvo; rasdelil je ogromuo deržo na več delov; tudi Judeja bila je del rimskega cesarstva. V Judeji vlada Herod, namestnik cesarjev. Takrat se izpolni prerokovanje: „V Betlebemu rodila je Marija, devica iz Davi- dovega roJti, Kristusa, Sina Božjega, obljubljenega Od-resenika sveta. Znano je, kako veselje je vladalo med pastirji: kako so prišli iz daljne Arabije modri Odre-šeniku darovat. Toda že v zibeli imel je Jezus sovražnike, kajti Herod se je bal za svoje kraljestvo, hotel je z vso si o Jezusa umoriti. Znano nam je, kako čudovito je Bog rtšil sveto Družiuo. Herod pa je pervi, ki je skusil težo maščevalne roke Božje za kri toliko nedolžnih otročičev. Huda, kužna boleaen se ga loti. ktera je zadela le malo ljudi, a Vfčiu el hudobne. Zaredi se mu v ž.votu brez števila gerdih živalic, ki so se silno hitro množiie; nobena zdravniška pomoč ni nič izdala. Ker je truplo gnjilo, začne s-i širiti bud *«rorad in od bridkih bolečin mučen, zapuičen od veh, izdihne svojo kervoločno dušo. Bilo je to v drugem letu po Odreš«?nikovem rojstvu. Hotel je B< g iih.i pervim sovražnikom svojega sin» pokazati zg'ed, kaj da čaka take, ki se prederznejo krivične roko \ zdigniti proti Sinu Božjemu in njegovim naslednikom. Toda to svarilo ni moogo zdalo. Judje eami so Otirešenika, ko začne i.Čiti, čertili in zaničevali, in skušali se -»a ¡znebiti. Slcdr jič, ko uride „njegova ura", se jim to tudi posreči. Vjamejo ga in na smert obsodijo. Pribije.o ga na križ ter pieiije zadnjo kapljo avoje kervi za grehe vseg* sveta. Sedaj mislijo judje, da so ga zmagali; a g:ej, njih vese je je kratko, ker tretji dan Yit*ne J^zus od mertvih iz lastne moči in zbere svoje razkropljene učence krod sebe. Kratek bil je čaj njegovega bivanja po vsNjcnjt na zemlji, ali seme, ki ga )e zasejal, hranili so skerbno njegovi učenc:, ki so neustrašeno pred ljudstvi m oznanjajo Jezusa križanega; malo se brigajo za prepoved rieželsko, nič se ne ustrašijo, ko s> mučeni zaradi evangeljskega oznanovanja; odločno pravijo: Mi moramo Boga bolj poslušati, kakor l u i. Tako je očitno delala Bwžja moč in milost nasproti hudobnim nakanam judovskim. Kavo pa se jo godilo sovražnikom Kristusovim in njegovih učencev? Do besede sa je izpoloovalo, kar so kričali pri Jezusovem križanji: „Njegova kri naj pride na n«* in n-.š^ otroke!" Kar jim je Kristus v solzah iid rorstom Jeruzalemskim prerokoval in naznanil o rahljanji mesta in t^mpeljna, zgodilo se je natanko. (Dalje sledi.) Os$le«l f>o Slovenskem In doplnl. U Ljubljane, (t Al. Jožefa Strus ) V soboto, 3. t. m., je po kratki pljučni bolezni umerla in v ponedeljek bila je pokopana prečastita, splošno čislana in spoštovana M. Jožefa Strus, preduica v ljubljanskem uršu-linskem samostanu. Rojena je bila 30. listopada 1805 v Ljubljani, preoblečena 3. vel. serp. 18.3, slovesno obljubo storila 30. listop. 1829. Velika prijatlica mladine, je tudi zmiraj bila pri šolstvu; — še ko je 1.1874 postala prednica, je vendar vedno v notranji š< li kaj učila. Imela je silno blago serce in r.e manj bister um, in bila v vsakem oziru prav dobroserčna, pobožna in omikana gospa. Opustivši drugo naj omenimo, kako je bila tudi spretna slikarica. V cerkvi je svoje dni pomagala slikati podobo sv. Trojice v velikem oltarji; podubi Jezusovega in Marijinega serca ob stenah ste njeno delo. V obednici je 10 podob na presno slikanih od nje, in bodo njeno ime dolgo dolgo v spominu ohranile. Te podobe so na občh straneh na steni v obednici nasproti postavljene tako le: Jezus in Marija, Jožef in Ana, Uršula in Angela, Avguštin in Ignacij, Terezija in Katarina. Enako je na vertu zmalala ogled Bleda in več svetih podob. Kakošen duh seje pod vodstvom prednice M. Jo- beneficijatov, 111 kaplanii, 226 podružnic, 274 dobov- zefe z njenimi prelepimi lastnostmi gojil v samostanu, nov v pastirstvu, in 214.465 rimsko katoliških kr *tja- to si je lahko misliti To je bilo tudi znano po Ljub- nov. Prazni ste 2 f*ri, 10 vikarijatov, 5 benrficn in 26 ljani in po tujih krajih, zato so z vsih krajev vodili in kaplanij. Vsih duhovnov s tistimi, ki druge «luž:. -oprav- vodijo deklice v odrejo v te izverstne šole; zato je bila ljajo, ki so v pokoji in zunaj škofije, je 361. iifdovni Jožefa močno spoštovana tudi posebej od ljubljanskih prebivalcev. To je pokazal konečno prelčpi slovesni pokop v ponedeljek o '/..3 popoldne. Premil. gospod knez in škof dr. Janez Krizostom sami so prišli v dan pokopa v cerkev ranjco blagoslovit; sprevod pa so vodili milg8p. prost dr. Ant. Jarc, obdajani z očeti Frančiškani, v kterih duhovniji je uršulinski samostan. Lepo Število gospodičin je neslo premnoge vence in veliko veliko število prebivalstva, zlasti tudi iz naj viših stanov, je spremljalo nepozabljivo ranjco k sv. Krištofu. Tolaži ji vo pri tej veliki zgubi je to, kar smo omenili: njen duh, njena pobožnost. njena spretnost, njena nežna omika ni šla z njo v grob, ostala je v spoštovanem uršulinskem samostanu. Bog daj preblagi ranjci večni mir! Z Goriškega, kome grudna. (Nadškofijska, vredba zarad cerkvenih sveč. — Iz duhovskega imenika.) Dopisnik Vašega cenjenega li sta. „iz ¿a sv. Gore" je v svojem dopisu od 22. aprila 1878, govoreč o cerkvenih svečah, hvalevredno misel izrazil z besedam:.....,Ali naj kaka znana, dobra in poštena svečarija se prostovoljno postavi pod cerkveno nadzorstvo..Za Goriško nadskofijO se je to v teku leta 1879 zg< dilo, io ker je vsa zadeva za duhovne zanimiva, naj sledi sem spadajoča okrožnica v izvirnem jeziku: ,,Nr. 466. Vecerabili Officio decanali..... Contentio nuper agitata in folio „!'Eco del Litoralt" inter duo, quibus negotium de Can-dellis ct-reis, qu*e probabiliter nonnuiios lectores hujus folii dubios rei quit, ansam dedit instituendi ana'isim de diversa cera, quae adbibebatur in variis Archidioecesis nestrae ecclesus, et ecce, experimentum hoc coo felicem pro omnibus his candellis reeul'atum dedit, utpote ex anaiis; a qiodarn proiessore publico instituta, prob dolor, experiri necease erat, quod nocnuiUe harum candellarum nullam, vel v.x ullam cerae ex apibus substantiam con-tinerent. Ordinariatus vero archiepiscnpalis invigilare debet, ut in missae sacrificio et allii* cfficiis divinis solummodo vera i. e. cera apum adbibeaiur. Hinc consilium D. Aloysii Bader, qui declaravit, ec euam ceram ab apibus colleciam — quae pro usu ecc esiarum sub nomine , compimento" apud ipsum v^nditur — subjicere veils commssioni, qiae apud ordinariatus rfficium ad hoc instituetur, qua- que semet occupabit circa experi-meita d» ceris inatituenda, acceptable visum fuit. D- rninui Bad^-r neoipe non soluinraodo securitaiem date vult de suis candil ij cereis, tubjiciendo eaa com-misaioni, sed paratus est etiam poenam eu'bire, ib com-missione bac ii fl gendam, pro quccuirque defectu in Car: tellis suia f us detegendo. Haec pro rorma nota facere opcrtebat Venerab. Clero cmato ¡n relatione ad alias literas circulates dd. 18. Janua'ii a. c. N. 149. — Ab Ordinariatu Archi-epibcopali Goritiac die 28. Martii 1879. Andreas in. p., Arcbiepiscopui." S to okrožnico je prečastiti kn -nadškofijski ordi-narijat dal duhovščini varno io zanesljivo vodilo, kterega se zamore vsak z mirno vestjo poprijeti in deržati. In tako je tudi uevšečnim pravdam po časnikih konec storjen. Ker se približuje Svečnica, in v tem času gospodje navadno sveče kupujejo, zdelo so mi je primerno to stvar zdaj na dan spraviti. Iz šematizma za l»»to 1880 naslednje čertice. V 16 dekanatih je 72 farš, 13 kuracij, 107 vikarijatov, 17 kov je: Frančiškanov 25, kapoenov 18, usfriljenib bratov 7 in 3 jezuiti. Redovnic: Uršulinaric 40, u$m Üenih seater 25, šolskih sester „de Notre Dame'1 25, šoUkih sester ,,de providentia" v K«rminu 13. skupaj 103. Poleg katoličanov živi na Goriškem 5 zeriinjenib in 5 nezedinjenih grek'v. 111 protestantov, 10 anclika-nov in 269 judov. — Od 25. grudo» 1878 do 12. vinot. 1879 je umerlo 8 duhovnov. — Cen?ralo-> »»-men šče šteje za štiri škofije 39 bogoslovcev. od njih Gorska 22 (IV. 1. 9, III. I. 3, IL l. 2 in I I. 8); Teriaška 5 (IV. 1. —, III. 1. 1, IL 1.3 in L 1. 1). PrreäUa ma le enega pervoletnika. Veljanska 11 (IV. I. 5. III. i. 1, IL !. 2 in L I. 3). V malem semenišču je 52 dijakov. Spomenica Jezusovemu presv. Imenu. Jezu3, ko sem dete malo Materi v naročji bi», Pa Ime sem Tvoje zalo Se izrekati učil; Ko je stokrat mati rekla: Reci „Jezus" milček moj, Ko je prošnja gltdko tekla, Da naj bodem, Jzua, Tvoj: Ustne sem tako natezal, In tak6 sem se potil. Da bi čerke skupaj zvezal, ,,Jezus", Tebe izgovorii. In ko znal sem Tebe svati, Tebe ljubiti začel, Ob, v detinstva dobi zlati, Oh, kako sera bil vesel. — Tiste ure so minile, Moja leta se zgrenile. — Priš!a kača je lažnjivka V mili moj miacostci rai, Zvito djaia zapeljivka, Da si svet pogledam naj. Revež deri sem zda) za svetem, Raj mi ni bil mari več, S svetnim sem krasil se cvetom, Cvet nebeški bil je preč. Ali svetni cvet je zvenil, Svet me zopet zapustil, Za me ni se dalje menii, Ko me v ternje je zavil. Oh, kako sem se ujedai, Z grehov ranami pokrit; Oh, kako nazaj sem gledal, Kjer je angelj bhščevit! V desni roki mtč ognjeni, Na obrazu sveti ferd, Raj moj čuval izgubljeni, Za me neizprosdjivo terd. Zdaj sem rane si izmivai V gorki kopeli solz4, Zopet „Jezus" Te naziva!, Zdravje grešnega serca. In ko nekdaj je sladilo Usta še dojenčeka, Zdaj me zopet je hladilo Ranjene g» grešnika. — Guada 006 je raspodila, Temno doio mi zvedrila. — Naj bi na nebeške note Tebi, Jesus, peti inai. Naj bi k pesmi ta dobrote Angelj s neba harfo dal. — Da ▼ kraljevi ae pokore Sme oblačiti škeriat Duša moja, vsesti more Na prestol se gnsde slat; Da ie nekdaj divje strasti, Pripoznavie nje oblast, Morajo ji k nogam pasti, Zmagovavki v večno čast; Da s zobmi hudoba škriplje In razjarjena divji, Na me žolč in jezo siplje In pokoja si ne dá; Da nebó se k meni sklanja, Na obraaa rajski sméh, Da hudobo preč odganja, Preč odgana strašni gréb; Da vsem kraljem kličem sveta Ker imate ga slatá, Naj zmed vas mi kdo obeta, Tron počez in krooo dá, Teh reči še ne pogledam, Naj zlato ostane vam, Lepši prestol jaz sesedam, Lepšo krono jaz imam: Vir edini sreče moje Je Ime, o Jezus, Tvoje. Toda oberni upajoče V morje večnosti oči, Serce terdno varujoče, Oh, kako se tam blišči! Pride ura, dao zmrači se, Zadnji v solsoem dolu dan, Večna luč mi zasvetli se, Angelj od Boga poslan Pelje srečno me nevesto Oori k Jezusu seboj, Zvezde trosi mi na cesto, Z njih mi spleta venec moj. Strune so preslabe, peti Te, neismerna velikost, Ki tam v rajski diki sveti Pričakuješ me sladkost. — To boš tudi mi odkrilo, „Jesus", ti Ime premilo. P. Š. Vrel in sad zveste molitve. Zahvala. Naj preserčneji zahvalo izrekujem naši Ljubi Gospej za brezštevilne dobrote in milosti, katere sem mnogokrat dosegla na Njeno priprošnjo. Posebno sem bila v veliki britkosti zarad svoje 14mesečne hčerke, ki ji je huda nevarnost pretila; jela sem opravljati devetdnevnico v čast naši Ljubi Gospej in obljubila sem, ako bom uslišana, očitno po „Danici" razglasiti. In res, kar sem prosila, se mi je najbolje izversilo. Zato z ra- dostnim sercem zakličem: Slava in zahvala tisočkrat Naši Ljubi Gospej presvetega Serca! F Št. Vidu na Notr. Kristina Premru. Prošnje. Hči preserčno priporoča v bratovske molitve svojega očeta vdanega pijanstvu, zapravljivosti in drugim napakam. — V neki pritežnosti, da bi se srečno rešila, prosi bratovske molitve neka oseba. — Bolan mladeneč z Gorenjskega se serčno priporoča v molitev za zdravje, če je BožMa volja. — Bolna oseba se priporoča bratovski molitvi N. Lj. G. presvetega serca, če je Božja volja, da bi odvzel bolečino na nogi. — Ves zgubljen mlad človek, na čigar poboljšanji je silo veliko ležeče za njega samega in za druge, je prav živo priporočen v bratovske prošnje, molitve in v spomin pri sv. maši. — Vec mladenčev za poboljšanje. — Bratovske zadeve. Nameni in priporočevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec prosinec 1880. I. Glavni namen: Razsvitljenje postavodajalcev in svetovalcev. II. Posebni nameni: 12. prosenca. Sv. Ernest. Priporoč.: Stanovitnost predbožičnih spovedencev. Natihoma priporočeni. Več hudo spačenih. 13. Osmina razglašenja ali sv. 3 Kraljev. &v. Veronika. Priporoč.: Vsa obljubljena dežela. Pohlevnost serca, zlasti na Slovenskem. Sprava sovražnih. 14. Sv. Hilarij. Priporoč.: Zatrenje neke pohu]-šljivosti. Spreobernjenje Egipta in Etijopije. Zatrenje jeze in kletvinje, zlasti v slov. deželah. 15. Sv. Pavel pušavnik. Priporoč.: Samski ljudje. Gorečnost za pravico in resnico, posebno pri neki stranki. 16. Sv. Marcel. Priporoč. : Sv. Oče Leon XIII. Poboljšanje tatov in goljufov. Spreobernjenje protestan-ske Nemčije, zlasti glavarjev. . 17. Sv. Anton pušavnik. Priporoč.: Hudo skušani. Malomarni zastran pobolšanja. Zboljšanje naredb oziroma na učno mladino. 18. Druga nedelja po razglašen ji Gospodovem. Evang.: Ženitovanje v Kani Galilejski. Praznik presv. imena Jezusovega. (Popolnoma odpustek celo osmino.) Sv. Priska dev. Priporoč.: Vredna spoved za odpustke. Zatrenje vse kletvinje in bogoskrunstva. Umirajoči m nevarno bolni. Male duhovne vaje. 1. Na keršanski pozdrav: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" in odgovor: „Amen — na večne čase." („Vekomaj Amen") dobijo pozdravljivci m kten odgovore na pozdrav, vsaki pot 50 dni odpustka. 2. Odpustek 25 dni za vse, kteri, presveti imeni Jezus in Marija bogoljubno pokličejo. . 3. Popolnoma odpustek o smertni uri za vse, kteri so v življenji imeli bogoljubno navado, tako pozdr avljati in odgovarjati, ali velikokrat presveti imeni klicati, ako takrat (o smertni uri) ti presv. imeni pokličejo — saj v sercu, če ne morejo z besedo. # . Te odpustke morejo zadobiti tudi pridigarji in vsi tisti, kteri vernike spobudujejo, da naj tako pozdravljajo, ali da naj velikrat presv. imeni Jezus m Marija kličejo. . . ... Petdeset dni odpustkov zadobijo, kteri pozdravila jo: „Hvaljen bodi Jezus in Marija!" in kteri odgovarjajo: „Na vekomaj," ali z enakimi besedami. (Pij IX.) Vaja. O Jezus! ta teden se hočem posebno vaditi tvoje presv. Ime vselej le pobožno izgovarjati; nočem več ga nemarno imenovati. Pomagaj mi ta sklep spolnovati. Sklep. O Jezus! Opustiti hočem vsako kletvmjo zanaprej, ker tvojemu presv. Imenu veliko nečast dela. Listek za raznoterosti. XJpa|. Zvezda med oblaki sveti, Duna moja koperni, Naglo hoče k njej sieteti, Temna zemlja ji merzi. Zvezda bi ji pot kazala Tje v nebó obljubljeno, Kjer bi žalost ponehala, Posušilo se okó. Duša ženina dobila, Tam bi Sina Božjega, Vekomaj bi Ga ljubila, Vekomaj bi srečna b'la. Kar oblak se černi bliža, In mi zvezdo zatemni, Upanje se zopet zniža, In aeree me zaboli. Upanje, nazaj ae verni, In ozdravi ae aereé; Naj oblaki tudi Černi Goropadno ti proté. Upanje ti zopet bliskne Na mertvaški postelji, Duša radosti zavriskne In za zveado poleti. Svoj'ga ženina tam najde, Več ga nikdar ne zgubi, Zvezda tam ji več ne zajde, # Cernib tam oblakov ni. ^ P. Š. Iz Ljubljane. (Rojeni in umerli.) V Ternovaki fari je bilo 1. 1879 rojenih 72 (proti 98 L 1878), umerlo jih je 68 (proti 84 1. 1878), poročenih je bilo 20 parov. V predmestni favi sv. Petra rojenih 272 (proti 300 lansk. !.), umerlo jih je 292 (proti lanskim 281), poročenih 63 parov. V mestni fari sv. Jakoba je bilo rojenih 166, (proti lanskim 156), umerlo jih je 178 (proti lanskim 175), poročenih je bilo 55 parov. Ss. maš se je bralo v imenovani farni cerkvi skoz celo lansko 2829, v cerkvi obhajanih je bilo 50,500, in domá previdenih bolnikov 363. — V frančiškanski fari rojenih 197 (proti 229 lan. L), umerlo jih je 174 (proti lanskim 175), poročenih 77 parov (proti lanskim 48). — V stolni fari sv. Nikolaja rojenih 51 (proti lanskim 54), umerlo jih je 67 (proti lanskim 61), poročenih 23 parov (proti lanskim 13). — V bolnišnici jih je umerlo 450 (proti 362 1. 1878) Iz Ljubljane. (Prele-pi boziČnici) s petjem, dekla-movanjem, igrami in poslednjič z deljenjem daril itd. so imeli novega leta večer verli podmojstri ter pomočniki katoliške rokodelske družbe, — v večer sa. 3. Kraljev pa rokodelski fantje. Preobširno bi bilo se v posameznosti apušati, bodi sploh rečeno, da v tej družbi so se v kratkem storili veliki koraki naprej: hvala gosp. vodniku Gnezdatu, P. Angeliku, gosp. Keržiču, gospodom mojatrom in drugim gospodom in goapem za ves trud, ki ga imajo z mladino, in pa za tolike dobrote, ki jih delijo družbi in poaebej tudi mladim dečkom. Tacih dobrih del pač Bog ne bo puBtil brez plačila. Društvo pa tudi vapešuje in se je od lani izdatno pomnožilo in gotovo se bode rasširjalo vedno bolj, ker pri tacih vspe-hih, kakor smo jih vidili, jo morajo vsi pošteni ¿izleti in vaak umen mladeneč si v čast šteti med njenimi udi biti. Iz Ljubljane. (Nova uršulinska prednica.) Po včerajšnji volitvi v nunskem samostanu je postala prednica častita M. Antonija Murgelj, ia Mekin, rojena 30. mal. aer. 1830, preoblečena 13. grud. 1855, obljubo naredila 26. m. aerp. 1858. Geforil je v katoliški družbi preteklo sredo večer g. dr. Jeglič prav izveretno o Detetu Jezusu in morivcu Herodu — o katoličanstvu v nasprotji z liberalizmom in socijalizmom. | Urlula, žena znanega hišnika in meaarja Mih. Dimnika, je po kratki boleani, previdena a ss. sa-kramenti, umerla v 50. letu svoje starosti 30. grudna in je 1. proa, imela prav lep in slovesen pokop. Rodo-vina in 8orodovina toraj naznanja prav aerčoo zahvalo za blago aočutje v bolezni in za tako ob.ioo vdeleftbo pri pogrebu, kakor tudi za mnoge vence vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno čč. gg. duhovnom in oo. frančiškanom, pa gg. bogoalovcem za ginljivo nagrobno petje, katoliški družbi in vaim spremljevalcem, ter blago ranjco priporočoje v molitev in blagi spomin. Bog ji daj večni mir. ? Nevljah je na Sveti dan umeri ondotni č. g. fajm. Blaž Mervic, roj. 3. aveč. 1807, posvečen 26. mal. aerp. 1832. R. I. P. V Locah je preteklo nedeljo dopoldne umeri eden nar bolj blagih mož na Slovenakem, namreč, prečast. gosp. župnik Jožef Virk, znani pesnik, rojen v Dobu na Kranjskem 16. sušca 1810, posvečen 31. mal. irav. 1836. Naj v miru počiva! Na Dolenjskem je bil 3. t. m. na mesto r. grofa Barbota enoglasno (s 113 glasovi) izvoljen narodni kandidat princ Ernest Windisgrátz. Prav dobro znamenje, da se reč na boljše obrača in da na molitev vernih Slovencev Bog vmes sega. Z Dunaja, 22. grudna. (Poterdilo.) Po vredništvu Zg Danice" v Ljubljani so v pisarno (t.osreioma g. poslanca K. Kluna, 22. oktobra! doš.i naaledaji daroyi: Za cerkev v Bukereštu 2 goid.: za misión v Ameriki 16 gl.; za družbo av. Bomfaciia 9 gl. 25 kr.; za stradajoče v Kini in ua Jutru 5 tolarjev; s i stradajoče v Tone-Kinu 58 gl. 30 kr. Skupaj 95 gl. 5o kr. Fr. Scherstein. kancelir. Noto leto 1880 je prestopno, in je ¿633 let od vstanovljeuja Rima, 5640 po judovskem, in 129jih! Sicer pa kakor trinoštva prederzne republikanske vlade v ti deželi rastejo, tako se množi in vterjuje konservativna stranka. In ni čudo, zakaj osnova novega ministra Freycinet-a je boje: preganjanje, zatiranje, oropan je vsili, ki niso njih stranke, pa OBkerb-ljenje, obogaten je ljudi lastne stranke, ki so silo lačni, odstavljanje vradnikov, sodnikov, častnikov itd. — V Rimu je veliko stradanja, revšine in pomanjkanja: zato pa hočejo miloserčni liberalci toliko bolj plesati, maŠka-riti in noreti pred pustom! — Razmere med Turčijo in Černogoro se dan na dan bolj napenjajo, vker Turčija fie zmeraj ni izročila Gusinjskega okraja Černagori. — JPuhovmke spremembe* ? Ljubljanski škofiji. Razpisane so duhovoije: Stranje 18. grua.; Nevlje 30. grud.; Sela pri K-mnu. in sv. Lnreoc ob Tem. 3. pros. — C. g. Juri Jaklič je dobil dubovnijo Gotnico; č. g. Jan. Karlin Doberniče; č. g. Jan Šafer Tujoice; č. g. Ant. Mandelc Banjaloko; č. g. Jak. AJhž Dobravo. — Cerkveno vm»sčeni so čč. gg.: J»n. Karet sa Čermošnjice, Mih. Šos sa Belo cerkev, Jan. Lapajne za Studenec, Jan. Golob zaMotnik. — C. g. Jan. Pogačnik je prestavljen iz Mirne v Pre-serje. — C. g. Jož. Samide je od c. kr. vojnega ministerstva imenovan za voioega kaplana II. reda v reservi. — Č. g. Jan. Trokelj gre v stalni pokoj. — Umeri je č. g. Ant Svetlin, kurat Teržaške škofije, 16. grud. v Orehku. R. I. P. ¥ Poreške-Polski škofiji. Č. g. Jož. Corrazza je postal administ. Poreške duhovnije; č. g. Juri Štrukelj adm oi-tr. duhovnije Svetonedeljske; č. g. Jak. Senčar administr. Rokaljaki in provizor Kavranski; č. g. Jan. Velnič v Pornjanu pride na mesto č. g. Jak. Senčarja. Vodnjanska kooperatura ostane prazna in č. g. Karol Com n.ca je sprejel kooperaturo Sajniško, ter bode osker-boval tuli kaplaniio B. M. O. in del Pornjanske; drugi del pa č. g. J<>ž. Goreč, admin.str. v Barbani. Prečast. g. Jovita blecicb, dosluž. župnik Rogaljski itd., gre v pokoj. Naslednik mu je administ. Fontanski č. g. Ant. Leg->vich, poprej koop. v Vis;n»di. Ravno ta gosp. bode oskerboval spraznieno taro Foskolinsko. — Gradinsko tudi suraznj^oo faro oskerbuj« č. g. Jož. Kastelec. — 0. g. J*n. Barba ic, korvik. itd. v Poii, je postal koop. Poreš»ii (extra mums) io je ob enem korni vikar. V Poli je njegovo m-sto prevzel č. g. Andr. Benigar, bivši provizor v Labiuu. — Le-tega mesto pa č. g. Jau. Ros8 č, p'»pr»-j k<-rrik. itd. v Poreču. — Y Lavantinski škofiji. Č. g. Andrej Vodušek je prezentiran župnik Leskovške f*re; č. g. Matej Po^elj-šek, župnik pri sv. Mihelu poleg Š-Stanja oskerbuje tudi sačasno kuracijo Zavodnje. Č. g. Miha Strašek je postal provizor na D -b« vi m ond- tni župnik č. g. Franc Smol Č je šel v stalni pokoj: č. g. Jak. Pečn k je^pr šel za kaplana v Remšnik. — Umeri* sta č<*. gg: Št f-n Tratt-ia. župn k v pokoj , 2. t. m., in Jožef Virk, župnik pri sv. Duhu v Loč*h. 4. t. m. R. I. P. — Dobovška župnija je do 16. sveč. t. I. ra/.p.sana. ##o bra*f»»4 f/icrori. Za stradajoče na Isterskem: Iz Stare Loke 2 gl. — Z Brezovice J. P. 3 gl. — Antonija Čuden 2 gl. — Več deklet 1 gl. 16. kr. - G. 1 gl. 70 kr. — 0. g. Matija Enmec 4 g:. — Liza Nol. z drugimi 7 gl. — J. K. 2 gl. — Iz Naklega po č. g. fajm. 5 gi. — Neimenovana 1 gi. — I« *i>. Brrmka B B. 1 gl. — Fara na Dovjem 18 gl. 30. kr. — Neimenovana po gosp. Erkerju 1 gl. — Preenst. gosp. f*jm. Kar. Tedeschi svojega novoletnega