DNE JEDNOTE tal« «1 Chic*»o, IU., POBdJjA, 2. julij« (July 2), IMS. STEV.—NUMBER 154. OMBOM OBJE PRED KAPITALOM. v IVO jem govoru, ki f* jo imel t Heleni, je model ljudem, kako to organizirani delodajalci isku-gtli dobiti administracijo aa tvojo stran. PRIZNAVA PA, DA NI BIL NA. JUONJBN RADIKALNIM DELAVSKIM KLEMSNTOM. \ Helena, Mont. — Predaednik jc imel v Heleni najznačilnejši govor, ter jih je ie govoril na tvojem romanju po zapadu. V tem govori te jo prodetavil tvojemu poslušalstvu za branitelja delavskih mas v neprestanem konflikta a kkpitalom. Govoril jo o "socijalni pravic-nosti, o ženskah in delavttvu" pred ve5tiio5gltvo množico. Predsednik jc zaupno povedal poslušalcem, da je v mnogih slučajih kot predaednik Združenih držav odvrnil delodajalce od tega, da bi ti zmanjžall delavcem mezdo in uvedli razne povojne razmere, ki bi bile škodljive do-lavskim slojem. Nadalje je tadi evctoval ameriškim materam, kako naj to obnašajo in zadrie, kadar odrastejo njih otroci. To je bil kar najizrednejži govor, iz katerega je razvidno, da izkuža biti predaednik nekakžen razsodnik v veeh zadevah, ki ac tičejo.delavstva in tocijalno pra-vičnotti. j Zgodba o tem, kako je predaednik itničil prizadevanja organizirani kapitalistov, da bi li razpršili delavake organizacijo, je jako zanimiva. Predeednik je rekel, da je bila po vojni dokaj elo- ___- —•« m i■ Lt — - ----—a g mvnrov, 'irw upati odločilen apor med kapitalom in delavstvom. Priatavil jc še tole: "Na kapitaliitlČni strani je bilo nekaj takih, ki so upali, da ec bo adminietraeija udinjala njihovemu programu, po luterem eo mislili razpržitl organizirano delavstvo ter ga potisniti nazaj v tisto dobo, ko je bilo še poeamič-no pogajanje za poeamiČno delo. "Na delavski strani, jo bilo nekaj takih, ki eo a pretiranimi zahtevami in neapravljivimi emotri upali izsiliti nacionalizacijo nekaterih naših najvažnejših industrij. "Med tema dvema ekrajnima skupinama smo imeli za aabo pretežno javno mnenjo tega naroda ter izkušali obdržati ravnovesje. Na eni atrsni emo preprečili uničenje organiziranega delavstva, na drugi pa Izničiti tiate programe, ki so etremili za odpravo zasebnega kapitala in za nacionalizacijo vseh produkcijzkih ered-btev." Za temi bf»edami ac je malo pomudil ob rutkih 1 zadevah ter rekel, da je tedanji aiatem na Ruskem "koloealen polom". Izrazil pa je takoj za tem mnenje, da jc brez vsakega dvoma nova Rusijs v porajanjd. In šeio tista Rusija (Dalje nn 8, strani.) »f«>šsd t— ts -eu«« nas. ai «> o«t. a. iaiT. ««tUrW sm j««« 14. taia. IKMI n ^ AVSTRIJO VA VOJNO! Psris/30. jun. — Pspežcvo pismo glede porurhske sadev« je oživelo v rasnih fraacoskih listih obtožbo* da jo bil papež Pij X. deloma odgovoren za svetovno vojno. Listi so objsvill pismo ,ki gs je pissl baron Ritter bavaraki potlanik v Vatikanu, tvoji vladi dne 26. julija 1914. V tem piamu ao tudi sledeče beeede: i "Papež odobrava energično akcijo Avstrijo proti Srbiji. Kardinal državni tajnik papežev upa, da Avstrija topot o-stane na svojem stališču." .. POINCARE ZAVRNIL PAPEŽA. 'Armada ostane v Poruhrju," njegov odgovor. — Papež je poparjen. DAV1B POJDE ▼ TUJINO NA PARNIKU LEVTATHANU. Wsshington, D. O. — Ko odpluje smeriški parnik "Levia-tlian prvič v Evropo dne 4. julija, bo deUvtkf tajnik Davia med potniki na ladji. Tajnik bo, kakor menijo, razpravljal o priseljeni-ških zadevah v Londonu, ker eo angleške oblaeti pritožile nad bim postopanjem s angleškimi laniki na Ellie Ialandu. Obit-ti bo tudi evoj nekdanji dom v tletu in bo morda gost bivžegs iniitrtkega predsednika Davide oyda Georgea. Pariz, 30. jun. — Francoski mi nlttrtkl predsednik Poincare jc včeraj popoldne v genetski zbornici odgovoril papežu Piju XI., da čete ostanejo v Poruhrju toliko čass, da začne Nemčija s rednim plačevanjem odškodnine. "Tako bomo redili z Nemčijo kakor je ona ngredila a Francijo leta 1870.," j? rekel. Poincarc ni imenoval papeža ln vočlnoma je prezrl sugestije v papeževi tpomenici, dejal pa jc, da želi informirati "vae potvetne in duhovne vlade", da Francija nerada poelužuje tile, eli zdaj, ka je že počela pritiskati Nemčijo k tlom, se bo to pritiskanje nadaljevalo, dokler ee Nemčija ne poda Dalje je rekel, da te tudi aveta atolica lahko zmoti, ker nočo vi deti, da nemjka vlada s nemškimi dustrislcl enco, Senat je burno pritrdil Poinea-reju in hitro glasoval sa nove kre dite v svoti 407 miljonbv frsnkov zs pokritje okupscijskih stroškov v Poruhrju. Rim, SO. jtip. — Iz vstiksntkih krogov se poročs, da je pepel zelo poparjen radi odgovora Francije na njegove sugestije in vsled nspsdov nanj v .francoskem ln belgijskem čssopisju. Pspcškl krosi prsvijo, ds Frsncozi niso rszu-mell Pijevegs pisma, ker drugače ne bi mogli obtožiti pepeže, ds simpstizlrs s Nemčijo. Pspež hoče, ds se Nemčijs prej zsveže plačati odškodnino, določeno' pod mednarodni komitiji, predno Francija izprazni Poruhrje. Tega etaližča do plčice je tudi Mujaclini. Kanadski Jeklarski baroni kliitjt čete. Polioija in vojaštvo te je navalilo na stavkajoče delavce v gydneyu. >11 LE PLESALO 241 UR, POPA NEHALO, KER NI BILO OLBDALOBV. Te*. — Ko je dekle Matilda Stoekeon odpletala 241 ur in zatrdila, da bi jih lahko prepletala še eto, je odšle t plesi-ter ee odpravila domov. Ka-kor pravijo, je prenehaU plcss-1|. ker ni bilo radi deševnege vredne tkoro nobenih sijal v ples m dvorani Sydney, Nove 6kotije, Ksnsds, 30. jun. — Agenti-provoksterji in policisti v službi British Kmplrc SUel korporacije so včeraj izzi-vali izgrede e etevkerji pred tukajšnjimi jeklarskimi toverneml. Več ko 3000 delavcev jc na št raj-ku za 30 odztotkov povišanja mezde, oaemurni delavnik in priznanje unije. Jeklareki magnetje to t provo kočijo Izgredov dotegli, da pride že dtnet provlnčna milica v me tto. Dve uri eo trajali izgredi pred toverneml, ko eo družbini agent je hoteli epravitl večje število ske-bov skozi etranake >hodc v notranjščino tovarn. zhezna veleporota OBTOŽILA DIH PflOHI-BlCHA NAČELNIKA. Prsgfsd dnevnih do- gedkev. . Amerika , llarding je v avojem devetem govoru pa potovanju povedal, w . . . . , , .... t«k%je obvaroval delavce pred izkavi prati obtoženim kom Devet drugih jo tudi imen* vanih v obtožnioi. SODNIK w&kbbsom je j*. REONO POHVALIL OLANbI ZVEZNE POROTR. Ohicago, HI — BivŽl poelujočf prohibični ravnatelj za Ulinois| Roscoe C. Andrewt, ln njegov Klavni agent John B. Eoricj obtožena krženja prohibičnik •stav v obtožnici, ki jcTje zvezna veleporota. Obenem veleporotniki pritožili -pri sodčku. Jsmeeu H. Wilkertonu, o<#, da te nekateri prohibični agentje upirajo pričati in pomagati obla atim v tej preiakavi. Obtožba gori imenovanih prcM bičnih načelnikov ee je izcimila U zsdcve, ki ee tiče "žgsnjSrake di el Rusijo. Dva načelulka prohlblolje obtožena* korupcijo. Zakladničar Mellon je iajavll v Londonu, da tujo ladja ne bodo seplcnjone. Rudsrjl g antracitnega polja odobrili sahteve sa novo pogpdbo in saključlli konvencijo v Scran-tonu, Pa. Farmarako-delavaka konvencija se otvorl jutri v Chicagu. Inoaemstvo. Poincare je odgovoril papežu, ds se je zmotil (namreč papež). Francozi so rutegnlll meje oku pscije in obsodili 6c sedem cev na emrt. Delavska strsnka-ns AngleŽkcm je sklenila, da ae vprsšsnje.mo ntrhlje reši po smsgovltl eoolelni revoluoljl. .f'« Jeklarski bsroni v Ksnadl mo- met A Ullrich razpuščena, a opoj- J u™«^«._^ ne pijaše, vredne $200,000, pa lepo razdeljene med "delničarje". Obtožnica ae naalanja na nepo-atavno prodajo in protlsakojiito prevažanje ssdevnegs žganja. Sc dem imen, navedenih v neki prej žnji obtožnici — med njimi je tu di ime nekega eodnika in bivšega mestnogs zastopnika, in še dye drugi novi imeni — namreč Samuel Mendeleon, ki prodaja vino rasnim eerkvsm, in ps ime blvšo-ga pisarniškega vodjo sa tvtdko — sta pridodani. Nova obdolšnica proti tu Flynnu in njegovemu tajniku Troutmanu dolši oba imenovana človeka, da at+ hotela z na fcpfcrttl v Imena prohibičnih agentov, proti katerim še je veleporots pritožila pri sodniku Wllkersonu, so pridržana, ker se bo s njih sa-devo počela nsslednjs porota. Beeedilo. porothlškegs poročilo se gtaft, kskor sledi t "Veleporota poroča sodišču, ds jI vsled tegs, ker jI poteče službene doba, ne prcootaja dovolj časa za pretakanje nekaterih ro-čl, ki so jI prižle pod roke, ko je vodils preiekevo, in sicer: "1. — Nekstcri sgentje prohl-bičnegs departmenta se niso bri-gsli zs svoje dolžnosti. V nekaterih slučsjih se je ts duh očito-vsi v jsko jaanl upornosti proti temu, da bi tisti agentje pomagali veleporoti z odkritoerCnim pričanjem. ."2. — Nekateri ljudje, ki igra-jo važno vlogo v občini, ae izogib-Ijejo postavi z izgovorom, čcž, da ne poznajo njenih določb. Ti ljudje so nekam aovražni in nasprotni preiskovanju zvezne veleporote. "3. — Nekateri odvetniki da-jejo evojim strankam avojo nasvete teko, da se ti morejo izogi-bati pottavi.". Sodnik Wilkerton je vzel to po. ročilo na znanje ter ae zehvalil veleporoti. 'Vi ste etorili evojo dolžnost v polni meri," je dejal. "Ni vedno prijetno zaputtiti osebnih zsdev ter se posvetiti d ržs vi jonskim zahtevam ia dolžnoitim." ZAHTEVE RUDARJEV ANTRACITNE6A POLJA. , Letos ns sms biti kompromisa, jo bil sklop konvaaoije v Soran-tonu, ' " V ' NKDRŽAVLJAN SB NE SMB tBvmi Msrtinez, Cal. — (Fed. Preea.) — Seder Din, po ns rodnost i Hin-du, ni dobil tuksj dovoljenja za ženitev, ko js hoUl poročiti Ams-ričenko. Hindu ni državljan ln sploh ne more biti po zadnjem od-loku rrhornega eodišča ln veled tege so mu rekli, ds se ne mor« poročiti s drževljenko. Te > prvi alušej v Združenih drežVsh. koli kor je znsao, da bi se nedržavljs-au zgbrsnils poroka- Fanaarsko-dtlavska konferenci. • Scran ton, Ps. — TMdbMtaa konvencije rudsrjev s polja trde-gs premoga js bOa saključens, potom ko ao delegatje sprejeli sakle-ve, katere je esstavll lest višal o4-bor ln kstere predlože prihodnji teden operatorjem. Seatlment ru-rjev jo, da lotof no sme biti sita. udarjl zahtevajo to, kar sahtevali lani) dvsjset' odstotkov povišanja mesde sa bontraktno delo in dolar na dan od dela, ki ss plečuje od dnevs. Pogodba mors biti podpisana sa dve l«l Unija mora Mt| docela priznana« IsuŠe-nl mchsnikl pri rudniškem delu, kot so tessrjl, kovači ltd.,4»noraJo imeti ensko mesdo, ki ne sms bitt niš js kot 90 centov ns uro. Rudarji, ki so plsčsnl od dnefa, morejo prejemati mesdo in pol ss česurno delo in dvojno mesdo ss delo ob nedeljah. Oaemuml da-. , Isvnik mors veljštl sa vss detfros nlh dnloib P° ir°i0* v rudnikih in na površju p H rud- *A nikih. Plačevanje od kare (vosiš-ka) mora prenehetl in plaša mora biti od tono (2240 funtov stalne teže). Druge megjšc zahteve tehničnega snačeja so iste s mslimi ls-pnnnembami kot v stari pogodbi, ki poteče 31, avgusta 1923. Levit, ki je bil na konvenciji, je povzročil rabuko, ko je zahteval, da ae izmed občinstvs odstranila Jotcph Manlejr, zet W. Z: Foeterja in J. U. MeCartjr, r tat op-nik delavskega Obrambnega od-bora. Oba eu bila vm šas zborovanja v dvorsni In nihšs ju nI motil, dokler s* ni sprsvil nsdnju Lewis ki je ittočeeno Isbruhsl celo povodenj psovk in jsm na gt-bsnjc naprednih rudsrjev v P*nn- Waskiagtaa, D. 0. — Ksrkoll tljrvaniji. Manle? ia MeCsrty sta bll° k®^^««« nsrejenega ss se preetovpljno odstrsnlla. prbmooarji vb smbjo za stavkatl NASA VLADA KHATKO-MALO ZAVRNILA ANGLEŠKO IZZIVANJE. Kljab temu, da ao mara angleška vlada aišssar slišati a dvanajst-mlljstam pasu, bo amsriška vlada že nsdalje uveljavljala prohlbič-ns odredbo. ta badbva utbonb za stb-vati izredno sklicanje naIboa konorbsa. Waskiagton, D, 0. — Anglija ne mara nlčessr slišati o tem, da bi apršjela ameriški predlog sa dvsaajstmiljski psi, v čigsr ob-močju bi Imele Zdrušeae držsve prsvloo preiskati vse tuje Isdjo, ki bi hotele Imeti ns svojem krovu opojae pijače pod pečstom. In aedaj pe preoetajs Združenim d^ žavam nič drugega, kakor uvelja-riti probitično poatavo s vsemi možnimi usodnimi morebitnostmi. To je bil nsgfl odgovor od strani administracije na bmede, ki jih je angleški vaanjl minister Cu^ ton izgovoril pred angleško go-tpotko zbornico ter je dejal, da ne more pritegniti ameriškemu načrtu sa dvanajsttailjski pas. Odgovor je poAel visok ursd-nik, Čigsr isjsve io msrodajne in r anesljlve. - Angleške odklonitev pogodbi-n«ga ponudita saplrs m pota ro-šitvl tega košljivega; problema. Le kongreeova akcija more od straniti vsako morebitno nevsr nest a tem. da omili -Volsteadovo postsvo, ln nokstsrl uradniški krogi dvomijo, da bi bilo prišako-vsti odpomoči od tiste strsal. • To,, da utegne predsednik skU-osti kongres ns ilršddo saseds-ajf radi nsvsrnega pološajs, v katerega je sprsvila deblo pro« Fina Učni uradniki ss obotavljajo ds bi jeli sssegstl tuje ledje, ki pripeljejo opojne pijače v ob-močje trimiljtkegs psssi ^To ps sastrsntegs, ker menijo, da bi,no bilo prsv, če bi N držali postavnih določb takoj Ispašstlfs. To njih asdržaajs sbujs vpraša-aje, sli si smejo oblssti, hI uvs-ljavljajo postsvo, tblmščltl nje-M določbe po svoje, sli ae. Mo namreč ljudje, ki menijo, da je sakonik merodajen, in da si oblasti ae morejo tolmačiti postav- Suhsči so ns vsak najin sa to, 4a ss morsjo oblaeti rsvnstl po besedilu prohlblčns postave dobo-Sodno. Ali is Londona je doepslo glede te sadsvs nsslednje poročilo. Nekdo je vprašal finanšnega taj-nikt Mellona, ki ae eedaj mudi v Londonu, ali je ret, da nameravajo Združene države sassči Ino-ipmske ledje, ki pripeljejo s sabo opojne pljAfe v ameriško vo-levje. Tsjnik Je odgovoril, da je tleto poročilo čisto nsvadas ls-a|»ljotins. . . . PLETOBBR POPRAVLJA predsednikovB tr- • ♦ ' iditvb. . Delegatje mnogih saidsja jutri v Ohioagu. Chieago, 111. — Konvencija de leveklh in farmarakih organisscij, katero je eklieala Fanaer-Labor partjr, se otvarl jutri v dvorsni unij« eeetnoželezniškik nameščencev na Ven Buren Ht. ia Askland bnlevardu. Zborovenje bo trs-jalo morda tri dni. Namen Zborovanja je, združiti menjšineke stranki in etrančiee v politično stranko po zgledu angleške Labor pnrtjr ln postaviti drugo leto predsedniške-gs kendidate. Komunisti Work-ers pertjr) eo tudi ssstopani. 8o-elalistišna stranka je bile tudi po-vabljena, toda odkloalla je vabila. D. 0. — Javno mnenje "ne bo trpelo letos sunka v zalaganju e trdim mogom," je obveetila trezne pre mogevna komiaija konvencijo a nijtkih premogarjev, ki se vrši v Herantonu, Pa., In ee peča s i htevsml po novi mezdi. V davnem piamu eo posvsni premo-gsrji, nsj gledsjo na ta, da ae epa-rstumejo in pobotajo s premoga-kopnimi lestniki in pusta vsa vprašanja odprta aa pogajanja v <*lseku KM stalni načelnik pre-mogarske konvencij« je John L. Leurie je izjavil, da upravišujeje razmere unijeko poliUke, ki etra-mi sa tem, da ne omeje biti premo-gorjem pleše zmanjšane. Kopači trdega pvumoga as bližajo ssetd-nim pogajanjem s željo, da bi ns preushsle obratovanj« pe gokopih. AU nikakor pa rajo. da bi trpeli krivico kmeta, odkar vlada deželo eeda-aje administracija, je issilll ts kasvsni kmečki blok. Tsko je sa-trdil aenator Fleteher ls Florido v Izjavi, v keteri se peča s pTed esdnikovim govorom, ki ga je I mel v Ilutehlnaonu, Ksna, Reksl je senator is Floride i "Predsednik priplauj« oživitev vajne finančne korporaoije ia ras-ae druge odredbe, korietne našemu poljedelcu, republiksaskl stranki, oslroma edminietreeiji. Dejatvo pa je, da bi ne bila nobena teh odredb uzakonjene, še bi ee zsnjo ns potegnil takosvani kmečki blok. Ta kongr«ena orga-a T fc BubacriptioS! {MM ItMM (ttCMt Chkiflt) IM OHMt It P" Chleaso l«io, »nd ion Igu coBBtrl— HiO fir reer._ —---=SrMHK .J A. malito NIMF Datum v *kJ«r*Ja rmm j« » dm M VMB M PRIVILEGIRANI INTERES} 2E ZDAJ UGIBAJO KDO BO BODOČI PREDSEDNIK. Privilegirani interesi U zdaj sklepajo, kdo bo bodoči predsednik. Njim ne gre toliko za osebo, ampak vafao je zanje, kako bo sestavljena večina v kongresu, ki bo podpirala predsednika. Od te večine je največ odvisno, kakšne postave bodo sprejete. Privatni bizniild interesi računijo, da bodo Štirje kandidatje tekmovali med seboj, Id pridejo v poitev. Kandidate poetavijo republikanska, demokratična in tretja stranka, Ford bo pa baje kandidiral n* svojo pest in na svojem programu. Zsrsdi tega modrujejo, da no-.beden kandidatov ne dobi večine in da bo najbrž kongresna zbornica izvolila predsednika, kongresni senat pa podpredsednika. „ Ampak križ je ta, da izvolitev bnrrfti sedanji kongres, ako ngbčden predsedniških kandidatov ne dobi ve-čine, Id ie ni bil sklican k »sedanju in prične svoje zss danje letos v jeseni Vprašanje je tukaj, na katerega kandidata se bo zedinila zbornica In če bo dobil večino v kongresu, ki bo lele prihodnjo ksen izvoljen. To sts vprašanji, ki odgaD^tta spanec od konzervativnih elementov in privatnih bizniikih interesov. Ne pomaga jim nič, ako bo predsednik konservativen in naklonjen privatnim bizniškim interesom. Po zapadu in srednjem sapadu vre med volild in lahko se ie zdsj reče, da ne bodo sledili klicu nazadnjaških eleipentov. Kakšen bo rezultat molitev v prihodnjem letu, je pa kljub temu-is sdaj težko napovedovati. Napovedovanje izida volitev v velebizniškem časopisju je le tipanje, da se izve, kako ljudstvo misli In ds po teh mislih uravnajo profesijonalni političarji svojo propagando in nastopanje v volilni kampanji, da loije omamijo ljudstvo. lil 'Organizacij. —1 SLOVIMO! IK JUOOflLtTAMZ V AMERIKI! (Dalj«.) KDO SE BOJI PREISKAV IN VPRAŠANJ? Kadar izbruhne delavska stavka so kmalu stavkujoči delavci oblateni v časopisju kot glavni krivci, Id so s svojo trmoglavostjo in pretiranimi zahtevami povzročili stavko, da ustrežejo svojemu poželjenju po višji mezdi. To je prvo blato, ki prileti iz podjetniškega tabora v stavkujoče delavce s pomočjo velebižniškega časopisja. Isvrii se tak napad a pomočjo intervjuvov, ki se dobro opilljo in dstru-tijo v uredništvih. Ampak v resnici stoje stvari drugače. Ako se uvede preiskava o vzrokih stavke, se hitro dožene, da delavci niso Usti faktor, ki kailjuje stavko, temveč do podjetniki s svojo trmoglavostjo povzročajo stavke. Ta trmoglavost pa sopet prihaja is poželjenja po pomnoženju dobička. V Buffalu se je vršila preiakava o vzrokih stavke cestnoželeznlšklh uslužbencev, ki traja že več mesecev. Pravzaprav ni to več stavka, ampak cestnoželesniški uslužbenci so isprti, ker se nočejo na milost in nemilost podvrči ravnateljstvu cestnoželezniške družbe. Pri prt* Iskavi, katero je vodil .newyorškl državni delavski komisar Bernard L. Shientag sta bili zaslišani obe stranki in stavljena sta jima bila vprašanja. Zastopniki cestnoželesniš-kih uslužbencev so odgovorili na vsako vprašanje. Tako odkritosrčni seveda niso bili zastopniki cestnoželezniške družbe. Odgovoriti niso hoteli na ta vprašanja: "Ali vaša družba ni hotela sprejeti delegacije usluž- bencev dva dni pred stavko?" "Ali ste odklonili skleniti spisano pogodbo glede mezde in delavnih razmer?" "Ali ste podali iijavo, da je reorganizadjskl komitej družbe zasnoval stavkovni sklad in da je prepričan, ds se mora rešiti unije?" Na u vprašanja so zastopniki družbe molčali, kakor da jim niso bila zastavljena. Molk je tudi odgovor, pravijo ljudje. V tem slučaju pomeni molk, da je dražba na-Isšč provocirala *avko, ker je upala, da sdrobi organizacijo cestnoželezniških uslužbencev. Zastopniki uslužbencev so dokazali, da ee je od 2^50 uslužbencev vrnilo le to 108 uslužbencev na delo, dn«i so pa ba vedno doma. f) SEP/. pravS la dret. Povedali smo še, koliko bolezni, prerenih smrtnih slučajev in dfBfrih neereš ln težkih pojledk je med ameriškimi Slovenci in dru-fimi Jugoslovani največ po redi težkih in nevarnih del, kjer si morsmo ilušiti kruh. Logično js torej, da ss nsm zmeraj bolj mrože pohabljene!, zmeraj veš je vdov ln sirot, in nsrsvno, da ims-mo zmeraj veš ostarelih in onemoglih med nami. •Slednjih do sedaj ni bilo toliko, ker smo se Jugoslovani pričeli naseljevati v Ameriki šele bolj zadnjo dobo, računati ps moramo, da sc bo hitro množilo število takih, ki eo postali stari in po-polnoma izčrpsni in ki bodo navzlic pridnosti na stara leta oetali brez doma in brez aredatev. Go-spodsrski sistem je krivičen in dovoljuje, da ae delavca le izkorišča in poznavamo, ddkler je v njem kaj asosga, potem ae pa potisne vstran in zavrže kot izšeto limono. Kakor rečeno, takih rojakov bomo isMli v kratkem anogo. In kaj bomo a njimi T AU jih naj pnstimo, da postanejo berači in odvisni od milosti dobrih sre. Ali jih naj pre-pustimo oblastim in jsvnim zavodom. Nikdo si ne želi tega, ker preziranje in kmtost, U se deli v takih ssvodik ts vrste nesrečnežem, je preveč znana in ie vae neke j dragega, kar človek aaslnži. —SNPJ. kot prava demokrstlčna in delavska or-ganizaeije ne; pregleda nobene potrebe svojih članov, pa tndi tega ni prezrla. y programa ima dom ali savstišče sa člane ln ta njih vdove in sirote. V teku so priprava sa ustanovitev zavoda, kjer bodo lahko pod jednotinim nadzorstvom našli dom in bratsko oskrbo vsi ostareli, vsi pohabljeni in onemogli Člani; nadalje kjer bo prostora za otroke pokojnih članov in bo jednota prevzela dolžnosti matere ali starišev vobče, jim poakrbe-la potrebno vagojo ter pomogla do moderne izobrazbe v poklicu, za katerega bo otrok najbolj pripraven. Preskrbljeno bo tndi za vdove članov, U bodo lahko našU dom in zavetje ter vžge-jsle mladino v jednotinem zavodu, če bodo hotele. To bo rea zavetišče v najohširnejšem smislu! Kolike vrednoeti bo to ss vse jngoslovsnske kru-hoborce! Koliko manj skrbi glede negotovosti in nesigurns bodočnosti! In-koliko tolažbe in utehe ss one, ki bodo lekall pomoči ter bodo deležni te jednotine dobrote! Samo to zagotovilo bi moralo imeti dovolj apela ln privabiti vsakogar v S. N. P.J.! S) SEP/, nšitaljioa la voditeljica. Razen gautna pomoči in aaiatenee v kolesni in neereči, rasen oiranja sols m Ujisnic trpljenja članom njih dragim, pozna SNPJ, že drugo potrebo, ki je tudi splošna in vrii nalogo, ki ni nič manj vašna. SNPJ. se ssveds, da je poleg še navedenik velikih, nalog in plemenitih sedaj, treba |a skrbeti za te, da se nam isboljša življenje, da ss odpravi tolpo stenje la večna skrb ln negotovost delav-skaga razreda aaj v bodoče. To je ravnotako po-trtbno in vsi si to tndi žslimo. SNPJ. se krutega fakts seveda, da bomo al mogU izboljšati naš položaj le tedaj, kadar bomo eposobnl samostojno misliti in boljše izposnavstl vzroke, kateri nu tiščijo k tlom in povzročajo razmere, v katerih maramo živeti. In zavsda se, ds bo to prišlo samo potom stalna sistematične izobrazba produktivnega razreda — delavcev in kmetov — pa nikakor JC in aktivna, pridno podnšnjs ter kaše prsvs pota k napredku in svobodi. V to svrho izdaja razne publikacije/kakor: dnevnik "Prosve-ta", v katerem prinaša podnčne članke, nai znanja o resničnem svetovno političnem in gospodarskem položaju in drugimi važnejšimi »n reeničnimi dogodki, potem "Mladinski liet" ta napredni poduk in asoderno izobrazbo naše aria-dine, in poleg tega ima ša poeebno uetanovo Književno Matico", katere namen je izbirali znanstvene spise in podnŠno gradivo vobše ter širiti knjige in brošure med elovenski narod. S. N. P. J. ni samo aktivna na izobraževalnem polju, temveč je tudi uspešna. Splošno znano je, da ao člani SNPJ. najbolj zavedni element ter najboljši borci za delavske pravice, in sa srečo in blagoeta-nje človeštva vobče. Delo SNPJ. na tem polju jc veliko in izredno učinkovito in aa ne da dovolj oeeniti. In tega ne vrši nobena druga podporna organizacija, člani nikjer drugod nimajo take ugodnosti 1 SMPJ. najboljša aavarovalnioa s Pri SNPJ. je poleg zavarovanja odraščenih ustanovljen tudi takozvani mladinski oddelek, v katerega prietopajo otroci članov la kjer najdejo najcenejše in najboljše zavarovanja as evetu. Nobena kompanija in nobena draga organizacija nc nudi sigurnejšega zavarovanja. Nikjer ee ne is-plačuje bolj točno in pošteno. Ia zavarovalna vsota, ki z vsakim letom narašča,, prekaša po vi aokoeti in in po vplačilih vsaka drago zavarovanje. Večjo zavarovalnino in večja ugodnosti za mladino, pa za manjša vplačila, ja SNPJ. možna dati zopet poradi tege. prvič ker ni ustanov ljena za profit, temveč za dobrodelnoet ln pomoč, dragič pa, ker ni treba plačevati agsntov in dragih posebnih stroškov, kskoršne imajo drugod, temveč posluje po istem siatemu kot z oddelkom odraslih, to je, da društveni uradniki prostovoljni isvršujejo sgitatorično in drugo potrebno delo s dobrim rezultatom in brez občutnih stroškov. SMPJ. kot informativno ia Interne središče. Slovenski in drugi jugoslovanski rojaki so prepričani, da S2&PJ. rada ustreše in pomaga in da je zmeraj najbolj zvceta in zanesljiva, zato ae pa tndi obračajo na njo v skoraj vaeh potrebah življenja. Obračajo ae na njo aa nasvete r konzularnih, pravnih in raznih dragih zadevah, iščejo informacije o atavkeh in delavskih bojih ln situacijah vobče, treba jim ja pojasnil zdaj glede tega zdaj onega. SNKT. ae pa tudi vselej od-sove ter po možnosti pomaga in svetuje/ Pa tudi krajevna društva 8NPJ< so aktivna na tem polju. Koderkoli se uatanovl krajevno poetojanko S. N. P. J., tam se'prične nova zgodovina iete naselbine. Društva 8NPJ. so navadno središče agitaeije za ustsnovitev čitalnic, pevskih društev in dragega kulturnega in naprednega življenja, čemur navadna aledl ustsnovitev lastnega doma. Krajevna društva SNPJ. se zsnlmajo tudi za delavske etrokovne in politične organizacije, dajejo naavete 1» pomošt v etavkah in krizah, sploh so družabno eredižče in pribežališče v skoraj vaeh aadevah ln potrebah. In kolike vrednoeti je to, nam najboljfe pričajo oni člani, ki ao ae iz kateregakoli vzroka morali izseliti iz naselbine, kjer so uživali družabnost lin bratsko gostoljubnost, naših članov. To jim ne gre is spomina in društva S. N. P. J. ne morejo pogrešati, zato ae pa navadno potrudijo, da čimprej uatanove v novi naaelbini novo podružnico, če je to le mogoče. (Dalje prihodnjič.) SLIKE IZ NASELBIN. S pela. — Zadnjič aam poročal do največje ln najetarejša sloven-ske naselbine na divnem upadu, Puebla, Colo. Sedanji Orove (m-šlna ob reki Arkaneu) je bil ne-hdaj živahen proetor. Nekoš ja bilo tam alovenskih gostilen, ds bi človek lahko hodU ia ene v drago, kot bi obiskoval "Štaejone" aa kaki bolji poti v etari domovini, kjer imajo ob atrmlh gorskih potih soraamerno eno od druge poauvljene kapelice. Ali kar ja Amerika postala auha, je aačel tudi Orove pešati, moča aU povo* denj pred par leU pa ga je neke-Uko predrugsčils, da ga danes diši la ša slovanske dvorana, eer-kev ter ostaU slovenski trgovsi in drugI ljubitelji Grova. Na Grovu, to je del muta Pueblo, je bilo pred Časom prav mnogo Slovan-m v. Slovenska mledlna, ki u je Um rodila, Še odrašča, ki pa se ponaša a novimi šegami. Tako je pač v Pueblu kot drugod. Dui je Pueblo velika slovenska naselbina, ni kaj, da bi poro-čel, "ProeveU" lata namreč % Pueblu avoje dobre dopisovelee. Omenim naj le, da laujo naši Pueblšani poleg mnogih trgovin in possativ tndi veahojeka društva. Sloga in edinoat sta dokaj ttdoaušeai v Pueblu in izmed vaeh ad najbolj dopede pevsko ln isob reševalno društvo *• Prešeren". Te društvo Čujemo oh raznih veeelih priredit veh in tako tudi oh šaloetnih pogrebih, kako le-pa upaje. V ponos se eelemu narodu. sUstl tedaj, ha prlrode saad drugorodei pevske šaha ve in žanjejo pohvale, ki gre v čast vsemu slovenekemu narodu. V okoliei Puebla jo ed ŠO de 100 milj oddaljenih vtš menjlih slovenskih naselbin, kot Cena* Oitjr, Reekvale. Ckandler Creek itd. Ta 4ovnjakl, kjer tndi Slovenel le-atujejo lepe farme, slasti okoU Canon Citjja. Ko sem bil tam v sačetku junija, ao še rdečile čreš-nje. Bil sem tam pd pogrebu brata S. N. P. J. ter Z. S. Z., ki u je vržil a mašo. Tamkajšnji župnik je v angleščini imel do-itejen pogreb. Imel ps je nedo-sto jen govor, Id ni za take prilike. Dostojno je Se bUo, ko je rekel t Čemu nositi mrtveea v ur-kev, Če jo pa v življenju ni obi-skovsl, toda nato je sačsl nedostojno govoriti in metsti besede proti rskvi s pokojnikom. Njegova beeede m bile obeojevelne, kar pa hi ne smele biti, če kaj veruje v sodbo na onem avetu. Ga bo že sodil stvsrnik, Če je res, kar uči. Na drugI strani Puebls, Colo., U okoli Wslsenburgs, Trinidada, ob meji Colorsda še drage pre-megarske naselbine kot Raton, N. M;, katere obiskujem kskik 20 let. Krasni gorski krsji so to, a šaleet. nudijo našim rojakom, če pomi- J1™ slimo, da kar.jik obiskujem, Jp|?S »amo na trinidadskem pokopališču, kamor aakopavajo ponesre čenče ls bUžnjlh premogovnikov, pokopanih ned 600 Slovencev, večinoma okoli 20 do 80 let starih. In amelo trdim, da niti pet odeto-kov njih ni umrlo naravne emrti. Po premokopik jih je podsulo in pobilo pri rssnih rasstrelbah. Ksj ubitih rojakov, aem rojakom komaj dopovedal, da postavimo vsem skupen spdmenik. Ker šo bili poneerečen«! bratje S. N. P. J. in J. S. K. J. ter drugih organizacij, je bilo zbranih več* tisočakov, pa žal, le nekaj tistega nabranega denarja je bilo porabljenega za spomenik, drugo je šlo drugam. # Ko sem odhajal od tam, sem rekel neksmu delavcu, ki je imel v učunl oskrbi ono delo t Le na banki imej denar in ne puščaj nikake pravice, da bi kdo mešetaril u delavski spomenik. Ali ko sem prišel čez leto dni zopet tja, jt rea stal apomenik, pre-cel velik kamen, ali Iel naro**n nekje z juga, reun mehak kamen ki danes že razpada. Oni, ki so imeli roke pri tem, da ao naroče-vali, so objavili po čaaopisih o ko-lorsdsksm rrsnitu. * Nabavljeni kamen je etal kome j dsl nabranega denarja od delevekih žuljev, vee drugo je šlo drugam, ako pomislimo, da se je nabiralec, ki je v oskrbi, n je dahu že mrtev, hvalil, da isu samo od pri-preve za spomenik tisočak v žepu. Večkrat u je eelo pohvalil, da je izobražen. želoetno, ali resnično. Večkrat je bilo tudi ališati pripovedanje, da so bfli mnogi pri njem okrade-ni s previsokimi pivskiad računi, kakor tndi drugače, ko eo » Um vkljub temjn posili voditelje, da mielil, čemu »o mu Da Duatili Naj navedem tam aužu nek dušaj. Ob priliki] nekega pogreba aam bil od dru*. I tva nagovorjen, naj kaj sprega, vorim ob grobu, a oni rojak ae ob odprtem grobu hitro stopil pred. me ter v naglih beeedah rek, : Ti ne boš govoril. Tu v Trinidadu aem ju največji in več kot ti. — Niffm je hotel pričketi, šel aem od groba in večina a meno, pust* č onega, da je nekaj Čitsl s papirja. Kaaneje sem/isto, ksr sem imel zbrano, da govorim ob odprtem grobu, dal v glaailo jednote, ka-tere je bil pokojnik član. Dno 30. maja ae ravno tako nihče ni hotel z njim prerekati, kot začaaa razetrelbe v Has t in jr! eu, ki ss je pripetila tedaj, ko je bila Avetrija v vojnem upletljs-ju z Ameriko ter bila brez konzu-larnega nadzorstva. Oni se je 1 par drugimi mudil v Hutingsu. Colo., ter dobro ve, koliko so od ubitih rojakov pobrali denarja in drugih vrednoeti ter kam io vse ono da^i in poslali. Meseca februarja, ko je bila razztrelba v Dawaonu, N. Mcx., kako hiter je bil oni na kraj ne. sreče! In kar hitro je menda pri-šel nazaj, ko nI bilo uspeha. Kot predstavi js, je on največji za neko jCdnoto in u okolico Tri-nidada. / Rojaki, opisal aem apomine, ka-ki so bili voditelji nekdsj v trini-dadsld okolici. Pomislite, kam ko vas privedli! — Matija Pogorele. je varok pogostih raastrelb tu, je prenočevali. Take voditelje je I-talko dogneUf bržkone bo krive mel 81ovenec v trinidedski oko-veliks nemarnoet premoga rakih lici. drušb. Ne davno tega sem sUl ob I In letu, kot ml povedo, eo Ime velikem kemenu, ki je poetavljen li 30. maja neko paredo. Bretje kakim 40 mrtvim Sloveneesa, u-mrli« pred 14 leti v raaatrelbl v Primera, Golo. Tu etoji grob ob več jednot so plačali po 50e vsak In uto so imel! godbo, cvetlice ■ , I . _ _ ,«or ne snam, kaj šs vse. Povedeli grobu in notH leži trpin poleC tr- u mi, da so imeli odbor, da stori plna. Slovenec poleg Slovence, vse potrebno, sli sns ni vslljaš jih vsi Šs mladi In močni ljudje, Id je prehitel ne svojo roko ter dal t so dsli življenje sa blagocUnje list oglee, kateri list je znan kot človeštva. Poleg slevenekeca je delavski v Trlnidsdu. "Tke Pl-««ote večji trdnejši »pomenih eketsrfre", In oglaail se kot vodi-ubitim Poljakom Is Iste raastrvl- tel j (Ulaveev ter narekoval, kde he. Ko sem bil pred časom ob rte- bo govoril. *rdbah tam ia pri vaš pogrebih Dan venčaaja grobftv ja bilo — Po pet-nsjstmesečni etavkl amo v Wa-shingtonu dosegli odprto delavni-00. Lep najpredek, kajne f prej unijald rovi, sedaj pa stsvkoksš-Id. Lewie je odpoklkal atavko, ČeŠ, da ni treba več podpirati stavkajočih rudarjev. Sedaj pa nihče več ne dobi dela nazaj. — Kdor u drsne iti vprašat deloda-jalee, u samo brljejo norce is njega. Doeti pa je takih, Id ae ni-ee uklonUi Lewisovim ukuom, da ne bodo upljall za njim, vedoč, da pri njem ni več iskati pomoči, ker so tako kruto speljani na led, Ne samo nu, na tisoče naših bratov je a svojim brezobsirnim -po-stopanjem pahnil v zmedo in revščino. Bratje, ne obupajmo, ampak naprej pio raakavi poti, po hudem neurju tudi priaije solnee. Pustite take voditelje, kateri raiijo, kar ste e trudom pridobili po mu-kepolnih bojih. Sedaj nji voditelji bodo kar čez večni auŽnjl, stopite bližje skupaj v umo eno sve-tovno unijo, umo eno moč, ne glede na to, kjtf kdo dela, v rud« niku, pri želesniel ali v tovarni. Val smo enski mezdni sužnji in vzl imamo istega sovražnika. —• Zakaj bi u torej tudi akupno nc-borili proti našemu edinemu in ekupnemu eovrašniku. de miljou stavk Imamo lahko, pa ne bo prave zmage, temveč to bo mogoče lo tedaj, da ko v etavld vse delsv-stve vseh industrij, dele tedaj ham bo mogoče pričakovati prave zmage, dokler pa bomo tako po-cepljeni po raznovrztnih unijah, je zutonj mislistl na kako zmago.— Naši voditelji lahko kraljujejo nad nami, zaj so močnejši od nss. Mi pa jih pokorno ubogamo, kskor nam vele. Ali nismo imeU že dovolj dokaaov iz zadnje stavke po Kansasu, da je vodstvo organizacije proti laatnim članom f Kaift jc pahnila tamkajšne radarje abeolutna Lewieova mašina. In kaj je danes z wsiingtonskimi rudarji, Um so, kot so bili ob ud-nji pUvki bratje v Kansasu. in ti-sočeri dragi, ki so u pridružili v udnjl sUvki, pa so bili puŠČeni na cedilu. Ali boete še nedelje trpeli Uko zepostavljanje in vodstvo. ki ni vodstvo, temveč uvs-janje, po katerem ne pridemo drugem, kakor da bo v orcaniu-cijl na zadnje prodan aleherni mož. Vsem ssdsnilm številnim vodstvom v dslsvskih strokovnih or-raniraeiiak ie no večini le sa koristolovstvo. Potrebno je torej organizacije spojiti v močno in eno esmo unijo. postsviU jI na Mu vodstvo, ki ko res delalo sa članstvo in ne bo ssmo nevnjeno u dolar, kot so aeds"js vodftvs v organizacijah. Dokler bo vU^sl im^ delavskih organizacijah pohlep po denarju, toliko čsss goric nsm. ITnemo pa, ds enkrst tudi svet obrne hrbet dolarju. Ao* la tedej^odo ljudje prUfeU misli-H druraV Danes ssvsjs n*ih rt-sll nohlep po denerjn. — ali prijatelju t Hsri >7? f pvnukljee, ijruijja, im b delavitop sveta. (Federated d»dni poloiaj t daeetih letik. Zvezni biro M delavsko statistiko - objavil obširno poročilo o «1 J^ mezd« v ameriških industrij 1 f teku zadnjih deaetih let. Iz po-jetila je razvidno, da j« mesda od jj. najt 1918. do 15. maja 1923 narasla V pekovaki otroki za 167 ®d»totkov, T zidarzki za 68, atav binski (navadni delavci) 83, teaar & 90, elektriČaraki 99, aoboal iiriki 74,*pleekarskl 74, vodovod-nifaraki 68, strojniški 93, železo-jivarski Q2 in v^ tiskarski stroki (dnevni časopisi) za 75 odztotkov, _ Delavnik v vseh strokah ao povprgtao znižal v omenjenem času ta 93 odstotkov ,od leta 1910. n 103 odatotke in od leta 1907. za 114 odztotkov. Zidarji v Wew Orkansu so golili 25 odstotkov mezdnega po-viška. Tri leta niso hoteli stavbin »ki pogodbeniki priznati zahtev unije. Zdaj pa je unija rekla "Plačajte, kar zahtevamo, ali pa ti poiščite druge delavce." Pogodbeniki so plačali 7 Baltimoru, Md., so sastavka1 krojači. Stavka, katero vodi Inter-nationzl Ladies' Garmcnt Work era' unija, je splošna. Okrog 38 delavnic počiva. Predvsem gre za priznanje organizacije. 45,000 industrijskih delavcev iz 'Anglije pride v Ameijko /v prihodnjih psr mesecih. Kakor javljajo iz Londona, bo angleška naseljeniška kvota (nekaj čez 77,000 oseb) izčrpana v petih me secih. Apgleški delavci, katerim se doma slabo godi, so sliŠsll "dobrih časih" v Ameriki in zdsj se kar v celih trumsh odpravljajo na pot. THTJDTA OlKAiAJrOT DILA V TOVAK1TAH. Ohioago, I1U-- Več kakor trs tjina vseh Cikaianov je bilo sapo-•lenih v tovarniških in mehaničnih industrijsh. Zvezni nrsd za ljudsko preštetje, ki je prSvkar dokončal tabulaoijo čikaških prebivalcev po opravkih in poslih poroča, ds je izmed 1,281,434 o-«eb, več kakor deset let etarih, 489,001 oseba zaposlena v tovarni. Človek bi ikoro ne mislil, da ao v čikaškem mestu splok kakšni rudniki, pa vendar pravi urad nik ljudskega štetja, da je 601 o-seba zaposlena v rudniških opravkih, a 3,396 ljudi pa si služi avo. vsakdanji kruh s poljedelstvom in gozdsrstvom. Uradnikov je v Chiesgu 210, 537. V kupčiji je zaposlenih 206, »75 delsvcev, in hišno delo oprsv-Jjs 116,100 ozeb. Važnost čikalkega mesta kot prevoznega središča se zrcali t ..tem, da je 110,521 oaeb zaposle nih v tej induatrijl V javni slui-bi je 23,110 oseb, dočim je 71,191 ljudi profesionalcev! Od 233,238 moških prebivalcev < ikaskih starih nad 10 lst, ki ao •lomsui belokožci domačega po taljenja, je bilo zaposlenih l 1920. 186,661. To je višji odsto tek kakor oni za domačine bele polti in tujega pokoljenje. Njih itevilo znaša 387,158, a na delu Jih je 294,493. Najvišji odztotek belOkožcev na delu je med tujerodci. Od 427,-*20 moških je 391,494 na delu. < rncev je najmanj brez dele, za- od 49,811 črncev moškega "Pola jc zapoalenih v raznih pano Rah človeške deUvnoeti 45,123. Izmed tujerodnih ' belokožnih /enak tujega pokoljenje, katerih •levilo znaša 417,687, je ualulbe-nih 141,532. V Chicegu je nada-Ije 233,490 belokošaih ženzk tu-rodnega pokoljenje. Ih od teb J'h jc zaposlenih 74,608. Tujerodne žensko izkazujejo zelo majhen »datotek zaposlenih delavk. Izmed 'IM.798 ženzk jo zapoalenih le 74.586. ' ljudsko štetje izkazuje, da je "lo malo otrok ueluibenih v Chi ' »m. in sieer zamo 421 dečkov ft J* 229 deklie med 10. in 13. sts-"»»tnim letom. L. 1920. je bilo na 2,887 dečkov in pa 2,217 de-klic, starih po 14 let. Skupina 15-l'tn* starosti obsega 7,218 fantov in 6,004 dekleta aa delu. Od '»eb, starih po 65 ali več let, je "[•"'lenih 23,505 moških in 8,105 Največ delsvcev je med 25. la »tsroetnim letom. Teh je 496,-W2 moških in 132,270 šensk. Senator Jc! Itorlin, 90. jun. — Senetor IB-raa, Jobneen is Kalifornije je de kM v Berlin is Poruhrje. Ko ee " prašali, kaj mieli o potošaju, Je dejal, da bo govoril, ko |e vme ^mrriko. Zsssžsm ssgtešks ladje. Moekva. — (Aniae sa Federated OBSSOOH VAMSKATA PRI RODHJR URO ODLOŽITI VLADK1 VAJETL » Psaa, TS*. — Mir nc morei trajati v Mehiki, pa naj ze posro------- držav Press.X - Pravice do libarenja dobiti koncesije, ki bodo jemčUe ob severnem obrežju RusijTki ZJZFTf^n**^!** 0bre- tvor,JO det »eeporazuma, zapopa gonove vlade ali ne. Takšno mne- danega v britakem ultimatu rS- ^rV^ !b t hdd interesu" l t. d. Nsmesto kompanij orgsnizirsjo "koop«rs-tlvna'društva", "konsolidaoije", "sindikate", "pooU" — deloma zato, da lože zvabijo občinstvo ns llaunice, deloms ps ssto, ds se isognejo takosvsnlm blu« sky law«. zskonom, ki v nekaterih dr-loooh postavljajo m«je podobni« podj«tj«m. Največ ee potem vrta zato, da se podj«tnlkom nl treba listi zs-sledovsnjs. Tode včeal se nejda olje. Kaj tedaj t podjetnik pove ča inkorporaeiju, trust sil kskor koli se že imsnuj' mišoies. Čs ima kompenijo za 5 miljonov do-inejev, jo dvign« ne 15 miljonov. On ve, da je v etudeoeu olja za en mlljon, v« pe tudi, da je v šeniti tistih, ki sc de jo veretl s oglasi deeet miljonov, ^ Io to je reslog, zakaj ne mor« občinstvo v tej igri nlkdsr dobiti. V osmih slučajih izmed desetih ss a« nsjds toliko olja, de bi a« ispMelo deteti i v enem slačsju isvleče šs vsč densfjs ls lopov lshko vernih ljudi * HARDDIO P&AVL DA JI ob VAROVAL uma PRID KAPI TALOM. (Nsdsljsvsnjo s prvf stranij bo ošivlla našo vsro v vspostsv-ljen sosijalsB rod. Predsmlnikov govor so ljudjo poslušali s veliko pozornostjo. In odobrsvsli eo mu, ko je dejsl t "Olrdsti bi morali na dsmokrs-oijo ljudskih šil. In treba nam je več religije v nsšem vsskdsnjem Življenju." V naključni^ stavkih so js predoed&k ogribvsl ss p^špreifi-tev vaek nsdaljnik yojn. Menil je, da bl morala Amerika s vsemi srojiml močmi deloveti ns odprs-vo vsako vojne. Nadalje je pouderjal dejstvo, da je prosil senat, nej mu da dovoljenje sa pogsjsnj« gleds sme-rišksgs vstopr v medusrodno sodišče. "Novs šsljs js, da bi ssnst odo-bril ns! vston v mednsrodno so-d išče, ns ds bi ss bilo treba naši dsšsli saplesti v keks tuje zaplet-Meje«" Predeedoik ss js preefj dolgo pečsl s "no+lm Ionskim pokre-tom", ki Je dosegel eroj višek med vojno. Rekel je, ds Js on stsrokoplt-n«l. Zsto bl bil vssol, še ki bili hranjeni tradioljonalni odnošaji med očetom, materjo, otrosi ln domom. ' Uleds ns daUvstvo js rsksli "Delavstvo pottaia s vso nagli-so mogočen grsdltstj kspitsla. Ps nsj delsvstvo nslaga svojs pri-hranke v svoje Isstoe banks, ks-terlk ftUviio ee nsglo »»»oži, sli ps jik dsrs v druge banke, reoul-tet je vodno lati. Delavee posta-ja boljinbolj finančnik ia poape-šuje svojo lastno zapoolenoct." 0} Japonci kupujojt, Tokijo, 80. Jun — Ns rusko-japonski konferenci ss vfH diskusija a nakupu sevsrno polovi«« ruskega otoka Hachelina, kater« ga eo Japonci okupirali leta 1920. Ts otok Je bil prvs toAks na dnsv-nem rsdu konferense. Poročs se. da je rtiaki delegat Joffe posUvil tako visoko ««no, ds je japonski dsUgat Tošihiko ^svsksmi nl mogel eprej«ti. Derlin, 80 jun. — Tu se poro Čs, da j« sovletska vlade imen* vale Karla Radeke .poslanikom Rusije v IWllou, Make i m Litvi-nov pojde v Ijoodoa, Leonid Krs sin ps v Rim, kjer nviam«etl Vo-rovskljs, ki J« bil umorjen , v Lososi. Btnelair povabljen v Rastje Periz. — (F«d. 1^.) — Vni jo šurnalietov v Moskvi je pr«^ kratkim zprejeU reaeloeljo, v ka „ Sploh nič ne stori; v desetem*teri hvali t |Hone Hlnelalrs kot •lučaju ee re« najde olj«, empek najbolj priljubljenega amfrilkeg« delaičar nima nič od tega, ker se ptaotelje v Rusiji ta ga vabi, naj rabi tudi to olje le zate, da oe*obišče Moskvo. ^Ik 'jfiut - -..i«. <0*. , 4 ...x »■' . .i.. ' PtOSVETA ALI VAM PRIDEJO SORODNIKI V AMERIKO? Kmal ZJ*4inJenIh irUv r ZMnta nmrdorimi Itotkl al traka *»MU ta pjr-■Um. Caaardavt paniki arfbaiaj* mJUk NOVE VICTOR PLOŠČE Vm po 7Sc. Zrn pošto prilo- Lastovka. 2. JULUA, 1923 k ko (Konce). De leti nedolžne krasna mU-deet mrtva, ob njej ognjeviti mladeniči, ki plekcjo. N« drugi etra-ni pe pleče ogabne itaroet po sto-kik razuzdane glasbe. Sitni starci se vrte s gnusnimi kretnjami; suh smeh ns rs lih ustnicah, kotenja polni pogledi v kalnih očeh. Oigs se je mukoms vzpela 'n za drhtela v grozi. Tam med belimi kamni iu temnimi cipresami vidi poiaatno zijati črni grob, podoben veliki rani na zelenih gradik zemlje. — Kad njimi plahutajo črni ptiči in med njimi nekaj belega t zapuščena duša, ki plaho išše nežna ne|a doma. Ali nemire vzdih v grobo prodreti te zemlje, neute-ieno hrepenje izžgatf prsti trpečih prsih, zagnati krika do neusmiljenega nebaf Ke, ne; preslabotne ac trpeče pral, pre-trika jc vlažna zemlja, Ia nebo T Kebo sc le malo zmeni za vae, kar prikaja od remije. * e e e Dva dni za tem se je nred sod nikovo hiše zbrala skora polovica mesta. Množiea je pričakovala duhovnikov in polglaano mrmrala. Prilel ja eodnHf po časi po stopnicah in obstal v veži. Vlaok in lep, toda upognjen. Bom je bU. Sestra mu je bila piaela. da ne more brata žnpnika pustiti niti za trenotek samega, tako da trpi na protinu. . Po končanih obredih ae js eprevod premaknil. Knajst ku-štravik cilindrov ae jceamajalo, in njd. gospodarji so počeli stopa-ti počasi za kmto. Blatni curki /o ae jim opletali okrog nof. Prvi izstopal sodnik s profesorjem Slamo, sa njima župan in njegov sin, aate dragi Sli so, kskor se gre za visokim tujeem, vsak satop-•Ijen v svoje misli. Bodnik je gledsl v tU in mislil ns svojo mrtvo žsno, ki mn js prissdsjala toliko arčnih muk, jc- ae . Mislil jc na w>ln- mbdoat v rani grah, bi rseav tadi njemu; sekaj smst posvečuje. Profesor Slama poleg njega ai je belil glavo. Nikakor ae ni gel domisliti imena svojega *a» danjega učenea, ki ga je k« pred leti silno črtil, ki pa je zdaj v tujini velik umetnik, kakor js pozneje čital v čaaopisik. Župan ni mizlil nič. Oledal pa jc pazljivo na vaak korak, da a« bi zagazll z lepimi čevlji v preveliko blete. Lepi sin poleg njega ja pal s izbranimi kretnjami in a zdignjeno glavo, v kateri je s ka domišljija pletla dozdajle pri-jetne misli Nikdar pa ni tega mi-slil. kar danea aaiaH, nikdar tega občutil, kar občuti danes. Kar na enkrat ta izprememba! Odkod f Sklenil sem. izproaiti si dopust na željo eodniks. Zspnstil sem lad je ln morje in ae odpeljal domov k domačim. Ia zopet aem zazrl to malomeščansko življenje. Te de-1 kliec s velikimi boječimi očmi in njih srsmežljivi pogledi 1 Plakajo sa prijateljico in naivno opazujejo mojo lepo uniformo. Gledajo me plaho s začudenimi, objoks-mi očmi. Krasno! Zakaj mene T Kako lepo idilično je vae to! O, kolika je razlika med tem življenjem in med mojimi Tuja obrežja, tuja govorica, vedno novi obrazi, velika obmorska mesta, razkošna zabavališča. moč razvedrila po dolgi vožnji preko oceana t Sioer le morje ia enozvošno/dihanje bučnih strojev, železnih hlapcev človeških, zaprtik v zaduhlem trs-buhu ladjinem. — Olga je bila izmučena od žalosti in od slsbegs spanja. Emilija. zdaj gledaš v moie srce i tudi vse one tajnosti vidiš, katerih ti niaem hotela nikdar zaupati — Krenil so a ceste ns pokopališče. Olga je sapria oči, da ns bi videla tistegs, kar js bile ponoSi v sanjah. Ustavili so se. Zapela js v topoet bres misli. Čula je molitve kakor is daljavs, ono daljavo, ki ss njs vsš ns tišs. * Vzemi zemljs, ksr jc tvo- la is teenobe in _ Dve tovarišiei sta stopili k njej. Sodnik je še nekaj trenotkov Bno zrl v grob, nakar je glp-Bgvndlknil. pokril 0» s roko iu ae obrnil proti izhodu, t jj Zasipali ao grob. Sveža ki ie drhtel ebupa. Poljubljala ga je stanom gladila mu čelo in 1 a tresoče^ieo, o«i pa eo jI lja ae je strastno okrenila netae n . . , uUdeI1, krste. r* krat, trikrat, ker niso verjeU o-i Želite imena! AU naj čem. spomin tud, na tiste Vladka pa ae je ženaka atra, imel nekdo shod v •tno oklenila s svojim mladim ts- ni sa avatrijako vojno posojilo! lesom, ki js drhtelo od sladkega In al je v agitaciji zanj bnunl pe nepr* fp laae s solzne. Oa ja oetal Hladen, potrt Ponori je vstajal, gledal skoti, okna in si hlsdfl celo na hte- Medtem pa se je bilo prime- klu. Ta noči, ti oblaki mesce 1 Ali rile nekaj posebno eudne^ftotl ai krvavo rdeč t Njegov duh je bo-večer po pogrebu namreč je prišla gaL Zdaj ja videl malo pokopa-vest, da pogrešajo ladjo, ki bi bn lišče a nežnim grobom med eipre iu ponižanju i obaU jMIfni B I plira v veseli družbi eleganten ae morda zdaj za- moški Emilio, tisti, ki js rekel baje tskrst "goffo", ko jc njogs prvikrat videl ta trenotek na, ko neso $zdhjl spomin pa ajegovo Mane bi sagrnllo morje •— si je mislil županov aln — ono prijazno, lokavo morje. Naenkrat je prerezal tišino krik. Nekateri so se naglo ozrli. Olga je bila, ki se je bils prebudi- moral K njo odriniti županov aiuj že naslednjega dne zjutraj pa, da ae jc poetopila vale* silnih viks-rjev, ki so zadlvjali zadnje dne na morju. Vae mesto je bilo pod globokim vtiaom U novice. O nenavadnem dogodku ae ^e govorilo aila veliko, do hripavoatL Naposled sejo, da bo Emilija najbr/ proglašena za svetnico, ke* Je s svojo emrtjo oteU VJadku IbS ljenje. ' . T~ # * Ta je bil ves izpremenjen. Kakor bi treščilo v njega. Zaprl ae je v avojo sobo in presaišljeval Tudi ti ai prizadet, aoksivce ai! Zdaj so mi povedali, razjasni-li ao ml Ona da jc umrla kot cvetka v viharju; brss zavetja, fcres zaalombe. ter verovala da je vod-dno vame. Prišel pa sem seme na pogreb. Kako me naenkrat zebe v srcu l Nsssj na morje l To aiva.va-lovje, vidim ga v duhu! Kakor bi mi vpilo s Zakaj si bil slep, bressrčnež! Kako si Uvel, živ stroj med atrojlt — J Sklenil jc, da odide takoj. Šel je rad in nerad. Zahotelo ae mu je po morju, a občutil je zopet U dogotek pretežko ln v bo-E se mu je vzjubila rodna grada. Čutil je, da je potreben tolažbe. Od koga, aam ni vedfl. Govoril bi bil rad a Ofco, pa ni Imel dovolj poguma. Drugega dne zjutraj ja odpotoval. Tam doli pa ao ga burno pozdravljali čestitali mu. od smrti vstalemu. Zahvaljeval se je, njegov obraz pa je oetal bled ln trdih potez. Pred palačo zastopstva sc je trlo občinstva. Z ledom na srcu in z vročino na licu so # gnetU ln pehali ljudje, da bi na hradnem izkazu Čitaji imena sfojih med te šenimi. Prihajali ao eni in istf dva aami ki ae pripogiMjeje V vetru zdaj sopet temno, grozeče morje ki buči preko njega veter. - ME IZ JMSUtt Njeno življenje. Povest - Spisala lofka Kveder-Demetrovič. ' njilaies.—laisla "Katica atevseeta". V (Baljs.) / , • ■ • JCKUI ie jo 'prsssllla Tilda ns svoj novi dom. Imela je *Wlje sa foapodarstvo in nebrečeno hvsležns js bila stricu Robertu .da ji js pomsgsl do skromne asmostojnosti. Imela js kravico, v hlevu,okrog hiše vrt ia nekaj vinograda. 8klenlla je. da bo redila kokoši, prodsls morda tudi nekaj mleka ia spomladi a vrta sočivja, tako da bi sa ailo živela a otroki tadi na avojo roko brss Uo-manevc pomoti Pisals js po svoja Leao, ki js bila alasr počasna ia nerodna, ali svesta in saas-eljiva. In s nje je sašels gospodinjiti na svoji mali "kmetiji". Hišiea jc Imela samo dvs sobi in kukiaio. kil to js bilo dovolj. Gosposko pohištvo je, kakor čudeš ee, stalo pod kmstsko stroko, po vodo so morsli hoditi precej daleč, in Tilda jc morala prijeti sa vsako dslo. Naučila ae ja molati in snežiti hlev t kadar je poslala Leno v mesto na trg, je delala vae sa njo. Podveaala ai jc krila, kodila je po hiši la okrog hiše v okornih baltskih čevljih ln ni se btls žuljev na rokah. Le svečer je čutile potrebo, da poatane sa par ur zopet ssms. Imila ae je, počeaala in preoblehla od glave do pete ter eedla ss miso h knjigam, ki so bile njena edina potrata. Lena as je čudila gospejnim muham. "Saj vaa nihče ne vidi kaj bl se po vseli delu toliko mučili še s llpšom la ; parado?" Nikakor nI mogla razumeti, da dsla Tilda to zaradi asbe same, da se ne zapusti asj-prej telesno, potem še duševno. Romsn je pošiljal ie dosti redno vsak meacc avoj prispevek. Tilda je porabila denar sa popravek hiše, ca davke, za nakup novega orodja ln za obleko Hkoro srečno je živela a svojimi otroki asma in hret tistega vsakdanjega večnega strahu, ' kdaj pride mol domov ln kakšen. On jlk je pose-taH> pra in i k ih, ostajal je pri njih tri, štiri dni lij ropet odhajal. Tildi ae je adelo, da je vedno enak. Otroci ao ga blU veseli, ker se je aasejal ln • igral s njimi ,a ona se je v areu čudlls. ds ga nlao lets nič sresntla. nič tUtl dogodek in smrt materina. Tak je bil, kako. bi bil osemnajst let star ln ne ie fci šeatliitud^aet. že so ae mu začele metati srebrn| niti v črnr laae, ali usta ae bila, kskor prej, redno enako lahkomiselno priprav-Ij.na na »meh. Keko* w j# pripeljal sredi leta. "Ob službo aem. ' je rekel flegaMtišao. — ' Bili amo parkrat asal« vracU, pa se je šetev sa kaanila sa par,dal In vrsg je hotel, da je toša pobila, pa As savarevau a*m pozabil. Bom pa malo počival pri vas. č«* ,»»r jni pridejo moje stvari.^ v Tilda sa ja Satrei u, u j« vos aaaibale okrog nje. Ali en Je tsko ncdolie* in brezskrben •tal pred njo, da m^ m «U raločatl nobenega očitanja % obraa. ' Ito h kake. se je telaMla, (•eaatali bomo. Saj m^uda vendar kmala aajde kakšno drage službe Plrvl teden je bilo vse dobro. Roman je ostsl doma in še delati je pomagal okoli Tiiše. Potem jc odjel neko dopoldne V jnesto, češ, ds/ ima; opravka v Trstu, da se mora gledati a zaslužkom da Ima par zasnoev, ki bl ga lahko kam priporočili. Oblekel ae je v naboljšo obleko, površnik je' m K županskim volitvam v Mežici. Kakor smo ie poročali, jc bil due $7. aprila t. L isvoljea sa iu-pana s. Peter Legsr. Klerikalci so vložili proti njegovi izvolitvi ugovor, kar so morali storiti v določenem roku, torej v prvih dneh maja — rešitve pa še danes ni. Pokrajinsko upravo pozi vama«, naj zahteva, da ji okr. gla varstvo pošlje klerikalni ugovoi potepi f a naj pa čimpfej reši Klerikalci in njih pomočniki — nekateri "Aepredni" mežiški 8o' koli — so imeli paš dovolj čaaa sa dcnunelranje. Z nabranim gradivom, ki naj bi "dokasalo", d a Logar nc more in ne sme ^bl župan, se jaomo ob priliki še z? natančno bavili, danea aamo: ber tek k blamažil So vae k kalne pritožbe proti obč. volltv v Mežiški dolini ao bUe doslej kot popolnoma neutemeljene odbite, enakega1 ulitka seveda tudi mež Škim klorikalcem in* Sokolom ne bomo zavidali Po našem pa bi bi lo pošteno, da bi bili klerikalci takoj pri volitvah odkrito povedali m odbornikom, kaj imajo pre tr s. Logarju. Toga seveda niso storili, ker bi bUo pač pošteno, zato v nepremagljivem naeprot-stvu s klerikalnimi metodami. Nekdo — v Mežici vam vaak kratko-Hrajčnik s prstom pokaže nanj -jc torej zmazal nekak protest nekaj v protestu uporabljenih laži pa objavil y "Sloyencu'\ "Slovenec" Ima sicer v Mežici kvešjo mu 5 naročnikov, ker kmetje dobe v farovžu "Domoljub", 30takžwih rudarjev, kl bi po znanem receptu iz SV. pisma radi}prišli brss truda v nebesa, pa čita "Pravico", ki jo dale v črnem konsumu; v teh dveh listih torej ni mogel nia-pasti a Logarja, da nc bi njegovi p^istsši sami ufotovili, da se tale. Postregel j« ssmo gospodi, ri Brežicah. " Ino napradna stranka, t sta, tt jo injSju stari Uberalcf o-krog "Slovenskega naroda'v rokah, ae .pogaja z radikalci za zvarjenje v eno aamo etranko. Danca "radikalizem" največ nese in gospodje okrog "Naroda" niso ljudje, ki bi ne imeli velikanskih apctitov.tw.Vu, —- - da bi jim nategnili ušesa, kakor ao storili Crnjani, ki ao poatali previdnejši, a dokazujejo tudi, da (lerikalei nimajo mirne vesti. Dobro reklama sa naa! S tem pa še ni rečeno, da jim tega ne bomo plačali. O vsebini "Slovenčcvoga" lopisa nismo mogli doelej nič do-očenega zvedeti, elišali pa amo, kako aieer hujskajo proti a Logarju. Tako js n. pr. govoričil neki mogočnež s Pla|e, da r« je Logar med vojno trpinčil na fronti. Dokler ae temu magnetu ai aanjalo, da bomo imeli aociali-sti večino in župana v občini, jc govoril aeveda naaprotno. Sam je s. Logarju večkrat pred pričami Izjavil, da ae mora baš njemu največ zahvaliti, da je odneoel zdravo kolo b vojne in da mu je šel A Logar na roko tudi tedaj, ko je bilo aelo nevarno, kadar je n. pr. a Logar kot poveljnik straže na meeto svojega rojaka, ki je zbeiel na atrali stal Dalje trosijo kl< rikalei vesti, da ja bil a Logar lan "Hucdmarke". Naj kar javno in določno povedo, kdaj in kje as j^o kgodilot (emu tajno nsml-go vanje T Ml dobro vemo, da je bil odličen prbtal klerikalne Znamenje (Junije 30-23) pomeni, de Tem naročnina poteče ae te dan. Ponovite jo pravočaano, de vem liste ne uatavimo. Ako iiate m prejmete, je megeče vatav-Ijen, ker ni W! plečen. Ako je vei list plačan in ge ne prejmete, je mogoče uaUv-ljen, valed napačnega naslove, pišite nem dopisnico m navadite stari in ndvi naalov. ! NeH neatopniki ao vil ina-štveni Ujbiki In dragi sn-stopnOri, pri keterlk lahko plečete naročnino, * Naročnine se celo leto je ttdO ki se pol letu p« Členi S. N. P. J. plečejo se pol lete $1.90 in se celo leto $3.80. Za meeto Chicego je se leto $6J50, pol lete $3^5. Ze Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pe $&00. Tednik stane ze Evropo $1.70. Členi doplačajo aamo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami UPRAVNI5TVO "PROSVETA" 2(|87 So. Lewndele Ave., CHICAGO, ILL. Kot Izvrstno zdravilo za prebavo ln grenČoc — jemljite ? Severa's .....b, i ... ? :<. ^ - jt | Balzol (p*l aaaa ka« tHrtJaa«kl Bajiai) Priporočen za Osna SO In SI oentov. ZA KUHANJE PIVA DOMA me v aalegl slad. hmelj, aladl In VM (drug* potrabtline. Poakuaite In ae prapriHjte, da je doma pri naa, kukaal v»dno le najboliM In naiee-nrjSI. Dobit.1 Je ledi ibirko aodov. ataklcnlc hi rasnih loncev. Itd. Ml vam dostavimo naročilo pe polti tečne v vse kraje. GreeeriJem. aladčičarjam la v prodajalne lalMalna damo primrren po-poat pri vai Jlk naročilih. Plftlfee po Informacija aat FRANK OGLAR, MS - - - 72206 12207 72327 72210 72221 72221 72204 72721 I tojaraka—Valfak ' -Polka Ja fUta. Cenika za prave glasne VICTOR gramafone zastonj. IVAN PAJK, Vtteee PIVO—PIVO naJbolJSa MELJ vedno pu<«v»n viaoko eeoe aa s. ke pri meal lahko 4eW-» SLAD t« is kalorsga si lokra pija-Jas na peMJem aa 97.00 _______ ta lf aavojav koao- S nararilom je poslal 12.00, rroto plalato ke prajaasla EMIL KISS9 BANKIR 133 Secood Ave., New Yerk City EMIGRACIJA IZ KRAJA JE ZOPET ODPRTA. DO JUNUA MESECA 1104 6426 OSEB SME PRITI V AMERIKO. Ako sssMimu Tele leno, otroka ali aera pilit« Uboj ms la jaa vam vradiaa vse potrtboo. PoMIJo« 4mmmr v ianaloat M POTIIIMU OODKLCKI EMIL KISS, BANKIR 133 Smzmd Ar*, Nmv Ymk Ckj