Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1
Tel. it. 73.
Leto XXI. št. 14.
Kranj, 3. aprila 1937.
Izhaja vsako soboto. Naročala«: celoletno 40.- Din, pelletas M.-četrtletno 16 Din.
Nesreča pod Storžcem
O velikonofinih praznikih so se ustavljali Tr-žičuni veliko pred glavnimi vrati župnijske cerkve, kjer visijo v posebnem okviru mrliški listi - seznami, kdo i/med faranov je v dobi dveh stoletij umrl V posameznih dneh. In kur nekam čudim usodna zveza je to, da je prav t" teden visel na cerkvenih vratih največji seznam umrlih. 30. marca 1811 je v velikem tržiškem požaru umrlo 73 ljudi In komaj je v ponedeljek minila popoldanska cerkvena pobožnost, je že gasilska sirena na stolpu cerkve s\. Andreja oznanila nesrečo, ki je Tržičani niti po obsegu niti po okolščinah ne bi mogli pričakovati. Devet mladih funtov je zasul snežni plaz. devet mladih fantov je našlo svoj grob v objemu ii a rave.
Kje se je zgodila nesreča?
Koču pod Storžcem in svet. kjer se je nesreča zgodila, spada v župnijo Lom nad Tržičem in občino Sv. Katarina pri Tržiču. Mrtvi ponesrečenci bodo vpisani v mrliško knjigo župnije Lom, pokopani pu bodo v svoji župniji Tržiču, ker je od lomske župne cerkve Tržič komaj pol ure oddaljen.
Kraj nesreče je pobočje gorskega grebena, ki gre od severne strani Storžca proti severu in pade v prelaz 1200 m, čez katerega vodi steza iz Loma oz. Tržiča na Jezersko. Greben pobočja se imenuje Skarjev vrh in na zapadni strani tega grebena, odkoder je krasen pogled na Lom. Karavanke in Triglavsko pogorje, so pašniki, mu katere so se hodili zadnja leta smučat boljši izurjeni smučarji. Pobočje pude skupno s severno steno Storžca v ljubko kotlino, ki ji pravijo ljudje „pod Storžcem" ali ..Jesenje". Izpod Škurjevegtt roba more priti smučar po zanimivih zavojih čez melišče pod stenami Storžca naravnost do koče v Jfcsenju. Po tem fcreiiii bi se nidralu vršiti usodepolnu tekma.
Pod Storžič je najbolj običaj nu izletnu točka za dei Tržičanov. Po prijazni dolini skozi župnijo Lom se pride vzhodno i/. Tržiča do koče v slabih dveh urah. Po poti ni najmanjše nevarnosti, pu vendar prideš na višino 1100 m tik pod stene Storžca v hladen gorski zrak in mir. V bližini koče je več košenic, katere so pozimi ■•talno   iskali   smučarji.   Zu kaj   boljšega in težjega pa so imeli na planjavi pod Škarjevim robom s smuko od višine H00 m proti koči. Kaj je peljalo fante v nevarnost? Tekme pod Storžcem so bile napovedane že par tednov  prej   ko so računali še na stari sneg. Ker je bilo v našem kotu letos za smučanje skrajno neugodno vreme, so se domači smučarji kljub veliki noči zanimali zu novi sneg, ki je v gorah začel padati že na veliki teden. Pod Storžec hodijo mnogi Tržičani kljub slabemu vremenu poleti in pozimi vsako nedeljo. Dež jih odvrne, sneg pu ne. Tudi če bi bile tekme odpovedane,   bi velikonočni ponedeljek zainteresirani smučarji po večini šli pod Storžec. Tako so pa rekli: Pojdimo pogledat, kako je gori: ln dobili so izvrsten sneg. Pol metru pr-?ič« nu trdi zmrznjeni podlagi. Nastali so sicer pomisleki zaradi plazov. Ker pa so pod Skurje-viin robom tereni, ki so navadno izven območja plazov, so prvotno progo pomaknili nekoliko IkjIj proti severu proč od Storžčevih sten. In iuntje bi bili šli smučat, ko bi tudi tekem ne bilo. Ker vedeli so: To je zadnji ugodni sneg. ki ga bo spomlud z jugom verjetno v par dneh uničila  Celo zime nobene take lepe prilike lo se ne sine opustiti. Da ni bilo tekem, bi se verjetno šlo pod Skarjev rob smučat tudi več
inunj izvežbanih smučarjev in morda bi bila le nesreča še večja.
Kar je torej peljalo fante v smrt, je bilo: volja, da hočejo za vsuko ceno smučati in tekmovati, dalje nepoznanje sile in strahote plazov in pa misel, da niso na prosioru, koder so hodili v neposredni bližini plazov.
Tako se je 25 tekmovalcev zbralo in krenilo h koči pod Storžcem. Svarilu, ki so jih dobivali od vseh strani, jim je zopet ovrgel glus nekega lovskega čuvaja, ki je sicer trdil, da so na prvotni progi plazovi, da jih pa v soseščini, ku-inor so že tekmovalci sami numeruvuli premestiti tekmovalno progo ni. Tako je obveljalo slednje in so se vsi tekmovalci odločili za novo progo. Vodstvo tekmovanju, ki ga je vodil osebno predsednik podružnice SPD, je zopet opozorilo vse tekmovalce nu nevurnost in na to, da nobene odgovornosti ne more prevzeti. Vodstvo tekmovanja je storilo celo to, da je vse tekmovalce izpod 18 let enostavno črtalo iz konkurence. Vso skupino stu vodila dva izkušena smučarja in tekmovalca. Primožič Avgust in Kostanjevec Ladislav. Prav veseli s pesmijo in vriskom so jo fantje mahnili navzgor, pruv zu-to. ker je bil sneg sum pršič in je sijulo sonce, dan. kakršnega tržiški smuča rji v letošnji
Čim bližje je vsa skupina prihajala cilju, tembolj se je nevolja lotevala nekaterih, ki so bili ali utrujeni, ali pa se jih je lotila neka tesnoba. Ustavili so se in pozvali tudi vodečo skupino, naj odnehu in se z njimi povrne domov. Sporazumeli se niso, čeprav so se skoro prepirali. Obveljalo je, da ostanejo in izvedejo tekmovunje, kakor je bilo dogovorjeno pri planinski koči pod Storžcem.
Prva skupina je pravkar prekoračila žleb, ki se nuhuja pod „Nagelnovimi čermi" in po njihovih stopinjah so šli tudi skoro vsi ostali. Bili so še kake tričetrt ure oddaljeni od mesta starta. Komaj so se odmaknili od žleba že so začni i piš, ki se je v nekaj sekundah spremenil v hrup. Grmuda svežega pršiča se je sesulu od vzhodne strani Škarjevega roba. Se preden so se fantje mogli zavedati nevarnosti, ki se jim je bližala, že se je zakadilo tudi okrog njih-Silna množina snega je posnela prvo skupino, v kuteii je bilo devet ljudi ter jih zavila medse. S pruv enako naglico jih je plaz odnesel dalje. Le enega, Avgustu Primožiču, je plaz vrgel med veje bližnjega drevesu, kjer je tudi obtičul ves do vratu zakopan v sneg. Trenutek nato pu se je začel ta prvi plaz, ki je nesel s seboj osem ljudi, ustavljati. Toda narava je prekrižala ručune in zadnje upanje Primožiču, ki je visel med vejami. Ta hip je že pridrvel spet nov plaz, ki je potegnil Primožiča in vseh osem v sneg zakopanih tovarišev v smrt. Prav tisti čas, ko se je udri plaz in prihrumel nad te
Puščice kužejo smer plazov in sicer plaz, zaznamovan s poševno puščico, je zasul prvo skupino smučarjev, navpična puščica pa kaže smer plazu, ki je zasul drugo skupino. Reševalci odkopavajo približno nu mestu, zaznamovanem s črno črto in križcem. To sliko je posnel ponesrečeni
Kostanjevec.
zimi še niso imeli, /uradi izredno visokegu novega snega pa se je vsa skupinu polugomu začela trgati in cepiti ter so nekateri delno na srečo, delno v nesrečo zuostajuli. 1 uko je prvu skupina osmih, ki je šla spredaj že okrog poldne prišlu v bližino mestu, kjer nuj bi bil start zu tekmo. Tu je posegla med nje usoclu.
Sneženi plaz.
Ta prva skupina, v kateri je bil tudi Avgust Primožič, je bilu že nekaj sto metrov pred drugo. Primožič in njegov tovariš pu sta se še od teh odcepila in se povzpela na »Nagelnove čeri", ki so nekoliko južneje od steze, ki vodi od vrha Storžca do Skurjcve peči in od tod k ninski koči pod Storžcem.
pečine, je Miro Ovsenek prečkal žleb, da bi prišel k prvi skupini. Njegovi tovariši, ki so bili nižje pod ujiin. so še videli, kako ga je plaz obsul in potegnil s seboj. Še lup. pu so se tudi vsi ostali znašli zasuti pod plazom.
To stu opazovala tudi dva njihova tovariša, ki ju plaz ni več dosegel. Pohitela sta nazaj na kruj, kjer so bili zbrani organizatorji tekmovanja, Oni so sicer videli plaz, culi so piš, vendar pa jim to ni vzbudilo nobenega sumu. (.rozu pu se jih je prijela, ko jim je Valjuvec Jože pritekel povedat, kaj se je zgodilo. Organizatorji so tukoj pohiteli k plazu, dočim so poslali smučarja Kramarja Roku v dolino v Lom. da obvesti (fasilce in tržiške reševalce.
Reševalci na deln.
Ko so vsi ti prišli do plazu, so že videli posamezne tekmovalce, ki so kopali iz kupov snega. Sreča v nesreči je Bila, da jih je oplazil stranski del snežnega plazu in jih potegnil le nekaj metrov navzdol. Tisti, ki so bili na zunanjih straneh plaza, so se kaj kmalu sami pre-rili na vrh snega in iz njega. Vsi prestrašeni so se s praskami in lažjimi poškodbami vlekli iz snega. Kakor hitro se je kateri rešil, se je takoj oziral po tovariših ter skušal, kolikor je pač mogel, pomagati. Tudi člani družbe, ki je prišla od koče na kraj nesreče, so takoj stopili v akcijo in naglo odkopavali zakopance. Kdor je le mogel pomagati je delal z nadčloveškimi napori. Združenim silum se je posrečilo, da so izvlekli iz snegu 11 ponesrečencev, ki k sreči niso imeli večjih poškodb.
Po kratkem presledku, ko se je lavina ustavila in so se tisti, ki so se mogli, izkopali iz snega in ko so potem začeli odkopavati, so zagledali preostali, kako moli iz snega v spodnjem delu lavine človeška roka. Takoj so se lotili odko-pavunju okrog roke in prav previdno so odko-pali veliko luknjo, na katere dnu je ležalo truplo Mirka Ovseneka, mladega modelu, ja v tovarni „Peko". Ko so ga reševalci potegnili izpod snega, je bil fant še gorak in kazal še prav neznatne znake življenja. Reševalci so takoj poskusili z umetnim dihanjem. Kljub vsem naporom pa se jim nT posrečilo spraviti fanta k življenju, ker je bil Ovsenek potolčen po obeb straneh obraza in ob ušesih ter je bilo očividno, da ni postal toliko žrtev snežnega pritiska (sneg je bil suh!), kakor sile, s katero je sneg zagnal Ovseneka čez pečino. Fant je zletel čez drevo, kajti na drevesu so našli njegovo startno številko. Tužnih obrazov so njegovi tovariši pobrali i>jegovo truplo in ga prenesli v kočo pod Storžcem.
Takoj, ko so odpravili truplo Mirka Avsene-ka v kočo, kamor so odšli tudi vsi ranjeni re-Senci. so ostali nadaljevali z reševanjem. Čina bolj so se bližali proti ..Nageljnovim pečem" tem višji je postajal sneg, vendar so kmalu naleteli na novo truplo. Izkopali so ga in spoznali v nJem Janeza Piajbesa, ki ni kazal nobenih znakov življenja več. Ležal je že skoro Uve uri pod snegom. Tudi tega so prenesli v kočo. Reševalci so bili neutrudni in so iskali še druge. Vedeli so. da je vsaka minuta dragocena in za življenje ponesrečencev usodna. Toda žal, brez potrebnih priprav za reševanje, so morali odnehati in se vrniti v kočo.
Prva vest v dolini.
Smučar Rok Kramar, ki je takoj odhitel v dolino, je najprej prinesel žalostno vest v Zgornji Lom. Tamkajšnji gasilski poveljnik je tako pozval vse gasilce iz Loma na reševanje. U jih je z njim vred odšlo v hrib. Takoj je Kramar ponesel vest v Tržič, kjer so oznanile vest tovarniške sirene.
Na mah je bil pokonci ves Tržič, ljudje so se zbirali na trgu in kmalu je šla od ust do ust žalostnu vest o katastrofi na Storžcu. Razburjenje je bilo veliko, tem večje, ker prvi hip Se niso vedeli, kdo je ostal pod snegom, svojci so se bali za svoje ...
Kmalu za tuljenjem siren se je začul tudi gasilski rog. Gasilcem sta se pridružila takoj še oba tržiška zdravnika dr. Pance in dr. Premrou z orožniki, z županom g. Majeršičem, katerim sta stavila na razpolago sani in konje veleindu-strijulec ing. Sugg in tovarnar dr. Ahačič Tudi oba župnika gg. Šparhakel Karel iz Loma i* Vovk Anton iz Tržiča sta odšla v Lom in bil« pripravljena za vsak primer, če bi bilo treba nuditi kateremu izmed ponesrečencev duhovno pomoč. Vsnk, kdor je le mogel, se je potrudil.
Ovsenek Miro
AhaČič Adalbert
Plajbes Rudolf
Plajbet Viljem
aiahon Vinko
Lomba! Vinko    Kostanjevec Ladislav      Mladič Jožef
Stegnar Kristijan
STRAN 2
tla bi s svojimi močmi prispeval kaj k reševanju in zmanjšal obseg katastrofe. Todu bilo je vse /..i ton j.
Zdravnika sta mogla ugotoviti le smrt obeh ponesrečencev in praske pri onih, ki so nSIi *mrti.
Za nadalje reševanje pa ni bilo več pruvegu čusa. Sneg je zopet zučel naletavati v debelih kosmih, zmeglilo se Jfc, d« so Lomljanj napovedovali nove plazove. In res. Kmalu so se znčeli oglašati plazovi iz vseh strani.
Reševalci so zuto moruli nehuti /. delom in zavarovati svoje življenje. Odšli so v kočo, nukur so odpeljali obu mrtvecu z ranjenci \ dolino. Ranjencev je bilo hvulu Bogu le troje, in sicer: I.ukane Slavko. Mallv Janez in Mežck Mirko. Vsi so ostali v domači oskrbi.
Reševanje v torek.
V torek popoldne okrog petih pu so prispeli v kočo vojaki, 50 po številu, ki jih je vodil kape-tan Pirš. Seveda jih mula koča ni mogla sprejeti vseh. Veleindustrijulec Oussncr je takoj odstopil za vojaštvo svojo lovsko kočo pod Storžcem. Planinsko društvo je podvzelo vse potrebno, du bi nudilo vojakom in reševalcem kolikor mogoče udobno zuvetje. Isto so storili lastniki okoliških planinskih staj. Tuko so vojaki lahko dobili še dokaj primerno zavetišče. Ko so prispeli h koči, je ostala večina tnm. oziroma v stajah, V katerih so potem prenočevuli. Kupetun Pirš pu se je z okrog 15 vojaki takoj podal na kraj nesreče, ki leži pičlo uro nad kočo. Tum K začne spodnji del lavine, ki se dviga proti vrhu Storžca. Ko je ta skupina vojakov prispela na kraj nesreče, se je pridružila civilnim prebivalcem, ki so pod vodstvom dr. Bogdana Breclju in Jeseničanu Jožeta Čopa bili že ves dan neumorno nu delu.
Vojaki so nato skupno s civilnimi reševalci pregledali svet, ki je poslal grob devetih mladih življenj. Lavinu — pravzuprav dve — imu ogromne dimenzije. Vrh Storžca je že od ponedeljka zavit v gosto meglo, tuko du se niti z daljnogledom ne more ugotoviti, kje se jo 1 n v i -nn odrušila. Pridrčalu je lavinu po nekem žlebu in se je tik nad mestom, kjer je bila prva skupina smučarjev, razdelila na dva dela: prvi del je zdrčul po levem koritu, (ločim je druga polovicu lavine zdrčulu po desnem koritu, kjer so bili tudi smučarji. V sredi med obema žleboma je rob poruščen z grmovjem. Lavine je zustilu 'desni žleb ter pokopala svoje žrtve. Dolga je 600 do T00 m.
Ker se je zmračilo, so prižguli buklje.
Reševalci so preiskuli plaz od vrhu proti dolini. Okrog pol <) zvečer je eden izmed reševalcev, ki je globoko segel z jekleno palico V sneg. nenadomu zastal. Palicu je naletela nu oviro in ko jo je potegnil reševalec k sebi, je nu koncu opazil dele bluga. Bil je znak. da je 4 ni pod snegom truplo. Reševalci so začeli odkopavati sneg. in ko so prišli v precejšnjo globino, so odkrili polomljeno truplo, v katerem so spoznali Vinka Šarabona. uglednega Tržičana, ob-
»GORENJEC«
činskegu odbornika in očetu treh nepreskrbljenih otrok. Izvlekli so truplo iz snega ter ga spu-ščuli navzdol in gu spruvili v kočo.
fz raznih znakov so reševalci sklepuli, da mora ležati v bližini le dri ko truplo. Res so nekaj metrov višjo nušli drugo truplo, v katerem so spoznuli Mladiča, Njegovo truplo pa je bilo tako zamrznjeno v sneg. da «a niso mogli odkopu-ti. ampak so gu Izkopali šele zjutruj. Tuko so poten intenzivno preiskovuli dalje tam. kjer so d«11 j obe trupli in so naleteli še na tretje — Ahačiču. Vsa tri izkopana trupla imajo največ poškodb nu glavi.
Reševalci delajo V neprestani življenjski nevarnosti. Na plazu dela skoro 100 reševalcev in nepričakovan pla/. hi pomenil kutustrofo, ki hi daleč, presegula vse dosedunje. Zato je razum-Ijivo, du so reševalci podvzeli vse potrebno, da se kolikor mogoče zavarujejo proti taki nevarnosti. Nu vrhu sedanjega pluza in še naprej so postavili straže. Tu stoje orožniki. Zn slučaj, da se sproži kak nov pla/. bodo orožniki streljali in s tem opozorili reševalce, da se pruvo-časno umaknejo. Razen tegu so postavljene straže nu vseh nevarnejših mestih, da nu tu mesta lic pridejo nepoklicani.
Pogreb dveh
Pogreb obeh žrtev Ovseneka in Plajbesu, ki sta bila od kopana v ponedeljek, je bil določen za sredo ol> pol (>. uri popoldne-. Ze okrog I popoldne so oba mladeniču v spremstvu g. župnika Vovku prenesli iz njunih domov v občinsko hišo, kjer so ju položili na skupni oder. Od tega časa je bila občinska hiša kruj. kumor se je prišel poslovit od mladih žrtev skoro sleherni Tržičun. 2e pred peto uro pa so pogrebci dobesedno natrpali glavni trg Tržiča. Pred občinskim domom so se zvrstili cerkveni pevci, poleg njih pa godba Prosvetnega društvu. Skozi spali r pogrehcev je ob pol 6 prispel pred občinski dom g- župnik Vovk v spremstvu šestih duhovnikov, Krste so prenesli pred občinski dom. kjer jih je g. /upnik blagoslovil in opravil mrtvaške obrede. Pevci so nato pod vodstvom organistu g. Planinska občuteno zapeli žulostinko ..Človek glej". Nato se je po trgu razvil veličasten mri-vaški sprevod. Na čelu so šli nosilci vencev, za njimi je stopala precejšnja skupina članov Slo-vensk. planin, društva, članov Športnega kluba Tržič, zastopstvo športnega klubu ..Plunina" in Prosvetnega društva, zastopniki ostalih društev, gndba Prosvetnega društva, ter cerkveni pevci, predstavniki oblasti z okrajnim načelnikom iz. Kranju g. Lipovškom, ki je zastopal bana dr. Natlučena. Sledila je duhovščina, nakar so nesli krsto Miro Ovseneka. Zu krsto so stopali svojci. Skrnšeno muter stu podpirala dva sorodniku. Sledila je krsta Rudolfa Plajbasa. kateri so tudi sledili svojci. Nato se je zvrstil ostali del sprevoda, ki je štel do tisoč ljudi. Krsti obeh ponesrečencev so nesli tržiški smučarji. Spievod je krenil mimo cerkve sv. Andreja proti župni cerkvi. Ko je bil prvi del sprevoda
že na pokopališču, se je zadnji del šele zvrščal nu trgu. Krsti so nesli v farno cerkev, kjer je domači g. župnik opravil cerkvene obrede. Pevci so zapeli ..Usliši nas. Gospod". Po končanih cerkvenih obredih so prenesli krsti na zadnje domovališče. Položili so ju v skupni grob ob zidu na vzhodni struni pokopališča. Tisočgluvu množica se je stmilu okrog gomile, v kutero so polagali zemeljske ostanke obeh ponesrečencev. Ko je g. župnik opravil zadnje obrede, so pevci zapeli žulostinko ..Vigred se povrne." Nato
se je poslovil v imenu Tržiču župan g. Majeršič. kateregu besede so vsakemu zvabile solze v oči. Kot zastopnik Prosvetnega društva se je pošlo vi! od obeh pokojnikov g. Smilek. Orisal je oba pokojnika ko! vzor krščanski mladini.
Žaluje vse Tržič, žaluje zlusti Prosvetno društvo sv. Jožefa, suj so skoro vsi bili pri njem
včlanjeni,
Nuj jim vstuli Kristus, ki so na pred tednom prejeli v svoja mlada srca. da večnega pokoja in miru!
Vojakom novincem
Ko odhajate z domu. veliko izmed vas, vus odhaja za čas vojaške službe tudi iz Slovenije, ohranite v srcu spomin na zemljo slovensko! Ohranite svetal spomin na nuše cerkve, ki kraljujejo sredi naših vasi, na cerkvice na miših gričih in gorah, ki nam s svojimi zvoniki kažejo k Bogu, ki nas s svojimi posvečenimi zvonovi opominjajo k molitvi in delu. Ohninite živ spomin na znamenju ob potu in kipe. ki nam še vedno pričajo o vernosti našega narodu.
Spominjujte se tudi tam v Belgradu, Zagrebu in južnih mestih povsod, kumor vus bo zu-nesla pot. vaših dobrih mater, ki so vas prve učile delati križ takrat, ko je bila vašu roku drobna okorna. Spominjajte se ljubezni mu-teiine. ki vas je prvu ličilu očenaš — Gospodovo molitev, ki vas je prvu vodila v cerkev, v hišo božjo, ki vam je pokazala tabernakelj bivališče živega Boga, ki vas je zvečer, ko ste zmučeni leguli v posteljo s svojo dobro roko po-križala. ker se je bala. du ne bi zaspali brez. molitve, brez mi.di nu Bogu. Še eno prisrčno molitvico vus je nuučilu muti — molitev k angelu varuhu. Ni bila tu molitev sumo zu tista letu ko ste bili otroci, ne, tu molitev je potrebna tudi odraslemu človeku. Ni vuša veru v un-gelu varuha nekaj takega, kar je samo za otroke, angelske pomoči rabimo vsi, prav vsi. Kako lepu je tista zgodba iz sv. pisma stare zaveze, ki govori o nadungclu Rafaelu, ki je spremljal mladega Tobijo na poti v daljno nepoznano deželo. Nadangel Rafael in mladenič Tobija sta prišla pred očeta, ki ju je blagoslovil in jima želel srečno pot ne tako, kot si včasih želijo ljudje, ki nimajo vere. Tako je rekel: ..Pottljta srečno! Bog bodi na vujinem potu in njegov angel varuh naj vuju sprcmlju!"
Bog bodi nu vaših potih, fantje, in njegov angel nuj vas spremlja. Bog bodi povsod pri vus! Bog hodi v vaših mislih, da bodo tuke, ki so njemu všeč, Bog bodi v vuših srcih, da bodo ostala Čilta, nepokvarjena, toku kot si jih želi vuša dobra muti, ki jo ljubite in ji želite delali veselje. Bog bodi tudi v vaših besedah, da bodo vedno le Njemu všeč.
Saj boste slišali tudi slubegu dosti, u to bo šlo mimo vas, tega ne boste hranili v svojem srcu. Ne srumujte se svoje vere, ne sramujte se molitve. Moški smo rudi tuki, da se v cerkvi skrijemo v kak kot. du ne. molimo radi preveč
na glus. Sram nas je rado. Včasi se nam zdi. da-niolitcv, da pobožnost ni za nas, da je to samo zu ženske. A Bog vse drugače misli z nami. Može je zbiral okoli sebe. ko je ustanavlja! cerkev, možem je dal pri zadnji večerji oblast spreminjati kruh v svoje najsvetejše telo in vino v svojo najsvetejšo kri, možem ji" rekel predvsem: ..Tuko naj sveti vaša luč pred ljudmi da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih."
Tako naj sveti luč vaše vernosti pruv povsod, kumor boste prišli, povsod spoljnujte svoje verske dolžnosti, kolikor boste scvedu kot vojaki mogli. Ni sumo v tem našu veru, du gremo ob nedcljuh k maši, ko mine nedelju pu sleče-mo z nedeljsko obleko tudi svojo vero. ..Vera brez dobrih del je mrtva," pruvi sv. apostol Jakob. Vera naša naj se pokaže v dejanju, v lepi jutranji in večerni molitvi, v spolnjevanju vseh božjih zapovedi in v spolnjevunju tudi cerkvenih zapovedi, kolikor boste seveda cerkveni zupovedi spolnjevati mogli.
Sveta naj vam bo nedelja, dan Gospodov. Če vam bo danu ta sreča, du boste mogli k sveti maši, pojdite v cerkev z veselim in pobožnim srcem. „Vesel sem radi tegu, ker so mi rekli, da pojdemo v hišo Gospodovo," pravi sv. pismo. Kuko nc bi šli v cerkev k muši mi katoličani če je naše srce polno vere, če se zuvedumo. kaj je SV, maša. Sum Gospod prihaja med nns in •!• v neizmerni ljubezni do nus znova žrtvuje nebeškemu Očetu za naše grehe, zu nus se nebeškemu Očetu zahvaljuje, suj ve, du smo slabi, du se zahvaliti nikdar dovolj ne moremo. Zu nas prosi pri Očetu novih dobrot, ki smo jih potrebni za dušo in telo. Njegova hvala jc Očetu najbolj všeč. In kadar bo prilika za to, se boste prav odkritosrčno in skesano spovedo-vuli svojih grehov. Pri spovedi, v zukrumcnoi usmiljenju boste dobili odpuščanje grehov. \ ungelskem kruhu, v sv. obhajilu, pu se boste okrepčali, da boste močni zu hoj zoper nečiste sknšnjuve, zoper hudo poželjenje, ki je v našem srcu in nas miku in vubi v greh. Ko so Izraelci potovali iz. Egipta v obljubljeno deželo,
jih je Bog nusičevul z muno, čudovitim kruhom, ki je padal z neba in jih je krepil, da SO prišli v obljubljeno deželo. Nus pu krepi Bog z lastnim svojim sv. telesom, ki gu prejemamo v svetem obhajilu.
Ikerbec Matija:
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Kakor sem omenil, se je tik pred našim procesom našla na gimnaziji v bližini telovadnice nekaka zemljepisna karta, kjer je bila narisana Slovenija kot santosiojna dežela pod italijanskim ..protektoratom". Velik del Dalmacije in obmorskih pokrajin pa je bil narisan, da pripada Italiji. Spodaj pri Italiji je bil narisan Mussolini in v /.ponijem kotu pa Nj. Vel. kralj Aleksander.
Od Mussolini jeve slike so bile vrisane neke puščice proti sliki kralja Aleksandra, kar naj in nekako predstavljalo to, kar hočejo in cblajo ..punktaši" ali pristaši dr. Korošca.
Na karti pa je bilo napisanih polno pobožnih vzkti kov: ..Živel Mussolini! Živel Korošec. Zmagovalec! Slava Italiji! Slava Vatikanu. Slava Rimu, Slava Italiji!!! Slava levom Veneri je. Slava svetemu očetu! Sobice Dalmaciji, kultura Albaniji, proč parasite. proč s krivoverci. živela svobodna Slovenija!"
'Ta ..dokaz" našega »izdajalskega mišljenja" se je kar nenadoma našel pri gimnazijski telovadnici na nekem oknu. takoj se je napravil umeten alarm. Zgražanje po Kranju nad ..izdajalstvom"
proticlržavnih elementov. Karta je bila takoj fotografirana in razmnožena in razposlana na vse strani širne Jugoslavije, posebno seveda na pristojna mesta v Belgrncl. kot jasen doka/ vele izdajalskega mišljenja pristašev dr.  Korošca in kot
resno svarilo, kaj vse je rodila že propaganda in šenčurski dogodki.
V začetku se je pričela mala preiskava. Ko pa so se pojavili odločni glasovi, da je to namenoma narejeno in podtaknjen pamflel je pa prenehala vsaka preiskava. Mi skoro vemo. kdo je to napravil, bilo je takrat otročje lahko dobiti pisca in risarja pa se ni našel... Preiskava je kar utihnila. Seveda gotovim krogom ne bi bilo prijetno, če bi se našel umetnik, ki je fabriciral to karto, ki je itak napravila svojo lažidenunciantsko nalogo v Belgradu.
Barletovo pismo in ta podtaknjen načrt je jasen dokaz s kakšnimi sredstvi so se borili proti nam. Ni bilo dovolj, da so nagovarjali k krivemu pričevanju, za to imam dokazov že dovolj, ni bilo dovolj, da so razširjali najbolj gorostasne govorice o izdajstvu, celo tako daleč je šla ta gonja da se niso ustrašili celo izrabljali župnika Barleta. ponarejati njegova pisma in podtikati veleizcla jal-ske karte.
Podtaknjena karta je imela pa še drug namen. Treba je bilo pokazati, kake sadove rodi vzgoja na zavodu, kjer deluje še nekaj ..klerikalnih" profesorjev. Kmalu na to. ko se je pojavil ta pam-flet, so bili vrženi na cesto 4 mladi profesorji iz kranjske gimnazije...
Obtožnica.
Jeseni I. 19^2. »o prihajali i/. Belgrada različni glasovi: enkrat se je zdelo, da sploh ne pride do našega procesa, drugič so se cule novice, da je obtožnica že gotova. Vsekakor so se morali vršiti razni razgovori in vplivi, da je končno prišlo do
odločitve, posebno vsled pritiska iz Slovenije, da je padla odločitev, da pride do sodnega procesa proti udeležencem pri šenčurskih dogodkih. V prvih dneh januarja 1933. pa smo dobili v roke obtožnico, ki nas je klicala na glavno razpravo pred sodišče za zaščito države v Belgrad za 20. februar ob 8. uri zjutraj.
Obtoženi smo bili:
1. Brodar Janez, posestnik in bivši poslanec i/ IIrastja pri Kranju, da je 16. maja 1932. ob priliki shoda poslanca Janka Barleta zaklicali ..Doli kralj!" Da je isti dan rekel: ..Prej smo zahtevali avtonomijo, sedaj pa zahtevamo več, sedaj zahtevamo federacijo, popolno samostojno upravo Slovenije." Da je 22. maja 1912. v Šenčurju hujskal množice, da so navalile na orožnike, da so metale kamenje in polena in hotele razorožiti orožnike, radi česar je morala žanclarmerija uporabiti hladno in ognjeno orožje, da je ob priliki teh demonstracij vzkliknil: ..Doli država. Živela republika!"
2. Umnik Anton, posestnik v Šenčurju, da je 22. maja na shodu v Šenčurju hujskal množico k nasilju, da je navalila na orožnike. Dalje, dh je naliujskal udeležence demonstracij da so izvršili nasilje nad Prešernom Josipom in njegovimi tovariši z besedami: ..Pobite izdajalce, doli z njimi, kolo razbite, fanta pa ubite!"
3. Štrein Ivan, posestnik in bivši poslanec iz Kaplje vasi pri Komendi, da je 1". maja 1932. v Mengšu z besedami: ...No. fantje ali ne bo nič!"' in / vsem svojim delovanjem hujskal k nasilju, da so množice klicale: ..Živela republika, živela slovenska republika, doli kralj!", da je hujskal k nasilju proti državnim varnostnim organom.
»GORENJEC« %^%.-%^»»%.*'%-
Slovenci imamo i<» slabost, da se posebno v tujini vržemo po okolici, |><> ljudeh, ki so okrog nus. Ce to ti verni, ostanemo verni, če so slabi, vržemo tudi mi s sebe svojo vero, pojemo / njimi pesem nevere. To slabost moramo odpraviti Pokažite tudi pri vojakih, da ste verni sinovi slovenskega naroda, ki po vidiki večini še srčno
ljubi Boga, ki je vdan materi Cerkvi.
Ponesite v tujino v srcu tudi ljubezen do nebeške matere Murije. Saj vsak človek, ki je dober, ljubi svojo mater. .Po kolenih bi šel do Jeruzalema, če bi vedel, da tam Se živi moja mati." pravi lepo nekje v svojih spisih naš pi-
satelj Cankar. Ljubezen do naše telesne matere, ki nas je rodila, ljubezen do naše božje matere Marije, ki nas j« duhovno rodilu pod križem, bodi svetlu zvezda, ki ne bo ugasnila tudi v mračnih dneh skušnjav in dušnih bojev. Ta ljubezen vas bo pripeljala nazaj v domačijo čiste, neomade/evane. take kot boste, upamo, takrat, ko vas bo vaša dobra muti pokrižala z blagoslovljeno vodo za slovo od nje, ki vas ljubi 7, res nesebično ljubeznijo,
»Pojdi, moj sinko, nu pot, vuruj se zmot!" tako nekako pruvi v svoji pesmi slovenski (lesnik. ..Pojdi, moj sinko, na pot, varuj se zmot!''
Nova ljudska šola
Lansko leto je dogradilo banovina v Ljubljani za Bcžigi udom novo gimnazijo po nučrtih g. ing. Navinškn. Na zunuj preprosta, ji v no-irunjosti ne manjka ničesar, kur se more zahtevati od modernega šolskega poslopju: dosti sonca, zraka in svetlobe. Kdor le vidi to notranjo ureditev, vsak je navdušen za tak nučin gradnje šolskegu poslopju.
To je bil tudi vzrok, da se je tako občinu kot šolski odbor odločil, da zgradi težko priča-kovano ljudsko šolo nu nučin, ti bo v dveh nadstropjih nudil pri tej praktični in higijenski ureditvi dovolj zručnih in svetlih učilnic zu dolgo let. v slučaju potrebe pu da more razširili /. malimi stroški še zu štiri deške in štiri dekliške šolske sobe. Glavno pri vsem pa je, du bo cela stavba zn ca dvu in pol milijona dinarjev cenejša kot prejšnji načrt, To je bil bržkone tudi vzrok, da se je tuko uprava kot šolski odbor mirnega srcu odločil, da k petnajstim skicam dobi še eno, ki bo končno obveljala. Ker je tudi denarno vprašanje v principu rešeno, ne bo ovir, da se v maju t. I. prične z gradnjo tako nujno potrebnega šolskega poslopju, ki bo s šolskim letom 1938. izročeno svojemu namenu. Je pa že skrajni čas. Vedno smo slišali od strani zdravnikov in učiteljstvu pritožbe« da v sedanjih, kljub skrbnemu snaženju in čiščenju, kužnih prostorih stare šole ni več zdržati. Oddahnilo se bo tičiteljstvo. oddahnili se bodo sturši,
ki s skrbjo pošiljujo svoje otroke v te Zatohle prostore, suj se prepogosto sliši, da je otrok, odkar hodi v šolo, več bolan kot zdrav, dasi je šel okroglih rdečih lic v šolo. To se opužu ne le pri otrocih, ki so dobro hranjeni, kuke posledice pa mora imeti še le pri otrocih, kjer vlada doma revščinu in ni tečne hrane.
Ker šolska poliklinika in dečji dispanzer ni dobil v palači OUZD numenjenih prostorov, duši so ti stuli občino čez 150.000 Din, bo zgrudil Higijenski zavod na pobudo občine lasten Zdravstveni dom v jugovzhodnem oglu šolske parcele. Vsled tega odpadeta v novi šoli dve zdravniški sobi in tia'n šolska poliklinika, ki je sedaj nastanjena v Štempiharjevi hiši, dobi lepe vsem zahtevam ustrezajoče proslore, kar pa baje naše občane ne bo ničesar stalo, in to je tudi nekaj, kar zelo rudi eujemo.
Jugozahodni konec, šolskegu stavbišča ostane rezerviran zu stnnovunjsko hišo šolskega upravitelju in upravfteljico, ki jo bo mogoče graditi morda že obenem s šolo ali pa šele v doslednem ČBSU. To vprušunje pu se num ne zdi tuko nujno kot ostali dve.
S temi gradnjami bo kompleks na šolskem slavbišču zazidan. Ker se sliši, du je tudi vprušunje novega pokopalilča več uli manj rešeno, ho po odstranitvi starega pokopališču tvoril ta del v velik okras mestu.
Okrog pariške razstave
Tednik ..Mi mladi borci" prinaša pod zgornjim naslovom sledečo notico:
.,V Parizu se pripravlja velika ruzstuvu. ki je zamišljena kot nekaka sinteza sodobne Francije pred očmi vsega sveta. Odprla se bo I. maja.
Kar nus tukaj zanima, je sklep vlade ljudske fronte, naj bo model francoske vasi brez cerkve. Radi tegu sklepu nupadajo listi z. upravičenim sarkazmom vlado ljudske fronte, ki hoče narediti iz francoske vasi vzorec brezbožniške vasi. Levon Daudet. (ki gotovo ni nuvdušen ku-tolik) piše, du bo tu bedasta fantazija le tedaj celotna, če postavijo zraven še model Društva narodov v miniaturi.
In v resnici srumotni inolk Ženeve spričo tolikih boljševiških grozodejstev v Španiji in Mehiki ponižuje Društvo narodov na stopnjo brezbožniške vusi nu pariški razstavi.
..Kje je vas?" vprašuje ..Journal".
..Je skupna tvorba stoletij, njeno jedro je cerkev, njen znuk je zvonik. Brez cerkve in brez vitkega zvoniku bi vas ne bilu več vus; zgubila bi svojo dušo..."
In pruv to hoče komunizem, ki ruši Cerkve \ llusiji, Španiji, Mehiki: ustvariti narod brez duše ki bo nato postal lahek plen bol jševiškega satanizmu.
Pri nus cerkve in zvoniki še kraljujejo nad lepo slovensko vasjo. Toda vztrajno, korak zn korakom, se skuša vsilili k num tuja miselnost. ..tuje dete": miselnost, ki num ruši evhuristične križe in ki bi nam rušilu tudi cerkve in zvonike, če bi mogla, /uto. tovariši zvonimo, zvonimo I"
Dejstvo, ki se navaja, je res slaba agitacija po katoliškem svetu za obisk razstave: Katoliki bi morali ostati dosledni svojim načelom in ne hoditi tja, kjer se skuša uveljavljati miselnost, ki je v popolnem nasprotju s katoliškimi načeli.
Tedenske novice
KRANJ
Dijak prosjak. Radi strašne nesreče, ki je bila na velikonočni ponedeljek v gorah, Trži-čanje ne bodo prišli v Krunj gostovat. Umevno je, da društvo, katerega člane je zadela tako huda nesreča sočustvuje in tudi na ta način da izraza svoji žalosti.
Trošarine Kranjske občine. Vsled odredbe kraljeve bunske uprave dravske banovine v Ljubljani bo od I. aprila 1937 pobirala občinske trošarine na alkoholne pijače, t. j. na vino. vinski mošt, pivo, Špirit in žgunje. finančna kontrola. Vse prijave o prejemu alkoholnih pijač je trebu naznaniti Glavnemu oddelku finančne kontrole v Kranju, nakar se zlasti opozarjajo gostilničarji, kavarnarjl, trgovci pa tudi zasebne stranke.
Odvnžanje smeti, 2e leta in leta se je govorilo o rešitvi vprašanju odvužanja smeti v mestu, vendar zadeva ni bila rešena. Pojavljali so se razni vzroki, ostalo je pa vse pri starem. Uslužbenec tvrdke D. čebin iz Ljubljane, ki razvaža po mestu premog, je prišel na idejo, da bi gotove dneve v tednu odvažal smeti, s čemer bi stranke ne imele nikakih sitnosti. Zučnsnn občinska uprava je razpravljala o prošnji in uvidela njeno potrebo. Kot odškodnina se je določilu pri zasebnih strankah pet, od lastnikov gostiln, trgovin, obratovalnic in drugih pa po deset dinarjev mesečno. Takso bo imenovani pobiral mesečno, oziroma po dogovoru. Z obratovanjem se bo pričelo takoj. Odvoz se bo vršil v zaprtem vozu in le zjutraj, ko ne bo šc prometa.
Na željo obrtnikov javlja skupno združenje obrtnikov v Kranju, da je kralj, banska uprava ugodila prošnji in dovolila čevljarski tečaj. Tečaj bo trajaj f> tednov in ga bo vodil obrtni učitelj g, Sleinm.in Josip. Datum javimo takoj, ko se nam točno sporoči. Da zamoreino preskrbeli
prostore, naj se interesenti takoj prijavijo pri našem združenju.
Ogled rudnika Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah se vrši v torek dne 6. aprila, ker smo zu ta dan dobili dovoljenje. Interesenti nuj se prijavijo Skupnemu združenju obrtnikov v Kranju.
..Gorenjski rejec malih živali v Kranju" obvešča vse članstvo, da se vrši v nedeljo dne 4. aprila ob 9. uri dopoldne v društvenem prostoru gostilne Lukeš, Glavni trg. redni mesečni sestanek.
Naprošamo, de se udeležijo vsi člani polno-številno brez izjeme, vsi ostali vljudno vabljeni. Enako tudi kozjerejci. Odbor.
Igro v Ljudskem domu nam prirede dijaki kranjske gimnazije v soboto 5. aprila ob osmih zvečer in v nedeljo 4. aprilu popoldne ob štirih. Vprizoriii bodo nud vse smešno francosko komedijo Scupinove zvijače v originalnih ro-koko kostumih. V odmorih nain bo godel del dijaškega orkestra. Vstopnice so naprodaj v knjigarni Ilirija. Vse prijatelje našega dijuštva in vesele zabave vabimo k obilni udeležbi pod vodstvom gimnazijskega Podmladka Rdečega križa.
OLšEVEK
Naše Prosvetno društvo ponovni na belo nedeljo 4. aprila t. I. ob 3. uri popoldne zunimivo dr. Krekovi) zgodovinsko igro s petjem v 4 dejanjih ..Turški križ". Dejanje je iz časa turških napadov na Kranjskem, v Selški dolini. Igra nam živo priča, koliko so trpeli naši pradedje, ko so pred krutimi Turki branili svoje domove in cerkve. Kljub našemu malemu odru nastopi okrog 25 oseb. nekaj tudi v slikovitih turških (.premah.
Vsi prijatelji lepih zgodovinskih predstav vljudno vabljeni!
ŠMARTIN PRI KRANJU
Mladinski pevski zbor P ros v. društva v Smarl-aem pri Krunju priredi v nedeljo 4. aprila 1957 ob 3. uri popoldne koncert s prosluvo Materinskega dne. Spored bo zelo bogat. Čisti dobiček je namen jen Dobrodelnemu društvu SKA. Da pokužemo vso ljubezen do naše slovenske matere, se v obilnem številu udeležimo prosluve. prirejene njej na čast. Niti eden nuj ne ostane domu, saj je vsak imel uli imu mater, kateri je dolžan izkazati vsaj malo ljubezni. Z obiskom te prosluve bo zadostil dolžnosti.
BREZJE
Nu Brezjah so pokopali 30. murcu Jelene Mu-rijo s Črnivcu 8, muter puškarju Cirilu iz Mariboru. Nuj v miru počiva!
ŠKOFJA LOKA
tako je prav! Bili smo vajeni, da sin oo priliki raznih proslav nu naši šolski palači viseli vedno dve državni zustuvi. Ob priliki zud-nje proslavi; prejšnji teden, pa smo na veliko začudenje opazili tudi vihrati našo narodno zastavo, Tako je prav! Ne sme nas biti sram, du smo Slovenci, šc munj pa smemo to tajiti. Posebno še šolska mludinu se mora vzgajati v zuvesti, da le če si dober in zaveden Slovenec, moraš biti tudi dober zaveden Jugoslovan! Če pu tajiš slovenstvo, obenem, tajiš tudi Jugo-slovunstvo. Zlasti pedagogi bi se morali tegu dobro zavedati!
Mlekarska šolo. Ker bo tukajšnja mlekarska šolu, v najkrajšem času prešla v državno upravo, namerava država zgraditi v Škofji Loki novo poslopje, ki naj bi služilo v svrhe nove šole. Potreben svet bodo morale poskrbeti občine Stara Loku, Zminec in Skofja Loka, zakar bodo, kakor se čuje, najele posojilo, ki ga bodo skupno odplačevale. Kot podlago za odplačevanje bodo vzele davčno odmero za zemljarino. Poslopje, ki bo ogromno in nadvse moderno, bo stalo najbrže na zemljišču, ki leži med Novim predmestjem in Suho, ter Soro pod Mnr-konom in Plevno. Zemljišče, ki je za take svrhe. po izjavi strokovnjakov, silno primerno, radi bližnje reke in brega pod Plevno, leži v največjem delu še v občini šknfja Loka, mnjhen del pu že v občini Starnloka in meri ca 62.500 ms. Apeliramo na odločujoče činitelje naj nikar iz raznim nepotrebnim omahovanjem, ki bi se mogoče pojavilo, ne spravljajo nu dan nevarnosti, da bi tudi ta koristna ustunova, ki bo prinesla našemu mestu še lepe dohodke, naenkrat ne ..sfrčala" tja doli nu jug. Ločani pu bi potem po toči bili ..plat zvona", kot smo že toliko in tolikokrat.
Nesreča. V torek 23. marca je Žitnik Anton, glavnikorski pomočnik, star 45 let, vulgo „Tič-kov" iz Hoste pri Škofji Loki, občinu Zminec. in ne iz ..Puštulu pri Kranju", kakor so poročali nekateri dnevniki, doma žugul nu cirkulurki glavnike. Spodletelo mu je tako nesrečno, da Si je skoraj odrezal roko. Žitnika so prepeljali v ljubljansko bolnico. Zaposlen je bil pri svojem bratu Cregorju.
H Prejšnji dan p« si je neku ženska na ;,9te-murjih" zlomila nogo. Tudi njo so spravili v bolnico.
Občina skofja Loka, je razpisala pragmatično službo tajnika. Desedaj sta se oglasila že dva prosilca. Stari tajnik gre v zasluženi pokoj. Zanimivo bi bilo zvedeti ob tej priliki s kate-n sklepom občinskega odbora uli vsaj uprave je bila sprejeta pred 4 leti četrta moč v občinsko pisarno.
Po odobritvi proračuna bo v klavnici nastavljena posebna moč, ki bo vodila pisarniške posle v klavnici. Tudi enega policaja bomo dobili novega, ker imu eden izmed sedanjih 15. aprila odpovedano.
Na zadnji seji 24. marca so bile odklonjene vse prošnje za svet na Kumnitniku. Ker so prosilci tudi taki, ki sploh niso pristojni v škofjeloško občino, se obveščajo, da jo svet na Kam-nitniku izključno za tako revne, ki ne morejo plačevati stanovanja ter si zato na svetu postavijo začasno na Kamnitniku leseno hišico. Biti pa morajo predvsem pristojni v Loko in ne tujci.
Ne gre jim v račun. Nekateri ..gasilci", kar ne morejo kapirati. du je sedaj v Škofji Loki gasilska župa in ne spadajo več pod Kranj. Tudi to jim ne gre v glavo, du sedaj v domači četi nimajo več glavne besede, ter se še sedaj branijo oddati inventar gasilske čete v Škofji Loki možem, ki edini imajo pravico kaj odločati pri gasilcih v Loki. Sedaj zahtevajo naj se skliče novi občni zbor gasilcev s posebno noto in na njej štampiljka ..Prost. gas. četa v šk. Loki — Zupa Kranj", s celo vrsto podpisov, -pristnih" gasilcev. Ločani želimo, nuj bi že enkrat bil konec te komedije v gas. organizaciji do bi služila zopet svojemu pravemu namenu. Merodnjne činitelje pa prav lepo prosimo, da nnj s primernimi injekcijami omehčajo trde bulice naših JNSarjev. Najboljše bi bilo, da ti ljudje iz gasilstvu izginejo. Vsem pa, ki so dobre volje, kličemo: krepko na delo za korist našegu lepega mesta!
Adaptacija. Primožič Jenko, na Spodnjem trgu 15, adaptira delno svojo hišo. Napeljal je vodovod, popravil stopnice, na dvorišču pa je Zgradil lepo novo drvarnico.
Semenj. Na sv. Jeder! je bil pri nus običajen semenj. Vendar pa ni bilo nobenih posebnih kupčij, čeprav je bilo na sejmu veliko prodajul-
t Antonija Sušnik
Komaj so zacveteli prvi pomladanski cvetovi, jo na vclik:i soboto zuplakulo v nuših srcih, ko smo zvedeli, da je izdihnila svojo mludo dušo Antonija Sušnik. Namesto, da bi zvonovi peli pesem vstujenja, so žalostno oznanjali bližino smrti. Nu mrtvaški oder smo položili mlado telo, ki je moralo kloniti pod težko bole/-.nijo. Ko smo oder okrasili s cvetjem, pu se je narava odela v bel prt, kot bi se veselila nad čisto nedolžno dušo, ki je spluvulu v božji vrt,
Tončka je bila zmeruj vzorna deklica. Pridna v šoli, pridna doma. Njeno največje veselje je bilo petje zlasti Marijinih pesmi. Tik pred njeno boleznijo smo slišali, ko je žalostno pela: ..Hitro, hitro mine čus, mine tudi lep obraz". Nihče ni mislil, da se bo to tudi spolnih). Na svetegu Jožefu je zbolela. Ker je vedno ljubila Jezusu, ga je tudi v bolezni zaželelu. Tudi Jezus jo je ljubil in ji dul milost, da ga je prejela v nedolžno srce še nu vidiki četrtek pred prevozom iz bolnice. Z hudim trpljenjem je preizkušal njeno dušo, ki jo je vso očiščeno na veliko soboto vzel s seboj, ko je od mrtvili vstal. Nu veliki ponedeljek smo njene zemeljske ostunke položili k zudnjemu počitku. Lep sprevod se je vil skozi Škofjo Loko. ki je bila odetu v snežno odejo.
Tončka, odšlu si od nus in mi smo ostali sami s svojo žalostjo. Prosi za nus pri Bogu in počivaj v miru. Vsem domačim pa naše iskreno so-žalje.
PROSVETNA DRUŠTVA v Kranjski dekaniji opozarjamo, da pošljejo rudi končnega razgovora o prosvetnem dnevu po enega odbornika in zastopnika fantovskih odsekov na svet Dekanijskega prosvetnega odbora, ki se vrši v nedeljo 4. aprila 1937 ob devetih dopoldne v Ljudskem domu v Kranju..
ODBOR.
cev. zel" mnogo pu kupovalcev, ki pu so prišli na sejem bolj lahkih žepov. Najbolj živahni so bili otroci, ki so ponujali butare za cvetno nedeljo. Razmišljati bi bilo zlasti trebu, kako dvigniti živinske sejme, ker nu tu sejem in na že celo vrsto drugih ni bilo pripeljane niti ene gluve živine. Tukaj bo moral kmetijski referent nu okr. glavarstvu pač nekuj ukreniti.. Včasih so bili v Loki znani živinski sejmi, na katere je bilo pripeljanih na stotine gluv živine, drobnic in konj. Torej na delo, za našega živinorejca.
Spremembe v občinskem odboru. Ker je občinski odbornik g. Cegnar Peter, iz Karlovške ulice 14 podal ostavko na svoje mesto v občinskem odboru, ker je odšel na službo v Dalmacijo, je na njegovo mesto prišel čg. župnik Jernej Podbevšek. Pri zadnji seji ga je g. župan pozdravil ter zaprisegel, g. župnik pa je obljubil, da bo po svojih najboljših močeh delal za blagor in korist občine.
Dolgost življenja našega je kratka. Na velikonočni ponedeljek je šolska mladina spremili, nu zadnfi poti Anico Sušnik iž Breznice u,ad Škofjo Loko. Sturu je bila komaj 14 let. N. vrdžp.
Čuden pojav. Ko je prejšnji teden v noči me/l torkom in sredo okoliške hribe pobelil sneg, smo Ločuni imeli priliko opuzovati čuden pojav, ki gu ne pomnimo. Sneg je namreč pobelil Osov-uik (853 m). Sv. Ožbalt (870 m), na eni strani. Križno goro (660 m), Planico (650 m) na drugi strani Ljubnika, na Ljubniku (1027 m) pa ni bilo snega. Ta pojav so si ljudje razlagali češ. da je veter pihal tako močno, da se na Ljubniku snežinke niso mogle zadržali, ker jih je veter odnašal dalje. Če je to res, ne vemo? Vsekakor pa je čudno, da je bil Lnbnik brez snegu, ko je vendar skoraj 30 m višji, kakor hribi v njegovi neposredni bližini.
Kmetijstvo
IZLET V SRBIJO.
Zveza absolventov kmetijskih šol dravske banovine priredi v dneh 18. do 21. (ali 26. do 29.) juniju t. 1. poučni izlet v Belgrud in Šumadijo. Načrt izleta je: dva dni ogled mestu Belgrada. zanimivosti mesta, državnih denarnih zavodov: Narodne-banke. Državne hipotek, banke, Privi-leg. agrarne banke, Poštne hranilnice, Centralnega higienskega zavoda. Zveze zdravstvenih zudrug. Zveze srbskih kmet. zadrug, poskuševa-lišču kmet. fukultete Belgrujskegu vseučilišča v /emunu, ogled poskuševulišču nu Topčideru, obisk gozdurskegu muzeju in ogled hlevov Dvora Nj. Vel. kralja na Topčideru. — Tretji dan poklonitev na grobu Viteškega krulju Zedinite-Ija nu Oplencu in ogled Zadušne cerkve, ogled v inograda, kleti in posestva Njeg. Vel kralja nu Oplencu: obisk Venčačke vinogradarske zadruge v Banji, (največje vinogradske zadruge v naši državi), na večer obisk v Arandjelovačkih toplicah, Četrti dan izlet v pokrajino v Laza revec. Sloveč in Sttihline, ogled kmetij iti zdravstvenih zadrug, ter ostalih socialnih ustanov. Zvečer se vrnejo izletniki nazaj v Belgrad in napravijo zvečer z ladjo po Donavi in Savi izlet okoli mestu Belgrudu in se z vlakom ob 23.50 vrnejo proti domu.
Stroški so zaenkrat predvideni na 300.-- Din. (višji ne bodo) in je v tej svoti obseženo okoli HM),     Din /n osebno uporabo. Izlet je nume-
STRAN 4
njen v prvi vrsti članom ZAKŠ, pa tudi ostalim kmečkim ljudem, v kolikor bi absolventje ne dosegli zadostnega števila izletnikov. Kdor bi sc red udeležil tegu izleta, nuj se takoj prijavi nu tajništvo Zveze absolventov kmetijskih šol, Ljubljana Tvrševu 29/1 uli pa predsedniku Ov-seniku Janezu Predoslje pri Kranju. Nečlani ZAKSa plačajo Din 50,— več, k"ot je zgoraj povedano. Tudi na vsa vprašanju glede tegu izletu daje pojasnila navedeno tajništvo.
Gos podarst vo
Zakon o taksah in Zakon o neposrednih davkih z dodatki sta že izšlu v slovenskem jeziku. Dodan jimu je pravilnik in naredbe finančnih oblasti ter razsodbe državnega sveta in upravnih sod*išč. Obe knjigi sta zelo lični, pregledni in priročni. Zakon o taksah stane 260 Din. Zakon o neposrednih davkih pa 170 Din z dodatki. Avtor g. Štefan Sušeč, načelnik banskc uprave v pokoju, ki bo izdnl do zučetka meseca julija 1937 še ..Davek na poslovni promet" v prenaroč-bi do 31. 3. 1937 cena 200 Din, nato pa 240 Din, je s to slovensko knjigo, ki jo nujno potrebuje vsak pridobitnik, doprinesel veliko dobrega, kar izpričuje nastopni dopis, ki gu je prejel od uglednega odvetniku, ki pravi:
„Nikdur se še nisem zuhvalil izdajatelju kake knjige. Le pri Vas in Vaši knjigi „Stefan Sušeč. Takse" nupravim izjemo. Ce je kje vladul kuos in nejasnost, je bilo to v materiji, katero ste obdelali v tej lični knjigi - pregledno, pojasnjeno — tako, da se lahko laik spozna, kjer je še prej vladala med strokovnjaki nesoglasnost in nepreglednost. Vaša knjiga je izpolnila vrzel, ki je pričala po spopolnitvi. Knjiga je sicer draga, toda z ozirom na ogromno delo. in na možnost le majhnega razširjenja ni. Pri taksah so hude kazni in knjiga nas obvaruje teh kazni. Samo pri preprečeni kazni se lahko prihrani kupnina z« 10 takih knjig.
Hvaležen sem prijatelju iz Vaše stroke, ki me je opozoril'na to knjigo, še bolj pu sem hvaležen Vam, ki ste to knjigo izdali.
Obžalujem vsakogar, ki ima s taksami opraviti in ne pozna prednosti Vale knjige. Z odličnim spoštovanjem." — podpis. Kdor se 'zanima za te knjige, naj se obrne neposredno nu g. Štefana Sušca, načelniku kr linnske uprave v pok. v Ljubljani, jih pa lahko naroči tudi pri višjem poverjeniku finančne kontrole g. Torkar Jankotu v Kranju nu Glavnem oddelku finančne kontrole.
Okolnost, da se ta snov stalno izpreminja in izpolnuje, knjig ne kvmi. Avtor bo namreč izdajal dodatke tako, da se samo vlepljajo na odgovarjajoče mesto. „Davek na poslovni promet" pa bo izdan, kakor že rečeno, šele začetkom julija torej po uveljavljanju finančnega zukona za 1937-38.
Vse te tri knjige spadajo v vsak urad. podjetje, večjo trgovino vsako tudi najmanjšo občino tako, da jih ima vsaj ena oblast v občini, kjer jih vendarle kdo temeljito prouči in pomaga onira. ki si ne znajo ali ne morejo pomagati sami. — Torka r.
Peter Rešetar rešetari
Zakaj ne odgovarjam ..Večerniku"? Tudi „Ve-černik" rad objavlja, kar jaz napišem, samo da doda malo svojega zosa, ki se mu je pa prismo-dil. Zato ne olgovarjam na njegove opazke. On je tako kratkega razuma, da ne more razumeti, da smo samo kot Slovenci res dobri Jugoslovani. Pravi, da to ne gre skupaj, ali smo eno, uli drugo. Pa vendar gre, saj tudi to gre, da je on AVčernik Jutra, čeprav je še bolj narazen.
Državljanska vzgoja. Jutro je moje zadnje pripombe objavilo pod naslovom ..Državljanska vzgoja", lo me zelo vcjeli, da je Jutro vsaj enkrat priznalo, da njegovi ljudje še potrebujejo državljanske vzgoje. Zaio naj dovoli, da danes to šolo otvorim in da stavim vsem ljubim učencem iz Jutrove dežele dva prvošolca za žalosten zgled, kaki ne smejo ostati.
1. Ljnbi svojo državo v vsakem slučaju, ne samo takrat, kadar si minister! Pucelj in Kra-mer pa se mi zdi, da sta državotvorna elementa samo, ako je ta element položen nu ministrski stolček. Drugi ne smete biti taki in ne smete čez državo zabavljati, uko ni slučajno vaš tovariš Pucelj ali Kramer na vladi.
2. Bodi vedno enega prepričanja, ne tuko, ka-kor tvoja dva nepridna scučenca Pucelj in Kramer, ki sta v besedi in praksi velika centralista, kadar sta na vladi, in velika proticentraliita, kadar nista na vladi.
3. Ne izdajaj svojega naroda in zato nikdar ne govori proti svojemu narodu tako, kakor sta v senatu govorila Pucelj in Kramer.
4. Ne pozabi svojega poklica nikjer! Tu pa ti
luhko služita za vzgled Pucelj in Kramer. Pucelj ni prav nič skrival, da je navaden mesar in Kramer ni skrival, du je cajtengur, ki si rad katero izmisli!
I, Računaj pravilno! 3 X 1 = 3 in ne 5 + I "» 1. Pucelj in Kramer in celotna JNS, to je skupno pet predsednikov, trije tajniki, pa nobeden blagajnik — ker še sedaj niso plačali vluku iz letu 1934 — še vedno računajo, da je 3 X t = l Vzgoju tukih ljudi je velikansko breme!
6. Vedno napreduj! Recimo vsaj v tej naglici, kakor glasovi za vlado. Lani je bil 1 glas večine, letos že 18, če se ne motim drugo leto bo dobila vluda 3 glasove več. kakor je upravičencev sploh.
?. Glej, da ne prideš kam po pomoti! Pucelj je trdil, da so ob prevratu zapirnli duhovnike po Štajerskem po pomoti. Pucelj pa je bil tedaj v Ameriki — po pomoti, je prišel nazaj in so ga nekateri nezavedni ljudje izvolili zu poslunca — po pomoti, in se od tukrut žene zu ministrskim stolčkom ter gu včasih tudi dobi po
— pomoti, sam prizna, da je prišel v senat — po pomoti, jaz mu morem samo to reči, da bo pri prihodnjih volitvah zletcl — brez pomote!
— Solu se prihodnji teden nadaljuje!
(Slov. gospodar).
Dekliški tečaj za voditeljice Mladinske Kmečke zveze
Velika razgibanost je sedaj med kmečkim ljudstvom zu Kmečko zvezo. Pomen stanovske orgunizucije so spoznuli po večini vsi kmetje in uvideli, da je njihova rešitev samo v močni stanovski skupnosti. Občni zbor delegatov, ki se je vršil dne 7. marca v Ljubljani je dokazal, da se je naš kmet z vso ljubeznijo oklenil te svoje organizacije, v kateri je prepričan najti rešitev iz težkega položaja. Ne samo gospodarji in gospodinje, tudi kmečka mladina, moška in ženska je začela v Kmečki zvezi živahno delovati, zavedajoč se. da na njej sloni dobršen drl uspeha." t'     ( ," - ' m
Danušnji čas zahteva mnogo od človeka, pa tttdi od kmečkega. Če hoče pravilno uravnavati svoje korake, mora vedeti kaj se okoli njega godi. V vseh važnih vprašanjih mora biti nu jasnem, pojmi mu morajo biti čisti. Kdor pa poznu razmere našega kmetu ve, du ima zelo malo prilike izobraziti se toliko, du bi si lahko O vsaki stvari ustvaril pravi pojem. Za izpopolnitev te praznine skrbi tudi Kmečka zveza, zato pu prireja veliko število tečajev. Zlasti skrbi da se kmečka mladina izobrazi, da postane odporna proti tujim vplivom in du dobi že v mladih letih podlago za pravilno ocenjevanje vseh mogočih vprašanj.
V to svrho je Kmečka zveza priredila v januarju 9 dnevni tečaj za kmečke fante, v marcu pa enakegu za kmečka dekleta. O prvem smo na tem mestu že poročali, o drugem, ki se je zaključil pretekli teden pa prinašamo poročilo dunes.
35 krepkih deklet iz vseh krajev Slovenije je sodelovalo na tem tečaju, ki se je vršil v Lichlenthurnovem zavodu. Tečaj je trajal en teden, vsak dan pa je bilo po 6 in več ur predavanj, poleg njih so si ogledala dekleta vse zanimivosti Ljubljane in ustanove. Obiskale so dr. Krekovo gospodinjsko šolo v Šiški, muzej. Jugoslovansko tiskarno itd. Predavatelji so bili najboljši, pravi kmečki sinovi, ko so znali podati težave kmečkega ljudstva in naslikati rane, pod katerimi danes trpi. Prav vsa važna vprašanja so bila obravnavana, seveda v širokih obrisih, vendar dovolj jasno, da jih bodo lahko same izpolnile s praktičnimi izkustvi. Glavne misli predavanj so si zapisovale v za to pripravljene zvezke, da jim bodo služile tudi pozneje, ko bodo dekle v svojih odsekih. Na predvečer zaključka so priredile kmečki večer, na katerem so pokazale, kako si zamišljajo pri-rejunje sestankov v vasi. Predavatelji, ki so bili ta večer povabljeni so mogli ugotoviti veliko sposobnost deklet, ker so zlasti nekatere nastopile z dobro sestavljenimi govori in dekluma-cijami.
Zadnji dun pa je bil določen za pismeno nalogo in Izpraievanje. Iz. snovi, ki se je na tečaju predavala so morale odgovarjati na posamezna vprašunja. Videlo se je iz odgovorov, du so pre-preduvunjem pazljivo poslušule in si vse bistveno dobro zapomnile. Se med izpraševunjem je nu Zaključek tudi g. bun dr. Marko Natlačen, ki
je z zanimanjem poslušal izpraševanje, nato pu imel na tečajnice nagovor, v katerem je iznese] sledeče misli.
Temeljni stan predstavljate v državi, kateremu se imamo zahvaliti, da nismo že zginili z zemlje. Vsi imeligenti in gospoda, katerim je Lilo dano, du so se povzpeli na visoka mestu so se izneverili svojemu narodu, le kmet je vedno ostal krepak. Sinovi kmečkih mater so ohranili ljubezen do svojega naroda vedno in povsod. Kmečka hiša je bila tisti rezervoar, iz katerega so prihajale sveže moči, du se je naš narod ohranjal. Ponosne morate biti, da ste članice tega stanu in zavedati se morate, kaj pomenite v narodnem življenju. Res so težki časi, pa ne smete obupati, ampak se zavedati, da so bili nad našim ljudstvom še hujši časi, ko je drvel preko naših krajev neusmiljeni Turek in hajduki. Vendar zdravo kmečko ljudstvo je vzdržalo in izšlo kot zmagovalec. Učite se od svojih prednikov optimizna in korajžno pojdite nu delo.
Dobru gspodinju je sreču za dom. Kar velju za posumezne hiše, velju za celito, za narod. Kmečka mladina mora biti zuvedna in ve morate gledati, da postanete nekoč dobre žene in matere, ki boste svojim otrokom vcepljale ljubezen do materinegu jezika, do lepe slovenske pesmi, do običajev. Vse, kar je naše, slovensko, kur so ustvarili naši dedje in ohranili kot dragoceno dediščino, spoštujte. Dokler bodo nuše vasi zdrave, dokler bo naše kmečko ljudstvo čvrsto in žilavo, se nam ni treba bati, du bi nuš nurod propudel. Od kmečke hiše je odvisnu bodočnost in nuša usoda. S to zavestjo na delo.
Vse tečajnice so vzpodbudilne besede g. bana sprejele z navdušenjem, v imenu vseh pa se mu je zahvalila gospodična Sagajeva. Gospod bun je nato osebno izročil vsem tečajnicam lične diplome, kot izkazilo o udeležbi tečaja z motom iz Zupančičeve pesmi „Sveta si zemlja in blagor mu. komur plodiš".
-GORENJEC«
Graditelji hiš. Imam 10 oken zu nadsvetlobo (90 xl50 cm). Odpirajo se ua znotraj. Radi spremembe ugoden nakup. Ogledu se lahko pri Pollak Juriju, mizarstvo, Farcvška Loka.
HI H L I 06LHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otomane, divane, mod race in vsa t to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka,
Važno! Modroee, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Vina najboljša in naravnost od vinogradnikov dobavljena dobite v Zadružni zalogi vin — Ovsenik Janez, Predoslje.
Prodam ali zamenjam merjaščka 4 mesece starega Brodarjeve pasme. Poizve se v upravi lista.,   G     i  - ;r • '*
Odda se soba gospodu v sredini mesta. Naslov v upravi lista.
Meblirana soba se odda takoj eni uli dvema go-spodičnumu. Šavnikova t.
S 15. aprilom se odda soba. Naslov v upravi lista.
Rckruti! P redno odidete k vojakom, pustite se fotografirati, da boste imeli spomin, pri Foto Jug, Kranj.
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrat, kupite  pri  Centralni vinarni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11.
Kdor zida hišo.
sebi ali drugim mu zasteklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se - prihranili boste!
Hlebš - Kranj
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in ao vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in »e izplačujejo vsak  čas brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
B. Rangus
zlatar In sodni cenilec v KRANJU
Vsakega
zadovoljimo I
Točne ure, poročne prstane, zlatnina, srebrnina, očala, |e-dilno orodje, nalivna peresa, krasna zaloga kristal stekla. Vsa popravila urarska, zlatarska, optična, nalivnih peres itd. se strokovno pod jamstvom v naši preurejeni prvi
delavnici na Gorenjskem točno in solidno izvrše. Kupujem vse stare predmete, zlato iti srebro po najvišjih cenah. Po želji brezplačen cenik.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranja.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranji