dijo Slovenije MK je proučeval razvoj nekaterih krajev. Vrsto let pa proučuje mlinar­ stvo in peko kruha na Koprskem. Vštric s tem strokovnim in raziskovalnim delom je opravljal tudi pedagoško delo, pisal je učbenike za srednjo in za visoko stopnjo. Leta 1970 je izšla v M urski Soboti študija M urska republika 1919. Svoje študije je opiral na proučevanje arhivskega gradiva 1918—43 v Pokrajinskem arhivu v Kopru in madžar­ ske arhive o revolucionarnem letu 1919 v Prekmurju. Dve razpravi je objavil v ZR Nemčiji in D R Nemčiji. V Titlovem raziskovalnem delu je najpomem bnejše zgodovinsko, geografsko in razvojno obravnavanje koprskega podeželja od 18. stol. naprej. Procese v pokrajini je s svojim širokim znanjem obravnaval interdisciplinarno in razvojno, zato je mogel pojas­ nili povezanost populacijskih procesov in gospodarskih sprememb na podeželju in povezanost zaledja z izolacijo in stagnacijo Trsta. Analiziral je obe strani razvoja, na­ ravno in družbeno, s poudarjeno razvojno-genetsko metodo je prodiral do vseh vplivov in posebnosti v okolju. Tako je prišel tudi do obilice originalnih ugotovitev, ki jih litera­ tura prej ni poznala (značilne transformacije agrarnega gospodarstva zaradi razvoja ali stagnacije Trsta, vzroki izginjanja starih neagrarnih dejavnosti na podeželju, povezavo med nekm ečkim i lastniki zemlje in razloženo obliko naselij, nastajanje in značilnosti teras in tehnologije). Posebej m oram o omeniti še nekaj karakteristik profesorja dr. Julija Titla. Prouču­ je živo problem atiko transformacije pokrajine in njenega življenja, uporablja zgodo­ vinske in geografske m etode, upošteva naravne, socialne, politične, ekonomske in pro­ izvodne vidike in jih povezuje v kompleksnost regije. Ni šel po poti ozke specializacije, pač pa je izbiral specialne tem e in jih široko obravnaval. Zato je lahko s svojim delom obogatil tako strokovno literaturo kakor znanost. Ta značilnost se izraža tudi v njego­ vem pedagoškem delu: problem atiko obravnava dialektično in jasno, vedno odprto. V vseh pogledih zagovarja interdisciplinarno in skupinsko delo. Zato je uspešen v m en­ torskem delu in tovariški do kolegov in študentov, vendar dosleden pri ocenah tem a­ tike. Avguštin Lah Dr. Avguštin Lah — šestdesetletnik V letošnjem septem bru (8 .9 .1 9 8 4 ) je dopolnil 60 let svojega delovnega in ustvar­ jalnega življenja dr. Avguštin Lah, habilitirani univerzitetni profesor ter pomembni in širom znani slovenski družbeno-politični in kulturni delavec. Rodil se je v Lenartu v Slovenskih goricah. Gimnazijo je končal v Ljubljani 1.1943. Ž e kot srednješolec se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje: 1.1942 je bil sprejet v SKO J, bil je zaprt in je nato 1. 1943 odšel v partizane. Bil je v Cankarjevi brigadi, pri operativnem štabu XV. divizije in v letalskem oddelku glavnega štaba NOV in POS. Leta 1943 je tudi postal član KP. Po demobilizaciji 1. 1945 se je sprva zaposlil v lesni industriji v Sevnici, nato pa je delal pri ljudskem odboru v Črnomlju. Od 1. 1947 dalje je bil v planerski službi pri novom eškem in krškem okraju ter v planski komisiji vlade LRS, kjer se je ukvarjal z lo­ kalno industrijo in z razmestitvijo proizvajalnih sil v LRS. L. 1950 je opravil strokovni izpit za planerja ekonom ista. Tej mladostni navezanosti na družbeno planiranje in usm erjanje družbenega razvoja je ostal kljub drugim obveznostim in zaposlitvam zvest tudi v poznejših letih. V tem času je tudi izredno študiral na Višji pedagoški šoli (geografija in tehniška vzgoja) te rn a Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1.1961 diplomiral. Izbira študija ni bila slučajna. Pokazala je njegovo zgodnje in poglobljeno zanimanje za geografijo, ki ji je kasneje posvetil veliko pozornosti in ustvarjalnosti. Vendar tudi izbira tehniške vzgoje ni bila izraz zadrege, saj je znano, da je jubilant spreten ročni delavec in mu tak­ šno ročno delo pogostom a pom eni privlačnega konjička po napornem intelektualnem delu. V letih 1952— 58 je služboval kot učitelj in ravnatelj na gimnaziji v Kamniku. To delo ga je vpeljalo in navezalo na pedagoške in šolske probleme. Odslej je imel z njimi vse polno opravka, bodisi kot učitelj ali kot družbeno-politični delavec. V tem času seje tudi močno angažiral v političnem delu. Dve leti je bil upravnik arhiva CK ZKS (1960— 61), nato pa od 1. 1961 do 1968 višji predavatelj in izredni profesor ter večkra­ tni nam estnik d irektorja Visoke šole za politične vede v Ljubljani (sedanja Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo). L eta 1964 je z disertacijo » L ju b lja n sk o barje , p ro b le m i ure ja n ja in g o sp o d a rskeg a izk o r išč a n ja v le tih 1 9 5 4— 1 9 6 1 « promoviral za doktorja geografskih znanosti. Raz­ pravo je 1. 1965 objavil Geografski institut SAZU v svoji zbirki »Dela«. D ve leti je bil direktor Cankarjeve založbe v Ljubljani, zatem je bil kot poslanec v zvezni skupščini izvoljen za predsednika prosvetno-kulturnega zbora, za člana pred­ sedstva zvezne skupščine in za člana ustavne komisije zvezne skupščine. Po prenehanju m andata (1. 1974) je postal podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS in predsed­ nik republiškega kom iteja za varstvo okolja. Opravljal je še vrsto drugih javnih in poli­ tičnih dejavnosti. Tako je bil devet let poslanec zvezne in republiške skupščine, delegat na V II. kongresu ZKJ in IV. kongresu ZKS. Vodil je tudi več parlam entarnih in drugih delegacij v tujino. V tem času se je njegovo ožje strokovno zanimanje močno usmerilo razen h geo­ grafiji tudi k varstvu okolja ter k tehnični kulturi. Postal je član sveta za varstvo okolja pri zveznem izvršnem svetu in 1. 1974 predsednik sveta predsedstva SAZU za prouče­ vanje in varstvo okolja. N a univerzi v M ariboru so ga habilitirali za izrednega profesor­ ja za p redm et človekovo okolje. Na področju znanstvene kulture je postal pobudnik gi­ banja »znanost mladini« in je bil celo dvakrat podpredsednik mednarodne organizacije za pospeševanje znanosti (ICC, podružnica UNESCO). N a tem m estu je naša dolžnost, da spomnimo predvsem na jubilantovo geografsko delo. O dvijalo se je v več smereh: na znanstvenem, poljudnoznanstvenem, šolskogeo- grafskem in organizacijskem področju. Med pomembnejšimi znanstvenimi deli je tre­ ba opozoriti, razen na disertacijo o Ljubljanskem barju, na dve izdaji » S o d o b n e g a s v e ­ ta« (skupaj z I. V r i š e r j e m in V. B r a č i č e m), 1. 1969 in 1983, kjer je med dru­ gim, prvi m ed slovenskimi geografi, oblikoval daljša in temeljita besedila o politični geografiji in varstvu okolja. V knjigi » M a k ro s is te m i in o k o lje « (1975) se je lotil odno­ sov m ed človeško družbo in geografskim okoljem. Že skraja ga je zanimala Jugoslavija. N jegovo prvo strokovno delo je sploh bilo » G o sp o d a rs tv o Ju g o sla v ije« iz 1.1950, ki si­ cer na nekoliko deskriptiven način prikazuje jugoslovanske gospodarske razmere, vendar je to presenetljivo delo za takratni čas in za tako mladega raziskovalca. Sledilo je več izdaj » S F R J Ju g o sla v ija , n a ra v n o - in d ru žb e n o g e o g ra fsk i oris« (1974, 1975, 1976 ,1981), ki so služile kot šolski učbenik. Pozneje je za tujino pripravil opise » Ju g o ­ s lo v a n s k e fe d e ra c ije « , ki so izšli v več tujih jezikih. Njegovo najobsežnejše znanstveno delo pa je » S lo v e n ija s e d e m d e s e t ih le t« (1977), ki sicer po svojem značaju ni zgolj geo­ grafsko delo, saj vsebuje tudi številne negeografske orise: gospodarske, socialne, pro­ svetne, kulturne itd., vendar je to izvrsten dokum ent o naglem tridesetletnem vzponu naše ožje dom ovine in prikaz razvojnih problemov, s katerimi smo se srečevali v novih družbenoekonom skih in geografskih razm erah. Naj omenimo, da je Lah posegel še na neka te ra druga geografska področja: ukvarjal se je z idejnimi vprašanji geografije, agrarno geografijo, deželami v razvoju, policentričnim razvojem SRS in odnosom med geografijo in varstvom okolja. O problem atiki varstva okolja, ki ga je zadnja leta tako zaposlila, je objavil v »Našem okolju« veliko člankov in razglabljanj. Nič manj bogata ni njegova bera na poljudnoznanstvenem in šolskogeografskem področju. Naj spomnimo na berilo » P o g o vo r i o d o m o v in i« (1963), prvo tovrstno delo pri nas, na oris » N a ših so se d n jih d rža v« (1968), » S v e t: v š te v ilk a h in p o d o b a h « (1977), na celo vrsto krajših člankov ali opisov tujih dežel in zlasti na učbenike za poklicne in strokovne šole (» G o sp o d a rsk a g eo g ra fija za p o k lic n e šo le: 1967, 1970, 1972; » G e o ­ g ra fija za te h n iš k e s r e d n je šo le « , 1970, 1974, » O b ča g eo g ra fija za sr e d n je s tro k o v n e šo le « , 1974) ter, ne nazadnje, na turistični v o d n ik p o I ta liji (1970). Kot navdušen foto­ graf z veliko smisla za dobro, angažirano in geografsko izpovedno fotografijo je prire­ dil cel kup diafilmov o Jugoslaviji in drugih deželah za šolski pouk. Mimogrede, naš ju­ bilant ima tudi veliko smisla za slikarstvo. V redkem prostem času je naslikal veliko ob­ čutenih slovenskih krajin, ki krasijo domače sobe in sobe mnogih prijateljev. N a organizacijskem področju, končno, spomnimo, da je bil naš jubilant štiri leta predsednik geografskega društva Slovenije in da je aktivno sodeloval na mnogih geo­ grafskih zborovanjih. Zadnja leta je, kljub upokojitvi, prevzel nekatere pomembne in zahtevne naloge. Tako še vedno zastopa Jugoslavijo v mednarodnih organizacijah za varstvo okolja. Sprejel je uredništvo Enciklopedije Jugoslavije za Slovenijo in se v zadregah, ki sprem ­ ljajo takšen posel, lotil pisanja številnih gesel o slovenski geografiji in slovenski zemlji. Vse našteto izpričuje, da je naš jubilant vseskozi zagnan slovenski geograf ki se se­ daj, ko mu čas dopušča, znova bolj udejstvuje v geografski vedi. Veseli nas, da vidi v geografiji tudi v bodoče svoje življenjsko torišče. Povezuje jo z varstvom okolja in tako odpira geografiji tudi v tej smeri nove možnosti. Tovarišu Avguštinu Lahu ob njegovem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in mu želim o veliko zdravih in delovnih let, v upanju, da bo v novih okoliščinah, ko je osvobojen različnih zahtevnih delovnih obveznosti, še dalje uspešno prispeval k vse­ stranskem u razvoju slovenske geografije. Igor Vrišer V spomin prof. dr. Valterja Bohinca 18. m aja 1984 je v Ljubljani v 86. letu plodnega življenja po krajši bolezni umrl prof. dr. V alter Bohinec. Geografski vestnik se je pokojnika spomnil ob njegovi se­ dem desetletnici (1968) in osemdesetletnici (1978). Zato tu o njegovem življenju in delu ne kaže ponavljati vsega zapisanega. Naj le na kratko preletimo glavne mejnike njegovega življenja. Rojen 12. avgusta 1898 v Voloskem pri Opatiji, je po gimnaziji v Ljubljani in po predhodnem strokovnem izpopolnjevanju na tujih univerzah, 1. 1921 kot prvi prom oviral z disertacijo na mladem Geografskem inštitutu ljubljanske univer­ ze. Pod prof. A. Gavazzijem je postal skraja pomožni in nato, v letih 1922— 26, redni asistent. V letih 1936— 42 je bil privatni docent za regionalno geografijo. Čeprav je najbolj plodna leta preživel kot srednješolski profesor geografije na ljubljanskih sred­ njih šolah, se ni odrekel strokovnem u delu, tako da je ob svoji smrti zapustil vrzel v šti­ rih panogah; v geografiji, kartografiji, jamoslovju in bibliotekarstvu. S slednjim se je ukvarjal, ko je bil v letih 1939— 1965, to je do svoje upokojitve, zaposlen v NUK. Bohinčeve geografske objave se začenjajo s prvo razpravo z naslovom G eo g ra fija v S lo v e n c ih , ki je izšla v prvem zvezku naše revije 1. 1925. Sledile so razprave iz podro­ čja geom orfologije, geografije naselij in prebivalstva in 1. 1927 prva mnogostranska predstavitev kake naše jam e — Z u p a n o v a ja m a . Njegove regionalnogeografske objave