Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1'-i Štev. 149. V Ljubljani, torek 5. julija 1938. Leto III Zaradi ogroženih koristi posegajo evropske velesile v vojno na Daljnem vzhodu - Japonci groze z vojaškimi ukrepi Francija je zasedla otočje Paracel v lužnem kitajskem morju Pari*, 5. jul. o. Francosko zunanje ministrstvo potrjuje vest, da je Francija zasedla otočje Paracel _v južnem kitajskem morju, ki je izrednega vojaškega pomena za varstvo francoskih koristi na Daljnem vzhodu, kjer leži na poti med Kitajsko in med Indokino. Ta zasedba je za Francij« postala nujna, odkar so japonski oddelki zasedli otok Hainan v južnem kitajskem morju. — Otočje Paracel ima vse pogoje za odlično letalsko oporišče v morebitni vojni. Otočje leži 250 kilometrov južnovzhodno od otoka Hainana in približno 400 km od Touranea, glavnega pristanišča na vzhodni obali francoske Indokine. Otoki so bili zdaj brez gospodarja, obiskovali so jih samo kitajski ribiči, ki so tam nabirali jajca pomorskih ptic in gnezda morskih lastavic. Francoske bojne ladje so na otočju izkrcale močne oddelke pomorskih strelcev in orožništva. S tem je Francija kot prva evropska velesila z oboroženimi ukrepi posegla v vojno na Daljnem vzhodu, ki je začela ogražati njene koristi in nje-llo posest v Aziji. Tokio, 5. jul. o. V japonskih krogih je vest, da so se francoski oddelki izkrcali na otočju Pa-racel vzbudila veliko razburjenje. Japonsko vojno ministrstvo je izdalo uradno poročilo, v katerem pravi, da mu je znano, da so Francozi zasedli paracelske otoke, da pa ostaja Japonska pri tem hladnokrvna ter da bo skrbno proučila položaj, ki je nastal po zasedbi teh otokov in o pravem času ukrenila vse potrebno. Ti potrebni ukrepi utegnejo biti tudi v tem, da bo posadka, ki je zdaj na otoku, po japonskih četah razoro-žona. To bi sicer pomenilo začetek mednarodnega: spora, a se Japonska tudi tega ne bo ustrašila, če bodo tako zahtevale njene koristi. Če bo Francija ojačila svoje oddelke na otočju, bo Japonska prisiljena poslati svoje bojno ladje v otoč-ne vode in bo utrdila otok Hainan. Poročilo na koncu opozarja evropske velesile, naj se pazijo, da ne hi z nepremišljenimi akcijami spravile v nevarnost mir na Daljnem vzhodu. Predsednik dr. Slojadinovič je govoril o volitvah, o notranjem posojilu in Javnih delih, o potrebah juine Srbije in o vladni skrbi zanjo Skoplje, 5. julija. AA. Včeraj ob 10. dopoldne se je začela v strankinih prostorih v Skoplju konferenca JRZ. Pred začetkom konference so se zbrali v teh prostorih senatorji, poslanci, banski svetniki, predsedniki in podpredsedniki okrajnih organizacij JRZ in druge ugledne osebnosti iz Skoplja in vse Južne Srbije. Predsednik vlade dr. Stojadinovič Je v daljšem govoru pojasnil svojo splošno nacionalno, gospodarsko in socialno politiko. Dr. Stojadinovič je v začetku svojega govora izrazil zahvalo za pozdrave ter izjavil, kako je zadovoljen, da je danes med narodnimi poslanci, senatorji, banskimi svetniki, predsedniki in podpredsedniki okrajnih odborov JRZ' v vardanski banovini. Ko je v svojem govoru poudarjal navzočnost velikega Števila ostalih ministrov na tej konferenci, je dr. Stojadinovič dejal, da v tem dejstvu ni treba gledati bližnjih volitev narodnih poslancev. Za te volitve imamo lasa ie leto dni. Proč so zdaj tisti časi — je dejal dr. Stojadinovič, ko so ministri hodili med narod samo pred volitvami. Ministri današnje vlad« bodo hodili, kakor so hodili dozdaj, neprestano med ljudstvo, da pridejo z njim v neposreden stik ter da se seznanijo z ljudskimi potrebami in željami. Govoreč o velikih javnih delih, ki bodo izvedena iz novega posojila štirih milijard din v veliki meri tudi v vardarski banovini, je dr. Stojadinovič poudaril, da je uspeh za vpis tega posojila že zagotovljen. Nihče ne bo prisiljen, da vpiše posojilo, in tudi se nihče ne bo dotaknil hranilnih vlog. Pred nekaj dnevi — pravi dr. Stojadinovič — nem bral v časopisih, kako je bilo v neki tuji državi vpisano posojilo v času 4 minut. Ne vem, za kateri čas se bo odločil naš finančni minister dr. Dušan Letica, vendar verjamem, da bo, čim pride dan vpisovanja tega posojila, uradno poročilo objavilo, da je bilo posojilo vpisano, če ne ravno v štirih, pa morda že v treh minutah. Nato se je predsednik vlade dotaknil posameznih vprašanj, ki posebno zanimajo Južno Srbijo, ter med drugim tudi dejal, da se vodijo pogajanja s turško republiko glede izseljevanja Turkov iz naše države. Takšna pogajanja so se že prej nekajkrat začela, vendar pa se tudi zdaj ne da reči, če bo dosežen sporazum. No, v vsakem primeru je tu govora samo o onih Turkih, ki so naši. podaniki in ki so sami izrazili željo, da bi se izselili. Ministrski predsednik je zatem govoril o zunanji politiki in posebno še o paktu večnega prijateljstva z Bolgarijo. Na vseh straneh Jugoslavije — je dejal — je danes mir zavarovan in naše državne meje priznavajo vsi naši sosedje ter jih smatrajo za svete in nedotakljive. Da bi Južna Srbija doživela še večji gospodarski razmah, bo ustanovljen »Zavod za gospodarsko povzdigo južnih krajev«, preko katerega bo prišlo do sodelovanja med gospodarskimi strokovnjaki iz južnih krajev naše države in organi raznih gospodarskih resorov. Posvečena bo posebna pozornost vprašanju tobaka, opija, oljnatih semen, sviloprejki, bombažu in rižu. Končno je predsednik vlade razložil, kako je treba razviti delavnost tudi v bodoče pri organiziranju stranke ter nazadnje obljubil, da bo še večkrat prišel v Skoplje, saj ga je Skoplje celo izvolilo za častnega meščana. Vsi navzoči so po njegovem govoru ponovno navdušeno vzklikali Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu ter dr. Stojadinoviču in vladi, nakar je bila ta važna konferenca ob 12.40 končana. Reševanje slovaškega vprašanja v ČSR: Sestanek slovaškega voditelja Hlinke s predsednikom vlade dr. Hodiem Praga, 5. jul. o. Neuradno poročajo, da Je predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža včeraj popoldne sprejel slovaškega voditelja Hlin-ka. Temu sestanku pripisujejo velik pomen. Če bi se slovaški voditelj in predsednik vlade sporazumela glede slovaških zahtev, hi se sedanja kriza v ČSR mnogo hitreje in a večjo koristjo za republiko končala. Praga, 5. jul, 0 Uradno poročajo, da je predsednik vlade dr. Hodža včeraj popoldne sprejel -slovaško zastopstvo in imel z njim dolg razgovor. Razgovor se j« nanafyil na to, kako bi se izpolnile zahteve slovaške ljudske stranke v okviru pokrajinskih samouprav, katere namerava uvesti praška vlada. Pariz, 5. jul. O. List >Epoque« prinaša članek pod naslovom »Ostanimo budni«, članek se nanaša na dogodke v CSR jn na mednarodni po. loža j. članek pravi med drugim: Ni dvoma, da je predsednik dr. Beneš sklenil iti do skrajnih meja y popuščanju glede samouprave in svobode krajevnih oblasti in glede sorazmerne razdelitve uradniških mest. ZtH se nam tudi, da je voditelj čeških Nemcev pripravljen popustiti od svojih nemogočih zahtev, ki jih je izrekel v znanem govoru dne 24. aprila. Zato lahko češkoslovaška vlada in stranka čeških Nemcev gledata z optimizmom v najbližjo bodočnost. Praga, 5. jullija. AA. (Stefani.) Slovaška avtonomistična stranka je objavila uradno poročilo, v katerem pravi, da so včerajšnji razgovori med Hodžo in njenimi zastopniki trajali dve uri. Na sestanku se je govorilo o vladnih predlogih, ki bodo predloženi parlamentu ob prihodnjem zasedanju. Hotlžu je bila izročena spomenica s slovaškimi zahtevami. Praga, 5. julija. AA'. (CTK.) Hodža je včeraj sprejel zastopnika slovaške ljudske stranke msgr. Hlinko in bo danes sprejel zastopnike ostalih opo-zicionelnih parlamentalnih strank. Praga, 5. julija. AA. (ČTK.) Hodža je včeraj sprejel zastopstvo Podkarpatske Rusije z guvernerjem Konstantinom Hraborn in podguvernerjem Meznikom na čelu. * Strašnje povodnji na Japonskem Tokio, 5. julija. A A. (DNB.) Na Japonskem divjajo strahovite povodnji. Škoda, ki so jo po-* troeile, je ogromna. Po dosedanjih podatkih je bilo 70 mrtvih in 45 težko ranjenih. Porušenih je 295 hiš, voda pa je odnesla 26 mostov. Tudi mesto Jokohama je pretrpelo veliko škodo. Prav tako so divjale silovite povodnji na zahodnem Japonskem. Kolikor je dozdaj znano, so zahtevale 8 človeških irtev. Tokio, 5. julija. AA. (Reuter.) V pokrajini Kanaka je prišlo do novih silovitih povodenj, pri katerih je našlo smrt 49 ljudi. Porušenih je veliko število hiš. V zahodnem delu Japonske je utonilo osem oseb. Na področju Tokia in Jokohame je povodenj preteklo nedeljo zahtevala 145 smrtnih žrtev, veliko število pa je težko poškodovanih. Usoda sovjetskega poslanika is Londona Splošna stavka v Palestini zaradi judovskih atentatov Jeruzalem, 5. julija, o. V Jeruzalemu in Jafi je med arabskim delavstvom izbruhnila splošna stavka zaradi atentatov, ki so jih zagrešili judovski teroristi. Včeraj zjutraj so člani judovskih desničarskih organizacij vrgli bombo na avtobus, ki je bil poln Arabcev Devet Arabcev je bilo ubitih, 13 pa hudo ranjenih. To je bilo v Jafi. V Jeruzalemu so prav tako judovski teroristi vrgli bombo na avtobus, pri čemer so bili trije Arabci mrtvi, sedem pa je bilo hudo ranjenih. Z revolverji so ustrelili pri nekem spopadu v Jeruzalemu še tri Arabce, v Jafi pa štiri, štiri so pa hudo ranili. Zaradi teh nasilij vlada v Palestini silovito razburjenje. Pričakujejo, da se bo splošna stavka razširila na vsa palestinska mesta. Anglija |e dala Turčiji 10 milijonov funtov posojila London, 5. julija. AA. (Stefani.) Parlament je soglasno sprejel zakonski načrt o ratifikaciji angleško - turškega sporazuma. Po tem sporazumu daje angleška vlada Turčiji posojilo v višini 10 milijonov funtov šterlingov. Ta vsota se bo porabila za nakup angleških proizvodov. Angleška Vlada pa je dovolila še posojilo v višini 6 milijonov šterlingov za nakup vojnega materiala v Velik Britaniji. Turška vlada bo ti posojili vrnila do 1952 oziroma 1962. John Simon je branil turško-angleSki finančni sporazum na seji parlamenta in je med drugim izjavil, da zasluži turška politika zadnjih let popolno priznanje. Finančni sporazum izraža turški vladi to priznanje. Vsi govorniki 90 nato tej avl j alt, o Italiji, pišejo, da je socialno skrb« stvo v Ttaliji izborno organizirano i,n da je italijanski narod pod Mussolinijevim vodstvom na vseh področjih izredno napredoval. Trgovinski sporazum sta podpisali Japonska' in Avstralija. Po tem sporazumu bo Japonska kupovala v Avstraliji velike množine volne, Avstralci pa bodo od Japoncev jemali tekstilne izdelke. Velik shod čeških Nemcev Je bil v nedeljo v Komotavu. Na njem je govoril tudi nemški vodja llenlein. Romunska vlada je kaznovala list' »Univer-sul< s tridnevno zatirano, ker ni priglasil oblastem svojih denarnih virov, kakor je to določeno po novih odredbah. Skrajno štednjo v vsej državni upravi je odredil japonski cesar. Njegova določila veljajo tudi za dvor, kjer odslej ne bodo pili drugega kakor žganje iz riža in kadili domač tobak namesto egiptovskega. Kolera se širi po raznih kitajskih pokrajinah. Zaradi slabe zdravstvene službe je oblasti ne morejo ustaviti. Ameriško duhovno edinstvo je slavil predsednik Roosevelt v govoru, katerega je imel ob odkritju spomenika v spomin velike vojne med severnimi in južnimi državami. Dejal je, da to edinstvo danes ograža podtalna propaganda. Palačo angleškega konzula v Kantonu so zadnje <1 ni bombardirala japonska letala. Angleži letos potujejo najbolj v Francijo, kakor kažejo podatki potovalnih^ družb. Angleški parnik »Ascania« je nasedel na plitvini ob kanadski obali. Ladja je vozila 340 potnikov in velik tovor zlata. V Parizu je včeraj umrla bivša večkratna svetovna prvakinja v tenisu Suzana Lengle-noVa, ki je imela v zadnjem času v Parizu zelo obiskano teniško šolo. Stalno diplomatsko zastopstvo v naši državi bo uvedla egiptovska vlada. Doslej je bil egiptovski poslanik v Atenah hkratu tudi poslanik na našem dvoru. Danes je začela obratovati letalska zveza med Budimpešto in Varšavo. V Varšavo se je vrnil poljski filmski tenor Jan Kiepura po daljšem potovanju po Ameriki Francoski socialistični voditelj Blum zahteva v svojem glasilu, naj Francija opusti politiko ne-vmešavanja in gre na pomoč barcelonski vladi, če ne, bo ta morala začeti z odločnimi akcijami proti Italiji in Nemčiji. 201 km na uro je dosegla lokomotiva angleške železniške družbe, ki oskrbuje promet med Londonom in Škotsko. Lokomotiva je^ bila zgrajena pred letom dni in je najmodernejša na svetu; Sv. oče Pij XI. je včeraj sprejel v avdienci poljskega primasa kardinala Hlonda. Mednarodni letalski kongres se je končal včeraj v Budimpešti. Na njem so sklenili začeti ne« katere nove letalske zveze v Evropi. Italijanski driavni podtajnik v vojnem mf-nistrstvu general Pariani je dopotoval v Berlin na vabjlo generala von Braucha in si bo ogledal naj« važnejše nemške vojaške naprave. Hudo cenznro so uvedle angleške oblasti v Palestini. Cenzuro bo za vse tiskovine izvajala policija. 15 japonskih leta! je včeraj spet bombardiralo Svatov, ki ga marsikdo pozna po pismih naše misijonarke sestre Ksaverije Pirčeve. Pri bornbar« diranju je bilo ubitih okrog 300 ljudi. Občinskim uslužbencem. v Budimpešti je po sklepu mestnega sveta prepovedan vstop v so« cialno demokratsko stranko. Novega podpredsednika italijanskemu senat« je imenoval na Mussolinijev predlog kralj ih cesar. Angleški poslanik v Rimu in italijanski zunanji minister grof Ciano sta imela včeraj nov© razgovore glede Španije. Na 3800 km dolgi progi so bile mednarodne* avtomobilske dirke, ki jih je priredil poljski avtomobilski klub. Zmagali so italijanski dirkači na vozovih podjetja Fiat. Nemški boksar Schmeling, ki ga je zamorec Louis tako naglo porazil, je včeraj čisto na tihem odpotoval iz Newyorka, ker mu je po tem presenetljivem porazu Amerika in amerikanska radovednost nadležna. Tudi prihod v Nemčijo bo najbrž čisto na tihem. Anglija bo branila svojo svobodo in z vsemi sredstvi onemogočila vojno v Evropi, je dejal predsednik vlade Chamberlain v svojem zadnjem govoru. Vasja Pirc tudi v Harzburgu prvi! Slovenec napovedal šah-mat igralcem Velike Nemii|e ta Harzburg, 5. julija. Menda se med vsemi šahovskimi mojstri sve-res kmalu ne more kdo ponašati s takšnim uspehom, kakršnega je dosegel letos naš Vasja Pirc. V kratkih petih mesecih si je namreč že dvakrat priboril prvenstvo v boju z znanimi in tudi zelo priznanimi tujimi igralci, v Lodžu letošnjo spomlad in zdaj v nemškem Harzburgu. Brez večje težave je na gladko odpravil z naj-t>oljšimi nemškimi šaliisti in pokazal svojo odlično premoč nad njimi. In to je skromni Slovenec iz tiste, v svetu skoraj neznane Slovenije! Na ta veliki uspeh, ki ga je dosegel Pirc na svojih zadnjih turnirjih — pri tem mislimo tudi na turnir v Noordwijku, kjer je ob silni konkurenci dosegel zelo častno tretje mesto — smo vsi Slovenci lahko na vso moč ponosni, saj nas menda res še nihče ni tako častno zastopal ob mednarodnih šahovskih deskah. Že v Noordwij-ku je dosegel boljši uspeh, kakor bivši svetovni prvak dr. Euwe in toliko upoštevani mogočni Bogoljubov, dr. Tartakower ali pa nekdanja svetla zvezda Spielmann. Na turnirju v Harzburgu pa je Pirc to svojo veliko šahovsko zmožnost ponovno dokazal ter s tem prepričevalno ovrgel morebitno domnevo nekaternikov, da si je zmago v Lodzu in tako častno mesto v Noordwijku priboril le po »mili« sreči. V Harzburgu je pokazal Pirc, da svojih uspehov ne žanje kar tako slučajno, pač pa da je zanje bilo treba temeljitega znanja. Na zadnjem turnirju v Harzburgu se je spoprijelo le 10 igralcev, med njimi osem Nemcev, Vasja Pirc in Estonec Petrov. Že takoj v prvih kolih se je pokazalo, da naš mojster gotovo ne bo med zadnjimi. Na gladko je odpravil z Nemcem Richterjem, nato v drugem in tretjem kolu dobil pol točke z Bogoljubovim in nemškim prvakom Kieningerjem. S sijajno igro je zatem trikrat po vrsti zmagal in sicer nad močnima igralcema Siimischem in Eliskasesom ter Nemcem Preusseom, ki si je na tem turnirju osvojil zadnje mesto s tem, da si je od devetih desegljivih točk priboril cele pol točke. S temi tremi zmagami je Pirc tudi že prehitel nemškega prvaka Kieningerja za jx>1 točke ter si prav za prav že zagotovil prvo mesto. S tem svojim naskokom pa Pirc očividno še ni bil zadovoljen, kajti v naslednjem kolu je porazil še zmagovalca na turnirju v Noordwijku Eliskasesa, da bi bila njegova zmaga tem bolj pojx>lna in tembolj prepričevalna. Ni dvoma, da bi si bil Pirc v zadnjih treh kolih priboril še kakšno celo točko, če bi bilo to le še potrebno, saj je igral v teh kolih z ne preveč sijajnimi igralci Petrovim, Lokvencom in Heinickejem. Da slovenski mojster Pirc ni gralec morda kar tako na sle|K> srečo, dovolj zgovorno dokazuje dejstvo, da se le redko komu posreči, da mu odvzame celo točko. Na turnirju v Harzburgu Pirc tega ni dovolil nikomur. Bogoljubov sicer tokrat tudi ni izgubil nobene partije, vendar se je prevečkrat moral zadovoljiti z remijem. S popolnimi zmagami ga je tako Pirc le prehitel. Bogoljubov bi bil morda celo osvojil prvenstvo na tem turnirju, če bi bil igral tudi v začetku tako dobro, kakor v zadnjih kolih in seveda, če si Pirc ne bi pravočasno zagotovil toliko točk. Z dvema zaporednima zmagama v zadnjih dveh kolih si je Bogoljubov priboril drugo mesto in s tem tudi prehitel nemškega prvaka Kieningerja. Turnir v Harzburgu za Nemce prav za prav ni končal preveč častno, saj se je celo njihov prvak moral zadovoljiti šele s tretjim mestom. Vsi zavedni Slovenci pa moramo biti ob velikem uspehu našega mojstra nadvse ponosni. Saj smo pa tudi upravičeni k temu ponosu. Kaj pa mislite, skromni Slovenec Pirc, pa je napovedal šah-mat igralcem Velike Nemčije skoraj vsem od kraja. Spomini in sličice s slavnostnih dni Ljubljana, 5. julija. Kmalu bo minul teden dni od zaključka mednarodnega mladinskega tabora. Vsem nam so ti dnevi še živo blizu, kakor bi 6e še razvijale svečanosti, tako jasno jih vidimo v duhu. Še vedno ne moremo pozabiti veličastnega prizora, ki nam ga je nudil na glavni dan prireditve, preteklo sredo, 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla naš ponosni Stadion. Na zeleni, krasno urejeni trati je mrgolelo telovadcev; komaj je ena skupina absolvirala svoj spored, že se je začela vsipati skozi glavna stadionska vrata mogočna reka druge; prihajali so mladci, mladenke, članice, člani, tuji gostje, simpatični Francozi m Čehoslovaki so nastopali s svojimi lepimi vajami. Pozno zvečer so se nepregledne množice, ki so bile priče redko sijajnemu dnevu, razšle na svoje domove, bogatejše za prelepo doživetje mogočne prireditve. Sprelemi gostov In domačinov V soboto, 25. junija o polnoči so prispeli Francozi, v petek, 24. junija pa so že prišli češkoslovaški telovadci, ki so bili sprejeti s toplimi simpatijami. Manjša skupina najboljših češkoslovaških telovadcev je prišla kot prva, da bi se spočila za težke tekme, ki so jih čakale v naslednjih dneh. Sobotni sprejem Francozov je bila res v pravem pomenu besede manifestacija iskrenega prijateljstva med nami in Francijo. Že v Ljubljani je bil sprejem sijajen, še lepši in še prese-netljivejši pa je bil v Šent Vidu, kjer so jim domačini pripravili bakljado. Tisto noč v Šent Vidu ni spal nihče, radostno razburjenje je preplavljalo vso naselbino. Francozi so bili vzhičeni nad takim sprejemom sredi noči in so dejali, da jim je pariški kardinal Verdier sicer dejal, da nikjer na svetu gostov ne sprejemajo lepše kot v Sloveniji, da pa jih je kljub temu sprejem kot so ga doživeli pri nas, radostno presenetil, saj si niti predstavljati niso mogli prej, da bi jih bilo možno tako sprejeti. Še dolgo proti jutru so se zahvaljevali našim prirediteljem in ljudstvu. Nedeljsko dopoldne je bilo prav lepo, sploh je bilo vreme vse' dni mladinske prireditve izredno naklonjeno. V nedeljo smo spiejeli brate Čehoslovake. Ta dan kakor tudi naslednje dni so prihajale že tudi skupine naših fantov in deklet iz vse Slovenije. Ob prihodih posameznih skupin so se redno zbirale na kolodvoru množice, ki so novodošle spremljale v mesto. Posebno lepega sprejema so bili deležni Čehoslovaki, ki jih je pripeljal vodja češkoslovaških katoličanov, g. min. mons. dr. Šramek. Ljubljanske ulice so oživele, ko so prišli Čehoslovaki; vse ljubljansko občinstvo se je zbralo, da bi pozdravilo svoje drage goste, brate s slovanskega severa. Tudi v torek so prav do večera še prihajale velike skupine ljudi, ki so prišli, da bi prisostvovali velikemu dnevu, ko bo šel bo ljubljanskih ulicah sprevod in ko bo popoldne glavni na- stop. Ta dan je bilo po Ljubljani izredno živo. Povsod ste srečavali sive uniforme slovenskih fantov, prijetna je bila sinjina češkoslovaških orlovskih srajc, lepo belo in plavo so se v množici živo odražali kroji naših članic. In bogate narodne noše so pestrost še poživile. Izreden vrvež je vladal v mestu zlasti na dan pred glavno prireditvijo. Zvečer se mesto še dolgo ni moglo pomiriti; ljudje, ki so prihajali z akademij, so se še dolgo zadržali na ulicah in se pogovarjali, kakšen bo prihpdnji dan sprevod, koliko bo ljudi, kdo vse bo prisostvoval velikemu Dopoldanskemu nastonu na Stadionu. Nedelja, ponedeljek, torek eo bili 3 tekmovalni dnevi. Vsako jutro se jena Stadionu, kjer eo bile v teku hude mednar. telovadne in lahkoatletske borbe, zbiralo več ljudi, ki so z največjim zanimanjem spremljali dogodke. V areni je bilo živo: tu sose merili Francozi, Čehoslovaki in Jugoslovani. Nihče teh prireditev ni nazval s »svetovnim telovadnim prvenstvom« kakor so zdaj neki na-zvali sokolske dni v Pragi, kjer nastopata v resnici dva naroda več kot v Ljubljani. In vendar v Pragi ne nastopajo vprav najboljši, olimpijski zmagovalci Nemci, poleg odličnih rincev, Madžarov, Japoncev, Američanov, Belgijcev, Italijanov itd. Ljubljanski mednarodni mladinski tabor si ni lastil tega bobnečega naslova. In vendar so bile borbe na izredni višini Zlasti Francozi so se odlikovali s svojimi vajami na orodju. Vedno nove množice so se priključevale gledalcem na Stadionu. Ta naša sijajna zgradba je oživela za štiri velike dni, sprejemala je ogromne množice naše in tuje mladine, šumno življenje je kipelo v areni, tekme so trajale od zgodnjega jutra prav do pozne noči. Slavnostni sprevod je na praznik sv. Petra in Pavla zbral v Ljubljani delegacije iz vse Slovenije. Pri nas v Jugoslaviji doslej takega sprevoda še ni bilo nikjer. Preko 20.000 ljudi je v šesterostopih korakalo po ljubljanskih ulicah. 20.000 ljudi — to so naše, zelo skrbno in objektivno preračunane številke. Če bi postopali po »računskem sistemu« našega velikega »Jutra«, ki je ob času sokolskega zbora maja meseca naštelo v sprevodu, ki je trajal pol ure in v katerem so udeleženci stopali v štiristopih, bi morali sorazmerno upoštevajoč, da so naši korakali 1 uro in 20 min. (celo Jutrova konstatacija) in v šesterostopih priti do številke 40.000. »Jutro« je takrat naštelo 13.000 ljudi pri sprevodu, ki je trajal pol ure. Naš sprevod je bil v resnici sijajen in so bili ljudje navdušeni tako kot že dolgo ne. Od fantov, ki so korakali s strumnimi, vojaškimi koraki, do discipliniranih deklet, mladenk in mladcev, pa do ogromnega števila narodnih noš, vse to je na prisotne gledalce napravilo najgloblji dojera. S poseb- nim veseljem pa so množice vzklikale Francozom in Čehoslovakom, ki so se postavili z zelo številnimi delegacijami. Kdor je videl ta sprevod, ga ne bo mogel nikdar pozabiti. Sprevod je dokazal, kaj vse premore sijajna organizacija in prav tako sijajna zavest katoliške mladine. Vsa ta silna ljudska množica je korakala v defileju pred knezom-namestnikom Pavlom in pred kneginjo Olgo, pred ministrskim predsednikom dr. Milanom Stojadinovičem, pred monsignorom min. g. dr. Šramekom, pred voditeljem slovenskega naroda, g. dr. Antonom Korošcem, možem, ki so ga leta 1918. častili in v nebo povzdigovali tudi naši dragi »liberalci« kot rešitelja in voditelja našega naroda, o čemer nam priča takratno časopisje, ter pred številnimi drugimi domačimi in inozemskimi odličniki. Stadion sam je bil za časa svete maše poln kot ni bil poln še nikdar doslej. Mnogo ljudi ni več moglo v areno, ampak so morali ostati zunaj. Prav tako poln pa je skoraj bil popoldne, ko je bila v toku glavna popoldanska prireditev, slavnostni nastop. Nemogoče je bilo priti ob zidu kamorkoli naprej. Prostor je bil zaseden do zadnjega kotička; mnogo ljudi je stalo in sedelo celo na stadionskem zidu. Odličniki so bili presenečeni Vzornim vajam naših in tujih telovadcev so odličniki navdušeno ploskali. Na tribuni smo opazili ministrskega predsednika g. dr. Milana Stoja-dinoviča, ki je spremljal vse nastope z največjo pozornostjo ter se z živimi zanimanjem obračal po informacije za posamezne nastopajoče. Monsignor g. dr. Šramek je bil na moč presenečen nad krasnimi vajami. Tudi vsi drugi odličniki, ki jih je bilo na tribuni toliko, kot doslej še ne, skoraj niso vedeli, čemu naj bi se bolj čudili, ali dejstvu, da je bilo možno to našo mladino v pičle pol leta tako vzgledno pripraviti za nastop, ali pa prenapolnjenemu Stadionu, na katerem je bilo preko 50.000 gledalcev. In še nekaj smo opazili; kadar so prejšnje čase prihajali naši vodilni državniki med ljudi, je bilo treba zbirati kar legije raznih varnostnih organov, tokrat pa tega aparata skoraj opaziti nisi mogel nikjer. Kako domače in neprisiljeno razpoloženje je vladalo na tribuni kljub temu, da so bili prisotni vsi naši največji odličniki! Vsi prisotni so z veseljem opazili to dejstvo, saj so v njem upravičeno gledali jasen dokaz, da so sedanji krmarji naše države in našega ljudstva v vseh narodnih slojih tako priljubljeni, da se jim ni treba nikjer bati nobenih tako imenovanih »temnih elementov« in nezadovoljnežev, saj peščico teh nezadovoljnežev in »temnih elementov« odstrani ljudstvo samo in jim ne pusti blizu. Ves slovenski narod čvrsto zaupa našim sedanjim modrim voditeljem in se zaupljivo prepušča njihovemu vodstvu. Nikdar niso bili tako močno priljubljeni, kot so prav v sedanjih časih. Silne ovacije, ki so jih bili dopoldne in popoldne deležni naši odličniki, so bile take, da so bili nad njimi v dno srca presenečeni vsi naši tuji gostje. Vdanost, zaupanje in ljubezen slovenskega ljudstva do njegovih voditeljev jih je navdala s spoštovanjem in navdušenjem. Prepričali so se, da ljudstvo zaupa svojim sedanjim vodiem z vsem srcem in s prepričanjem. Časnikarji Srečavali ste tiste dni ljudi, ki so imeli v gumbnici rumeno značko, na kateri se je odražala črna črka »5«. Ta črka je bila znamenje, ki je družilo časnikarje iz vseh krajev, Francoze, Čehoslovake, Poljake, Jugoslovane itd. Te ljudi ste videli prav povsod, kjer se je kaj dogajalo. Zdaj v kakšni oddaljeni ulici, zdaj sredi mesta, zdaj na akademiji, podnevi zdaj med gledalci na tribuni ali med onimj na betonskih sedežih, zdaj sredi dogodkov spodaj v areni na zeleni trati. Tam so se »dajali« z žirijo, da so »izvlekli« rezultate in jih še sveže telefonirali svojim redakcijam. Proti večeru so navadno postajali že nestrpni. Takrat so skakali iz arene in gledali, kje bi dobili koga od obeh mož s tisočerimi udi in tisočerimi očmi, gosp. Hvaleta ali Kermavnerja, ki bi jim kljub ogromni zaposlenosti na vseh področjih preskrbela nekaj zadnjih rezultatov. Neprestano so prihajali tudi še v sobico na tribuni, kjer je poslovala računska komisija z dvema nadvse pridnima gospodičnama in z vodjo g. Gajetom na čelu Tudi tod so poskušali poizvedeti vse najnovejše. Drugi nemirni ljudje, ki so urno švigali po areni in po obrobju sem in tja, pa so bili fotografi in filmski operaterji, ki so od jutra do večera neprestano iskali novih motivov. Nikdar niso za dalj časa obmirovali, vedno se je še dobilo kje kaj zanimivega, kar bi se splačalo »vzeti na muho«. Pred Stadionom 60 stale dolge kolone taksijev; komaj je kdo pripeljal, je že moral spet naložiti koga od prireditvenega, vodstva, ki je moral hitro v mesto po kakšno nujno stvar. Z veliko brzino so vozili po Dunajski cesti in večinoma zavijali na Miklošičevo eesto pred »Prosvetno zvezo«. Tudi ti ljudje so začeli že v najbolj ranih jutranjih urah in nehavali z delom pozno ponoči. Dolgo časa že ni bilo na Dunajski cesti tako intenzivnega prometa. Velika vročina, ki je vladala vse štiri, k sreči tako lepo jasne in prireditvi naklonjene dni, pa je povzročilo, da so postajali ljudje žejni. Zato je po Stadionu krožil štab prodajalcev, ki so vsevprek ponujali mrzel malinovec in spričo te, tako številne navzoče množice prav gotovo tudi dobro zaslužili. Končno ne smemo pozabiti na samaritane, ki so morali včasih intervenirati, kar je bilo povsem razumljivo; kadar je vroče in se zbero tako velike množice, vedno komu postane slabo. Nekoliko gospodarske in socijalne statistike Slovenije Ljubljana, 5. julija. Slovenija velja v naši aržavi za pokrajino, ki nima v veliki meri sredstev za lastno preskrbo-vanje in je torej predvsem pokrajina, kjer je najbolj razvita industrija v vsej državi. Vzporedno s tem pa se giblje tudi stanje naših gospodarskih in socialnih razmer. Po velikosti obsega Slovenija v Jugoslaviji vsega 6.4% vsega državnega ozemlja, po prebivaj- ., stvo pa ima celo delež 8%. 1935 je imela 1 milj. 177.821 prebivalcev, 74.93 na kvadratni kilometer, in sicer v podeželskih okrajih 1,070.433, a v avtonomnih mestih Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj pa skupno 108.388 (pred prekomasacijami). V vaseh je ževilo 82,5, v mestih pa 17.5% prebivalstva. Temu primerno so se delili po poklicih na tele glavne razrede: kmetje 600.561 ali 60.35%, industrija in obrti 223.017 ali 19.49%, upokojenci in rentninarji 52.061 ali 4.55%, javni uslužbenci in svobodni poklici 46.146, promet 45.264, trgovina 31.383, topilništvo in rudarstvo 27.791, vojska 6274, razni dninarji 3702, nastavljenci denarnih zavodov 3651, ostali 14.485 oseb. Zanimivo je, da prevladuje sistem malih krajev. Imamo 40 mest in trgov s po manj ko 1000 prebivalci, a le 10 mest in trgov z nad 2000. Zaradi razvite industrije in modernejšega knjižnega gospodarstva in stroge uprave plačuje dravska banovina dosti več davka kot bi bilo po njeni površini pričakovati. V splošni vsoti davčnih dohodkov države plačuje naša banovina 13.8%, v vsoto davka na poslovni promet pa celo 18%. Da dobi od drž. dohodkov neprimerno manj kot pa prispeva, je razvidno iz razdelitve državnih dohodkov, največjo razliko pa trpi že vsa leta v omenjenem davku na promet, iz katerega tudi letos ne bo prejela več kot 2.0 milj. din. Vzrok za tako davčno preobremenitev in slabo dotiranje je še vedno v napačnem uvrščanju naše banovine med aktivne pokrajine, medtem ko je dravska ba- 31 Če mi boš delal sitnosti, se bom obrnil na višje oblasti.« Ko sem se pri teh besedah obrnil, da grem, me je ustavil in mi začel razlagati, da bi se opravičil: »Tovariš, ne smeš zmerjati mene, če ni površnikov. Obrni se s pritožbo na komisarja za ljudsko zdravje. Mi ne moremo nič. A ker si tuj delavec, ti dovolim, da greš v sobo tak, kakor si.« »Kaj pa drugi, ki tudi čakajo, da bi prišli v to dvorano?« Zdaj se je ravnatelj zbal, da bi nastalo prerekanje, in je dovolil, da smejo vsi obiskovalci, ki so namenjeni k živčno bolnim, iti tja brez halatov. Ne daleč od mojega stanovanja so se dvigale zgradbe, ki so tvorile So-kolnicko bolnišnico. Skoraj vsa bolnišnica je bila namenjena zdravljenju spolnih bolezni. Človek je vsak dan videl dolge vrste žensk, moških in tudi otrok, ki so čakali na'dvorišču, da jih pregledajo. Strmel sem pri pogledu na te male nesrečneže, ki jim je strahovita bolezen na obraze že vtisnila svoja znamenja v globokih sledeh. Ogromno razširjenost teh bolezni povzroča popolno pomanjkanje zdravstvenih pripomočkov, splošna razbrzdanost in popuščanje zakonskih vezi ter prostitucija, ki se je razvila v nezaslišanem obsegu. Uradna razlaga teh pojavov je taka, da zasluži muzej. Pravijo, da so spolne bolezni dediščina carske vladavine ... XV. POGLAVJE Osvobojene ženske Eden temeljnih naukov socializma in komunizma je tisti, ki vidi v odpravi kapitalizma in mezdnega suženjstva popolno osvoboditev ženske. Ko se bo ta vzor uresničil, ne bodo ženske ne gospodarsko, ne družabno več na nižji stopnji. Ne bodo več šibki spol v socialnem smislu tega izraza. Nova družba naj žensko osvobodi vseh težavnih gospodinjskih del in naj ji da mesto, ki bo enako moževemu in ki bo žensko postavilo moškemu ob stran. Posledica odprave kapitalizma naj bo nazadnje tudi v tem, da bo odpravljena tudi gospodarska podlaga, na kateri temelji danes prostitucija, ki bi tako za zmeraj izginila. To je pesem komunizma, s katero so me mamili dolga leta. Kako se je to mišljenje moglo ujemati z življenjem žensk, kakršno sem videl v Sovjetski Rusiji? Skušal bom to pokazati z nekaj vzgledi. Aleksandra Aleksandroma Ta ženska je prihajala vsak dan ob pol štirih zjutraj k nam, da nam je pospravljala in prala. Delala je do sedmih. Potem je odšla v tovarno, kjer je bila zaposlena kot perica. Prala in likala je na roko umazano perilo iz ambulante. Če ni pri nas končala dela zjutraj, se je vrnila ob pol šestih zvečer, ko je prišla iz tovarne. Razen pri nas je hodila pospravljat še na kakih deset drugih krajev bodisi pred službo ali po njej. V tovarni je dobivala pet in sedemdeset rubljev na mesec. Z a pospravljanje drugod pa ni marala nič denarja in je govorila: »Čemu bi mi ga dajali, saj si ne morem z njim kupiti ničesar.« Zato smo ji plačevali v naravi. Dajal sem ji za plačilo kruha, 2 kilograma moke, 50 gramov čaja, pol litra lanenega olja in sem pa tja kaj sladkega za njenih petero otrok, ki so hodili v šolo. V Moskvi je bilo na tisoče žensk, ki so delale kakor ona noč in dan. Aleksandra je imela dva in štirideset let. Prisojali pa smo ji Jih na pogled pet in štirideset. Obraz je imela upadel in bled. Zaradi neprestanega pranja s sodo je imela nohte vse razjedene. Tisto malo, kar ji jih je ostalo, je bilo temnorumene barve. Koža «ia rokah in na kolenih je bila podobna podplatom. Neprenehoma jo je mučil krč. Oblečena je bila v ponošene in odnošene obleke, ki so ji jih dajali razni njeni gospodarji. Pozimi in poleti je nosila valenke, škornje iz klobučevine, brez nogavic. Kadar je prišla k nam, je škornje sezula, da ne bi uma- zala tal. Zena mi je ni in ni mogla pregovoriti, da bi ne hodila sredi zime bosa po ledenem parketu. Včasih sva ji darovala kak star zastor, kar je sprejela vedno z globoko hvaležnostjo. Čez čas sva ugotovila, da je iz zastorov delala obleke za hčerke. Zena je nekega dne vprašala Aleksandro, kako je živela, preden je prišla k nama. Ko je bila stara osemnajst let, je vzela nekega železniškega uslužbenca. Zdaj je bila že šest let vdova, ker je moža ubilo pri neki nesreči. Dva meseca potem je rodila zadnjega otroka. Kot vdova je dobivala sedemnajst rubljev na mesec pokojnine. To bi bilo amerikanskemu denarju približno deset centov... Kadar ni Aleksandra pospravljala, je špekulirala na trgu. Zjutraj je po delu čakala pred Oheredom, pred pred ljudsko kuhinjo, dokler ni morala v tovarno. Potem je stopila na njeno mesto pred ljudsko kuhinjo najstarejša hči Sura. Ponavadi se je čakanje končalo tako, da so Suri dejali, ko je prišla na vrsto, da nimajo več niti kosca kruha, da bi ga dali. Zvečer in o praznikih, ko Aleksandra ni imela posebnega dela, je pobrala razne reči, ki jih je dobila kot plačo za pospravljanje, ter jih skušala za majhen dobiček spraviti v denar na trgu. Tako je na primer liter lanenega olja lahko prodala za 20 rubljev, kilogram sladkorja za 15 rubljev in kilogram moke za 10 rubljev. S tem denarjem je kupovala piščance, race in slanike, ki jih je potem prodajala naprej. novina v resnici agrarno pasivna pokrajina. Kmetijstvo in gozdarstvo dravske banovino imata po statistiki iz leta 1922 1.6 milj. ha zemljiške površine. Od tega je samo nekaj nad polovico obdelane zemlje, njiv, vrtov, vinogradov, pašnikov. Nekaj nad 42% je gozdne površine in nekaj nad 5% neobdelane površine. Od vseh 190 tisoč gospodarstev je bilo 160.000 gospodarstev zvezanih z zemljiško posestjo. Naša gospodarstva pa so bila večinoma drobna, pasivna posestva. Po pet hektarjev zemlje torej ima pri nas nekaj nad 60% gospodarstev ali nad 100.000 družin. Po zanesljivih podatkih je bilo 60% ali 131.000 družin poljedelcev, od teh pa 30.000 nesamostojnih, oziroma viničarjev. Iz tega jasno razvidimo agrarno prenaseljenost Slovenije, saj pride pri nas na en kvadratni kilometer njivske površine 221 duš, v vsej Jugoslaviji le 180, agrarno pasivnost Slovenije, ki jo še pojasnjuje razdelitev na gozd in polje, ker je gozda 691.000 ha, zemljišč pa le 836 tisoč hektarjev in nerentabilnost našega kmetijstva, ki pa je seveda naravna posledica prevelike razdrobljenosti kmečke zemlje in premajhne rodovitnosti. Upoštevati moramo, da je pri nas še velik del zemlje, zlasti gozdu, v veleposestniških rokah^ dalje da je veleposestniška površina 1?0 tisoč ha gozda večinoma last tujcev in da se agrarna reforma ni .izvedla do kraja niti po določenem načrtu. Bistven in glavni pogoj za rentabilnost kmetijskega gospodarstva pa jo razen rodovitnosti zemlje pridelovanje za trg. Pri nas se za trg malo prideluje, obenem pa tudi slabi talni pogoji in prenaseljenost vplivajo, da ne napreduje naša živinoreja vsaj na predvojno višino. Tako je v naši banovini nad 35 tisoč kmečkih gospodarstev brez vozne živine. Dalje je večina vinogradov last nekmetov. To pa je tudi vzrok, da se mora kmet izseljevati, zadolževati ali propadati. Slovenci smo zlasti zadnja desetletja dajali višek gospodarstva V tujino, v času gospodarske krize, ko izseljevanje ni bilo več mogoče, p« je začel naš kmet propadati zlasti zaradi večje idustirali-zaeije dežele. Pojavlja se nujnost industrializacije. Moramo računati, da je po poročilu Privilegirane agrarno banke v dravski banovini nad 42.000 kmetij prezadolženih, ki dolgujejo nad pol milijarde dinarjev. Dalje se mora upoštevati tudi pri davčni politiki dvig prebivalstva, čigar odstotek se je povečal v desetih letih pred krizo od 65.13 na 70.32 na kvadratni kilometer in znaša zdaj 76 proti državnemu povprečju 56. Že leta 1931 pa je padla zaposlitev v trgovini in prometu od 8.37 na 5.79% ter v poljedelstvu otl 63.17 na 60.93%. Statistika državnih in samoupravnih duja-fev nam pokaže, da je v primeri z ostalimi pokrajinami plačal 1. 1935 vsak prebivalec v dravski banovini: državnih 812 din, samoupravnih 244 di.n, skupaj 1055 din, v ostali državi: državnih davščin 441 din, samoupravnih 139 din, skupaj 580 din- Demografska statistika nam kaže, da je naš naravni prirastek prebivalstva od leta do leta manjši. Leta 1923 smo dosegli na tisoč prebivalcev Slovenije 30.4 rojstev, leta 1936 le fe 23.03. Po novejših statistikah je razmerje za Slovenijo še neugodnejše. Kriza je mnogo pripomogla k obubožanju našega ljudstva in k slabim socialnim razmeram. Značilno je, da je rodnost padla od 30.2% v letu 1921 na 23.05% v letu 1936. Dočim znaša padec rojstev od 1921 do 1930 eno devetnaj-stino. Padec rojstev ni v podeželskih krajih nič manjši kot v mestih. Najslabši kraji v tem pogledu so Dolenjska, Prekmurje in Štajerska. Slovenija je postala globoko pasivna, kar se ji mora smiselno priznati tudi v dobi državnega načrtnega gospodarstva s tem, da se ji nudijo predvsem davčne olajšave in izdatna gospodarska pomoč. Za Slovencee sledi iz spoznanja sedanjega težkega stanja še posebno dolžnost, da storimo vse, da bi se ta neugodni razvoj našega gospodarstva čim preje popravil. Stran & « mmmmmmmmmmmrn Od tu in tam Nevihte s ložo so t nedeljo uničile vse poljske pridelke v 14 vaseh okrog sv. Križa na Hrvaškem. Uničena je vsa pšenica, koruza, kromP,lr' JSf’ kar je obetalo dati obilen sad. Koma) deset mmut je trajalo neurje, med katerim je padala kot mlada jabolka debela toča. Do 15 centimetrov debela ,e bila plast pogubonosnc toče, ki je 5000 M. spravila v revščino Škoda je ogromna. so prizadeti kmetje navezani le na pomoč v živilih ir‘denarju, novilo se je enako gorje, kakor g P številne vasi na Dolenjskem ui na Štajerskem. Oba povzročitelja gnusnega umora v delavni« _ planinska v Zagrebu je odkrila včera) za- grebška policija. Morilca sta komaj 18 letna Drago Perackovič in Vlado Pari. Prvi je bil s pokojnim va|en- 7At>nVnm Puhom, učenec pn istem mojstru. Oba CeTlavra sta na zverinski način ubila Puha, ki rta mu paglavca sta kih ran z nožem jn mu nazadnje Šoditve, ki bodo v letošnjem letu po vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Naj ne bo zavednega obmejnega Slovenca, ki se tega tabora ne bi udeležil, da bo ta prva proslava osvoboditve ena najlepših in najveličastnejših! Narodni tabor pri Sv. Trojici naj pokaže, da smo Slovenci svoje svobode vredni! Nagrade za najlepše okrašene hiše Ljubljana, 5. julija. Menda ni naroda na svetu, ki bi tako ljubil cvetje kakor Slovenci, zato pa tudi ni dežele, kjer bi bilo zlasti po vaseh in kmečkih domovih več cvetja nego v naši že itak prekrasni domovini. Šele po svetovni vojni je postalo gojenje cvetic in okrasnih rastlin ter sploh vrtnarstvo splošna duhovna zahteva kulturnega človeka, da je vrtnarstvo postalo najvišja moda. S stališča tujskopro-metne dežele, kakršna je gotovo Slovenija, imajo pa s cvetjem okrašeni domovi in lepi vrtovi ter nasadi posredno tudi pridobiten pomen, ker prikupno ozaljšana mesta in va6i najbolj privabljajo tujce in jih tudi zadržujejo pri nas. Mesto Ljubljana se je velikega piomena olep-šanja s cvetjem zavedala že pred več nego 30. leti. Tedaj je mestna občina sama pričela krasiti mestna poslopja s cveticami ter na kandelavre namestila košare s cvetočimi rastlinami. Hkrati je pričela mestna občina ljubljanska deliti diplome za najlepše okrašena okna in balkone ter je s temi priznanji dosegla prav lepe uspehe. Po svetovni vojni je to hvalevredno delo nadaljevala agilna in iznajdljiva podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki je poleg lepih diplom več let razdelila tudi prav mnogo nagrad, predvsem pa rastlin. Pri vseh teh akcijah ljubljanske podružnice SVD je vedno sodelovala tudi mestna občina s podporami in nagradami, da je tako prav za prav mestna občina vsa ta leta omogočila to spodbudno akcijo. — Letos pa bo Olepševalni odsek turističnega odbora mesta Ljubljane spet razdelil mnogo nagrad lastnikom oken in balkonov z najlepšim cvetjem in tudi lastnikom najlepše urejenih vrtov. Ko bo vsa Ljubljana v najlepšem cvetju, si bo posebna komisija, kjer bodo poleg drugih strokovnjakov seveda sodelovali tudi veščaki SVD, oglodala vso Ljubljano in ocenila okras oken in balkonov, še posebej pa tudi vrtov. Po ocehi tega razsodišča bodo razdeljene, tudi nagrade in eventualno tudi diplome, ki naj prijateljice in prijatelje okrasnih rastlin in vrtov spodbujajo k nadaljnjemu delu. Zato opozarjamo javnost, naj tudi o počitnicah neguje svoje cvetice in en prizadeva, da bo čim več ljubljanskih oken in balkonov okrašenih z najbujnejšim cvetjem, mali in veliki prijatelji vrtov naj pa pazijo, da bodo njih vrtovi v najlepšem redu. Prepričani smo, da bodo zlasti prid-[ ne negovalke cvetja e še večjo skrbjo pazile na svoje dehteče ljubljenke in jim vestno prilivale ter jih varovale pred nadležnim prahom ia škodljivimi zajedalci. Advokat Miloš Stare le otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani, Tyrševa cesta 88 (hiša Zadružne zveze), telefon 29-12. Letošnji lavantinski novomašniki Maribor, 4. julija. Preteklo nedeljo zjutraj je podelil prevzvi-šeni škof dr. Ivan Tomažič 17 lavantinskim novo-mašnikom sv. mašniško posvečenje. Letos bodo imeli nove maše sledeči gg. bogoslovci (v oklepaju ime pridigarja): Breznik Alojzij, Sv. Benedikt v Slov. gor. dne 31. julija (kaplan Anton Boštele); Čergulj Štefan, Murska Sobota, 17. julija (kaplan Gregor Janez); Dogša Dušan, Središče, 31. julija (p. Gabrijel Planinšek); Feguš Alojzij, Sv. Marko niže Ptuja, 24. julija (kaplan Feguš Ignacij); Gy8rkeš Štefan, Murska Sobota, 10. julija (kaplan Škraban Janko); Jelen Martin, Sv. Pavel pri Preboldu, 17. julija (stolni dekan dr. Fr. Cukala); Klančnik Ernest, Vojnik, 10. jut lija (župnik Urleb Franjo); Keres Janez, Maribor, 24. julija (stolni dekan dr. Fr. Cukala); Lajnšček Ludvik, Murska Sobota, 24. julija (kaplan Raj-ner Janez); Mihelič Jože, Maribor, dne 10. julija; Škrjanc Jože, Sv. Pavel pri Preboldu, 10. julija (župnik Matija Škrjanc); Vrhovšek Simon, Sv. Jernej pri Ločah, 17. julija (kaplan Tine Šte-fancieza); Jakopina Alojzij, Buče, 24. julija (urednik Slov. gospodarja Januš Goleč); Piki Adolf, Gotovlje, 17. julija (kaplan Vilko Videčnik); Šmirmaul Alojzij, Jarenina, 10. julija (katehet Avgust Špari); Štancer Avgust, Šmarje pri Jelšah, 10. julija (msgr. Ivan Vreže); Verbnjak Alojzij, Polzela, 10. julija (kaplan Franc Kač). Spet poiar v Mlaki pri Kočevju Kočevje, 4. julija. V nedeljo okoli 11 zvečer je nastal v vasi Mlaka pri Kočevju požar, ki je uničil gospodarsko poslopje z letošnjo mrvo, vse orodje in en voz. Ogenj je nastal v skednju Otorepca Ivana, ki je finančni podpreglednik v donavski banovini, nahajajoč se sedaj na dopustu. Na kraj požara so prihitele gasilske čete iz vse kočevske okolice, katere so se pa omejile samo na lokalizacijo. Škoda znaša okoli 15.000 din in ni krita z zavarovalnino. Govori se, da je požar zanetil iz golega sadizma neki v Kočevje priseljeni Hrvat. Preiskava se s strani orožniške postaje v Kočevju še nadaljuje Proslava 60 letnice gasilske čete v Kočeviu Kočevje, 4. julija 1938. Kočevska »Gasilska četa« je slavila v nedeljo 60-letnico svojega obstoja. Skoraj vse Kočevje je za to slavnost izobesilo zastave. Pri slovesnostih je sodelovala železničarska godba iz Ljubljane. Med gosti so se nahajale gasilske čete iz vsega kočevskega okraja. Ob 10 se je vršila v mestni dekanijski cerkvi slovesna služba božja, katere se je udeležilo vse gasilstvo s prapori na čelu. Službi božji je prisostvoval kot zastopnik okrajnega načelstva g. komisar Kužnik Henrik. Zatem je bila pred cerkvijo v navzočnosti pod-načelnika g. Skaleta, komisarja Kužnika in mestnega župana majhna slovesnost, pri kateri je govoril kot zastopnik »Gasilske čete« v Kočevju že znani Gustav Ver^erber, znanjem slov. jezika. ' ’ tudi podnačelnik »Gasilske zajednice« iz Ktbnice. Sledila je razdelitev odlikovanj najzaslužnejšim kočevskim gasilcem. Nato pa se je razvil sprevod po kočevskih ulicah, v katerem so korakali na čelu odlikovanci, nato pa kočevska četa z ostalimi okoliškimi gasilskimi ^*'>,ni. Popoldne je bila na vrtu znanega „____________ Gustava Verderberja, ki ima že več let monopol gasilskih prireditev — vrtna vesnelica, kateri je od Slovencev prisostvoval samo še župan Lovšin. Ker pa je ob 11 zvečer nenadno izbruhnil požar v Mlaki, se je veselo veselično razpoloženje spremenilo v dirkanje na kraj požara. O polnoči ui bilo o veselici ne duha ne sluha več. Iz športne krošnfe V petek, 8. t. m., bo v Ljubljani prva plavalna tekma v okvirju jugoslovansko^talijamskega turnirja za »Jadranski pokal«. V goste bo prispel splitski Jadran in se pomeril z našimi plavači navedenega dne ob 9 zvečer v kopališču Ilirija. — Teden dni kasneje bomo videli v Ljubljani Trie-stino, predzadnjo soboto in nedeljo v tem mesecu pa najboljše plavače iz vse države v tekmovanju poedincev ja prvenstvo Jugoslavije in izbirni tekmi za sestavo državne reprezentance, ki bo nato 28. t. m. nastopila' v kopališču Ilirija še enkrat v svoji poslednji trening tekmi. Konec meseca, 30. in 31. pa naši najboljši nastopijo v meddržavni tekmi proti Italiji na Bledu, odkoder odpotujejo naravnost v London na prvenstvo Evrope. V nedeljskem večernem dvoboju na Reki med Fiumano in Triestino so zmagali gostje v razmerju 58:51, v ženski štafeti 4 krat 50 m so zmagale Tržačanke in postavile s časom 2:15 nov italijanski rekord. Tekma v waterpolu je bila ob stanju 4:0 prekinjena zaradi incidentov. Tudi v vaterpolu so zmagali Tržačani. Stanje točk za Jadranski plavalni pokal je zaenkrat sledeče: 1. Triestina 172 točk (3 nastopi), 2. Fiumana 165 točk (3 nastopi), 3. Ilirija 115 točk (3 nastopi), 4. Viktorija 115 (2 nastopa) in 5. Jadran 52 točk (1 nastop). Pred novimi boksarskimi dogodki. Po borbi Schmelinga in Louisa se je napetost v boksarskem športu umirila le na videz. Prireditelji to in onstran oceana imajo pa polno novih načrtov. Črnec Libuis je postal magnat za blagajne in tako se trudita Amerika in Anglija zanj. Anglija ponuja Louisu najmanj 200.000 dolarjev za. nastop v Wem-bley stadionu proti Tommyju Farsu, na drugi strani pa ponuja menager Mike Jakobs Louisu 400.000 dolarjev za match proti Baeru, ki naj bi bil ob svetovni razstavi v San Franciscu. Joe Louis je sedaj tretji mož, ki si je s pestmi pridobil lepo premoženje. Joe Louis bo imel kmalu pet “milijonov dolarjev, kot jih je zaslužil Tunney, če bo pa obdržal svojo formo še nekaj časa, bo kmalu dosegel Demseya, ki je bil s svojimi osmimi milijoni največji zaslužkar v ringu. Za slučaj, da Schmeling ne bo več nastopal, pripravlja Nemčija že druge naslednike in sicer sta Neusel in Lazek. Oba boksarja sta doeedaj imela lepe uspehe. Lazek je evropski prvak in bo ■ inoral svoje prvenstvo braniti proti Italijanu Santa de Leanu. Poleg teh dveh boksarjev sta še dva pretendanta Tommy Farr in pa Amerikanec Eddie Phillips, ki je prejšnji mesec v Londonu z lahkoto premagal Ben Forda, ki se je januarja letos zelo dobro branil proti Schmelingu. Trenutno pa je Louis tako močan, da mu zaenkrat ne more še nihče blizu. Vse kaže, da bo Louis pravi naslednik črnca Jack Johnsona, ki je bil najboljši boksar vseh časov. Kolesarska dirka Miinchen-Milano. V tridnevni kolesarski etapni dirki Mtinchen-Milan je zmagalo kot moštvo nemško kolesarsko moštvo in si s svojo zmago priborilo častno darilo Duceja, med posamezniki pa je zmagal Italijan Benedetti, ki je zato dobil darilo Fiilirerja. Slavija (Praga) : BSK 2:1. Tudi pri včerajšnji povratni tekmi med obema kluboma je zmagala praška Slavija. Zmagonosni gol je padel iz enajstmetrovke, ki jo je zakrivil Lechner. Tekmi je prisostvovalo do 30.000 ljudi. Dva nova gvetovna rekorda v plavanju je postavila izborna danska plavalka Ragchilda Hue-ger. Nov ženski rekord je postavila v plavanju na 1 miljo in pa na 1500 m prosto v času 21.54,7. Kvalifikacijske tekme za vstop v ligo. Pri-1 hodnjo nedeljo igra šest klubov, ki so se v pred- Kraj j Barometer-1| sko stanje 1 Tempe- ratura v C" a t> 2« 3S S? 1 |c sd o Veter (smer, lakost) Pada- vine A * "a k? n i le "g a a e m/m vrsta Ljubljana 760-1 23-6 12-8 75 2 0 — Maribor 7609 23-2 9-0 80 0 0 — Zagreb 762-5 23-0 14-0 80 10 WNW, 44-0 de/. Belgrad 7599 2C0 16-0 80 10 NNWj 28-0 dež Sarajevo 761-9 19-0 12-0 80 10 0 32-0 dež Vis 76D-9 19-0 10-0 70 4 NW, 30 dež Split 760-5 >5-0 160 50 5 NNEj 2-0 dež Kumbor 757-7 27-0 18-0 70 3 w, 10-0 dež Rab 762-3 22-0 17-0 60 5 0 40 dež aubrovnin — — — — — — — — Vremensko poročilo ,' »Slovenskega doma« Vremenska napoved: Spremenljivo zmerna toplo vreine. Splošne pripombe o j>oteku vremena v Ljub* ljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 8.20 popolnoma oblačno. Ob 8.20 se je pričelo naglo jasniti in je bilo ob 9 že večinoma jasno, tako je ostalo do 12.15. Ostali čas dneva se je oblačnost spreminjala. Ob 14.45 je na SE zagrmelo. Koledar Danes, 5. julija: Ciril in Metod. Sreda, 6. julija: Izaija. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, še-lenburgova ul. 7. Obvestila Trnovskim staršem! Naraščaj dekliškega krožka Prosvetnega društva Trnovo ima redne sestanke ob sredah od 5—'A 7 popoldne. Prosimo Vas starši, da pošljete svoje deklice v društvo, kjer se bodo vzgajale telesno in duhovno pod skrbnim vodstvom in nadzorstvom. Odbor. Splašeni konji povzročili težko nesrečo Hotič pri Litjil, 4. julija. Pretekli četrtek je peljala žena posestnika Batisa svojo hčerko Marijo in njenega moža k vlaku v Litijo. Peljali so se na majhnem vozu, na koleslju, in brez nezgode prišli do Litije. Na povratku pa je k Batisovi prisedla branjevka Frančiška Končarjeva. Na kraju, imenovanem »škarpac, med vasema Gradec in Zg. lohg, pa sta se konja iz neznanega vzroka splašila, nanaglčo potegnila voz, da se je prevrnil, sama pa se odtrgala iii zdirjala naprej, Batisova in Končarjeva sta padli pod voz ter hudo potolčeni obležali ob bregu ceste. Splašena konja je ustavil banovinski- cestar Dernovšek in ju odvedel spet nazaj do voza. Tam je našel Batisovo v globoki nezavesti v pobito glavo. Ponesrečenko so takoj prenesli na dom in poklicali zdravnika. Batisova je bila dva dni brez zavesti. Pa tudi Končarjeva se je težko poškodovala. Otthl zbor slovenjekonjiške ZZD Slov. Konjice, 5, julija. V nedeljo dopoldne je bil v dvorani našega prosvetnega doma drugi redni občni zbor slovenjekonjiške podružnice Zveze Združenih delavcev, v kateri so organizirani tukajšnji usnjarji v tovarni Laurich. Občni zbor je vodil predsednik centrale g. Prežel) France. V podružnici je trenutno organiziranih preko 150 usnjar-i jev, ki so si včeraj izvolili odbor, ki bo organizacijo končno izvedel. Zavednost organiziranega delavstva je velika. Oni pa, ki še niso pristopili, da to čimprej store. Konjiško delavstvo hoče v organizaciji popolno neodvisnost od podjetja in polne pravice, kakršne delavec zasluži. Pripomniti moramo, da so nekateri delavci in preddelavci, ki so prej podjetniški podrepniki kot delavca, zapustili občni zbor, ki je za ZZD vsekakor uspeh! Ban. kmetijska šola v Rakičanu Prvo šolsko leto na tem na novo ustanovljenem zavodu se začne s 1. oktobrom 1938. Šola je enoletna in traja od 1. oktobra do 31. avgusta. Pouk v šoli podaja učencem zaokroženo strokovno znanje v teoriji in praksi iz vseh panog kmetijstva, predvsem pa iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in deloma tudi iz vinarstva v takem obsegu, da ga lahko učenci po dovršitvi šole s pridom uporabljajo na domačih posestvih. Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo hrano in vso drugo oskrbo. Za sprejem so določeni isti pogoji, kakor veljajo za sprejem gojencev v ostale kmetijske šole v Sloveniji. Za spre« jem je potrebna starost najmanj 16 let in ne večja od 25 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Mesečna vzdrževalni na se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša 75 din do največ 300 din. Prošnje za sprejem (banovinski kolek 10 din)’ je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti takoj, najkasneje pa do 1. vgusta 1938 in priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha (banovinski kolek 4 din), da bodo krili stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev ali varuha (banovinski kolek 4 din), ki računajo na banovinsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev^ da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem pri-i meru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev pre« jete zneske podpore, 7. davčno ali občinsko potrdilo o imovinskem stanju, o velikosti posestva in o višini' neposrednih davkov pri vseh onili prosilcih, ki reflektirajo na znižanje vzdrževal* nine. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov pa naj obenem zaprosijo za primerno mesečno podporo pri pristojnih okrajnih kmetijskih odborih. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Vsa na-daljna pojasnila daje na željo ravnateljstvo. tekmovanjih placirali v finalne tekme, po temle redu: v Zagrebu: Concordia : Slavija (Varaždin), v Zemunu: Šparta (Zemun) : Slavija (Osj.), v Kragujevcu pa Radnički (Kragujevac) : Gra-djanska (Skoplje). Povratne tekme pa bodo dne 17. julija. I-II... "Ul"..- t" .1 n.- bodoča »specialiste«. Bodoči vojak ne bo dovolj, če bo znal le korakati, magari še tako strumno in zdržno, pač pa bo moral biti sposoben, da bo zanesljivo vozil najmodernejši tan.k, oklepni avtomobil, vsakovrstno letalo in ga znal tudi popraviti, če se mu bo pokvarilo. Prvo geslo za bodoče vojne je tako imenovana »mehaniza- S tem pa sta se nam zastavili ob tem tudi 3?e dve drugi vprašanji. Ali bo morda kljub neprestanemu prizadevanju, kako obraniti v svetu mir, vendar le prišlo do svetovne vojne? Od- Kdo bo zmagal v bodoči vojni Vojaki prihodnjih vojn bodo sami »specialisti" Vojne, kakrš-na je bila n. pr. pred nedavnim abesinska vojna, ali pa sedanja v Španiji in na Kitajskem, ne dokazujejo samo, koliko je napredovala vojna tehnika, kako se je izpopolnilo to ali enovrstno orožje, pač pa se v teh vojnah prav za prav preskuša vse novejše orožje, kolikor ga ni bilo že preskušenega v veliki svetovni vjni. Italija je šla v Abesinijo preskusit svoja najmodernejša letala, svoje ftamko in deloma celo svoje pline, ki jih v Evropi dozdaj še ni nihče pokazal. Abesinija je bilo neko polje tam daleč zunaj, kjer so lahko vso svojo vojaško moč preskusili. Nasproti skoraj neoboroženemu sovražniku, gotovo pa ne 'tako oboroženemu, kakor so bili Italijani, se je to najmodernejše orožje brez dvoma izkazalo za zmagovito. Abesinija se je tedaj zdela Ev-ropcu kot nekako strelišče, ki je skrito daleč nekje tam, kjer ni ljudi, zastraženo ne zato, da ne bi bilo žrtev, pač pa da ne bi kdo videl, kako se bo to najnovejse orožje obneslo. Vse države, za katere je moderno oboroževanje važno, so tja poslale strokovnjaške opazovalce. Italijani so tudi tisti, ki jim ni vseeno, kako Se bo končala španska državljanska vojna in kdo jo bo dobil. Zato se tudi oni v ta žalostni španski dogodek, če ne morda vse prej kot španski, »vmešavajo*. Toda tu se zdi, da ne namerava nobena vmešavajoča se država pokazati svojega najboljšega orožja, ker je drugim evropskim, močnejšim narodom Španija preblizu. Vzhod pa je za nas Evropce tako »daljen«, da si le težko ustvarimo sliko, kakšni so boji, ki divjajo med Kitajci in Japonci. Iz poročil sicer slutimo, da je ta boj silovit, takšen kot ga v teh krajih gotovo še ni bilo, boj z najnovejšim orožjem, poleg tega pa še boj na naravnimi silami, ki so Kitajcem v korist in v škodo obenem, Japoncem pa najbrž, ne več kot v škodo. Z vseh teh treh bojišč torej še nismo dobili prave slike, kakšna je sedanja in kakšna bo bodoča vojna in kakšno orožje ima človek za ta spopad pripravljeno. Na vsak način je doživela vojna tehnika velikanski napredek od zadnje svetovne vojne. Če za drugo ne bi to veljalo, bi vsaj za letalstvo. In že sc pojavljaio visoki vojaški strokovnjaki, ki napovedujejo, da bodo vsako sedanjo in bodočo vojno odločala ravno letala. Ali bo in kakšna bo voina ? govor bi se morda pravilno glasil: Vsi tisti, ki so poklicani, da rešujejo to vprašanje, morajo na žalost računati tudi s to možnostjo, drugače ne bi dan za dnem brali v časopisih o politiki oboroževanja in neoboroževanja. Drugo vprašanje pa se glasi: Ali bo bodoča vojna prav takšna, kakor je bila n. pr. svetovna, ali pa bo čisto drugačna, še bolj strahotna? Ali bo v tej bodoči vojni igrala še vedno pehota najvažnejšo vlogo, ali pa samo še stroj? Ali pa bodo morda zmago izvojevala že sama letala med seboj v zraku in z bombardiranjem posameznih mest pod tem zračnim bojiščem? Mnenja so tudi glede tega drugega vprašanja deljena. Prevladuje pa na splošno prepričanje, da bosta divjali istočasno »vodoravna" in »navpična" vojna ki bosta šele dosegli zadovoljiv uspeh. Na bojnem polju na tleh se bosta sprijeli sovražni armadi pešcev, težkih tankov, oklepnih avtomobilov, strojnic in topov takorekoč v »vodoravni* smeri, v zraku pa se bodo bila med seboj letala in obenem obmetavala sovražne postojanke na tleh. To je res »navpična* vojna, ki že danes, morda i,n hvala Bogu še mnogo prezgodaj, vzbuja toliko strahu. _4 Samo strumni korak še ni dovoli Tudi priprava za bodočo vojno bo morala in je deloma že čisto drugačna, kakor pa je bila za eno preejšnjih. Ne bo zadostovalo več samo to, da se bodo vojaki v vojašnicah učili korakati, vaditi v orožju in se na ta način usposobiti za večje napore, kakor pa jih premore mehkužni civilist. Treba bo vojake izučiti popolnoma drugače. Moderna tehnika orožja ^to narekuje in zahteva. Vojaki se bodo morali Izučiti vsak svojega posla po raznih vojaških delavnicah, po vojaških strokovnih šolah, morali bodo vedeti, kako je treba ravnati in uporabljati to ali ono novo orožje, ki ga prej še nikdar niso videli. Morali se bodo natančno poučiti, vsaj nekateri, o predmetu »komične* voj- tip V Krvin impli v vnini fnlcnp^lciv' SAIIIC če in bo Velik stadion v Helsinkih na Finskem, ki je bil pred kratkim dograjen in blagoslovljen. V ozadju 72 m visok »maratonski stolp«. cija«, ki naj stopi v veljavo že prvi trenutek, ko izbruhne vojna, pa vse do zmage ali poraza. Tako zmehanizirana vojska ne bo potrebovala več toliko ljudi. Pravijo namreč, da se v bodoče niti ne bo nihče več čudil, če bo armada kakih sto tisoč ljudi, ki bo naj moderne je oborožena, z lahkoto porazila desetkrat večjo armado, ki bi bila podobna oni iz svetovne vojne. Kako se bo voina začela Da bi v bodoče kdo vojno napovedoval, je več kot neverjetno. Vse zadnje vojne, po svetovni, nam to dokazujejo. V bodoče bo važno le • to, kdo bo iz kakega upravičenega ali ne« upravičenega povoda prvi na in nad sovražni-« kovim ozemljem. Ko bo napočilo vojno stanje, bodo že odletela nešteta letala čez mejo, da razbijejo vse postojanke, ki bi jih sovražnik lahko utrdil, če jih morda še ai. Prve žrtve bodo torej zahtevale bombe. Ta zračna bron dovja, ki bodo eno samo noč lahko preletela: tisoče in tisoče kilometrov, bodo obmetavala z bombami in požigala toliko časa po sovražnem ozemlju, dokler ne bo vse uničeno. Drugi tisoči in tisoči letal pa bodo ostali doma kot obramba za vsak primer, če bi se pojavila sov-t ražna letala. Spet druga letala bodo imela posebno nalogo, da onemogočijo pot sovražnih! vojakov in učinek njihovih strojev vseh vrst. Obenem pa bodo pomagala prodirati domači vojski. Zdi se, da bo bodoča vojna še prej končana, kakor pa je bila vsaka dozdaj, ko so so vojaki zakopavali v skrivališča in »rili« pod zemljo ko krti. Najtežji tanki bodo lahko prišli v neposredno bližino in pomandrali pod seboj vse, na karkoli bodo naleteli. Za njimi pa se bo vozila in ne več skakala od kamna na kamen, pehota na lahkih vojnih avtomobilih. In ta pehota bo nato zavzela končnoveljav-no sovražnikove postojanke. Čudno! Kakor do zdaj, tako tudi v bodoče ne bo izgubila pehota svojega pomena, kajti postojanko je treba na vse zadnje le zasesti, če jo hočeš obdržati. Slabe|šim naj bi zadostovala srčnost? Oni, ki ob današnjem mrzličnem oboroževanju ne morejo tekmovati z velesilami, se tolažijo z mislijo, da je še vedno najmočnejše orožje tudi v bodoči vojni hrabrost in junaštvo. Prav gotovo je to tudi precejšnje važnosti. Toda zdi se pa tudi, da so ljudje_ teh misli bolj podobni onemu stotniku, ki se je ob najhujšem sovražnem ognju postavil pred svoje vojake vrh strelskega jarka, da bi se pokazal junaka. Pa ga je nad robom varnega strelskega jarka brž dohitela smrt. Kdo mu je kriv, Gotovo ne njegova velika ljubezen do domovine, za katero je šel v boj, pač pa njegova nesmiselna korajža. Domovina ne zahteva, da njena vojska brez potrebe krvavi zanjo, pač pa da s čim manjšimi žrtvami izvojuje njej svobodo, ki jo bo rešila, a ne pogubila. Ugrabil svojo lastno ženo V Wieebadenu v Nemčiji eo imeli te dni pred tamkajšnjim sodiščem zanimivo razpravo. Na zatožni klopi je sedel mož, ki je poskušal ugrabiti na cesti svojo lastno ženo. Po večletnem srečnem zakonskem življenju ee je nenadoma začel med možem in ženo prepir. Žena ee je naveličala večnega prepira v hiši in je nekega dne na lepem ušla, ko njen mož ni hotel privoliti v mirno ločitev. Mož se je na vse načine prizadeval, kako bi pripravil ženo do tega, da bi se vrnila k njemu. Zlepa ni šlo več. Zato se je odločil, da poskusi s silo. Zvedel je, da se njegova zakonska družica mudi v Wiesbadeiu. Odpeljal 6e je torej z avtomobilom tja, da bi jo poiskal in pregovoril, naj gre z njim domov. Naključje je hotelo, da jo je ravno srečal, ko se je peljal po neki wies-badeneki ulici. Hitro je skočil z avtomobila in jo skušal še enkrat na miren način pregovoriti, naj gre vendar z njim. Žena pa ni hotela o tem nič slišali in je hotela kratkomalo uiti. Mož jo je tedaj zgrabil in s silo odvedel v svoj voz. Ker je žena na vso moč vpila in se branila, se je brž nabralo okoli avtomobila vse polno ljudi, ki seveda niso vedeli, zakaj gre. Mišlili eo, da hoče kak nasilnež ugrabiti tujo zensko in jo odpeljati bog ve kam. Zato so brž obvestili policijo, ki je takoj prihitela na kraj tega nenavadnega dogodka. Medtem pa jo je avtomobilist z nenavadnim plenom že odkuril in hotel uiti iz mesta. Policija je ukazala zapreti vse ceste, da ta čudni sumljivi mož ne bi ušel. Res 60 ga prijeli pri nekem predmestnem prevozu in rešili ugrabljenko. Pred nekaj dnevi so temu možu, ki je s silo hotel pripeljati ženo nazaj domov, na sodniji v Wieebadenu dokazali, da je to prepovedano. Pravijo, da je kazen treh mesecev zapora, ki jo je dobil. Se dosti mila. Imel pa je poleg tega Se drugo srečo, da ga je doletela amnestija. Programi Radio Ljubljana Torek, 5. julija; 12 Veselimo se življenja (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Kad. orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. nra — 19 50 Deset minut zabave — 20 Misslssipi, suita (plošče) — 20.10 Gotsko stensko slikarstvo na Dolenjskem (g. Jože Gregorič) — 20.30 Koncert Rad. orkestra — 21.15 Brahmsova nra. Sodelujeta: gdč. Ročnik Dana (alt) in g. prof. Lipovšek (spremljava in solo) — 22 Napovedi, poročila 22.15 Prenos lahke glasbe iz kavarne tako kratkem času, ga je vzradostilo. Začel je takoj precenjevati 6voje gibalne sposobnosti. Že je videl samega sebe, kako se z Mario sprehaja po zdraviliških nasadih, kako poseda pod tempelčki in pod šotori. Zato se je odpeljal v grad, da bi jo jutri na vse zgodaj vzel s seboj. Prijazno ji je dejal: »Teden dni bova ostala tam.< _ Ni mogla docela skriti svojega razočaranja, a seveda mu je pritrdila. Prebledela je pod rdečilom, katero ji je previdno dala na obraz Lucia, toda vseeno se je prisilila do smeha. Preletela jo je misel, da mora najprej sporočiti Denisu. Don_ Luis je zapazili, kako se obotavlja. To ga je malce zadelo, toda važnejše mu je bilo, da je bila v gradu tako zadovoljna. Tudi če bi vse potekalo zelo dobro, bo morala tu vzdržati precej dolgo. Lahko bi trajalo še vse poletje. Zvečer so pripravili vse potrebno za odhod v Royat. Gori v svoji sobi pa Maria ni mogla več zadržati solza. Za trenutek je že hotela postaviti na okno tri sveče. Samo Lucia jo je pregovorila, da jih ni. Razlagala ji je, da bi se to lahko kaj slabo izteklo. »Saj ni razloga gospa, da bi klicale monsieura Denisa 6em. To vendar ni nič nevarnega. V nekaj dneh boste nazaj, on bo pa itak še vedno tu.« Mlada ženska pa je obupano vzkliknila: »Toda kako naj zve, kaj se je zgodilo?« Prižgala je drugo svečo in jo s solzami v očeh postavila na okno. Odgovor od tam čez ji je bolečino samo povečal, kakor se je zdelo. Nazadnje sta sklenili, da bo Lucia nesla tja pisemce. Brez posebnih težav je smuknila iz gradu in tekla do Honne- tonove domačije. Mariji pa, ki je ležala v postelji in prisluškovala, se je zdelo, kakor da je sploh ne bo več nazaj. Konec koncev pa je prišla in sicer z dobrimi sporočili. »Govorila sem z njim skozi okno, gospa. Čakal bo, da boste prišli nazaj. Ko boste spet tu, postavite svečo na okno kakor do zdaj. Ce bi se pa kaj zgodilo, gospa, je dejal, da pišite Honnotonu na naslov poštarja v Romagnatu. In na zaprtem pismu naredite križ, seveda zunaj. Toda pišite samo, če bo neobhodno potrebno.« Mlada žena je vprašala: »Ali je bilo to vse?« »Ne, gospa, to ni vse. Pošilja vam tole.« Podala ji je torbico iz kosmatega usnja. Skoraj se je zdelo, da je škapulir. Maria je stopila k oknu in Odprla darilo pri luči sveč. V torbici je ležal zlat prstan, ki ga je nošenje stanjšalo. Med smehom in jokom sta dekleti zaspali. Drugo jutro je žo na vse zgodaj kočija prašila po cesti proti toplicam. Don Luis je bil zelo razdražen. Maria pa mu ni vedela veliko povedati. Ce bi jo bil markiz gledal zelo natančno, bi bil lahko odkril, da nosi tik pod mogočnim prstanom, katerega ji je poklonil on v Livornu, ozek ponošen zlat obroček. Glede tega prstana Maria ni hotela poslušati Lucie in je ostala trdovratna. Toda Don Luis ni zapazil ničesar. Mislil je na drugq reči kakor na prstan. Z višine, kjer je ležala Honnetonova domačija, je Denis mrko zrl na pokrajino. Pozno popoldne jo prišla silovita nevihta, ’ ki ga je olajšala, ker je izražala njegovo razpoloženje v mogočnejšem jeziku kakor pa bi to znal sam. Zvečer je poklical poštarja in se z njim pogovarjal o ostalem delu zarote. Toda pisma s križcem ni bilo. Tako se je vlekel teden, deset dni. Denis je že sklenil, da bo osedlal kobilico in sam pojezdil v Royat, ko se je deseto noč posvetila v grajskem oknu sveča, ena sama sveča. Oče Honneton ni bil malo začuden, ko ga je gost o polnoči vzdignil iz postelje ter ga s silo pripravil do tega, da je z njim pil cele potoke žganja. Ko se je Honneton drugo jutro prebudil, je bilo že pozno, Stotnik je že pred nekaj urami odjezdil. Maria se je vrnila, markiz pa je še ostal v toplicah. Dala si je napreči voziček, brž ko je bilo mogoče, ne da bi vzbujala pozornost, ter se je odpeljala k mlinu. Denis je bil že zdavnaj tu. Na prstu je nosila prstan njegove matere. To ga jo skoraj do solz ganilo. »Ali ga boš vedno nosila?« »Vedno,« je zašepetala in dodala: »Vedno, do groba in še dalje.« »Tiho, tiho, tega ne smeš reči, Maria.« Pripovedoval ji je o svojih načrtih: »Premišljal sein, ko te ni bilo. Ne smeva izgubljati več časa, Po tem...« »Da?« _ »Potem, kar ee je zgodilo. Moram nazaj v Pariz, da vse uredim, Ko bo trajalo nekaj dni, potem pridem po te.« »Ne, prosim, Denis,« je vzklikala, »prosim, ne hodi odtod, ne hodi zdaj od mene. Tudi za kratko ne, prosim te. Njene roke so se sklepale na njegovih prsih. Denis ji je poskušal vse pojasniti in ji našteval razloge: »To mora biti. Potrebujeva denarja. Jaz vendar ne morem kar tako pobegniti, saj sem častnik. Moram prodati svojo dovolilnico in vse spraviti v red. Ce hočeva zapustiti Francijo, potrebujeva vendar denarja. Kaj ne uvidiš?« »Slovan*U dom« Izhaja vaak delavnik ob tt Mesečna naročnina (2 Din, za teozeaaatv« 25 Din. Uredništvo. Kopitarjeva ailea 4/IH Telefon