MIGRaCIje InštItut za slovensko Izseljenstvo zRC sazu MIGRACIJE janja Žitnik serafin Vekulturna Slovenija Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru © , založba zRC, zRC sazu Urednica zbirke Recenzenti janja Žitnik serafin aleš Debeljak Matjaž Hanžek Igor Maver jerneja PetriŞ andrej vovko Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Izdajatelj Za izdajatelja Založila Za založnika Glavni urednik Inštitut za slovensko izseljenstvo zRC sazu Marina lukši -Hacin založba zRC, zRC sazu oto luthar vojislav likar Tisk Naklada Collegium Graphicum d. o. o., ljubljana ş Tiskano s podporo Ministrstva za kulturo Republike slovenije in agencije za raziskovalno dejavnost Republike slovenije CIP - kataložni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjižnica, ljubljana 314.745.3-054.72(100=163.6)(082) 930.85(100=163.6)(082) 821.163.6(100).09 ŽItnIk serain, janja vekulturna slovenija : položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru / janja Žitnik serain. - ljubljana : zRC, zRC sazu, 2008. - (Migracije / založba zRC, zRC sazu ; 15) IsBn 978-961-254-074-6 240121344 Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789612540746 vekultuRna slovenIja PoloŽaj MIGRantske knjIŽevnostI In kultuRe v slovenskeM PRostoRu janja Žitnik serafin ljuBljana  Tibera v morju lui in sloki mostovi – kako ta domanost boli! * * Rafko vodeb, tujina, zbirka Kam potujejo oblaki?, Rim: alma Mater, . vseBIna sPReMna MIsel (Matjaž Hanžek) ................................................................. Á PReDGovoR ................................................................................................. Ă uvoD.............................................................................................................» Predmet raziskave .......................................................................................» Dosedanje študije ........................................................................................ teoretska izhodiša in metodološka pojasnila ............................................ ş terminološka pojasnila .............................................................................. ľ o sporni rabi nekaterih pojmov ..................................................................» . PoloŽaj Izseljenske knjIŽevnostI v MatIneM PRostoRu ...................................................................Á Razpoznavnost izseljenske književnosti ......................................................Á obseg in kakovost slovenske izseljenske književnosti ..................................» Razvoj literarne dejavnosti in pomembnejši pisci ....................................... ľ Mesto slovenske izseljenske književnosti v matini kulturi ..........................ş Integriranost izseljenske književnosti v slovensko literarno zgodovino ........Ă slovenska izseljenska književnost v matinem šolstvu .................................Ă . PoloŽaj lIteRaRneGa Dela PRIseljenCev v slovenIjI (Lidija Dimkovska) .............................................................ż književno delo priseljencev v sloveniji ........................................................ż Položaj priseljenskih avtorjev v slovenski kulturi .......................................Ľ . kultuRnI PoloŽaj PRIseljenCev In njIHovIH PotoMCev v slovenIjI ..............................................Ă Metodološka pojasnila k anketi .................................................................» Identitetni vidiki .......................................................................................ş kazalci in dejavniki kulturnega položaja priseljencev................................ż Priseljenska izkušnja v sloveniji v lui integracijskih nael ........................Ľ . na PotI k enakoPRavnI jezIkovnI In kultuRnI InteGRaCIjI .................................................................Ă Dinamika kulturnega življenja priseljenske skupnosti ................................Ă Izseljenska literarna in publicistina dejavnost v lui statistinih primerjav ....................................................................ş vidiki literarne dvojezinosti .....................................................................ż Meje nacionalne književnosti, meje naroda ...............................................Ŕ koncentrina shema nacionalne književnosti ............................................» skleP..........................................................................................................Ă MultICultuRal slovenIa: the Position of Migrant literature and Culture in slovenia (summary) ..........................................................˝ Izvleek In kljune BeseDe .............................................................» aBstRaCt anD keY WoRDs ..................................................................Ľ vIRI In lIteRatuRa ...............................................................................˝ tiskane objave ..........................................................................................˝ spletni viri ................................................................................................ Drugi viri ..................................................................................................Ľ leposlovje ................................................................................................ľ IMensko kazalo ...................................................................................Ă sPReMna MIsel MatjaŽ HanŽek najbrž ni le v sloveniji praksa, da se raziskovalci pri svojem delu pogosto oklepajo tem, ki so nam vsem poznane in so že mnogokrat premlete, obdelane in raziskane. tako delo je pogosto ne le bolj udobno, v nejasnih (politinih) asih je tudi bolj varno – tako strokovno kot politino. ne trdim, da je kaj narobe z detajlnejšim raziskovanjem že obdelanih tem – novi pogledi pogosto odprejo prej spregledana vrata. Problem je v tem, da se prepogosto izogibajo tistega dela našega življenja, ki ga nekako noemo videti, a je še kako prisotno v našem vsakdanu. Marsikdaj pa se tudi spregleda tista vrata, ki bi lahko pri natannejšem pregledu odpirala neprijetna vprašanja. najbrž za to nosi velik del krivde (raziskovalna) politika države, a tudi raziskovalci sami se krivdi ne morejo v celoti izogniti. Ravno v ta del slovenske stvarnosti, ki je, zavestno ali ne, nekako noemo videti, je s priujoo knjigo pogumno vstopila janja Žitnik serafin. In ne le z vprašanjem, ampak s trditvijo, da je tudi kultura priseljencev, etudi pogosto v neslovenskem jeziku, del slovenske, torej naše kulture. kultura, ob kateri se nehote ali nevede bogatimo tudi nepriseljenci, eprav ji poskušamo pripisati nepomembnost in jo odriniti v geto marginalnih družbenih skupin. avtorica je razdrla ideološke in politine predsodke v našem odnosu do razlinih omejujoih kulturno-politinih praks na slovenskem. tako kot sta bili slovenska izseljenska in zamejska kultura (mole) stigmatizirani do zaetka devet­desetih – torej do nastanka »nacionalne« slovenske države, je na enak nain sedaj spregledana kultura naših sodržavljanov, ki niso slovenske narodnosti. zanimiv je vzorec izkljuevanja, ki se, le v manjši meri spremenjen, ponavlja. Do spremembe politinega sistema je nad izseljensko in zamejsko kulturo visel, sicer neizgovorjen, dvom politine korektnosti. z osamosvojitvijo se je pregrada politine primernosti v veliki meri podrla, vzpostavil pa se je nov simbol izkljuevanja: nacionalni. ta pa iz slovenske kulture izganja drugo skupino ljudi: priseljence in njihove potomce. težko je iz ogromne koliine relevantnih problemov, ki se jih avtorica loteva v tem delu, izlušiti najbolj pomembne, a razbijanje stereotipov, ki jih goji veinska kultura o drugih sokulturah v sloveniji, je zanesljivo eden takih. to pa avtorica pone ne le strokovno korektno, ampak tudi raziskovalno pogumno. PReDGovoR Priujoe delo je vzporedni rezultat mojih raziskav, ki sem jih opravila v okviru raziskovalnega programa Inštituta za slovensko izseljenstvo zRC sazu z naslovom narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva in treh interdisciplinarnih raziskovalnih projektov: Položaj kulturno-umetniške dejavnosti slovenskih izseljen­cev in njeno mesto v sodobni slovenski kulturni (CRP), stanje in perspektive sloven-skega povratništva (temeljni projekt) ter literarna in kulturna podoba priseljencev v sloveniji (aplikativni projekt), vsebuje pa tudi prve rezultate pravkar potekajoega projekta (v okviru CRP MIR) Demografska, etnina in migracijska dinamika v sloveniji in njen vpliv na sv (. poglavje o integraciji priseljencev v . delu knjige). koncept primerjalne monografije o položaju izseljenske in priseljenske književnosti in kulture v kontekstu slovenske nacionalne literature in kulture sem zasnovala že leta , ko sem se zaela ukvarjati tudi z »zrcalno« temo literarne in kulturne zgodovine slovenskega izseljenstva, namre s priseljenstvom v sloveniji. kot vodja vseh omenjenih projektov sem imela priložnost medsebojnega uskla­jevanja raziskav o izseljenski in priseljenski književnosti in kulturi z vidika razlinih disciplin, kar mi je med pisanjem te knjige olajšalo posamezne primerjave. svoje vmesne raziskovalne rezultate sem sproti predstavljala domaim in mednarodnim znanstvenim, pedagoškim in politinim krogom, in sicer na mednarodnih konfe­rencah, okroglih mizah, razlinih diskusijah in strateških delavnicah v sloveniji in tujini. Rezultate navedenih projektov in programa sem deloma vkljuila tudi v izobraževalne vsebine, in sicer srednješolske (s sodelovanjem pri videokaseti Na pragu besedila Á in ubeniku Branja ) in univerzitetne (kot izvajalka ali soizvajalka posameznih predmetov v okviru individualnih in splošnih podiplomskih študijskih programov na Filozofski fakulteti univerze v ljubljani – oddelek za slovenistiko in oddelek za slavistiko – ter na univerzi v novi Gorici v okviru podiplomskih študijskih programov Primerjalni študij idej in kultur ter Joint MA Migration and Intercultural Relations). Raziskovalne rezultate, ki se nanašajo na tu obravnavane vsebine in so nastali v okviru navedenih projektov, sem deloma že tudi predho­dno objavila, in sicer v nekaj znanstvenih in strokovnih lankih ter objavljenih znanstvenih prispevkih na konferencah (, a, b, a, b, a, a, b, a). Posamezni znanstveni in strokovni krogi v domovini in tujini so bili torej že seznanjeni z doloenim delom obravnavanih vsebin, ki jih tu, dopolnjene z neka-terimi novimi podatki in povezane v nartovano vsebinsko strukturo monografije, predstavljam širši javnosti v celovitejšem obsegu. zahvaljujem se vsem, ki so prebrali rokopis te knjige in mi (vsaj nekateri) dali tudi dragocene pripombe, še zlasti pa lidiji Dimkovski, Matjažu Hanžku in ale-šu Debeljaku, seveda pa tudi vsem trem recenzentom v zgodnejši fazi finalizacije rokopisa – jerneji Petri, Igorju Mavru in andreju vovku. kolegici Dimkovski iskrena hvala tudi za nepogrešljivo sodelovanje pri . delu knjige, za katerega je prispevala rezultate svoje raziskave v okviru sodelovanja prek sklada ad futura. zahvaljujem se vsem študentom prostovoljcem, ki so sodelovali pri izvajanju an-kete o kulturnem položaju priseljencev in njihovih potomcev v sloveniji, in vsem anketirancem, ki so si vzeli as, da so opisali svoje izkušnje, opažanja, mnenja in priakovanja. Hvala tudi mojim kolegom na Inštitutu za slovensko izseljenstvo zRC sazu za moralno podporo pri pisanju knjige, vodji založbe zRC vojislavu likarju in njegovim sodelavcem, ki so s svojim delom prispevali h konni obliki knjige, ter sofinancerjem, ki so omogoili izid tega dela. ľ uvoD PReDMet RazIskave »Tuje, tuje, tuje!« kriee vrane mi oitajo na železnem krovu v teajih duri. razplamtevajo mi misel, Ples zaves, ki do srži kljuje. grozoten piš Satanski krohot in drsajo korak vetrov v rumeni zimi nad menoj piruje.» Matina kulturaĽ veinskega naroda v sloveniji in izseljenska, ki se je v zadnjem poldrugem desetletju naposled uveljavila tudi tu, pa slovenska zamejska in manj­šinske kulture v sloveniji (»avtohtone« in »priseljenske«)˝ so tisto, kar v tej knjigi imenujem sokulture, saj jih povezuje bistveni dejavnik: šele vse skupaj namre tvorijo slovensko nacionalno kulturo v sodobnem smislu. Izraz sokulture je nov, ker nisem našla ustreznejšega obstojeega izraza, ki bi poudarjal ali vsaj impliciral ta odloilni povezovalni dejavnik. In vendar: ali tudi priseljenci v sloveniji poslušajo tuje škripanje vrat in »satanski krohot vetrov«, kot pravi uvodoma citirana pesnica Grudnova? ali ga slišijo tudi slovenski izseljenci na obisku rojstne dežele? v priu-joem delu bom torej na eni strani obravnavala razmerja med slovensko matino ter izseljensko in deloma tudi zamejsko kulturo – slednji v veliki meri izhajata iz prve in skupaj tvorijo glavnino slovenske nacionalne kulture, polno vsakovrstnih odstopanj in protislovij, pa vendar nesporno slovensko. na drugi strani pa bom obravnavala razmerja med veinsko kulturo slovenije in manjšinskimi kulturami v tej državi – »avtohtonimi« in še zlasti »priseljenskimi« oziroma »novodobnimi«, ki naj bi enakovredno prispevale vsaka svoj sorazmerni delež v slovensko nacio­nalno kulturo, tako kot so vse narodnosti slovenije enakovredno – vsaka s svojim sorazmernim deležem – soustvarile to, kar je današnja samostojna slovenija. Pavla Gruden, tuje, zbirka Ljubezen pod džakarando, ljubljana: Prešernova družba, . tu mislim na kulturno dejavnost – glej razdelek terminološka pojasnila v predzadnjem delu uvoda. Glej razdelka terminološka pojasnila in o sporni rabi nekaterih pojmov. kot si jih predstavljamo, so te kulture med seboj razmejene vsaj z ohlapnimi narodnostnimi lonicami, zamejska in izseljenska od matine z državnimi meja-mi, vse pa deloma tudi z jezikovnimi lonicami. to, kar jih dejansko združuje v (žal še vedno bolj naelno kot pa funkcionalno) celoto nacionalne kulture, pa naj bo ta celota v obdobjih problematinih medsebojnih odnosov še tako divergen­tna, pa je skupna – bodisi izvorna ali privzeta – kulturna dedišina, ki jo nenehno nadgrajujejo in dopolnjujejo s svojimi sodobnimi prispevki. veinske matine kulture mi v tej knjigi ni treba predstavljati, saj jo prek osemdeset odstotkov prebivalstva slovenije živi, ustvarja, uživa in vrednoti – tudi tisti, ki imajo mlaen odnos do kulture ali pa nimajo (materialnih) pogojev za to, da bi jo tudi sami aktivno razvijali in do sitega uživali. omenjena vidika, namre interes in realni pogoji, sta prav tako sestavni del te kulture, saj predstavljata dva od njenih usihajoih organov: njeno živevje, ki naj bi usklajevalo vitalno delo­vanje vseh delkov njenega telesa, in njeno ožilje, ki naj bi ji prehranjevalo celotno telo. Med njenimi organi, ki so v zadnjem poldrugem desetletju v razcvetu, pa sta njeni povezovalni vlogi, in sicer navzven (medkulturna vloga na evropski in glo­balni ravni) in navznoter (identifikacijska vloga). obe sta vedno bolj intenzivni, a omejeni na vedno ožji krog polnokrvno pripadajoih celic v množici bolj ali manj izkljuenih. tudi kulturnemu delovanju italijanske, madžarske in romske manjšineľ v sloveniji – skupni delež pripadnikov vseh treh skupnosti predstavlja ve kot pol odstotka in manj kot odstotek prebivalstva slovenijeż – bom tu posvetila le malo prostora. vzrok za selektivno obravnavo v tej knjigi je dejstvo, da so bile vse tri omenjene manjšine in njihove kulturne dejavnosti doslej deležne veje raziskovalne pozornosti kot »priseljenske« in da jih tudi slovenska država še vedno sorazmerno moneje finanno podpira kot slednje. težiši priujoe obravnave sta predvsem na odnosu matine kulture do izseljenske (prisotnost izseljenske kulturno-umetniške produkcije v matinem prostoru) ter na odnosu veinske kulture v sloveniji do pri­seljenskih, zlasti onih, ki jih gojijo priseljenci iz drugih delov nekdanje jugoslavije; ti namre predstavljajo kar % vseh priseljencev v sloveniji, z vidika demografske zastopanosti prvih dveh generacij pa zavzemajo približno sedmino kulturnega pro-stora v sloveniji. kljuni vidiki integriranosti izseljenskih in priseljenskih kulturnih dejavnosti in njihovih sadov v sodobno slovensko kulturno ponudbo in v trajno zakladnico slovenske nacionalne kulture so njihova vkljuenost v osrednje sloven- kot je splošno znano, se v nekaterih administrativnih postopkih priznava delitev romske skupnosti na avtohtone in priseljene Rome, emur odlono ugovarja evropski komisar zalovekove pravice (svet evrope, urad komisarja za lovekove pravice : –). veina Romov se je priselila v slovenijo po letu , saj se je njihovo število od tedaj pa do leta sedemnajstkrat povealo. kljub temu so ob zadnjem popisu še vedno predstavljali le , % prebivalstva slovenije. , % glede na izreeno narodno pripadnost in , % glede na materinšino (Popis ). Ŕ ske kulturne medije, temeljna dela nacionalne kulturne, literarne in umetnostne zgodovine ter nacionalne une vsebine na vseh stopnjah izobraževanja. ker sta se torej slovenska humanistika in družboslovje v desetletjih po drugi svetovni vojni mnogo bolj kot izseljencem in priseljencem posveali »avtohtonim« manjšinam, torej slovenskim manjšinam v sosednjih državah in manjšinam dveh sosednjih držav v sloveniji, je tudi njihova kulturno-umetniška dejavnost, zlasti slovenska zamejska, že vrsto let mnogo bolje integrirana v osrednjo slovensko kulturno ponudbo in une vsebine kot pa izseljenska in priseljenske. to je med drugim razvidno tudi iz retrospektivne primerjalne analize vkljuenosti zamejskih in izseljenskih piscev v osnovnošolske in srednješolske ubenike za pouk slovenske­ga jezika in književnosti, ki jo povzemam v enem od poglavij te knjige. na drugi strani pa tudi kulturno-umetniški sadovi t. i. »avtohtonih« manjšinskih skupnosti v sloveniji, tj. ustavno priznanih manjšin, še do danes niso ustrezno vkljueni v osrednje nacionalne une vsebine, kar pria le še o enem vidiku zavrte integracije kulturno-umetniške produkcije na nacionalni ravni. Razmerje med vpetostjo slovenske zamejske in izseljenske kulture v matino pa se v zadnjem asu postopoma uravnoveša. Poseben vidik predstavlja prodor dotlej bolj ali manj »odrezane« slovenske izseljenske književnosti v matini prostor po letu kot tudi njena prepriljiva reintegracija v korpus slovenske nacionalne književnosti. ker ima literarna dejavnost osrednje mesto v izseljenski kulturi, je tu mnogo širše obravnavana kot druga podroja kulturne dejavnosti v izseljenstvu. na­vsezadnje vendarle uspešna, eprav pozna vkljuitev pomembnega dela izseljenske kulture v širšo ponudbo matinega prostora potrjuje, da je reintegracija izseljenske kulturne dedišine lahko sorazmerno netežaven proces, kakor hitro so premagane ideološke in z njimi povezane psihološke zavore. ker pa do prelomnega leta tudi v tem kontekstu vodi trnova pot, posveam celotnemu procesu uveljavljanja izseljenske kulture in književnosti v matinem prostoru poudarjeno pozornost. kot se zastavlja vprašanje, ali dojemamo slovensko izseljenstvo kot enakovre-den sestavni del slovenske zgodovine in sedanjosti (Drnovšek ; ), se na drugi strani vse bolj odpira vprašanje, ali tudi priseljenstvo v sloveniji obravna­vamo kot enakovreden sestavni del slovenske realnosti – ali pa s tem, da se tako z medijsko kot znanstveno obravnavo zlasti v zadnjih letih posveamo predvsem konfliktnejšim vidikom priseljenstva, morda hote ali nehote potiskamo ob stran pomen vitalnega prispevka priseljencev v tej deželi, tako z vidika slovenskega gospodarstva in drugih dejavnosti kot tudi z vidika slovenske kulture na ravni literarnega in drugega kulturno-umetniškega ustvarjanja, identifikacijskih simbolov in vsakdanjega življenja.Ŕ v sloveniji ta hip deluje vsaj ş aktivnih priseljenskih leposlovnih ustvarjalcev, tu imam v mislih naslednje vidike vsakdanjega življenja: ponotranjene vzorce, navade, vrednote, ki jih lovek vse življenje privzema na nezavedni ravni. nezavedno privzete priseljenske prvine v vsakdanjem življenju slovenske nacionalne veine (poleg množice izrazov iz priseljenskih jezikov v pogovorni slovenšini tudi npr. zanimanje za izrazito »priseljenske« športne panoge, zlasti nogomet, pa tradicionalna priseljenska hrana, za katere pa je znailna izrazita notranja delitev na neznatno število uveljavljenih avtorjev, katerih dela izhajajo v slovenskem prevodu (ali pa sami pišejo že tudi v slovenšini), ki jim je vsaj deloma odprta pot v osrednje slovenske literarne revije in založbe in ki predstavljajo priseljensko literarno »elito«, in marginalizirane priseljenske pisce, ki predstavljajo veino. e nam je z dolgoletnimi prizadeva­nji uspel tolikšen zasuk miselnosti, da je v zadnjih petih letih vendarle prišlo do vkljuitve vsaj pešice izseljenskih piscev v najbolj razširjeni srednješolski literarni ubenik (ambrož et al. ), pa priseljenski pisci, celo tisti, ki pišejo v slovenšini, v slovenskih literarnih ubenikih v trenutku, ko to pišem, še niso niti omenjeni. v sloveniji namre stanje na podroju vkljuevanja priseljenske literarne in druge kulturno-umetniške produkcije v raziskovalne, izobraževalne in medijske kulturnoinformativne vsebine mono zaostaja za stopnjo vsestranske integracije priseljenskih književnih in kulturnih dosežkov ne le v velikih in že tradicionalno multikulturnih deželah, kot so zDa,Á kanada in avstralija, ampak tudi v mnogih evropskih državah, denimo v sosednji avstriji. zelo podobna delitev na »elitne« in »obrobne« priseljenske umetnike in kultur­ne delavce v sloveniji se kaže tudi na vseh drugih podrojih kulturno-umetniškega delovanja. samo do leta so priseljenci iz nekdanje sFRj v sloveniji ustanovili in registrirali (veinoma kulturnih) društev, slovenski Italijani in Madžari po enajst, nemška manjšina v sloveniji pa tri društva (za podrobnejše podatke glej kržišnik-Buki« : –). njihova kulturno-umetniška dejavnost je razvejana in izpolnjuje iz leta v leto višja kakovostna merila. Da bi dvig kakovosti še pospešila, slovenska država spodbuja povezovanje uveljavljenih priseljenskih umetnikov in kulturnih delavcev s kulturnimi programi in projekti priseljenskih društev (urin Radovi : ). osrednji del knjige je namenjen literarni in kulturni podobi slovenskih izse­ljencev in priseljencev v sloveniji ter predvsem položaju enih in drugih v kontekstu slovenske nacionalne kulture in književnosti. Da pa bi v prihodnje laže analizirali in vrednotili obstojee stanje in ugotavljali vzroke za doseženo stopnjo enako­pravne jezikovne in kulturne integracije priseljencev, ki še vedno mono zaostaja za nartovano, v zadnjem delu knjige povzemam glavne sklope dejavnikov, ki vplivajo na dinamiko kulturnega življenja v izseljenstvu. v okviru predlaganega tematskega modela obravnave izpostavim povezovalno oziroma premoševalno vlogo kulturno-umetniške dejavnosti kot take, opozorim na posebnosti v razvoju glasba ipd.) se odražajo predvsem na pojavni ravni in ni nujno, da se kakorkoli odražajo tudi v dojemanju lastne skupinske identitete. v zDa je etnina književnost deležna vse veje raziskovalne pozornosti. The Greenwood Encyclopedia of Multiethnic American Literature (nelson ) je, denimo, le ena od »uni- verzalnih« enciklopedij mnogoetnine ameriške književnosti – s petimi zvezki in skupno stranmi verjetno najobsežnejša. Druge veinoma zajemajo posamezne razpoznav­ nejše skupine mnogoetnine ameriške književnosti, kot so afriška, španska, judovska ali staroselska ameriška književnost. Glej . del knjige, poglavje vidiki literarne dvojezinosti.  kulturnega življenja v izseljenstvu, opredelim izstopajoe znailnosti kulturnih de­javnosti v priseljenskih skupnostih po posameznih podrojih in oblikah ter konno predlagam nabor relevantnih vidikov kompleksnejše obravnave tega predmeta. na osnovi izkušnje slovenskih izseljenskih skupnosti v razlinih delih sveta na eni strani in razlinih priseljenskih skupnosti v sloveniji na drugi strani podajam oris kljunih sklopov dejavnikov, ki so se v primeru obravnavanih skupnosti izkazali za najpomembnejše pri oblikovanju pogojev za polnokrvno kulturno življenje v izseljenstvu/priseljenstvu. Poleg tega se v zadnjem delu knjige posebej posveam vidikom literarne dvojezinosti izseljenskih ustvarjalcev v državah z razlino stopnjo ukrepov za enakopravnejši jezikovni in kulturni pluralizem. vprašanje literarne dvojezinosti in »tujejezinosti« slovenskih (izseljenskih in priseljenskih) avtorjev pa me samodejno privede do vprašanja, ali omejevanje obsega nacional­ne književnosti z jezikovno lonico še ustreza sodobnemu konceptu nacionalne književnosti. nadaljnja odprta vprašanja, ki me zanimajo in na katera priujoe delo nikakor ne more dati zadovoljivih odgovorov, pa so naslednja: • koliko stereotipov o slovenskih izseljencih na eni strani in priseljencih v sloveniji na drugi strani je še prisotnih v slovenski javni zavesti? za katere stereotipe gre? kakšen je njihov vpliv na odnos slovenske družbe do izseljencev in priseljencev in na našo medkulturno zavest (Grosman )? kako razpoznavamo stereotipe in kako lahko pospešujemo njihovo preseganje? • kaj je jezikovna in kaj je kulturna integracija? »šeligov« predlog slovenskega nacionalnega kulturnega programa navaja slovenski jezik kot bistveni element kulturne identitete in temelj nacionalne identitete (Slovenski nacionalni kultur-ni program: predlog : , ), le nekaj strani prej pa na notranji naslovnici opredeljuje vsebino knjižice takole: »nacionalni kulturni program nartuje razvoj slovenske kulture oziroma kulture v Sloveniji…« slovenska država opre­deljuje integracijo kot »dvosmerni proces med državo sprejema in tujcem, ob ohranitvi lastne kulturne in etnine identitete priseljencev. Integracijska politika mora temeljiti na multikulturnosti in multietninosti, usmerjena pa mora biti na celotno družbo in ne le na priseljence.« (javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike slovenije ; Ministrstvo za notranje zadeve ) ali je torej bistveni element kulturne identitete v sloveniji slovenski jezik ali ma-terinšina pripadnika slovenske kulture oziroma kulture v Sloveniji? In ali je torej priseljenski pisatelj integriran takrat, ko zane pisati v veinskem jeziku oziroma ko zanejo osrednje založbe objavljati njegova dela v prevodu v veinski jezik, ali pa je integriran morda takrat, ko zanejo tudi osrednje založbe objavljati njegova dela v njegovi materinšini, nacionalno društvo pisateljev pa ga sprejme med svoje lane na osnovi njegovega literarnega dela, prav tako objavljenega v njegovi materinšini, kot to velja za pisatelje pripadnike veinske narodnosti? ali je nacionalno tekmovanje uencev v materinšini za Cankarjevo priznanje res namenjeno vsem slovenskim uencem, tudi tistim, katerih materinšina ni slovenšina?Ă • vekrat beremo in slišimo, da sta tako izseljenska kot priseljenska slovenšina v zaskrbljujoem stanju, da sta »spakedrani«, pomešani z drugim jezikom in da je to sramotno. zaradi takšnega mišljenja se mnogi slovenski izseljenci izo­gibajo dopisovanju v slovenšini, priseljenci pa celo govorjenju v slovenšini. ali je prav, da zdaj že nesporno tradicionalne izseljenske in priseljenske verzije pogovorne slovenšine obravnavamo drugae kot, denimo, obmejne slovenske dialekte, v katerih se prav tako mešajo prvine dveh ali ve jezikov? • ali je pogovorna slovenšina sodobne slovenske mladine bolj slovenska od pogovorne slovenšine slovenskih izseljencev in priseljencev v sloveniji? • Po obisku spletnega foruma nemejebat.com in seznanjanju s tamkajšnjimi nacistinimi stališi do priseljencevş se – ravno prav emocionalno izzvana – vprašujem: ali slovenci» menimo, da smo kulturnejši od priseljencev v sloveniji? tudi ob branju nekaterih drugih slovenskih spletnih forumovĽ dobim vtis, da so v oeh doloenega dela mojih rojakov priseljenci iz drugih delov nekdanje jugoslavije hrupnejši, nasilnejši, nevarnejši, bolj izzivalni, bolj nagnjeni h kraji in goljufiji, zahtevnejši in bolj domišljavi od veinskega prebivalstva (po mnenju dela javnosti ne priznavajo potrebe, da bi se nauili ali uporabljali slovenšino, saj priakujejo, da mora v sloveniji vsakdo razumeti njihovo materinšino; tudi sicer naj bi se jim zdelo samoumevno, da mnoga splošna pravila in zakoni za njih ne veljajo). Poleg tega so v oeh nekaterih slovencev tudi bolj privile­girani (uživali naj bi številne socialne ugodnosti, ki jih »pravi« slovenci niso deležni), bolj »nehvaležni«, manj snažni, manj obzirni, manj omikani in manj olikani od veinskih slovencev. kot bomo videli v . delu priujoe knjige, se vsi ti in še nekateri drugi stereotipi neposredno odražajo v sovražnem govoru precejšnjega deleža udeležencev slovenskih spletnih forumov, v njihovi menta­liteti, ksenofobnih obutkih, odsotnosti vsakršne medkulturne ozavešenosti, oblikah komunikacije, ki ne dosegajo niti najminimalnejših standardov kulture pogovora in ki so prepriljiv odraz temnejše plati slovenske kulture, torej njene nekulture. • ali se kulturna raven množinih slovenskih prireditev in dejavnosti (veselic, Po podatkih zadnjega slovenskega popisa je delež prebivalstva slovenije, katerega materni jezik ni slovenšina, kar , % (Popis ). ş npr. tema tujci, str. – in sl. (. . ). » ožji in širši pomen izraza slovenec pojasnjujem v razdelku terminološka pojasnila. Ľ Gl. jesenice online forum, sloport forum, Forum Dnevna Mladina, Forum Pivnica, RGl Forum, Rtv slovenija forum, Forum svet pogovorov, Dogodki.net – Forum, slovenski hip-hop portal – Forum, nekdanji Mladi forum zlsD in sedanji Mladi forum sD. na vseh teh mestih lahko prebiramo tudi izrazito pozitivna mnenja o priseljencih, ki se v bolj sofisticirani govorici izražajo zlasti na spletnih straneh Mirovnega inštituta, nekaterih strankarskih forumov in drugod (veji del raziskave vsebin teh forumov je bil opravljen avgusta ). Ä športnega navijaštva, »partijev« ipd.) bistveno razlikuje od kulturne ravni vzporednih množinih priseljenskih praks? • v em se vedenjski vzorci publike na elitnih in drugih kulturnih prireditvah veinskega naroda razlikujejo od vedenjskih vzorcev obinstva na priseljenskih literarnih veerih in drugih nekomercialnih kulturnih prireditvah v priseljenskih skupnostih? • ali so najuglednejši nosilci slovenske kulture kulturni ljudje? • ali je dvolinost ena bistvenih znailnosti kulture vsakega naroda? ali je kultura z veliko zaetnico le oblika samoobrambe pred lastno nekulturo, njena nujna protiutež? ali morda drži, da im nizkotnejša je narodova nekultura, tem bolj vrhunsko kulturo potrebuje, da bi ohranil še sprejemljivo samopodobo? kulturni elitizem in njegova samozazrtost kot eden od odrazov tradicionalno prisotnega kompleksa majhnosti slovenske kulture sta dejavnika, ki le še stopnju­jeta izkljuevanje že tako odrinjenih delov slovenske nacionalne kulture. Drago janar je med povezovanjem Razprave o književnosti Slovencev po svetu (dvorana slovenske matice, . junij ) nekoliko zaletavo izjavil, da »beseda multikultura sodi v sloveniji kvejemu v agrarni kontekst,« nikakor pa ne v kontekst slovenske kulture, saj smo slovenci že tradicionalno multikulturno ozavešeni, že vsaj iz asov multikulturne avstro-ogrske itd. itd. zato je sodobno razpravljanje o slo­venski multikulturi odve. vrhunski pripovednik in dramatik, ki je po moji sodbi upravieno eden prvih mož slovenske kulture, je po zakljueni razpravi, kot kažejo nekateri znaki, nemara vendarle nekoliko korigiral svoj pogled na neproblemati­nost predmeta priujoe obravnave. upam, da bo ta knjiga še nekoliko osvetlila spregledane blokade v interaktivnem delovanju posameznih delov slovenske na­cionalne polikulture, zlasti pa blokade v prizadevanjih za njihovo enakopravno integracijo v funkcionalno celoto. DoseDanje štuDIje o lIteRaRnI In kultuRnI DejavnostI slovenskIH IzseljenCev literatura o kulturno-umetniški dejavnosti slovenskih izseljencev je bolj ali manj fragmentarna, pomanjkanje sintetinih del na tem podroju je peree. Pešica krajših sintetinih obravnav in pregledov se omejuje bodisi geografsko (npr. valeniŞ ; lukši -Hacin ; erne ) ali geografsko in asovno (npr. Gantar Godina ; Žigon b), obravnava posamezno vrsto kulturno-umetni­ške dejavnosti, denimo gledališko, folklorno, likovno ipd., v posameznem mestu, državi ali delu sveta (Petri ; kuzmi ; Podvinski ; Drnovšek , toplak ; ), nekateri deskriptivni ali analitini sintetini prikazi pa se omejujejo na posamezno izseljensko društvo, organizacijo, revijo ipd. (npr. Rant ; eiletz ; Milani ; Detela ). nekaj krajših splošnejših pregledov, denimo s podroja likovne umetnosti (Mislej ), ki zajemajo kulturno dejavnost izseljencev v razlinih delih sveta, pa je vkljuenih le v posamezne zbornike (npr. krakar - vogel ; trebše - štolfa ). Dale najobsežnejša je literatura o slovenski izseljenski književnosti, eprav še pred dvema desetletjema ni bilo tako. nekako od srede osemdesetih let dalje, najve pa od devetdesetih, ko je potekal temeljni raziskovalni projekt Slovenska izseljenska književnost, piše o izseljenskih književnikih in njihovem delu cela vrsta avtorjev iz slovenije, nekaj tudi iz zamejstva in izseljenstva. tudi med pisci magi-strskih in doktorskih disertacij na to temo so nekateri zamejski (npr. Milani ) in izseljenski raziskovalci (npr. Dumas Rodica ), najve pa jih je iz matine slovenije. objavljeni strokovni in znanstveni prispevki s tega podroja danes obse­gajo že nekaj tiso naslovov; del teh besedil je dostopen tudi tujejezinim bralcem, najve v anglešini. o slovenskih izseljenskih piscih in njihovem delu pišejo tudi številni tuji avtorji, pa ne le v svojih lankih in objavljenih predavanjih, ampak tudi v samostojnih monografijah (zlasti o louisu adamiu, npr. McWilliams , Christian in , shiffman ), na specializiranih spletnih straneh (npr. tahara ) in podobno. o dosedanjih študijah na tem podroju, parcialnih in sintetinih, pišem v tej knjigi v poglavju Integriranost izseljenske književnosti v slovensko literarno zgodovino, medtem ko sta pregled in izbrana bibliografija obstojeih študij o književnem ustvarjanju slovenskih izseljencev do leta objavljena znanstveni Ć reviji Dve domovini / Two Homelands (Žitnik j. b), do leta pa v Slovenski izseljenski književnosti (Žitnik j. d in f). o lIteRaRnI In kultuRnI DejavnostI PRIseljenskIH ManjšIn v slovenIjI v zadnjih nekaj letih se vedno ve študij ukvarja s problematiko integracijskih kulturnih politik v sloveniji, torej z vprašanjem, kako omogoiti enakopraven in enakovreden razvoj in uveljavitev priseljenskih kulturnih tradicij, kulturne ustvarjalnosti in vrednot v slovenskem prostoru (urin RadoviŞ ; klopi, komac in kržišnik-Buki ; komac in Medvešek ; ; Republika slo­venija, Ministrstvo za zunanje zadeve ; Žitnik j. c; e; a; b, a). o sami kulturni dejavnosti priseljenskih manjšin v sloveniji pa – razen priložnostnih objavljenih predstavitev in tudi nekaterih znanstvenih obravnav posameznega »elitnega« priseljenskega umetnika in razen objavljenih delnih re-zultatov raziskovalnega projekta Literarna in kulturna podoba priseljencev v Sloveniji (–), ki obravnavajo zlasti priseljensko literarno produkcijo (Dimkovska ; ; Mugerli a) – doslej ni bilo na voljo nikakršnih študij, niti parci­alnih niti sintetinih. teoRetska IzHoDIša In MetoDološka PojasnIla teoretska izhodiša te raziskave se pretežno naslanjajo na polisistemsko teorijo even-zoharja (, ) in na razumevanje književnosti v medkulturnem po­ložaju, kot ga je predstavila Meta Grosman (). svoje ugotovitve v razlinih poglavjih knjige na ve mestih navezujem na njune v veliki meri empirino podprte teoretske usmeritve. Po polisistemski teoriji even-zoharja naj bi preuevanje literarnega sistema razen obravnave avtorja, dela in bralca vkljuevalo tudi institucijo, repertoar in trg.˝ v smislu njegovega koncepta teh kategorij je poudarek tukajšnje obravnave ne le na avtorjih, njihovih delih in njihovi recepciji tako pri bralcih (komercialna uspešnost, popularnost) kot pri kritikih, temve predvsem tudi na preuevanju širših notranjih in zunanjih dejavnikov slovenskega literarnega/kulturnega polisis­tema, kot so procesi vkljuevanja slovenske izseljenske književnosti in književnosti priseljencev v sloveniji v slovenski literarni kanon, vprašanja prevajanja tujejezine izseljenske in priseljenske književnosti ter njunega vkljuevanja v slovensko lite-rarno zgodovino in une vsebine na vseh stopnjah izobraževanja, pogoji za lite-rarno ustvarjanje in objavljanje v izvornem okolju in v družbi sprejema, vprašanja založništva in javne promocije izseljenske in priseljenske književnosti v sloveniji ter dejavniki, ki vplivajo na bralno kulturo ciljne publike in na pogoje za njeno udeležbo v kulturnem življenju (vkljuenost/izkljuenost iz kulturnega polisistema). Pri slednjih je veji poudarek na obravnavi socialnega in kulturnega položaja prise-ljencev v sloveniji, ki predstavljajo ciljno bralstvo vejega dela priseljenske literarne produkcije v maternih jezikih. Drugi poudarek je na vprašanjih medkulturnega pretoka med posameznimi segmenti nacionalnega polisistema ter na dejavnikih, ki stopnjujejo diskriminatorno marginalizacijo politino in socialno šibkejših skupin udeležencev literarnega/kulturnega življenja tako na strani proizvajalca (pisatelja) kot na strani sprejemnika (bralca). v knjigi obravnavam tudi poti, po katerih lahko izseljenska in priseljenska književnost v sloveniji uveljavljata svojo vlogo kot dejavnika družbe. s takšnim pristopom je glavnina priujoega dela usidrana v even-zoharjevo polisistemsko teorijo, ki se v veliki meri opira tudi na ruski formalizem, še posebej na njegovo fazo dinaminega funkcionalizma. even-zohar razume sistem kot »omrežje ˝ ti pojmi so v priujoi knjigi pojasnjeni v sklepu, kjer navezujem nanje empirina spo­znanja tu predstavljene raziskave. ľ odnosov, ki jih lahko predpostavimo za skupek dejavnikov, ki naj bi bili vpleteni v družbeno-kulturno dejavnost, in posledino ta dejavnost sama, opazovana skozi to omrežje…« (even-zohar : , po Dovi : ). koncept polisistema omo­goa in zahteva vkljuitev objektov, ki so bili prej spregledani ali odrinjeni na rob pozornosti – na podroju literature npr. otroška, trivialna in prevodna literatura (Dovi : ), v primeru priujoe obravnave pa je v ospredju oitna potreba po enakovredni vkljuitvi izseljenske in priseljenske književnosti v literarnozgo­dovinsko obravnavo celovitega korpusa slovenske nacionalne književnosti. Izseljenska in priseljenska leposlovna dela me v priujoem kontekstu na splo­šno ne zanimajo z vidika literarne analize, temve jih na tem mestu obravnavam zlasti z vidika vloge, ki jo igrajo v okviru kulturne podobe in kulturnega položaja slovenskih izseljencev in priseljencev v sloveniji. kljub temu se pri obravnavi pri­seljenskih pisateljev v sloveniji s soavtorico drugega dela knjige lidijo Dimkovsko spušava tudi v tematsko in literarno-estetsko analizo njihovih del, saj ta dela – za razliko od književne produkcije slovenskih izseljenskih avtorjev – doslej še niso bila deležna monografske obravnave. v sklopu kompleksne raziskave uporabljam v njenih posameznih delih razline specializirane metode, ki jih v nekaterih poglavjih uvodoma opredeljujem in pojasnjujem, npr. v poglavju Metodološka pojasnila k anketi (v tretjem delu knjige). Pojasnila se nanašajo na anketo o kulturnem polo-žaju priseljencev in njihovih potomcev v sloveniji (anketa IsI ), ki predstavlja najpomembnejši del terenske raziskave. v vejem delu pregleda izseljenskih in priseljenskih piscev ter predstavitve obsega in zvrsti njihove literarne produkcije v prvih dveh delih raziskave (. Položaj izseljenske književnosti v matinem prostoru; . Položaj literarnega dela priseljencev v sloveniji) so sintetizirani podatki iz nekaterih predhodno objavljenih virov. zadnja tri poglavja prvega dela temeljijo na sistematinem retrospektivnem pregledu in analizi osrednjih slovenskih kulturnih revij, založniških programov, najpomembnejših literarnozgodovinskih pregledov in leksikonov ter osnovnošol­skih in srednješolskih ubenikov, seveda z vidika vkljuenosti oziroma izkljuenosti obravnave izseljenskih književnikov in njihovih del. Pri raziskavi revijalnih leposlovnih objav ter tistih leposlovnih del prise-ljenskih avtorjev, ki so v sloveniji izšla v knjižni obliki bodisi v slovenšini ali njihovi materinšini, sta sodelovali magistrandka Maruša Mugerli in dr. lidija Dimkovska. Raziskava kulturnega položaja priseljencev in njihovih potomcev v sloveniji je – razen na analizi dosedanjih študij in prej omenjeni anketi – temeljila tudi na »sondažnem« pregledu osemindvajsetih slovenskih spletnih forumov ter sistematinem pregledu in analizi vsebin šestnajstih slovenskih spletnih forumov. Gre za del raziskave, ki obravnava najpogostejše slovenske stereotipne predsta­ve o priseljencih, te pa posredno tudi vplivajo na kulturno integracijo slednjih. najpomembnejši vir informacij za tretji del knjige pa vsekakor predstavlja anketa o kulturnem položaju priseljencev in njihovih potomcev v sloveniji (anketa IsI ). Pripravljalno delo za vse štiri vsebinske sklope raziskave vkljuuje tudi mojo slika : Kulturni vidiki izseljenstva in priseljenstva: model raziskave Ŕ korespondenco z nekaterimi osrednjimi osebnostmi kulturnega življenja slovenskih izseljencev in priseljencev v sloveniji. literarnozgodovinski pregled izseljenskih in priseljenskih piscev ter predstavi­tev obsega in zvrsti njihove literarne produkcije temeljita na eni strani na njihovih literarnih objavah, na drugi strani pa na obstojeih literarnozgodovinskih pregledih in parcialnih študijah. Raziskava kulturnih vidikov izseljenstva in priseljenstva pa izhaja iz kar najširše informacijske osnove. Metodološki potek tega dela raziskave prikazujem grafino (slika ). kljub nekaterim kvantitativnim postopkom (statistinim obdelavam) je pri-ujoa raziskava v prevladujoem delu kvalitativne narave. takšna je tudi veina uporabljenih metod. eprav se pri obravnavi nekaterih problemov sklicujem tudi na številne družboslovne vire, je celotna raziskava izrazito usmerjena k osvetljevanju humanistinih vidikov literarnega in kulturnega pomena slovenskega izseljenstva in priseljenstva v sloveniji. vse tabele, grafi in sheme v tej knjigi so moje avtorsko delo in so izdelani na osnovi lastnih izraunov, ob upoštevanju podatkov iz virov, ki jih sproti nava-jam. teRMInološka PojasnIla Pri obravnavi slovenske nacionalne kulture ter odnosov med njenimi geografsko in etnino pogojenimi komponentami uporabljam poleg uveljavljenih terminov tudi vrsto vsakdanjih izrazov, ki imajo lahko v obiajni rabi drugaen pomen kot pa v kontekstu priujoe obravnave. eprav je njihova specifina raba veinoma razvidna, jo želim za vsak primer že uvodoma opredeliti in po potrebi pojasniti. narod, naroden, nacionalen, slovenec v veini evropskih jezikov obstajata razlina izraza za pojma ljudstvo in narod (etudi njuna raba pogosto sovpada), za pojma narod in nacija pa ne. v slovenšini obstaja razlikovanje med pojmoma narod in nacija zlasti v okviru družboslovnih ved. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je beseda nacija sinonimna z be-sedo narod, le da je prva oznaena s kvalifikatorjem »publicistino«. v tej knjigi uporabljam izraz narod s pomenom, navedenim v SSKJ pri geslih narod in nacija: »skupnost ljudi, navadno na doloenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest« – s pridržkom, da imajo sprio razline etnine pripadnosti lahko skupno zavest tudi pripadniki razlinih jezikov. kakor se, denimo, slovenski izseljenci na eni strani utijo slovence, na drugi strani pa ameriane, kanadane, avstralce, švede itd. (pa ne le v državljanskem smislu, temve tudi v kulturnem), enako velja tudi za priseljence v sloveniji. ko govorim o slovenskem narodu, imam torej v mislih vse, ki se utijo tudi slovence, ne glede na njihovo etnino in jezikovno pripadnost. Besedo slovenec uporabljam v dveh razlinih smislih: za pripadnika slovenske etnine skupine ali pa za pripadnika slovenskega naroda, torej za vsakogar, ki se uti tudi slovenca. Raba besede s prvim ali drugim pomenom je praviloma razvidna iz konteksta in jo s prilastkom pojasnjujem le v primerih morebitne nejasnosti. ker tudi sama – tako kot SSKJ – razumem pojem narod sinonimno s pojmom nacija, uporabljam sinonimno tudi prilastka narodenľ in nacionalen. v zvezah narodova/narodna oziroma nacionalna kultura, književnost itd. uporabljam vse tri ľ seveda v smislu »nanašajo se na narod« in ne »ljudski«.  prilastke v smislu 'nanašajo se na vse etnine skupnosti, ki sestavljajo nacionalno skupnost, tj. skupni narod neke države'.ż etnina manjšina/skupnost Izraz manjšina praviloma uporabljam s pomenom, ki ga navaja SSKJ v zvezi na­rodna manjšina: »pripadniki naroda, katerega veina živi v drugi državi«. zaradi racionalnosti najraje uporabljam zvezo etnina manjšina/skupnost, v kateri se prilastek etnina nanaša na pleme, ljudstvo ali narod (SSKJ) in torej zajema vse etnine manjšinske skupnosti v kaki državi, katerih veina lahko živi v drugi državi in tam predstavlja veino ali pa tudi ne, vsekakor pa s svojim deležem v obravna­vani državi predstavljajo manjšino prebivalstva. zveze narodna/etnina manjšina/ skupnost uporabljam tako za »avtohtone« kot za »priseljenske« manjšine, torej za tiste, ki imajo z ustavo zagotovljen (politini, pravni, kulturni, jezikovni) status nacionalne manjšine, in tiste, ki takšnega statusa še nimajo. Migranti/selivci, migrantski/selivski; migracija/selitev, migracijski/selitven v sodobni strokovni literaturi izraz migranti (redkeje selivci) postopoma izpodri­va izraza izseljenci in priseljenci (emigranti in imigranti), pridevniki migrantski (nanašajo se na migrante) ter migracijski in selitven (nanašajo se na migracijo, selitev, SSKJ) pa izpodrivajo pridevnika izseljenski in priseljenski. ker so migran-ti z vidika rojstne dežele izseljenci, z vidika dežele priselitve pa priseljenci, je v kompleksni sodobni obravnavi vprašanj, povezanih z mednarodnimi migracijami, uporaba terminov migrant in migrantski zagotovo racionalnejša, saj naj bi izraza zajemala oba vidika. Žal pa težiše pomena v splošnem dojemanju pojma migrant ni na obeh omenjenih vidikih, temve na samem dejanju selitve, ki naj bi se, kot beremo v SSKJ, ponavljalo: »migrant – kdor spreminja stalno ali zaasno bivališe, zlasti iz gospodarskih vzrokov«; »selivec – . ekspr. kdor se (rad) seli« (glagola poudarila avtorica). nedovršna glagola spreminjati in seliti se namesto dovršnih spremeniti in preseliti se povsem nedvoumno poudarjata trajno oziroma ponavljajoo se mobilnost migrantov, selivcev, kar je na drugi strani tudi povsem v skladu z nerealnim, vendar splošnim dojemanjem pojma migrant/selivec. verjetno je soraz­merno malo ljudi seznanjenih s podatki zadnjega slovenskega popisa prebivalstva, zlasti s tem, da se % popisanih ni opredelilo za slovensko narodnost, medtem ko je bilo takšnih, ki nimajo slovenskega državljanstva, le %. Mnogi ljudje imajo ż Menim, da družboslovno razlikovanje med narodom in nacijo predstavlja korak stran od skupne (multi)kulturne in državljanske zavesti. Menim tudi, da je pojem nacionalna država zastarel in da namenoma zamegljuje pomembno dejstvo: tako kot so samostojno slovenijo ustvarile vse etnine skupine, ki sestavljajo njeno prebivalstvo, enako velja tudi za nastanek in nadaljnji razvoj vseh drugih držav. namre oitno vtis, da je veina priseljencev prišla v slovenijo le za krajši as in da jih prav zaradi tega ne moremo obravnavati kot v vseh pogledih enakopravne prebivalce te države.Ŕ ker ima takšno zmotno dojemanje lahko dolgoronejše posledice na odnosu narodne veine do priseljenskih manjšin in celo na odnosu države do njih (socialna, kulturna, integracijska politika), se mi zdi nadomešanje izrazov priseljenci in izseljenci z izrazom migranti/selivci, ki še dodatno implicira domnevno zaasnost bivanja v doloeni državi, dokaj tvegano, zaradi esar se temu tudi sama izogibam. v podnaslovu priujoe knjige uporabljam zvezo »migrantska književnost in kultura« namesto »izseljenska in priseljenska književnost in kultura« zgolj zato, da se izognem predolgemu naslovu. Priseljenec, priseljen, priseljenski, priseljenstvo Pridevniška raba deležnika v zvezah priseljeni prebivalci, priseljeni umetniki ipd. se nanaša izkljuno na prvo generacijo priseljencev, medtem ko ima pridevnik priseljenski širši pomen, saj se nanaša na priseljenstvo, ki je zelo kompleksen pojem. Podobno kot pojmi izseljenstvo, zdomstvo, zamejstvo ipd. tudi pojem priseljenstvo zajema stanje, prostor, ljudi (ve generacij) ter razmere, v katerih živijo in delujejo. Izraz priseljenec ima ponekod že sam po sebi slabšalen prizvok, podobno kot npr. izraz Bosanec. uredniki osrednje mednarodne znanstvene revije za etnine in migracijske študije (Journal of Ethnic and Migration Studies) menijo, da je izraz priseljenec žaljiv, e ga uporabimo za »nepriseljence«, pri emer pa besede prise-ljenec sploh ne opredelijo (notes for Contributors, ). suzana urin Radovi z Ministrstva za kulturo uporablja termin priseljenci za naslednje skupine prebivalcev slovenije (urin Radovi : ): - s stalnim prebivališem v Rs, - z zaasnim prebivališem v Rs, - v Rs kot begunci, - v Rs kot azilanti. v njeni študiji postane šele nekaj strani pozneje docela jasno, da se po njenem mnenju pojma priseljenec in državljan države sprejema med seboj izkljuujeta. ko obravnava kulturna društva, ki so jih ustanovili pripadniki drugih narodov nekdanje jugoslavije v sloveniji, piše: »Mk [Ministrstvo za kulturo] ne razpolaga z uradnimi podatki o tem, koliko lanov omenjenih društev ima slovensko držav- Ŕ nekateri od teh ljudi so na pomembnih izvršnih položajih v sloveniji, med njimi dr. janez Dular, nekdanji vodja urada za slovenski jezik in sedanji vodja sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo. na predavanju dr. Iztoka simonitija Slovenski jezik v združeni Evropi (simoniti ) sem v razpravi primerjala položaj slovenšine v eu s položajem ustavno še nepriznanih manjšinskih (tj. »priseljenskih«) jezikov v sloveniji. Dr. Dular je zavrnil takšne primerjave z argumentom, da govorim o jezikih ljudi, ki so v sloveniji »le v prehodu«. Ä ljanstvo in kolikšen delež, e sploh, predstavljajo priseljenci. neuradno pa je znano, da so lani omenjenih društev praviloma državljani slovenije [in torej, kot sledi iz predhodnega, niso priseljenci; op. j. Ž. s.].« (urin Radovi : ) Prav takšna je tudi težnja, ki jo zadnja leta opažam pri nekaterih socioloških in antropoloških obravnavah priseljenstva. stališe, da bo diskurz o priseljencih in slovenskih držav­ljanih neslovenskega porekla produktivnejši, e bo njegova terminologija izhajala iz cilja diskurza, ne pa iz aktualnega stanja, je seveda povsem legitimno. Dejstvo, da se dosledna delitev na priseljence kot prebivalce brez državljanstva države sprejema na eni strani, na drugi strani pa na državljane države sprejema, ki so bili do pridobitve novega državljanstva obravnavani kot priseljenci, šele uveljavlja, pa povzroa številne nejasnosti. avtorji v naslovu svojih študij oznaujejo obravnava­ne skupine kot »novodobne manjšinske etnine skupnosti« (urin Radovi : ), »nove etnine/narodne skupnosti« (komac ), »nove narodne manjšine« (Medvešek in vreer ), v nadaljevanju pa nekateri avtorji vendarle povsem spontano uporabljajo izraz priseljenci za isto skupino prebivalcev (npr. Medvešek in vreer : , ). ker so državljani Republike slovenije lahko tudi ljudje, ki so se priselili v slovenijo iz kake druge države in so torej ravno toliko priseljenci, kot so slovenski izseljenci z državljanstvom države sprejema za nas še vedno izseljenci in jih tako oznaujejo tudi avtorji praktino vseh izseljenskih študij, se v tej knjigi pojma pri­seljenec in državljan slovenije ne izkljuujeta. Rezultati popisa kažejo, da je imela v asu popisa velika veina priseljenih iz tujine že slovensko državljanstvo. s pridobitvijo državljanstva je vsekakor rešen pomemben del specifino priseljenskih življenjskih ovir; velik del težav, znailnih za priseljenske situacije, pa ostaja tudi po pridobitvi državljanstva, o emer pišem v . delu knjige. s specifino priseljenskimi težavami pa se – ne glede na pridobljeno državljanstvo – ne sooajo le priseljenci, temve pogosto tudi njihovi potomci. Pri uporabi izraza priseljenci v priujoem delu torej terminološko izhajam iz stališa, da bi z upoštevanjem sicer dobronamerne, a po mojem mnenju sporne »prepovedi« uporabe tega izraza za državljane Rs, ki so priseljeni iz tujine, le še dodatno prispevala k neproduktivni stigmatizaciji tega izraza. zdomec, izseljenec Izraz zdomec uporabljajo zase slovenski povojni emigranti sinonimno z izrazom izseljenec. tudi sama uporabljam oba izraza sinonimno in ne kot oznako za »prebi­valca slovenije, ki je v asu statistinega opazovanja delal pri tujem delodajalcu ali samostojno v tujini oziroma je bil družinski lan le-tega in je z njim živel v tujini« (josipovi : ). takšna (ali zelo podobna, vendar s prav takšno vsebino) je namre definicija izraza zdomec, ki jo navaja statistini urad Republike slovenije od leta dalje v Statistinem letopisu Republike Slovenije (npr. : –). to je seveda pomen termina zdomec, ki ustreza tudi rabi raziskovalcev s podroja ekonomije (npr. Bevc in Prevolnik-Rupel : ), demogeografije (josipoviŞ : ) in družbenih ved nasploh. v šestdesetih in sedemdesetih letih se je izraz zdomec tudi v najširši javni rabi v sloveniji uveljavil kot sinonim za delavca na zaasnem delu v tujini. nekako od slovenske osamosvojitve dalje pa se tudi v matinem prostoru izraz zdomci v splošni rabi, veinoma v kulturnem kontekstu, nanaša predvsem na povojne, zlasti politine izseljence (npr. v zvezah slovenski zdomski tisk, književnost, umetnost ipd.).Á ker pa je kategorina de­litev na predvojne »ekonomske« in povojne »politine« emigrante v veliki meri vprašljiva, saj je velik del izseljencev pred drugo svetovno vojno zapustil slovenska etnina ozemlja predvsem iz narodnostno-politinih razlogov, veina izseljencev od šestdesetih let dalje pa iz ekonomskih in razlinih osebnih razlogov, pri emer so se zlasti na podroju kulturnega delovanja deloma naslonili na že obstojee organizacije, društva in tisk ideološko sorodnih priseljenskih krogov, ki so se bili dotlej izoblikovali v predhodnih migracijskih obdobjih, se mi zdi tudi razlikovanje med zdomci kot povojnimi emigranti in izseljenci kot predvojnimi emigranti odveŞ in zato torej uporabljam oba izraza v enakem smislu. zamejstvo, zamejec, zamejski; manjšina, manjšinec, manjšinski za »avtohtone« slovenske skupnosti v sosednjih državah in pojme, povezane z njimi, v zadnjem asu bolj priporoajo besedno družino (slovenska) manjšina, manjšinci, manjšinski kot pa zamejstvo, zamejci, zamejski. ker pa bi v kontekstu skupne obravnave slovenskih manjšincev v sosednjih državah in drugih manjšincev v sloveniji mestoma lahko prihajalo do nejasnosti, v tej knjigi za prve vendarle uporabljam besedno družino zamejci, zamejstvo, zamejski. kultura Izraz kultura uporabljam s prvima dvema pomenoma, navedenima v SSKJ: ». skupek dosežkov, vrednot loveške družbe kot rezultat lovekovega delovanja, ustvarjanja // loveško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: (med primeri) mešanje kultur na podroju evrope; razvoj novejših kultur…«; ». dejavnost, ki obsega podroje lovekovega umskega, zlasti ume­tniškega delovanja, ustvarjanja: (med primeri) financiranje kulture in znanosti; skrbeti za hitrejši razvoj kulture…«. širši pomen izraza kultura, definiran v SSKJ pod toko , se le deloma pokriva z antropološkimi definicijami kulture, katerih Á tudi janko kos in Helga Gluši v Enciklopediji Slovenije (kos in Gluši : ) oprede­ ljujeta pojem zdomska književnost kot »literarno ustvarjanje slov. ideološke in politine emigracije, tj. beguncev in izgnancev po . sv. v.«. Ć vsebino poskuša Payne (: ) zaobjeti z naslednjo formulacijo: »termin s praktino brezmejno rabo, ki ga lahko v prvi vrsti razumemo kot nekaj, kar se nanaša na vse tisto, kar so ustvarila loveška bitja, za razliko od vsega, kar je del narave.« kadar iz konteksta ni povsem razvidno, da imam v mislih drugi pomen, nadomešam besedo kultura z zvezama kulturno delovanje oziroma kulturna (ali kulturno-umetniška) dejavnost. kulturno življenje skupnosti v zvezi kulturno življenje (izseljencev, priseljencev, manjšine…) se prilastek kulturno seveda neposredno nanaša na drugega od zgoraj navedenih pomenov pojma kultura (ožji pomen), celoten tematski okvir obravnave kulturnega življenja skupnosti pa zaobjema tudi prvo, širšo definicijo pojma kultura. sokulture, sokulturni modeli kaj naj bi zajemal pojem sokulture in zakaj sem se odloila za nov izraz, poja­snjujem na zaetku uvoda. Povezovalni dejavnik, ki ga želim izpostaviti s tem izrazom, je (še vedno prepogosto spregledano) dejstvo, da ne moremo govoriti o nacionalni kulturi, e pri tem ne upoštevamo tako izseljenske in zamejske kot tudi vseh »avtohtonih« in priseljenskih kultur, ki jo sestavljajo. takšno poimenovanje poudarja pomen omenjenega povezovalnega dejavnika, ki naj bi bistveno vplival na odnos med vsemi etninimi kulturami nekega naroda (nacije). Pojem sokulture torej dodaja osnovnemu pomenu pojma kultura kvalifikaci­jo, ki se nanaša na obstojee stanje, in sicer na zavedno ali nezavedno povezanost kultur, ki izhajajo iz, nastajajo ali se razvijajo v nacionalnem prostoru. Pojem so-kulturni modeli pa ne oznauje obstojeega stanja, temve zajema programe, ki so usmerjeni k izoblikovanju optimalnih odnosov med sokulturami in ki jih navajam oziroma pojasnjujem v nadaljevanju tega razdelka. Predlog termina sokulture oziroma sokulturni modeli podajam v razmislek že v nekaterih svojih predhodnih objavah (npr. Žitnik j. a). Drugi sorodni izrazi, ki se nanašajo na obstojee stanje Izrazov multikultura, polikultura, plurikultura ni niti v SSKJ niti v Slovenskem pravopisu (SP), vendar sta zlasti prva dva zaradi vpliva tuje literature mestoma v rabi tudi v slovenskih strokovnih in znanstvenih besedilih. slovenska verzija, ki bi se glasila vekultura ali mnogokultura, se praktino ne uporablja. v bistvu gre za sinonime, saj vsi izražajo zgolj obstojeo lastnost doloene kulture in pomenijo nacionalno (tudi regionalno ali lokalno) kulturo, ki jo sestavljajo kulture razlinih narodnosti. ti izrazi praviloma niso v rabi za oznaevanje programa ali strategije kulturne politike. Raba pridevnika multikulturen oziroma samostalnika multikulturnost se v tej knjigi sklada s pomenom v SP: vekulturen; vekulturnost, mnogokulturnost. vsi ti izrazi se nanašajo na obstojee stanje in v priujoem kontekstu ne pomenijo ni drugega kot 'sestavljen/sestavljenost iz kultur razlinih narodnosti v državi', ne pa 'nanašajo se na multikulturalizem'. Podobno tudi pridevnik interkulturen/medkulturen (SP) v tem besedilu pre­prosto pomeni 'potekajo med kulturami razlinih narodnosti v državi; nanašajo se na odnose med razlinimi kulturami', ne pa 'nanašajo se na interkulturalizem'. Drugi sorodni izrazi, ki se nanašajo na programe Izraz multikulturalizem uporabljam v najširšem pomenu besede. vkljuuje koncepte in strategije institucionaliziranih (vladnih in nevladnih) programov, katerih cilj je enakopravnost vseh etninih manjšinskih kultur z veinsko, njihova zašita, zago­tavljanje pogojev za njihovo suverenost in vsestranski razvoj, njihova im tesnejša medsebojna povezanost in imbolj neovirana jezikovna prehodnost. najpogostejši termini za oznaevanje tovrstnih programov so – poleg izraza multikulturalizem – še kulturni pluralizem, interkulturalizem in kulturna integracija. vsi oznaujejo cilj, ne pa obstojee stanje. Cilj vseh teh programov je bolj ali manj enoten, raz­likujejo pa se (vsaj deloma) po strategijah, s katerimi naj bi ga dosegli. sama jih oznaujem s skupnim izrazom sokulturni modeli. njihove medsebojne razlike in stine toke povzemajo (v slovenšini) katunari (), lukši - Hacin (), komac in Medvešek (), vreer () in drugi. Pridevnika multikulturalistien (npr. v zvezah multikulturalistini koncepti, programi, politika) in interkulturalistien se nanašata na multikulturalizem in interkulturalizem. ľ o sPoRnI RaBI nekateRIH PojMov avtoHtonost, zGoDovInska Poseljenost, tRaDICIonalna PRIsotnost, neavtoHtonost, nove In »nove« ManjšIne Dejstvo, da opredelitev pojma avtohtonost še ni dosegla mednarodnega konsenza niti v teoriji, niti v mednarodnih aktih, ki urejajo odnose med veino in manjšinami, niti v samih politinih praksah, je eno najpogosteje zlorabljenih dejstev na podroju manjšinske politike, vsaj kar zadeva evropske države. Izgovor, da avtohtonost vse doslej še nima splošno sprejete mednarodne pravne definicije, je vselej pri roki, kadar tee razprava o tem, kako je mogoe, da priseljenci v evropskih državah po­gosto niso deležni manjšinskega varstva z vsemi (posamezni skupini primernimi) ukrepi posebne zašite ogroženih skupin, torej varstva, enakovrednega tistemu, ki so ga deležne ustavno priznane manjšine. Prav na to opozarja evropski komisar za lovekove pravice alvaro Gil-Robles v svojem poroilu o prvem obisku v slo­veniji (svet evrope, urad komisarja za lovekove pravice : –, –) in svoja tedanja priporoila takole povzema v svojem drugem poroilu (svet evrope, urad komisarja za lovekove pravice : –, toka : varstvo manjšin): . komisar je v svojem poroilu priporoil, da se okrepi režim varstva manjšin predvsem tako, da se ponovno proui koncept avtohtonih (»prvotnih«) in neavtohtonih (»novih«) manjšin in da zane okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin veljati za skupine ljudi, ki izhajajo iz drugih delov nekdanje jugoslavije. . komisarju se zdi pomembno, da vlada Republike slovenije ukrepa in zmanjša razlike v stopnji varstva romske skupnosti, ki izhaja iz obravnava­nja romske skupnosti kot avtohtone ali neavtohtone, saj pojma nista pravno opredeljena. skrbi ga, da raba teh pojmov povzroa pravno in praktino negotovost ter tvega samovoljno izkljuitev /…/. . Glede oseb iz drugih delov nekdanje jugoslavije je komisar z zaskrbljenostjo opazil, da v sloveniji niso priznane kot manjšina, kar povzroa velike težave pri ohranjanju njihovega jezika, vere, kulture in identitete. slovenska država opredeljuje svoje razumevanje pojma avtohtonost takole (Republika slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve : ): veinoma govorimo o avtohtonosti oz. zgodovinski poseljenosti neke skupno­ sti v primeru, ko je le-ta prisotna na nekem obmoju najmanj dve generaciji ali ve (poudarila avtorica). Prav takšno razumevanje predlaga tudi evropski komisar za lovekove pravice Gil-Robles (urad komisarja za lovekove pravice : , opomba ). Raba tega termina v slovenskih državnih dokumentih pa je za sedaj še zelo neusklajena, da ne reem dvolina. kot je razvidno iz zgornjega navedka, slovenska država v med-narodni komunikaciji zagovarja sodobno tolmaenje pojma avtohtonost, kot ga razumejo evropski dokumenti, med drugim tudi zgoraj citirani dokument urada komisarja za lovekove pravice. v notranje obvezujoih dokumentih pa takšnega tolmaenja pojma avtohtonosti v trenutku, ko to pišem (december ), še ni. eprav se je najve ljudi priselilo v slovenijo iz drugih republik tedanje sFRj že v sedemdesetih letih in so slovenskemu gospodarstvu in drugim dejavnostim namenili celotno aktivno obdobje svojega življenja, število pripadnikov njihove druge in tretje generacije pa že presega število tistih, ki so rojeni zunaj slovenije, jih slovenska država v svojih spisih namre še vedno kvalificira z oznako »neav­tohtone novodobne etnine skupnosti« (urin Radovi : ) ali »novodobne manjšinske etnine skupnosti« (prav tam). Podobne sintagme najdemo tudi v drugi strokovni literaturi, npr. »nove etnine/narodne skupnosti« (komac ), »nove narodne manjšine« (Medvešek in vreer ), s postavljanjem prilastka »nove« v narekovaje pa posamezni avtorji hkrati že tudi problematizirajo nakazano »neav­tohtonost« priseljenskih manjšin po zastarelem in danes že spornem razumevanju tega pojma. obstaja namre nevarnost, da bi navidez »kratkotrajna« prisotnost pri­seljenskih manjšin v splošni javni percepciji še naprej upravievala njihovo obrobno obravnavo. slednja kljub pozitivnim poskusom na podroju kulturne zakonodaje (zakon o uresnievanju javnega interesa za kulturo – zujIk ) in kulturne politike (npr. urin Radovi ) žal še vedno ustreza realnemu strukturnemu konceptu slovenske družbe, v kateri imajo doloene etnine manjšine v mnogih pogledih manjvreden položaj. splet odnosov med sokulturami v sloveniji – tako kot v vsaki drugi državi – je namre na eni strani vsaj toliko stvarni in psihološki produkt aktualnega gospodarskega sistema in družbenega reda, kot je na drugi strani materialna, miselna in emocionalna posledica zgodovinskih okolišin. v tej knjigi uporabljam zvezo »avtohtone« manjšine (praviloma v narekovajih) kot sinonim za »ustavno priznane« oziroma v ustavi imenovane manjšine. jezIkovna In kultuRna InteGRaCIja termin integracija ima v vsaki vedi svoje definicije, ki so lahko med seboj celo protislovne. z razlinimi pomeni pa uporabljajo ta izraz celo avtorji s podroja migracijskih in medkulturnih študij, v okviru katerih naj bi termin integracija Ŕ pomenil (uspešno) vkljuevanje priseljencev v družbo sprejema. kako razlini so lahko ti pomeni pri razlinih avtorjih ali v razlinih kulturah, bi še najlaže ponazorila z naslednjo paralelo. Pojem poroka ali sklenitev zakonske zveze, ki prav tako predstavlja doloeno vrsto ekonomske, kulturne, vasih tudi verske in jezikovne integracije, pomeni v nekaterih kulturah združitev, ki naj bi temeljila na vsestranski formalni enakopravnosti med zakoncema; seveda se slednja (namre njuna enakopravnost) lahko v praksi uresniuje ali pa tudi ne. v drugih kulturah pa lahko sklenitev zakonske zveze bolj temelji na nekaterih drugih vrednotah in manj na konceptu formalne ali dejanske enakopravnosti. Podobno nekateri avtorji migracijskih študij, zlasti nemški, uporabljajo termin integracija bolj ali manj sinonimno s terminom asimilacija (npr. Graf ; Wörs­dörfer ), torej ga razumejo kot vkljuitev v družbo sprejema po predhodni enostranski prilagoditvi »prišlekov« obstojeim družbenim normam v državi sprejema. v zadnjih desetletjih pa se v zvezah gospodarska, politina, kulturna, verska, jezikovna integracija priseljencev uveljavlja ravno nasprotni pomen. to se odraža v terminologiji mednarodnih in slovenskih dokumentov, ki urejajo prise-ljensko problematiko, o emer obsežno pišem v nadaljevanju. Pojem kulturna (in jezikovna) integracija tudi sama razumem v smislu aktivne in predvsem enakovredne vkljuitve manjšinskih (priseljenskih) kultur in jezikov v nacionalno kulturo veetnine države, kar seveda ne pomeni njihovega postopnega 'izginjanja' v veinski kulturi, temve ravno nasprotno. kulturna integracija pomeni enakopravno uveljavitev manjšinske kulture (in jezika) v nacionalni kulturi, kar je pogosto tudi pogoj za trajnejšo ohranitev njenih avtentinih prvin, s tem pa tudi za njen vitalni nadaljnji razvoj. zaviranje jezikovnega in kulturnega pluralizma je sestavni del politike neenakopravnosti, ta pa vsekakor deluje v nasprotju z naeli integracije in z njo povezane krepitve nacionalne oziroma državljanske identitete. slednja je namre lahko dolgoroneje stabilna le v primeru, da temelji na splošno sprejetem in v celoti ponotranjenem konceptu kulturnega pluralizma ter etnine, verske in jezikovne enakopravnosti. GostIteljska DRuŽBa/DRŽava vsekakor tudi na tem mestu utim potrebo, da opozorim na izrazito absurdnost uporabe termina gostiteljska družba v povezavi s slovensko družbo v odnosu do pri­seljencev. termin je prodrl iz mednarodnih akademskih krogov najprej v nekatere slovenske raziskovalne kroge, nato pa še v širšo slovensko javnost.  npr. sanders , v Razpotnik : , in Cancedda . Cancedda uporablja termin host(ing) country/society v svoji ˝ strani obsegajoi študiji v omenjenem kontekstu kar na mestih. Med upoštevanimi predlogi za konno formulacijo tega dokumenta evropske komisije (Žitnik j. c: –) je bila tudi zamenjava izraza host/hosting society/country z izrazom receiving society/country. Ă npr. Razpotnik : in sledee strani, in Gosar : . takšna uporaba tega termina dejansko implicira stališe, da so etnini slovenci kot ekskluzivni domaini z ekskluzivno domovinsko pravico gostitelji, kot njihove goste pa obravnava priseljence, katerih (do popisa ) dve tretjini je prišlo v slove­nijo pred koncem sedemdesetih let (in tudi e ne bi bilo tako), ki v veliki veini kot slovenski državljani plaujejo vse davke in pristojbine enako kot »njihovi gostitelji«, prispevajo v sklade za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vseh državljanov, z dohodninskimi in drugimi davki in dajatvami sofinancirajo državno in lokalno upravo ter vse tiste dejavnosti v kateremkoli sektorju (gospodarskem, finannem, socialnem, zdravstvenem, šolskem, znanstvenem, kulturnem, informativnem itd. itd.), ki so sofinancirane iz postavk državnega prorauna. Do leta , ko se je priselila veina priseljencev, je slovenija potrebovala delovno silo, prostih delovnih mest za »priseljenske poklice« je bilo dovolj, te­danja stanovanjska politika pa jim je – povsem drugae kot danes – omogoala reševanje stanovanjske problematike. zato so se do konca sedemdesetih v slovenijo priseljevali zlasti mladi ljudje,ş ki so svoje prvo (v ekonomskem smislu) pasivno življenjsko obdobje zakljuili v rojstni republiki, se tam izšolali in nato svoje zna­nje, vešine in sposobnosti vlagali v slovensko gospodarstvo in druge dejavnosti. s svojim vložkom dela v sloveniji po konanem šolanju v rojstni deželi so ve kot enakovredno prispevali h gospodarskemu razvoju slovenije, ki je tej deželi olaj­šal osamosvojitev. skupaj z drugimi prebivalci slovenije so ustanovili suvereno slovensko državo. ko pa je ta zaela delovati, je nenadoma za mnoge od njih (kot tudi za slovence, rojene zunaj slovenije) veljal drugaen postopek za pridobitev novega državljanstva kot pa za »njihove gostitelje«, kar % priseljencev pa je bilo izbrisanih iz »aktivnega« registra prebivalcev, dostopnega obinskim upravnim enotam, ki podeljujejo obanom osebne dokumente. Pokroviteljska predstava o tem, da je slovenija država gostiteljica, priseljenci pa so njeni gostje, torej le še dodatno izkrivlja stališe države in širše javnosti do pravic in položaja priseljencev, hkrati pa izkrivlja tudi samopodobo priseljencev samih ter njihov pogled na lastne pravice in položaj. Priseljenci namre nikakor niso gostje v sloveniji. slovenija lahko gosti begunce, gostujoe profesorje, tuje svetovalce, politine in druge delegacije, nikakor pa ne more gostiti svojih delav­cev, od katerih je neposredno odvisno slovensko gospodarstvo, in še manj lastnih ş Med priseljenci srbske narodnosti v sloveniji, denimo, je bilo leta samo , % sta­ rejših od let, med prebivalci slovenske narodnosti pa je bilo starejših od let kar %. Podobno razmerje kot za slovenske srbe velja tudi za druge priseljenske narodnosti v sloveniji (Popis : Prebivalstvo po narodni pripadnosti, starostnih skupinah in spolu). » v zadnjem obdobju se potreba po priseljenih delavcih v sloveniji naglo poveuje. sloven- sko gospodarstvo brez njih ne more funkcionirati, saj slovenska družba s svojimi šibkimi mehanizmi nartnega spodbujanja zaposlovanja v deficitarnih poklicih ne zmore pokriti niti najnujnejših potreb v nekaterih dejavnostih. tako je bilo leta v sloveniji izdanih . delovnih dovoljenj za državljane tretjih držav (priseljeni delavci iz eu, ki jih je v sloveniji mnogo manj kot prvih, delovnih dovoljenje ne potrebujejo), leta pa je vlada Rs izdala uredbo, s katero je omejila število delovnih dovoljenj za tuje državljane  državljanov, ko pa jim vendar pripada. e je slovenska družba gostiteljska družba, so tudi njeni priseljenski državljani gostitelji vseh prej naštetih gostov, sami pa zagotovo ne morejo biti gostje svoje lastne države in družbe. v svoji državi so prav tako domaini kot vsi drugi državljani. In eprav se je marsikdo zgolj nevede ujel v past tega diskriminatornega poi-menovanja, je uinek takšne rabe omenjenega popularnega termina za oznaevanje statusa priseljenih državljanov vselej demagoški in manipulativen. In potem je kajpak tudi priseljenec raje nesporni gostitelj, torej Slovenec, kot pa nezaželen gost »iz juge«, kar še dodatno spodbuja njegovo zatajevanje izvorne etnine identitete – med drugim tudi v popisih prebivalstva, o emer bo tekla beseda v nadaljevanju te razprave. namesto povsem neustrezne in tudi skrajno zavajajoe rabe besednih zvez gostiteljska družba/država uporabljam izraze družba/država sprejema, država priseljevanja, veinska družba ipd. na ., s imer potrebe slovenskega gospodarstva za leto še zdale niso bile pokrite (ve o tem Gomba ). » PoloŽaj Izseljenske knjIŽevnostI v MatIneM PRostoRu RazPoznavnost Izseljenske knjIŽevnostI Morda si tam zunaj postal bolj naš, kot bi bil, e bi bil tu ostal. Morda celo bolj moj. Toda, medtem ko me boš ponovno odkrival, ti bom vedno malo drugana, kot sem bila, ko si me zamrznil v svoje panonsko srce. Da bi ti ostala ena in ista, edina. In ko boš spet odhajal, do zadnje pore prepojen z menoj, boš že mislil na vrnitev. Le vzemi s seboj prgiše mojega telesa. Ti bom iz njega dihala in nekaj zrasla. Da si bova vedno blizu in še bližja. Da ti bom do konca prva in zadnja. In zemlja, v kateri si shodil.Ľ kaj je slovenska izseljenska književnost? kaj jo povezuje v razpoznavno celoto? zakaj tisti, ki jo dovolj pozna, ocenjuje, da je zato tako vitalen del slovenske na­cionalne književnosti, ker jo bogati z novimi, druganimi ustvarjalnimi vzgibi, temami in vidiki? široka je paleta literarnih tem, ki jih odkrivajo dela slovenskih izseljenskih piscev. najprej so tu vse osnovne teme, ki jih najdemo v katerikoli književnosti: življenje, narava, družba, zgodovina, božje in loveško, veno in minljivo, temeljne dileme loveškega duha. zraven pa je še odkrivanje in približevanje novega, ne­znanega, po emer izseljenska dela, tako v pripovedništvu kot v pesništvu, vidno izstopajo iz glavnine slovenske književnosti. tudi v ozadju te pestre tematike je seveda isti ustvarjalni vzgib, kot ga lahko razpoznamo v kateremkoli leposlov­nem delu: pišev intimni odnos do življenja in do sveta, ki se kaže v vseh svojih oblikah, kot svoboda ali ujetost, pripadnost ali osamljenost, ljubezen ali mrtvilo, razumevanje ali zaslepljenost, zagovor ali obsodba, vera ali dvom, mo ali vdaja, odpušanje ali krivda. a tisti ustvarjalni vzgib in hkrati téma, ki povezuje leposlov­je prve generacije izseljencev – te še z najmanj pridržki sprejemamo med »naše« pisce – vse od zahodne ameriške obale do japonske in od skandinavije do južne avstralije, obenem pa to leposlovje, pravzaprav protislovno, precej ostro razmejuje od domae književnosti, je nikoli do kraja preseženo domotožje. Hrepenenje po rodni zemlji. Hrepenenje po izgubljenem. Izseljenev boj za sprejetost v novem okolju, njegovo spreminjanje, odpori in Ľ jože Žohar, zemlja (odlomek), Slovenski koledar, (), ljubljana: slovenska izseljenska matica, , str. . Ĺ prilagajanje imajo kot dramatina ustvarjalna motivacija in hkrati kot literarna téma skoraj enakovredne vzporednice v matini književnosti, eprav na druganih ravneh. nostalgija izseljenca, ki ne more stopiti na domaa tla, kadarkoli bi to že­lel, in njegov obutek trajne izkoreninjenosti pa nimata enakovrednih vzporednic v domotožju in zaetni osamljenosti študenta s slovenskega podeželja, ki pride študirat v bližnjo prestolnico in morda tam tudi ostane. literarna dela izseljencev ponujajo prepriljiv dokaz, da njihova potreba po polnokrvnejšem stiku z izvornim tudi po desetletjih ne zbledi. seveda vse bolj odstopa prostor novim izkušnjam, vzgibom in obutkom, vendar do kraja nikoli ne usahne. Celo pri tistih ne, ki ob obisku domaega kraja morda z boleino in olajšanjem hkrati zautijo, da tam ne morejo najti niesar ve, kar bi jih tudi navzven vezalo na izvorni prostor in tamkajšnje ljudi. za književnega zgodovinarja in kritika je izseljeneva nostalgija, hrepenenje po izgubljenem, najvekrat le téma. In kaj je domotožje za loveka, ki se je za vse­lej loil od »zemlje, v kateri je shodil«? téma komajda. obutek vseh obutkov? vera? Preprianje? stanje duha? odnos do sebe in sveta, do prostora, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti? Morda tudi nain življenja? Pogosto vse to. literarni analitiki ugotavljajo, da so izseljenski avtorji prve generacije v svo­jih delih veinoma že davno prerasli in preboleli domotožje. Pa ga niso in ga ne bodo. Presegli so le njegove zaetne stopnje, iz katerih se je razvila nova, trajnejša stopnja duhovnega stanja z istim predznakom. vedno znova nas o tem prepriajo njihovi zadnji verzi, izpovedni pasusi v prozi, pisma, celo esejistina razmišljanja z najrazlinejšo tematiko. k srei so se ti pisci že po nekaj letih novega življenja zmogli odpreti tudi mnogim od sproti porajajoih se ustvarjalnih spodbud, ki usmerjajo sodobno književnost. Bolee prekinjena kontinuiteta in hrepenenje po neposrednejši povezavi z izvornim pa vendar ostajata na pomembnem mestu med vidnimi ali prikritimi gibali vseh tistih umetnikov, pri katerih ima beseda »dom« za vedno dva tako razlina, med seboj ni manj kot izkljuujoa se pomena. In prav v tem je najoitnejša meja med književnim delom prve izseljenske generacije in vseh naslednjih.˝ seveda lahko književnost slovenskih izseljencev razvršamo v razline sklo­pe bodisi glede na specifiko njihovih posameznih »skupnih« tematik ali znaaj njihove ustvarjalne motiviranosti, pa glede na njihove znailne literarne oblike in izrazna sredstva, navezanost ali izoliranost od soasno nastajajoe »domae« književnosti ter njuno medsebojno primerljivost, stopnjo literarnoestetske do-gnanosti itd. e se na tem mestu na kratko ustavim le pri prvih dveh od naštetih kriterijev, lahko za nazornejšo predstavo izpostavim, denimo, mono zastopano proletarsko in socialnokritino usmerjenost te književnosti v skoraj vseh literarnih ˝ ta razlika je prav gotovo povezana z razlinimi socializacijskimi izkušnjami in razlinimi socializacijskimi konteksti med generacijami, ki pomembno vplivajo na procese konstitu­iranja identitete pri posameznikih (glej tudi lukši-Hacin: –; ebulj sajko :–). Ć vrstah in zvrsteh pri piscih, ki pripadajo imigraciji v vseh deželah priseljevanja slovencev pred drugo svetovno vojno, od razvitejših zahodnoevropskih dežel do obeh amerik. Pomemben del predvojnih izseljenskih piscev je namre rpal svojo ustvarjalno spodbudo iz problematinih delovnih razmer in življenjskih pogojev t. i. ekonomske emigracije,ľ ki v tem asu prevladuje v slovenskem izseljenstvu. vzporedno z omenjeno se pri tej generaciji izseljenskih avtorjev razkriva še cela vrsta drugih motivacij, kar se odraža v širokem tematskem in estetskem razponu njihovega leposlovnega snovanja. v istem asu lahko v delih primorskih begun-cev pred italijanskim fašizmom in njegovimi raznarodovalnimi, hkrati pa tudi ekonomskimi pritiski odkrivamo izrazito narodnostno in politino motiviranost, ki sta prav tako porodili nekaj trajnejših literarnih sadov (sem sodita precejšen del proze in poezije Davida Doktoria in uvodni del knjige Izseljenec: Vtisi mojega potovanja v Argentino Gvidona juga). Podobno izstopa kot »skupna« motivacija prevladujoega dela povojnih izse­ljenskih piscev njihova dolgotrajna, pri nekaterih celo še vedno trajajoa duhovna ujetost v bratomorni vojni –. tudi pisci iz te skupine živijo v razlinih delih sveta, najmonejšo skupino tvorijo seveda v argentini, kamor se je priselilo naj­ve slovencev iz italijanskih in avstrijskih begunskih taboriš. Prav njihova tesna kulturna in ustvarjalska povezanost pa je omogoila tudi tistim, ki so se naselili drugje, da so se lahko pri svojem literarnem ustvarjanju oprli na njihovo založni­štvo in promocijo. Predvsem prva povojna dela teh avtorjev so tako po motiviki in literarnih oblikah kot po umetniški vrednosti primerljiva s književnostjo noB.ż Drugi skupini povojnih izseljenskih piscev, ki se v doloenem delu prekriva s pravkar omenjenimi »ujetniki bratomorne vojne«, je skupen njihov osrednji literarni vzgib, ki je definiran v njihovi veroizpovedi. Religiozna ustvarjalna motivacija je mono zastopana tudi pri predvojnih izseljenskih avtorjih, zlasti pri prekmurskih protestantih, seveda pa tudi med slovenskimi katoliani v vseh delih sveta. Pri pis-cih katoliškega militarizma, ki so pisali med vojno doma in po njej v begunstvu in izseljenstvu, pogosto predstavljajo pojmi narod, katoliška vera in svoboda (zmaga nad komunizmom) samo razline plati istega ideala. Podobno pri velikem deležu soasnih partizanskih piscev predstavljajo pojmi narod, vera v socialno pravinost (enakost) in svoboda (konec tuje okupacije) ravno tako samo razline plati istega ideala. eni in drugi torej verjamejo v enakost vseh ljudi, kot jo utemeljuje tudi kršanstvo. Razhajajo se le njihove predstave o tem, kakšno podobo naj bi imel ta ideal tu in zdaj, v konkretni resninosti. o pomenu literarnega izražanja in njegovi vlogi v življenju prve povojne ge­neracije slovenskih politinih emigrantov je jože Poganik že pred ve desetletji zapisal: »‘kulturna akcija’, kakor so poimenovali razseljenci svojo poglavitno ľ o sporni delitvi emigracije na ekonomsko in politino pišem v etrtem poglavju uvoda (terminološka pojasnila, razdelek zdomec, izseljenec). ż tudi kermaunerjeva obravnava dramatike slovenske politine emigracije (kermauner : –) vsebuje številne primerjave z dramatiko noB. Ç založniško ustanovo, se je naslonila na ustvarjalnost, ki naj bi jih potrjevala in ohranjala. Miselnost slovenskega kulturnega izroila se je znova razkrila kot upo­rabno sredstvo; književnost je postala izpoved subjekta, nosilec dejanja in tvorec zgodovine.« (Poganik a: ) Že v nekaj letih pa se je njihovo literarno snova­nje, tako z vidika književnih vrst in zvrsti kot tematske širine, idejnih nasprotij in velikega razpona v literarnoestetski dognanosti, razvilo v presenetljivo kompleksen in celovit literarni sistem. tudi v literarnem delu naslednjih predvojnih in povojnih generacij izseljenskih piscev izstopajo nekatere skupne znailnosti. narodnostno ustvo dobiva nove obli­ke, o domotožju tiste vrste, ki zaznamuje pretežni del leposlovja prve generacije, pa tu seveda ne moremo govoriti. Prej obratno: njihov edini dom je tam, kjer so se rodili in kjer živijo; domotožje – hrepenenje po vrnitvi v ta dom – pa se zdaj vse pogosteje pojavlja prav v asu obiska rojstne dežele njihovih staršev. zavest ali obutek etnine pripadnosti izseljencev se v razlinih generacijah giblje skozi razline stopnje, kar se dovolj dramatino izraža tudi v njihovem literarnem delu. etnina identiteta druge generacije ima svoje razpoznavne poteze, prav tako etnina identiteta tretje in etrte generacije. naše poznavanje slednje pa je zaenkrat še zelo skopo. tisto, kar te pisce na doloeni ravni povezuje, je nova razvojna stopnja potrebe po potrditvi izvorne etnine pripadnosti, ki jo oznaujemo kot »iskanje korenin«.Á v jeziku dežel priseljevanja so pisali in pišejo že nekateri avtorji iz vrst (pred­vojne in povojne) prve generacije ter velika veina piscev druge in naslednjih generacij. le redki posamezniki, rojeni v izseljenstvu, pišejo tudi v slovenšini. kako utemeljujemo smiselnost vkljuevanja njihovih del v tujih jezikih – razen v književnost veinskega naroda njihove »priseljenske« domovine – tudi v neko drugo koherentno književno telo, ki ga tu imenujemo književnost slovenskih izseljencev? vsaka izseljenska književnost je z vidika njene vloge v okviru kulturne zgodovine posameznega naroda (npr. slovencev, Ircev in drugih izseljenskih narodov na eni strani in amerianov, avstralcev, kanadanov itd. na drugi) dvonacionalna. Prav zaradi nepresegljive potrebe po potrjevanju izvorne etnine pripadnosti se namreŞ tudi v delih piscev poznejših generacij slovenskih izseljencev – zlasti tistih, ki jim svoje že dovolj samoumevne pripadnosti »skupnemu« narodu priseljenske dežele ni ve treba potrjevati – vedno znova pojavlja, poleg širokega izbora drugih tem in motivov, kot neprekinjena rdea nit tematika ali motivika, ki se navezuje na slovenski prostor, slovensko zgodovino, kulturo, narodno vprašanje, prihodnost itd.; bolj in-trovertirani pisci pa v svojih delih pogosto raziskujejo znailnosti in posledice svoje še vedno ne povsem enoznane etnine identitete. Roman He, the Father (on, oe) slovenskega izseljenskega pisca druge generacije Franka Mlakarja je, denimo, le eno od literarnoestetsko prepriljivih književnih del, ki so »do zadnje pore« slovenska, le napisana so v tujem jeziku. kdorkoli bo takšna dela prebral, se ne bo ve vpraševal o smiselnosti njihovega vkljuevanja v zakladnico slovenske kulture. Ŕ ve o tem npr. Žigon : –, –, – itd.; lukši -Hacin : –. Á Glej tudi Žigon : –; lukši-Hacin : . ľ oBseG In kakovost slovenske Izseljenske knjIŽevnostI Ranjena bilka, Dolgi valovi, z nasipa trepetaje odlagajoi saje, v srebrni oblak. hladíte moj mak! Skril te bom v haljo, S halje odpete svoj há-i-ku veslaje je zdrknil mak smehljaje v razpenjeni tlak. na ustne kloak. e bi želeli oceniti njen obseg po številu objavljenih literarnih del v knjižni obliki, resnino ne bi mogli soditi, da izseljenska literatura predstavlja pomemben del slovenske književnosti, saj so naši zdomci oziroma izseljenci od zgodnjih literar­nih zaetkov, ki segajo v drugo polovico . stoletja (npr. Franc Pirc) in še dlje, objavili vsega skupaj le nekaj ve kot petsto leposlovnih knjig. zelo verjetno pa bi se pokazalo drugano razmerje, e bi evidentirali vse njihove revijalne literarne objave. Izseljenskih piscev, ki so objavljali svoje pesmi in kratko prozo predvsem v izseljenski periodiki, koledarjih in zbornikih, je nekaj sto. avtorji sintetinega pregleda Slovenska izseljenska književnost (Žitnik in Gluši ) smo zabeležili približno tristo takšnih piscev; precej imen je verjetno ostalo nezabeleženih, de­loma tudi zato, ker so predvsem v dvajsetih in tridesetih letih . stoletja pogosto objavljali anonimno. slovenskih zdomskih pripovednikov, pesnikov in dramatikov, ki so svoje delo objavljali tudi v samostojnih knjižnih izdajah, pa je le nekaj ve kot sto. Primerjava s številom gesel v zadnji izdaji leksikona Cankarjeve založbe Slovenska književnost (kos, Dolinar in Blatnik ) – v leksikonu je obravnavanih približno ş piscev – bi prinesla oceno, da predstavlja delež izseljenskih avtorjev samostojnih literarnih knjižnih izdaj eno trinajstino vseh ustvarjalcev slovenskega slovstva od trubarja dalje. Pri tem moramo seveda upoštevati, da omenjeni leksikon vkljuuje tudi po­membnejše slovenske literarne zgodovinarje in pisce nekaterih drugih znanstvenih in strokovnih besedil, medtem ko bi, na drugi strani, lahko našli v vseh obdobjih do danes še celo vrsto »obrobnejših« slovenskih literarnih ustvarjalcev, ki v osre-  vladimir kos, Drobni oln smehljaja, zbirka Ljubezen in smrt. In še nekaj, Buenos aires: slovenska kulturna akcija, . ż dnjem leksikonu niso omenjeni.Ă Pomembno pa je, da je v tej izdaji slovenskega literarnega leksikona vkljuena že kar polovica važnejših izseljenskih avtorjev, kar je tudi ena glavnih novosti omenjene izdaje. Prva generacija izseljencev (predvojnih in povojnih) je (bila) literarno aktivnej­ša od naslednjih. ob loitvi od domovine, ob dramatinih sunkih nadaljnje usode, v neskonni vrsti skoraj nedoumljivih preseneenj in razoaranj je bilo sprošanje silovitih obutkov s peresom in prenašanje njihove teže na papir nekaj obiajnega. Pisal je marsikdo od tistih, ki se tega najbrž ne bi lotili, e bi bili ostali doma. In obratno: tudi komu od nadarjenih, ki bi se doma v primernejših okolišinah laže podali na literarno pot, je ubijajoe delo v tujem rudniku, tovarni, na gradbišu ali plantaži zadušilo ustvarjalni nemir in izrpalo še zadnje ostanke potrebne energije. Piše, kdor mora pisati, ker se ne more upreti notranjemu klicu, vendar morajo biti tudi za to izpolnjeni doloeni pogoji. o tem, kdo je pisal in kdo ne, so v izseljenstvu vekrat odloale okolišine kot nadarjenost. a kdor je pisal, je tam laže objavljal kot številni pisci v domovini. to je bila predvsem zasluga izseljencev samih, saj so založniški dejavnosti posveali veliko pozornost, tako v smislu financiranja kot prostovoljnega dela, približno šestina njihovih dosedanjih knjižnih izdaj pa je izšla v okviru samozaložniške dejavnosti. Podobne razmere prevladujejo še danes. Izseljenskih listov je bilo pred drugo svetovno vojno in po njej sorazmerno veliko,ş prispevkov pa ni bilo vedno na pretek in zato je bila kakovostna uredniška selekcija prej izjema kot pravilo. seveda pa med izseljensko periodiko v razlinih delih sveta in v razlinih obdobjih najdemo tudi posamezne revije, ki odkrivajo bistveno zahtevnejše literarne kriterije urednikov, kar še posebej velja za kulturne in literarne revije povojne emigracije. Izobrazbena struktura in splošna literarna razgledanost pišoih sta pri tem igrali pomembno vlogo. veliko piscev prve predvojne generacije izseljencev, zlasti v zDa, kaže presenetljiv literarni navdih, vendar dela nekaterih zaradi skromne­ga poznavanja uinkovitih literarnih sredstev in tehnik» po umetniški vrednosti bistveno zaostajajo za glavnino del prvih povojnih izseljencev, med katerimi najde-mo celo vrsto nekdanjih vidnih kulturnih delavcev v domovini. znaaj in pomen pretežnega dela leposlovnih poskusov tistih slovenskih izseljencev, ki so veinoma Ă uredništvo leksikona piše v uvodnem sporoilu, da so upoštevali le tiste novejše avtorje, ki so se že moneje uveljavili in pritegnili pozornost javnosti, saj je število natisnjenih književnih besedil od izida prve izdaje leksikona () nenavadno naraslo. ş jože Bajec () v svoji bibliografiji navaja naslovov izseljenske periodike do leta , Marjan Pertot () pa navaja kar naslovov povojnih izseljenskih listov, ki so jih izdajali (in nekatere še vedno izdajajo) samo slovenci v argentini. Danes izhaja še – naslovov tiskanih ali spletnih asopisov, revij in glasil slovenskih izseljencev in njihovih potomcev (pismo Rozine švent avtorici, . september , zasebni arhiv). to je skoraj neverjetna številka, e jo primerjamo s številom še izhajajoih izseljenskih listov drugih evropskih narodov. Danski priseljenci v zDa, denimo, so leta od svojih ve sto nekdanjih etninih asopisov izdajali le še dva (Bender : ). » na drugi strani pa tudi zaradi vztrajanja (kljub slabemu obvladovanju) pri nekaterih uteenih literarnih oblikah, najvekrat na škodo uinka, ki bi ga lahko dosegli z nepo­srednostjo spontanejšega izraza. Ŕ objavljali v predvojnih izseljenskih listih, deloma pa tudi v povojnih (v to skupi-no sodijo po svoji vlogi tudi nekatere samozaložniške knjižne izdaje izseljenskih avtorjev), še najlaže primerjamo s šibko literarno vrednostjo in skoraj dosledno obratnosorazmerno krajevno popularnostjo številnih priljubljenih »lokalnih« piscev v domovini, katerih omembo bomo prej našli v etnografskih kot pa v lite-rarnih študijah. Pri takšnem vzporejanju pa moramo vsekakor upoštevati dodaten dejavnik, ki jasno oznauje specifini pomen tovrstnega slovstva v izseljenstvu (in tudi zamejstvu). Gre za dejstvo, da prav to slovstvo predstavlja eno najuinkovi­tejših oblik ohranjanja slovenstva pod asimilacijskimi pritiski veinskega naroda. takšne vloge vzporedna vrsta soasno nastalega lokalno popularnega umetnega slovstva v domovini seveda nima. Razumljivo je, da književnosti slovenskih izseljencev ni mogoe ovrednotiti s splošno oceno. Med literarno vrednostjo posameznih del je skoraj tolikšen razpon kot v slovenski matini literaturi. edina že na prvi pogled nesporna splošna ugoto­vitev je ta, da leposlovno delo slovenskih izseljencev ni dalo tako velikih imen, kot jih najdemo med emigrantskimi pisci nekaterih drugih evropskih narodov. ali je literarna vrednost del slovenskih izseljencev v preseku njihove celotne književne produkcije res, kot vendarle pogosto beremo v razlinih poskusih njene splošne ocene, nižja od »domae«, je težko rei, saj še nihe ni izraunal deleža na domaih tleh nastalega »relevantnega« leposlovja (recimo, da naj bi bila to dela, ki so vkljuena v temeljne literarnozgodovinske preglede, literarne leksikone, obvezne une vsebine ipd.) v odnosu do celotne matine književne produkcije v zadnjem sto­letju na eni strani in ustreznega deleža v hkrati nastali izseljenski literaturi na drugi strani. tudi e bo takšna primerjava kdaj narejena, je vprašanje, e njen rezultat lahko prinese zanesljivo splošno oceno. ali delo slovenskega izseljenskega avtorja, ki predstavlja »povpreno« literarno raven leposlovnega ustvarjanja slovenskih izseljencev, lahko vzporejamo z delom domaega avtorja »povprene« slovenske ka­kovosti? o tem sem kar prepriana. sorazmerno velika množica slovenskih avtorjev pa je dala tudi nekaj mednarodno priznanih imen, med katerimi bomo težko našli imena izseljenskih piscev. skoraj stoletni zapostavljenosti izseljenske književnosti v domovini lahko namre pripišemo tudi dejstvo, da najkvalitetnejši izseljenski pisci do nedavnega niso bili deležni nikakršne podpore s strani matine države, zaradi esar so bile možnosti za njihovo mednarodno promocijo in izdajanje tujih prevodov njihovih del bistveno skromnejše kot pri »izbranih« domaih piscih. Razvoj lIteRaRne DejavnostI In PoMeMBnejšI PIsCI In e izroim svoj nemir v kljun golobici in e zbežim na konici vetra, bo svet še vedno v meni, ujet v sanje, ki nosijo v sebi vesolja.Ľ naj bo ta grobi pregled, v katerem se bo vrednostna ocena omejevala zgolj na selekcijo poimensko navedenih avtorjev, zasnovan kronološko in hkrati geograf­sko opredeljen. literarno delo slovenskih izseljencev se zaenja z najstarejšimi misijonskimi pismi v latinšini in nemšini, ki so jih objavljali med leti – v razlinih glasilih v augsburgu, Gradcu in na Dunaju (med pisci misijonskih pi-sem iz amerike so npr. Ivan Ratkaj, Friderik Baraga, Franc Pirc), v slovenšini pa od leta dalje, od predvsem v Zgodnji danici (Pirc, Baraga, Ignacij Mrak, oton škola, lovrenc lavtižar, jakob trobec, jožef Buh, Peter jeram itd.). Do kon-ca . stoletja so izseljenska, predvsem misijonarska besedila napisana veinoma v latinšini, kljunih evropskih jezikih in celo v jezikih staroselcev, med katerimi so bili nastanjeni misijoni, deloma pa tudi v slovenšini. Že v zaetnem obdobju se pojavljajo tudi druge literarne zvrsti, zlasti potopisi, avtobiografije, biografije (npr. trobec), polemina besedila, verskopouna dela (najve Friderik Baraga), poljudnoznanstvena dela (Baraga, Pirc, Franc šušterši) in poezija (Franc Pirc, janez ebulj).˝ s prihodom prvega množinega vala slovenskih priseljencev v zDa se je na prelomu stoletja tam oblikovala dovolj mona slovenska skupnost, da je potrebovala svojo kulturo in tiskano besedo. zaeli so ustanavljati slovenska (najprej podporna) društva, pevske zbore in gledališke skupine. leta je zael izhajati prvi slovenski izseljenski asopis Amerikanski Slovenec, ki so mu kmalu sledili drugi. v dvajsetih in tridesetih letih je slovensko asnikarstvo v zDa doseglo neverjetne razsežnosti, saj je poleg nekaterih »osrednjih« asopisov (Prosveta, Ameriška domovina, Glas naro-da, Enakopravnost), revij (Cankarjev glasnik) in letnih publikacij (Slovensko-ameriški koledar, Ameriški družinski koledar, Ave Maria koledar) izhajala še prava množica Ľ Bert Pribac, v kljunu golobice (odlomek), zbirka V kljunu golobice, Canberra: the lapwing Private Press, . ˝ za izrpno obravnavo zaetkov te književnosti glej stanonik : –.  drugih. Proza, veinoma realistina, se je po vsebini razvejala v razline smeri (so-cialnokritina, proletarska, avtobiografska, potopisna, psihološka, dokumentarna, mladinska in humoristina proza). v poeziji je epike malo; prevladuje lirika, ki jo lahko z vsebinskega vidika prav tako razvrstimo v socialnokritino in proletarsko, osebnoizpovedno in ljubezensko, domovinsko in domotožno, didaktino, satirino in šaljivo poezijo ter refleksivno liriko. tudi dramatika snovno, motivno in idejno spominja na poezijo in prozo. v tem asu lahko zasledimo socialnokritino in proletarsko dramo, zgodovinsko dramo, »ljudsko« veseloigro, komedijo, satiro, farso in mladinsko igro (Petri : –). Med pomembnejšimi predvojnimi izseljenskimi avtorji v zDa, ki so pisali ve-inoma v slovenskem jeziku, so jože Grdina, Ivan jontez, jurij M. trunk, kazimir zakrajšek, Ivan Molek, zvonko a. novak, andrej kobal, anna Praek krasna in janko n. Rogelj – ti so pisali predvsem prozo in le nekateri tudi dramska in pesni­ška dela, ter pesnika Ivan zorman in jack tomši. Grdina je v izseljenstvu napisal štiri pripovedna knjižna dela, in sicer knjigo spominov in tri potopise, jontez pa je objavil tri knjige (povest in dva romana). trunk je leto dni pred svojim prvim odhodom v zDa objavil potopisno knjigo, po odhodu pa še tri prozne knjige. sprio bogastva zgodovinskih podatkov sta njegovi deli Amerika in Amerikanci ter Spomini pomemben vir pri raziskovalnem delu na podroju izseljenske zgodovine. Pesnik, pripovednik in dramatik zakrajšek je – poleg neliterarnih del – v tridesetih letih objavil v knjigah tri dramska besedila, med vojno pa še svoje prozno delo. Molek je v izseljenstvu napisal šest pripovednih in dramskih del, ki jih je objavil v samostojnih knjigah, pomemben pa je tudi kot prevajalec in urednik. novak je v svojih treh knjigah objavil dve povesti in zbirko rtic, pripovednik in dramatik kobal pa tri knjige proze in dve dramski deli. krasna, ki je samo do leta objavila v revijah prek pesmi, je tudi avtorica dveh pesniških in treh proznih zbirk, Rogelj pa je objavil eno zbirko pesmi in proze in še dve prozni zbirki. v izseljenstvu priljubljeni pesnik tomši je v samozaložbi izdal dve zbirki prepro­stih pesmi, nekatere so uglasbene. zorman, ki je prav tako v samozaložbi objavil kar šest zbirk pesmi skoraj »ljudsko« preprostih oblik, a izrazito melodinih, komunikativnih in snovno zanimivih, pa je nedvomno najpopularnejši slovenski izseljenski pesnik. veino njegovih pesmi so uglasbili znani slovenski skladatelji v domovini in izseljenstvu. v prvi generaciji predvojnih izseljencev v zDa, ki so pisali v anglešini, sta najpomembnejša louis adami, ki ga verjetno ni treba predstavljati, in Paul laric, ki je objavil dve knjigi. v drugi generaciji predvojnih priseljencev izstopajo Mary jugg Molek, Frank Mlakar in Rose Mary Prosen, ki je objavila pet kvalitetnih pesniških zbirk. Med angleško pišoimi je treba poleg adamia vsekakor izpostaviti mnogo manj plodovita avtorja larica in Mlakarja, ki se s svojima najpomembnejšima knjigama (Maribor Remembered in He, the Father) uvršata v vrh slovenskoameriškega pripovedništva.ľ v zahodni evropi je med obema vojnama izhajalo deset »jugoslovanskih« iz- ľ Podrobno piše o tem jerneja Petri (: –). seljenskih listov in okoli dvajset komunistinih oziroma levo usmerjenih delavskih listov, v katerih so sodelovali tudi slovenci; nekateri so imeli celo slovenske priloge. od petih katoliških glasil za slovenske izseljence sta dve izhajali v sloveniji, tri pa v zahodni evropi. z vidika leposlovnih prispevkov sta najzanimivejša mesenika Naš zvon (–) in Rafael (–) oziroma Izseljenski vestnik – Rafael (–, kot Izseljenski vestnik –). ta besedila še nimajo opaznih umetniških ambicij, zanimiva so predvsem kot zgodovinski dokument, v katerem se slikovito zrcalijo izkušnje in obutki slovenskih izseljencev, zlasti v rudarskih predelih zahodne evro­pe. Med kvalitetnejše predvojne ustvarjalce slovenskega izseljenskega leposlovja v tem delu sveta se uvršajo predvsem pesnik in umetnostni zgodovinar vojeslav Mole, ki je živel v krakovu, ter pripovednik, pesnik in literarni zgodovinar janko lavrin (velika Britanija), eprav sta bili njuni osrednji pripovedni deli objavljeni šele leta ş oziroma . omeniti pa je treba tudi delo dveh slovencev v Franciji, in sicer literarno in prevajalsko delo slikarja vena Pilona in v francošini objavljeno poezijo ( pesniških zbirk) ter nekaj prevodov zdaj že tudi pokojnega vladimirja kavia – jeana vodaina. oba sodita – tako kot Mole in lavrin – med predvojne izseljence, vendar sega težiše njunega literarnega oziroma prevajalskega dela v povojno obdobje.ż Med povojnimi izseljenskimi avtorji, ki živijo v Franciji, sta v sloveniji najbolj znana fotograf, filozof, esejist, predavatelj in publicist evgen Bavar ter priljubljena dvojezina pisateljica Brina svit (Brina švigelj Merat). njeni romani izhajajo pri elitni francoski založbi Gallimard, v sloveniji pa najve pri Cankarjevi založbi. njene knjige so prevedene tudi v druge jezike. Predvojni slovenski listi in revije v južni ameriki, v katerih najdemo najve leposlovnih prispevkov (ustanovljeni so bili v argentini konec dvajsetih oziroma v tridesetih letih), so Slovenski tednik, Duhovno življenje, Novi list in Njiva. Razen argen­tinskih slovencev so v njih objavljali tudi pisci iz drugih dežel južne amerike. tu so objavljali tudi najpomembnejši štirje avtorji predvojnega obdobja, to so pesnik in pisatelj David Doktori iz urugvaja, Ivan (jan) kacin iz argentine (objavil je vrsto pesmi, pripovedi, esejev in celo dve dramski besedili), pisatelj Gvidon jug, prav tako iz argentine (poznamo ga predvsem po njegovi potopisni knjigi), in snovno zanimivi pesnik in pisatelj Bogomil trampuž Bratina iz ekvadorja, ki je poleg knjige v španšini objavil le nekaj slovenskih pesmi v Duhovnem življenju, veji del njegove literarne zapušine pa je ostal v rokopisu.Ŕ tako kot so na podroju slovenske izseljenske književnosti pred drugo svetovno vojno igrali vodilno vlogo slovenci v zDa, pa so po letu prevzeli osrednjo pobudo novi slovenski priseljenci v argentini, ki so tesno sodelovali s povojnimi slovenskimi izseljenci v drugih delih sveta kot tudi s katoliškim krogom predvojnih priseljencev v južni ameriki. veina piscev prve generacije povojnih emigrantov, med katerimi se je »znašlo ż Podrobneje o tem v Žitnik j. e. Ŕ ve o tem v Mislej b in tavar . Ä konservativno usmerjeno duhovno jedro slovenskega katolištva z vrsto že v do-movini uveljavljenih pesnikov, pisateljev, dramatikov, esejistov, kritikov, literarnih zgodovinarjev, publicistov, znanstvenikov, politinih, nabožnih in gospodarskih piscev, ki so pred tem velikim eksodusom imeli poveini v sloveniji na razpolago širša podroja javnega delovanja« (Detela a: ), je nadaljevala s pisanjem in objavljanjem že v begunskem obdobju –, predvsem v avstrijskih taboriših Peggez pri lienzu in spittal ter v italijanskih taboriših servigliano, eboli idr. (Žitnik j. c). Med tistimi, ki so se – bodisi neposredno iz domovine ali po bivanju v taboriših – umaknili v evropsko zdomstvo, so na literarnem podroju najpomembnejši vinko Belii, stanko janeži in Franc jeza, ki so ustvarjali v tr-stu, vladimir truhlar in Rafko vodeb, ki sta delovala v Rimu, Metod turnšek, ki se je leta preselil iz trsta na koroško, in Dimitrij oton jeruc, ki se je po ve evropskih postajah ustalil v Belgiji. v zaetku petdesetih let se je izselil v nemijo uspešni pripovednik Igor šentjurc, ki je objavil v nemšini romanov – nekateri so prevedeni v najrazlinejše evropske jezike. v obeh jezikih, slovenskem in nemškem, pišejo oziroma so pisali povojni izseljenski avtorji veneslav šprager in Maruša krese v nemiji, pesnica tea Rovšek-Witzemann na Dunaju, pokojna pesnica in pisateljica Milena Merlak Detela in njen mož lev Detela (na Dunaj sta se izselila leta ). Detela je kot pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec, urednik, publicist in literarni kritik med plodovitejšimi in izvirnejšimi, zagotovo pa tudi med literarno drznejšimi sodobnimi slovenskimi izseljenskimi pisci. v zadnjem asu pa se je že dodobra uveljavil tudi v okviru slovenske matine kulture.Á Glavnina povojnih slovenskih zdomcev, ki se je – veinoma po taborišnem obdobju (Žitnik j. c) – preselila v argentino in druge južnoameriške dežele, je kmalu po prihodu ustanovila svoje osrednje periodine publikacije, te pa še danes predstavljajo pomemben vir pri literarnozgodovinskih raziskavah na izseljenskem podroju. Med najpomembnejše osrednje publikacije vsekakor sodita Zbornik – Ko­ledar Svobodne Slovenije (ust. ) in revija Meddobje, ki je zaela izhajati kmalu po ustanovitvi slovenske kulturne akcije (ska) v Buenos airesu leta in v kateri sodelujejo izseljenski avtorji iz najrazlinejših delov sveta. tudi k individualni uveljavitvi posameznih izseljenskih piscev je najve pripomogla prav dinamina založniška dejavnost ska. Med tamkajšnjimi literarnimi ustvarjalci naj na prvem mestu izpostavim pesnika, pisatelja, prevajalca, urednika in literarnega zgodovinar­ja tineta Debeljaka, ki skupaj s Francetom Papežem, vinkom Žitnikom, vinkom Ro de tom, tinetom Debeljakom ml. in tonetom Rodetom sodi med najpomembnejše argentinskoslovenske pesnike. Med dramatiki izstopajo joža vombergar, povratnik zorko simiŞ in Marjan Willenpart. Pravien in zanesljiv izbor najkvalitetnejših avtorjev med številnimi tamkajšnjimi pripovedniki pa je težka naloga. še najbolj brez pomislekov izpostavim zorka simia, ki je moan tudi kot dramatik in – po mojem mnenju – tudi kot pesnik, in Ruda jureca, ki je pridobil široko bralstvo Á Izrpnejša obravnava teh avtorjev v Detela a: – in –; Žitnik j. a:–. tako z Ljubljanskim triptihom kot s svojimi spomini v treh delih. od približno dvajset drugih odmevnejših pripovednikov bi omenila stanka kocipra, ki se je v izseljen­stvu še enkrat preskusil tudi kot dramatik, pretanjenega Franca sodjo, lojzeta Ilijo iz venezuele – svoje delo je zbral v petih knjigah, provokativnega toneta Brulca, plodovitega Ivana korošca, priljubljenega mladinskega pisatelja Mirka kunia, snovno zanimivega Pavla šimca, ki se je iz Bolivije oglasil že z ve knjigami in z obasno objavo kratke proze v publikacijah slovenske izseljenske matice (avtorji Slovenske izseljenske književnosti smo ga leta prav po krivici spregledali), ter osrednjega predstavnika bogate planinske literature vojka arka, od novejših avtorjev pa vsaj anno valencic iz ila (Žitnik j. b). v španskem govornem prostoru je priznana pisateljica slovenskega rodu vlady kociancich, avtorica cele vrste uspešnih romanov v španšini. od tistih, ki so se po drugi svetovni vojni priselili v zDa, sta med pripovedniki nedvomno v ospredju najplodovitejši in najodmevnejši karel Mauser, ki je po od­hodu iz domovine objavil kar knjig, ter Frank BkviŞ s svojimi štirimi knjižnimi deli, napisanimi v izseljenstvu. v poeziji priznavajo vodilno mesto Mileni šoukal; po odmevni prvi pesniški zbirki () je vse do leta objavljala samo v revi­jah in zbornikih, tega leta pa je v Celju izšla njena nova zbirka z izrpno spremno študijo Helge Gluši. Marjan jakopi je v izseljenstvu napisal dve pesniški zbirki, Mirko javornik, ki se je kot pisatelj uveljavil že pred odhodom v zDa leta , pa je od svojih petih knjig napisal v izseljenstvu samo zadnjo.Ă Podobno kot v zDa je po vojni tudi v kanadi delovalo manj izseljenskih leposlovnih ustvarjalcev kot v argentini. kljub temu bi lahko naštela kar nekaj imen, a jih bom v tem izboru izpostavila samo pet. na prvem mestu bi omenila z literarnega vidika najzanimivej­šega, pisatelja in slikarja teda kramolca, avtorja nekaj knjig proze (eno je napisal v begunstvu, druge v izseljenstvu). Irma Marini ožbalt je v devetdesetih letih zbrala svojo kratko prozo v dveh zbirkah. Ivan Dolenc je v kanadi med tamkaj­šnjimi slovenci opravil pionirsko delo s svojim pisateljskim in uredniškim delom, Cvetka kocjani pa s svojim biografskim delom in organizacijskimi prizadevanji na podroju kulture. na koncu naj omenim še najplodovitejšega slovenskokanad­skega pesnika zdravka jelinia. objavil je ve kot tristo pesmi, izbor svoje poezije v treh zbirkah pa je predstavil javnosti v osemdesetih letih.ş slovenci v avstraliji so se zaeli uveljavljati na podroju leposlovja z ustano­vitvijo asopisa Misli leta , v katerem so, sprva predvsem duhovniki, objavljali kratko prozo, veinoma po zgledu mohorjank. sledil je, poleg drugih neliterarnih listov, asopis Vestnik z obasno kratko prozo ljubezenske vsebine in s ustvenimi opisi odhoda izseljencev iz domovine. Poezija v prvem desetletju – do izida prve slovenske knjige v avstraliji, pesniške zbirke Berta Pribca leta – ni odražala res-  ve o teh avtorjih in njihovem delu v jevnikar ; Gluši b; kermauner . Ă Glej tudi Gluši a. ş Izrpno predstavitev teh avtorjev in njihovih del je objavil Mirko jurak (:–). Ć nejših literarnih ambicij. leta je izšla druga zbirka Pribeve poezije, leta pa je bil ustanovljen Avstralski Slovenec, v katerem sta zaela objavljati jože Žohar in Danijela Hliš. na pobudo pesnice in urednice Pavle Gruden so leta ustanovili literarno revijo Svobodni razgovori, nekaj let pozneje je revija postala glasilo sloven-skoavstralskega literarnoumetniškega krožka (saluk). tu sta se že omenjenim pesnikom pridružila še Cilka Žagar in Peter košak. vsi so svoje delo predstavili bralcem tudi v samostojnih pesniških zbirkah, košak v osemdesetih letih, Pribac (s svojo tretjo zbirko), Grudnova, Žagarjeva, Hliševa in Žohar (z dvema zbirkama) pa v devetdesetih in pozneje. njihova lirika predstavlja kakovostno jedro literarnega snovanja slovencev v avstraliji, ki so v novi domovini do leta objavili ve kot sedemdeset samostojnih knjig (Brgo ). Med najpomembnejšimi slovensko­avstralskimi pesnicami in pesniki, ki objavljajo predvsem ali tudi v anglešini, sta Michelle leber in Danijela Hliš, med pisatelji pa Ivan kobal in janko Majnik. v aziji in afriki ni vejih slovenskih skupnosti, od tam in iz Papue – nove Gvineje se oglašajo predvsem posamezni misijonarji, najve v revijah Katoliški misijoni, Duhovno življenje in Misijonska obzorja. z literarnoestetskega vidika izstopata jože Cukale iz Indije in vladimir kos iz japonske. Pesnik kos, ki je svoje delo objavil v desetih zbirkah, se uvrša v vrh slovenske izseljenske poezije.Ľ seveda je tudi med vodilnimi slovenskimi književniki kar nekaj takih, ki so krajši ali daljši as bivali v tujini, vendar jih zaradi njihove bolj ali manj neprekinjene vpetosti v matine založniške programe nikoli nismo šteli za izseljenske avtorje. » Povzeto po suša ; Maver . Ľ Glej tudi Detela b. Mesto slovenske Izseljenske knjIŽevnostI v MatInI kultuRI Tiso kilometrov je od rue Descartes do Cankarjeve ulice. Tiso kilometrov! Prijatelji, vas še smem oslavljati s prijatelji? ˝ Pomena izseljenske književnosti in njenega mesta v zakladnici slovenske literature in kulture seveda ne moremo ocenjevati na osnovi njenega obsega, eprav tudi ta, kot smo videli, ni ravno zanemarljiv. kot je zapisala Helga Gluši (c: ), je pisatelj v izseljenstvu z umetniškim oblikovanjem v slovenskem jeziku duhovna in kulturna vez domovine s svetom in sveta z domovino. to seveda velja tudi za mlajše izseljenske generacije, ki veinoma pišejo že v tujih jezikih. Izseljenski pisci namre vnašajo z izvirnimi deli, napisanimi v materinšini, v slovensko literaturo svoje intimno doživljanje tujine, ki jim je postala dom. na drugi strani pa tisti, ki pišejo v jeziku nove domovine in so njihova dela postala sestavni del literatur drugih narodov, vnašajo v tuje literature prvine slovenskih književnih in kulturnih tradicij. Povsem loeno od dejanskega pomena emigrantskega leposlovja pa moramo obravnavati njegovo aktualno vlogo v sodobni slovenski kulturi. Raziskava je pokazala, da je bilo književno delo slovenskih izseljencev do devetdesetih let . stoletja komajda vkljueno v temeljne preglede slovenske literarne zgodovine, še manj je bilo prisotno v osrednjih slovenskih kulturnih medijih in šolstvu. vzrok za to pa zagotovo ni v morebitni nepomembnosti slovenske izseljenske književnosti. aktualna vloga izseljenske književnosti v matini kulturi naroda je pa relativna, saj se nenehno spreminja glede na vrsto dejavnikov, ki vplivajo na njeno trenutno vrednotenje v matinem prostoru in na pozornost, ki jo tam vzbuja. Prav zaradi tega je ugled besedne umetnosti slovenskih izseljencev v zadnjih dveh desetletjih v domovini sprva skokovito narasel, kar je razumljiva reakcija na dobra štiri de­setletja domae blokade povojnega slovenskega emigrantskega slovstva nasploh, nato pa se je nekako zaasno »stabiliziral«. takšno stanje je rezultanta starih in novih estetskih in tudi ideoloških smernic, ki so vplivale na konkretne pobude ˝ Peter semoli, šest vprašanj o smislu (odlomek), Nova revija, letn. , št. , sept. , str. . ľ in aktivnosti na podroju matine kulture in literarne (ali širše – humanistine) znanosti, vzporedno z njima pa tudi na podroju slovenskega šolstva. kakšno je razmerje med kulturno dejavnostjo nekega naroda na eni strani in njegovo humanistino znanostjo na drugi? e sodim po izkušnjah slovencev od druge svetovne vojne do danes, imata obe podroji približno enakovreden med-sebojni vpliv. obe pa sta v doloeni meri prisiljeni pristajati na nadzor politike, ki ju skuša usmerjati v skladu s svojimi interesi, saj naj bi bili ti – vsaj deklarativno – istovetni s splošnimi interesi naroda. slednje predpostavke slovenska izkušnja ne potrjuje, kar je nedvomno vzrok za razline oblike kulturnega in znanstvenega odpora proti politinemu nadzoru. Metode politinega nadzora so na obeh podro-jih podobne. kot kažeta pretekla in sedanja izkušnja, se v kulturi uresniujejo s prepreevanjem nezaželenih objav s cenzuro, politinim izborom republiške kul­turne administracije, prikritim uveljavljanjem ideoloških kriterijev pri dodeljevanju subvencij, zamenjavo urednikov ali ukinjanjem posameznih revij, blokado spornih kulturnih projektov ipd. v humanistiki se odražajo v politini selekciji raziskovalnih programov,ľ v veji finanni podpori politino ustreznim raziskovalnim skupi­nam, v kadrovskem nadzoru in imenovanju ustreznih profilov na vodilna mesta v republiški znanstveni administraciji. takšen odnos politike do kulture in znanosti seveda nehote spodbuja nastanek in razvoj »kulturne opozicije« in »znanstvene opozicije«, ki se lahko med seboj spontano ali organizirano povezujeta. Gre za posameznike ali skupine intelektualcev, ki naj bi bili v imenu prezrtih narodnih interesov pripravljeni tvegati lastno kariero, da bi kljubovali osrednjim kulturnim in humanistinim tokovom v domovini. Premo teh opozicij nad vladajoimi usmeritvami se pokaže v trenutku, ko so sposobne premagati odloilne ovire na trnovi poti prodora v osrednje nacionalne kulturne in znanstvene medije in ustanove. sledi integracija dotedanje kulturne in humanistine opozicije v institucionalizirani sistem, s imer je dosežena formalna in funkcionalna sprememba sistema. nekdanja opozicija prestopi iz antagonisti­nega v partnerski odnos, ki naj bi ji omogoil uinkovitejše delovanje in uspešnejše uresnievanje zastavljenih ciljev. Izziv pa je s tem presežen in vnema, znailna za obdobje »nepokoršine«, vse bolj bledi. Proces, ki sem ga tu na kratko opisala, je znailen za uveljavljanje najrazli­nejših kulturnih in humanistinih teženj, ki so v tem ali onem trenutku povojne slovenske stvarnosti nadležno kazile udobno navidezno usklajenost slovenske družbe. ena od takšnih teženj je bila rušenje nasilno postavljene pregrade med emigrantsko književnostjo in domao javnostjo. kako je ta proces potekal, bom skušala prikazati v nadaljevanju. Pojem integracija izseljenske književnosti v matini prostor zajema proces sprva postopnega in nato radikalno pospešenega vkljuevanja slovenske zdomske ľ o tem, kako je tovrstna selekcija potekala v petdesetih letih preteklega stoletja, in o teža­ vah, ki jih je imel npr. prof. jože Poganik pri raziskovanju slovenskega emigrantskega slovstva, piše med drugim aleš Gabri (: –). književnosti v matini prostor v zadnjih dobrih dveh desetletjih. v prvem poltre­tjem desetletju po drugi svetovni vojni so kulturnopolitine razmere v sloveniji bolj prepreevale kot pa spodbujale integracijo emigrantskega slovstva v matino kulturo. v sedemdesetih letih se odpre nekaj ve možnosti za zaetek tega procesa, ki z letom prestopi meje individualnega znanstvenoraziskovalnega interesa, osebnih stikov z zdomskimi književniki in obasnih zdomskih leposlovnih objav v posameznih matinih kulturnih revijah oziroma pri posameznih domaih knji­žnih založbah in postane splošna znailnost sodobne izvirne kulturne ponudbe na slovenskem. Prodor zdomske književnosti v matini prostor se kaže na treh podrojih: v kulturi, literarni znanosti in šolstvu. za jasnejšo predstavo o izrazitem nastopu in obsegu pojava »vrnitve« slovenske izseljenske književnosti v letih – naj izpostavim le nekaj najzgovornejših podatkov. samo v prvih osmih letih preteklega desetletja je v sloveniji izšla dobra polovica vseh dotedanjih v domovini objavljenih izseljenskih leposlovnih knjig, vse od tridesetih let . stoletja, ko je v sloveniji izšlo prvo izseljensko delo (namre Pirc ). od sedmih dotedanjih matinih izdaj antologij zdomske poezije in proze jih je kar šest izšlo v letih –. Prvi celovitejši pregled te književnosti je bil objavljen v ljubljani leta (Slovenska izseljenska književnost , , ), v vejem obsegu je bila izseljenska literatura vkljuena v leksikon Cankarjeve založbe Slovenska književnost (kos, Dolinar in Blatnik ) in v Pregled književnosti V: Slovenska književnost . stoletja andrijana laha (), v osrednji literarnozgodovinski pregled Slovenska književnost III (Poganik et al. ) pa le nekaj let pozneje. v teh delih je zdomsko slovstvo mnogo temeljiteje predstavljeno kot v vseh dotedanjih delih slovenske literarne zgodovine. število domaih raziskovalcev zdomske književnosti in njihovih monografij, zbornikov in drugih objav s tega podroja je v prvi polovici devetdesetih let skokovito naraslo, prav tako opazno se je v istem asu povealo tudi število kulturnih revij v sloveniji, ki so pokazale poudarjen interes za izseljensko slovstvo. Izseljenska literatura se uveljavlja v okviru matine kulture prek razlinih medijev in na razlinih ravneh, neposredno in tudi posredno. sodobni razvoj slovenskih humanistinih znanosti izrazito sooblikuje podobo slovenske kulture – in obratno, oboje pa vpliva na razvoj slovenskega šolstva. Prav zaradi tega se prisotnost in vloga slovenske izseljenske književnosti v nacionalni kulturi ne od­ražata le na nivoju osrednjih kulturnih medijev, tj. v literarnih oziroma kulturnih revijah, knjižnem izdajateljstvu na podroju izvirnega slovenskega leposlovja ter predstavitvah izseljenskih avtorjev in njihovega dela na literarnih sreanjih v sloveniji, temve tudi v sodobnih slovenskih literarnozgodovinskih študijah in procesu izobraževanja. Raziskava položaja izseljenske književnosti v matinem prostoru torej vkljuuje analizo prisotnosti zdomske literature v sloveniji na vseh treh omenjenih podrojih. Drugo izhodiše tega dela raziskave je splošno znano dejstvo, da so pogoji za ohranitev in nadaljnji razvoj kulturno-umetniške dejavnosti slovenskih izseljencev Ŕ vedno težji, o emer razpravlja obilica lankov v izseljenski periodiki. ne glede na primere posameznih izjemno uspešnih in trdoživih izseljenskih kulturnih društev in posameznih umetnikov lahko na splošno ugotovimo, da se kulturna jedra slovenskih izseljenskih skupnosti ne obnavljajo ve v zadostni meri z novimi generacijami. tudi število zdomskih literarnih revij upada,ż prav tako kot njihova založniška dejavnost. kljub temu v izseljenstvu vsako leto še vedno nastajajo nova literarna dela, kar pomeni, da je zdomska književnost tudi danes še vitalen sestavni del slovenske nacionalne literature. vprašanje pa je, ali je njeno mesto v matini kulturi v tem trenutku ustrezno. zaloŽnIškI PRoGRaMI v slovenIjI Do osamosvojitve slovenije so predvojni in povojni, veinoma politini emigranti, med katerimi je bilo sorazmerno veliko število precej produktivnih piscev, pravi­loma objavljali svoja dela bodisi pri glavnih izseljenskih založbah (po letu najve pri slovenski kulturni akciji s sedežem v Buenos airesu) ali pa pri slovenskih zamejskih založbah v Celovcu, Gorici in trstu. slovenske zamejske založbe so do nedavnega znatno prekašale založbe v sloveniji pri izdajanju emigrantske literature. najve tovrstnih del (prek ) je izšlo pri celovški Mohorjevi družbi, posamezni naslovi pa še pri tamkajšnji setvi in Domu prosvete v tinjah. Goriška Mohorjeva družba je izdala približno enako število izseljenskih del kot celjska. v trstu je delo­valo in deloma še deluje ve slovenskih založb in ustanov, ki so odprte za izdajanje izseljenske literature. na prvem mestu sta Mladika in tabor, nekaj let je bila tam dejavna zasebna založba leva Detele sodobna knjiga, posamezna literarna dela pa so izšla pri setvi, slovenski prosvetni matici in založništvu tržaškega tiska. Med slovenskimi izseljenskimi središi je argentinska prestolnica brez dvoma tista, ki v desetletjih po drugi svetovni vojni izrazito izstopa na podroju založniške dejavnosti. Po številu izdanih izseljenskih literarnih del je slovenska kulturna akcija (ska) najdejavnejša, saj z obsežnim seznamom tovrstnih naslovov presega vse druge slovenske založbe, tako v Buenos airesu kot tudi drugod po svetu, vkljuno s tistimi v zamejstvu in matini sloveniji. skoraj tretjino knjižnih izdaj, ki so izšle v založbi ska, predstavljajo izvirna literarna dela slovenskih izseljenskih avtor­jev. Pogojno bi v to skupino lahko prišteli še zvezke revije Meddobje in zbornika Vrednote, ki skupaj predstavljajo kar polovico vseh izdaj ska in v katerih imajo literarni prispevki pomembno mesto, tako po obsegu kot tudi po kakovosti. Med izseljenskimi avtorji, ki so svoja književna dela objavili pri ska, je najve piscev iz argentine – ti so prispevali nekaj ve kot polovico literarnih izdaj te založbe, ostalo so literarna dela slovenskih avtorjev predvsem iz zDa, Italije, avstrije in japonske. ż o nezadostnem obnavljanju uredništev slovenske periodike v argentini in o osipu avtorjev prispevkov na eni strani in bralcev na drugi piše med drugim Horvat (). Druge slovenske ustanove v Buenos airesu, ki so obasno izdale tudi kakšno literarno delo v knjižni obliki, so svobodna slovenija, tabor, vestnik, katoliški misijoni, Baragovo misijoniše (oziroma editorial Baraga), slovensko dušno pa-stirstvo, slovensko gledališe, sij slovenske svobode, Mladinska vez in Duhovno življenje. Izseljenski pisci iz drugih delov sveta obasno objavljajo tudi pri nekaterih svojih (obiajno lokalnih) založbah, organizacijah in društvih v zDa, avstraliji, na Dunaju, v londonu in drugod. Predvojni slovenski pisatelji v zDa so svoje knjige objavljali predvsem v Chicagu pri Prosvetni matici in pri slovenski narodni podporni jednoti, zlasti v okviru njene Prosvetne knjižnice. Drugo založniško sre­diše je v ohiu, kjer deluje v clevelandskem predmestju Willoughby Hills znana zasebna raziskovalna ustanova slovenian Research Center of america, v samem Clevelandu pa je (bil) sedež štirih ustanov, ki so se pojavljale v vlogi založnika po­sameznih izseljenskih literarnih del. to so ameriška domovina, slovenska pisarna, triglav in lilija. v avstraliji sta takšno vlogo po potrebi prevzeli slovensko društvo Melbourne in Društvo jugoslovanskih pisateljev v avstraliji in novi zelandiji. na Dunaju še danes deluje založba loG, v londonu je izšlo nekaj del leva Detele in Milene Merlak pri njuni sodobni knjigi, eno slovensko izseljensko delo pa je izšlo pri londonskem Pika Print, podobno kot tudi v avstralski Canberri pri the lapwing Private Press. najve literarnih del slovenskih izseljenskih avtorjev (prek samo do leta ) je izšlo v samozaložniških izdajah. na ta nain so nekateri izdajali svoja dela že v begunskih taboriših, zlasti v spittalu ob Dravi in v eboliju. Po izselitvi so v zDa objavljali v samozaložbi najve v Clevelandu, nekaj tudi v new Yorku, Chi-cagu, Dovru v državi Delaware in v sitki na aljaski, v kanadi najve v torontu, v avstraliji po vseh vejih mestih, v južni ameriki v Buenos airesu, Perquencu v ilu in sucru v ekvadorju, v evropi pa v zamejskih središih ter v Rimu, leuvnu in Bruslju. Izseljenske objave v domovini so bile v desetletjih po drugi svetovni vojni red-ke. z letom pa je tudi vrsta založb v matini sloveniji odprla vrata za izdajo novih izseljenskih del ali ponatisov nekaterih uspešnejših knjig starejšega datuma, ki so bile dotlej slovencem v domovini komajda dostopne. e primerjamo število domaih knjižnih izdaj izseljenskih literarnih del po desetletjih po drugi svetovni vojni, se pokaže zgovorna krivulja spreminjajoe se vloge zdomske književnosti v matini kulturi (glej tabelo ). v petdesetih letih so v sloveniji izdali le posamezna dela trunka in adamia, v šestdesetih Roglja, adamia in nekoliko poznejšega po­vratnika truhlarja, v sedemdesetih se jim pridružijo še Mole, vauhnik, Grill, Praek krasna in povratnik janeži, pozneje pa se njihovo število povea. kot reeno, je samo v prvih osmih letih preteklega desetletja v sloveniji izšla dobra polovica vseh dotedanjih v domovini objavljenih izseljenskih leposlovnih knjig (tabela ).  tabela : Število v Sloveniji izdanih samostojnih leposlovnih knjig izseljenskih avtorjev v letih á–áá* leto ljubljana Celje Maribor koper novo mesto Murska sobota Ravne na koroškem slovenska Bistrica SKUPAJ ş » ż » Ľ Ŕ Ľ Ľ Ŕ Á » ż  » ż Ă » » Ŕ ş Ľ Ŕ Ľ » ż ˝ » » Ŕ ľ » ż Á » ż  » ż Ă » Ľ Á ş » » Ŕ ˝ Ľ Ŕ ż Ľ » Á Á ľ  à » » Ŕ ş ľ » Ă » ż Ă Ľ Ľ » » » Ă ˝ ľ » » » Ĺ ľ  Ľ Ľ Ŕ ż ˝ Ľ » Ä Ŕ ľ » Ă Á Ľ » »   » » Ľ » Ă –Ć Ć Ä ż Ă Á Ŕ ż ż Ĺ * Podatki temeljijo na gradivu, zbranem v vseh treh zvezkih pregleda Slovenska izseljenska književnost (Žitnik in Gluši , poglavja Biografije in bibliografije), ki pa ne upošteva vseh v sloveniji izdanih ponatisov. na obmoju slovenije so zaeli posamezni izseljenski avtorji izdajati svoja dela v samozaložbi že v šestdesetih letih, najvekrat v prestolnici svoje rodne pokrajine. tako so v okviru njihovih samozaložniških izdaj zastopana skoraj vsa veja sloven-ska mesta. najpogostejše tovrstne izdaje so v ljubljani in Mariboru. Med ljubljanskimi založbami, ki so izdajale tudi izseljenska dela, sta bili do leta po številu izdanih izseljenskih literarnih del na prvem mestu slovenska izseljenska matica in Mladinska knjiga, sledijo Dzs, Prešernova družba, Družina, Ilex-Impex, slovenska matica, Mihela, Cankarjeva založba in slomškova založba v ljubljani, s posameznimi naslovi pa še nekatere druge. v Mariboru je najve izseljenskih literarnih del izšlo pri založbi obzorja, sledi tamkajšnja slomškova založba. v novem mestu je obasno izdala kakšno izseljensko delo Dolenjska založba, v kopru ognjiše in lipa, v Murski soboti Pomurska založba. te se obiajno odloajo za objavo knjig tistih izseljenskih piscev, ki prihajajo iz njihove regije. Med vsemi založbami v sloveniji pa na tem podroju krepko prednjai celjska Mohorjeva družba, ki po številu izdanih izseljenskih del ve kot dvakra­tno presega celo slovensko izseljensko matico, Mladinsko knjigo in mariborska obzorja. Poleg tega je celjska Mohorjeva z letom zaela uresnievati enega najpomembnejših založniških projektov na tem podroju, in sicer izdajanje knjižne zbirke Žerjavi, v kateri je pod uredništvom Franceta Pibernika izšlo lepo število bogato komentiranih zdomskih del. kljub temu pa je število v sloveniji objavljenih izseljenskih del po letu spet upadlo in se ustalilo. Morda to pomeni, da so nekateri predvsem ideološko orientirani založniki in uredniki izkoristili literarna dela politinih emigrantov za podporo svojim lastnim politinim ciljem. zdaj, ko so jih dosegli, jim podpora iz slovenske diaspore ni ve tako potrebna. kljub temu imajo danes še najve težav s prodorom v kulturno areno matine slovenije tisti izseljenski pisci, ki pišejo v tujih jezikih. zanimanje osrednjih slovenskih založb za prevode njihovih del, ki predstavljajo dodatno finanno breme, je zelo majhno, eprav so ta dela s stališa prenosa slovenskih literarnih tradicij in kulturnih vrednot v druge nacionalne literature še posebno zanimiva za slovenske bralce. MatIne IzDaje antoloGIj Izseljenske PoezIje In PRoze Izdajanje antologij izseljenske poezije in proze v sloveniji je skoraj v celoti omeje-no na obdobje od –. Izjema je antologija književnosti slovencev v severni ameriki, ki je izšla že osem let prej (Petri ). v osemdesetih letih je slovenska izseljenska matica sicer sodelovala tudi pri pripravi obeh zbornikov avstralskih slovencev (Prešeren ; Prešeren et al. ), ki ju je izdal saluk (slovensko­avstralski literarno-umetniški krožek) v sydneyju, za izdajo samostojne antologije pa se je odloila prav leta . tega leta so izšle v ljubljani kar tri izseljenske an-tologije, in sicer antologija povojne izseljenske poezije (Bergles ), izbor poezije avstralskih slovencev (Cimerman ) in izbor izseljenske poezije kot gradivo za seminar slovenskega jezika, literature in kulture (Grdina ). leta je izšla posebna številka Dialogov z izborom novejše izseljenske literature (Detela ), leta je v Celju izšla antologija emigrantske proze (tavar, Gluši in jevnikar ), naslednje leto pa v ljubljani še ena antologija kratke proze slovenskih avtorjev iz argentine (Rot ). zanimanje matinih založb za zdomske antologije se je poslej nekoliko poleglo, saj je do naslednje tovrstne publikacije, in sicer antologije zdomskega pesništva (Pibernik ), preteklo skoraj desetletje. Ä kultuRne RevIje v slovenIjI Podobno kot svoje knjige so slovenski izseljenski pisci objavljali krajše literarne prispevke, v nadaljevanjih pa tudi obsežnejša pripovedna dela, predvsem v izse­ljenski periodiki (najve v zDa, argentini in avstraliji) ter v zamejskih revijah in zbornikih. ker so bili slednji v primerjavi z zdomsko periodiko v preteklih dese­tletjih vendarle dostopnejši kulturni javnosti v sloveniji in so s svojimi objavami izseljenskega leposlovja tudi v tej smeri širili literarno obzorje matinega bralstva, naj navedem vsaj nekatere naslove. Pri slovenskih založbah v trstu bomo našli celo vrsto asopisov in kulturnih revij, ki že vrsto let mnogo budneje kot tisti v domovini spremljajo novosti v izseljenskem slovstvu. Mladika je, denimo, redno objavljala prispevke o zdomskih piscih in njihovem delu že od šestdesetih let dalje, precej tovrstnih prispevkov pa je bilo objavljenih še v Mostu, Literarnih vajah, Zalivu, Novem listu, Jadranskem koledarju in tudi v Primorskem dnevniku. v Gorici sta v tem pogledu na prvem mestu Koledar Goriške Mohorjeve družbe in Katoliški glas, v Celovcu pa Naš tednik in zlasti Celovški zvon, ki je v osemdesetih prinesel prispevke Denisa Poniža o Francetu Papežu, stanku janežiu in levu Deteli, v devetdesetih pa prav tako njegovo predstavitev literarnega dela zorka simia in ludveta Potokarja ter prispevka o tonetu Brulcu in Rafku vodebu izpod peresa zore tavar. v sami sloveniji so že med obema vojnama izhajale nekatere revije, ki so bile namenjene slovenskim izseljencem. namen teh publikacij je bil – poleg obvešanja bralcev o dogajanju v domovini in med izseljenci samimi, bodisi v okviru njihovih organizacij in društev ali izven njih – tudi ohranjanje slovenske besede na tujem ter spodbujanje literarnega snovanja slovenskih izseljencev v vseh delih sveta. osrednje periodine publikacije za izseljence, ki so v sloveniji izhajale po drugi svetovni vojni, so Rodna gruda, Slovenski (izseljenski) koledar in Naša lu, po osamosvojitvi slovenije pa še Glasilo Svetovnega slovenskega kongresa in Slovenija (slednja v angle-šini). Prvi dve od naštetih sta namenjali precej prostora tudi objavi izseljenskih leposlovnih prispevkov, Naša luŻ pa je našla po nekaj strani v vsaki številki vsaj za povest v nadaljevanjih. ta hip se sooamo z doslej najresnejšo krizo tovrstnih publikacij v sloveniji. zato pa se izseljenskim avtorjem vse bolj odpira prostor na straneh osrednjih slo­venskih kulturnih revij, ki se zanimajo zlasti za njihovo poezijo, kratko prozo in esejistiko, kar pomeni mnogo uinkovitejši prodor izseljenske literature v matino kulturo. v preteklih obdobjih, ko so izseljenske literarne prispevke objavljali pred­vsem v revijah za izseljence, sprio maloštevilnih bralcev teh publikacij v sloveniji takšen prodor seveda ni mogel biti zelo uspešen. Poleg leposlovnih in publicistinih prispevkov zdomskih piscev najdemo v zadnjih dveh desetletjih v matinih revijah tudi pogostejše domae predstavitve in ocene njihovega dela. v okviru osrednje slovenske literarne in kulturne periodike sta bili izseljenska književnost in njena obravnava v prejšnjih desetletjih najbolj prisotni v Sodobnosti, mariborskih Dialogih, Naših razgledih oziroma Razgledih, reviji Prostor in as, Družini in Mohorjevem koledarju – tu se v veini pojavljajo posamezni prispevki o izseljenskih piscih že v šestdesetih ali sedemdesetih letih, v vejem številu pa zlasti v devetdesetih. od konca osemdesetih let dalje sta na tem podroju prevzela vodilno vlogo Nova revija in zbornik Dom in svet, s posameznimi zdomskimi leposlovnimi prispevki, recenzija-mi in portreti pa so obogatili domao kulturno ponudbo tudi revija , Prešernov koledar in Obzornik Prešernove družbe oziroma Srce in oko. na seznamu osrednjih slovenskih literarnih in kulturnih revij, ki naj bi pomembno prispevale k integraciji zdomske besedne umetnosti v matini kulturni prostor, pogrešam zlasti meseno revijo Mentor (tu so objavljali le redki povojni zdomski avtorji, predvsem iz avstralije) in revijo za kulturo in družbena vprašanja Problemi (ljubljana, od ). Med regionalnimi periodinimi publikacijami so na tem podroju najdejavnejši Zbornik obine Grosuplje oziroma Zbornik obin Grosuplje, Ivanna Gorica, Dobrepolje, ki prinaša kakovostne prispevke o izseljenskih piscih iz grosupeljske okolice že od sedemdesetih let dalje, Primorska sreanja in koprsko Ognjiše, v devetdesetih pa tudi novomeška Rast. škofjeloška literarna revija Sejalec in slovenjegraški asopis za leposlovje in kulturo Odsevanja v tem pogledu opazno zaostajata za omenjenimi publikacijami. kot sem že omenila, je bila Nova revija v devetdesetih letih zelo dejavna na tem podroju. Med tedanjimi zdomskimi literarnimi ustvarjalci, ki jim je uredništvo namenilo najve prostora, je, denimo, poznejša povratnica v slovenijo Ifigenija simonovi, ki se samo v letih – pojavi med avtorji ve kot šestdesetkrat, njene tedanje objave v Novi reviji pa obsegajo skupno prek petsto strani. s posame­znimi ali nekaj leposlovnimi objavami pa se med drugim pojavljajo vinko Rode, tone Rode, Maruša krese, Peter košak, sonja Porle, vlady kociancich (leta ji je revija posvetila sklop štirih prispevkov), pa vladimir kos, Brina švigelj Merat (Brina svit), povratnik zorko simi in »povratnik« iz vrst druge zdomske generacije andrej Rot. Revija je zdomske intelektualce vkljuila tudi v svoje širše kulturno, politino, ekonomsko in sociološko razpravljanje o sodobni družbi, saj lahko zasledimo med sodelujoimi avtorji Marka kremžarja, jožeta Ranta, Marka Dvosáka, povratnika janeza arneža in druge. Domai avtorji, med njimi Dimitrij Rupel, Marko jenšterle, Peter klinar, janez Gradišnik, janez juhant in Boris a. novak, pa so v reviji pisali o splošni izseljenski problematiki, priseljenskih skup­nostih v sodobnih razmerah, pa o ideološkem sporu v slovenski kulturni akciji, položaju slovencev v Bosni in Hercegovini itd. v drugi polovici devetdesetih let je v reviji objavljalo manj izseljenskih avtorjev kot v letih –. tematska predstavitev prispevka posameznih drugih osrednjih in regional-nih revij pri približevanju izseljenske literature domai javnosti bo vkljuena v naslednje poglavje, in sicer v kronološki pregled znanstvenih in strokovnih objav (v periodinih publikacijah), saj pisci tovrstnih lankov veinoma prihajajo iz vrst raziskovalcev s podroja humanistike, ki si prizadevajo popularizirati rezultate svojega znanstvenega dela in na ta nain dvigniti raven splošne seznanjenosti so-dobne domae javnosti s slovensko literarno produkcijo, ki nastaja v diaspori. Ć InteGRIRanost Izseljenske knjIŽevnostI v slovensko lIteRaRno zGoDovIno V meni je Samo. Izdan. V meni je Trubar. Pregnan. V meni je ves bataljon vetrinjskih vojakov ez mejo v jame poslan. In tako dolgo, vso no, skozi temine zroŻ tje ez gozdi rnih brez, ez k jezeru temnemu, strmi moj pogled akajoŻ – kdaj sine dan.Ŕ Podobna dinamika izrazito spreminjajoega se interesa za književno delo slovenskih izseljencev v matinem prostoru, kot jo opažamo v domaih kulturnih medijih, se kaže tudi v slovenski literarnozgodovinski vedi. Prvi kazalec stopnjevanja in nato upadanja znanstvenega in strokovnega zanimanja za zdomsko književnost je gibanje števila raziskovalcev, ki so bili oziroma so dejavni na tem podroju, od le nekaj posameznih imen, ki se v prvih treh desetletjih po drugi svetovni vojni pojavljajo kot avtorji redkih prispevkov o izseljenskih piscih in njihovem delu v razlinih publikacijah domaih založb, do prek dvajset domaih raziskovalcev izseljenske književnosti v drugi polovici osemdesetih in v devetdesetih letih. vzporedno s številom raziskovalcev, ki se v doloenem trenutku posveajo emigrantskemu slovstvu, se giblje število znanstvenih in strokovnih objav na tem podroju. njihova koliina pa seveda ne doloa, v kolikšni meri je izseljenska knji­ževnost dejansko postala predmet raziskav slovenske literarnozgodovinske vede v ožjem smislu, saj so se od njenih najvidnejših predstavnikov temeljiteje ukvarjali z izseljenskimi besedili le štirje. veji interes za emigrantsko slovstvo so pokazali slovenski anglisti in amerikanisti, nekateri gimnazijski profesorji slovenskega Ŕ zorko simi, no (ob jezeru nahuel Huuapi), zbirka Korenine venosti, Buenos aires: vestnik in tabor, . Ç jezika in književnosti ter posamezni predstavniki drugih humanistinih znanosti. Prav zaradi tega je mnogo zanesljivejši kazalec prodora izseljenske književnosti v slovensko literarno zgodovino njena vkljuenost v temeljne preglede in leksikone slovenske književnosti. omenjeni znanstveni oziroma strokovni profil veine dejavnih raziskovalcev zdomske literature pojasnjuje tudi glavno pomanjkljivost vejega dela objavljenih študij s tega podroja, o emer bo tekla beseda v poglavju slovenska izseljenska književnost v matinem šolstvu. lIteRaRnozGoDovInskI PReGleDI In leksIkonI obzidje, ki je slovence v domovini »branilo« pred emigrantsko književnostjo, se je torej zaelo opazneje rušiti šele v zadnjih dveh desetletjih. nikakor pa ne smemo pozabiti, da so prvi veji kamni padli s tega zidu že v prejšnjih dveh desetletjih. Med drugim se to odraža tudi v domai literarni znanosti. Prvi kompleksnejši oris književnega ustvarjanja povojnih izseljencev, ki je ob-segal deset strani zgošene in poglobljene predstavitve najpomembnejših avtorjev, je izšel v sloveniji že v zaetku sedemdesetih let v okviru sintetinega pregleda slovenske literature (Poganik a). avtor pravkar omenjenega pregleda je isto leto v trstu izdal delo z naslovom Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo (Oris izho­dišŻ in ocena vrednosti). zanimivo je, da v sloveniji najdemo to delo le v štirinajstih knjižnicah (v nekaterih od teh imajo na vpogled samo arhivski izvod) od skupno matinih knjižnic, katerih knjižni fond je bil obdelan v Cobissu v asu te raz­iskave. to vsekakor kaže na šibak interes domovine za obravnavano snov v asu, ko je delo izšlo. Pa poglejmo, v kolikšni meri so bili slovenski izseljenski pisci vkljueni v starejše temeljne preglede slovenskega slovstva. Zgodovina slovenskega slovstva v uredništvu lina legiše, ki je izhajala v posameznih zvezkih pri slovenski matici v ljubljani v letih –, izseljenskih avtorjev skorajda ne obravnava. joža MahniŞ v petem zvezku temeljiteje individualno predstavi le etbina kristana (Mahni : –) in vojeslava Moleta (str. –), louisa adamia ome­nja kot Cankarjevega in Finžgarjevega posredovalca v angleškem jeziku (str. in ), kot astnega predsednika slovenskega ameriškega narodnega sveta (str. ), na ve mestih pa najdemo še njegovo omembo v zvezi z Županievim () lankom adami in slovenstvo. tine Debeljak je omenjen kot prevajalec Božanske komedije (str. ), njegovi lanki so citirani v dveh opombah. Ivan Molek, anna krasna in Ivan jontez so omenjeni le kot soavtorji antologije Ameriške povesti, ki je izšla v zDa leta (str. ). v šestem zvezku iste publikacije posvea avtor in urednik lino legiša po nekaj vrstic individualni predstavitvi nekaterih izseljenskih piscev: dotakne se znanstvenega, prevajalskega in pedagoškega dela janka lavrina v nottinghamu (legiša : –), pisateljskega in prevajalskega dela louisa adamia do ľ tridesetih let (str. ) – tudi legiša poleg tega omenja adamia na ve mestih v zvezi z Županievim lankom in t. i. krizo Ljubljanskega zvona, Mirka javornika posebej predstavi (str. –) in ga omenja še na ve mestih, a ne kot izseljen­skega avtorja. Ruda jurec je v tem zvezku predstavljen v treh vrsticah (str. ), na ve mestih je omenjen kot sodelavec predvojnih revij in zbornikov ali citiran v opombah (Meddobje). tudi tine Debeljak je tu vekrat citiran med viri in omenjen kot sodelavec razlinih predvojnih glasil in revij. Med sodelavci Doma in sveta sta od poznejših izseljencev poleg Debeljaka, javornika in vinka Beliia omenjena še stanko kociper in jože krivec (str. –), med sodelavci predvojne Mladike pa Belii, vinko Žitnik in štefan tonkli. kristan, kociper in krivec so omenjeni le v okviru svojega predvojnega dela, podobno tudi Mirko kuni (kot sodelavec predvojne Mladine in urednik otroške strani v Slovencu, str. ) in joža vombergar, ki je omenjen kot lan literarnega kluba (str. ), v nekaj vrsticah pa je predstavlje-no tudi njegovo predvojno dramsko delo (str. ). kot izseljenska pisca sta poleg adamia in lavrina posebej predstavljena v nekaj vrsticah samo Ivan Molek in Ivan zorman. Poudariti pa je treba, da avtor med viri v opombah dovolj pogosto citira povojno slovenskoargentinsko kulturno revijo Meddobje in zbornik Vrednote. viktor smolej v sedmem zvezku omenja kot emigranta samo vinka Beliia (smolej : –), piše pa seveda o njegovem pesniškem in pripovednem delu med drugo svetovno vojno. zorko simi in tine Debeljak sta predstavljena med uredniki Zbornika Zimske pomoi, ki je izšel leta (str. –), slednji še kot urednik Doma in sveta v letih vojne (str. –). Mirko javornik je omenjen kot pisatelj in urednik Slovenskega doma (str. ), karel Mauser kot soavtor Koledarja Mohorjeve družbe za leto (str. ), joža vombergar kot avtor gledališkega dela Voda, ki so ga med vojno uprizorili v ljubljanski Drami (str. ), katka zupani pa kot avtorica prispevka neznan znanec v Ameriškem družinskem koledarju Ľ (str. ). Posebej je predstavljeno pripovedno delo stanka kocipra, jožeta krivca, stanka janežia in zorka simia v vojnih letih (str. –). tudi v prvih sedmih zvezkih Zgodovine slovenskega slovstva, ki je v letih –Ľ izhajala v Mariboru, avtorja jože Poganik in Franc zadravec izseljenskih piscev tako reko ne obravnavata. v šestem zvezku najdemo omembo treh emigrantskih avtorjev v okviru njihovega dela pred izselitvijo. tine Debeljak je omenjen kot kulturni urednik Slovenca (zadravec a: ), kot prevajalec (str. ) in pesnik (str. ), med viri pa so citirani tudi nekateri njegovi strokovni lanki. joža vom­bergar in anton novaan sta omenjena med avtorji satirine komedije v zadnjem desetletju pred vojno (str. , ) in realistine kmetske drame (str. , ). kot izseljenski pisec je omenjen samo Ivan Molek kot avtor enodejanke Na lahke obroke iz leta (str. ). Podobno sta v sedmem zvezku individualno predstavljena samo dva izseljenska avtorja, vinko Belii (zadravec b: ) in anton nova­an (str. –) – pri slednjem izvemo nekaj tudi o njegovem povojnem dramskem delu, omenjen pa je tudi kot pesnik (str. ). kociper je omenjen kot avtor romana Gorianec iz leta (str. ), javornik kot avtor socialne povesti rni breg iz leta (str. ), poleg tega pa so javornik, Debeljak, Belii, novaan in Martin jevnikar citirani kot avtorji lankov, navedenih med viri. kar zadeva predstavitev izseljenskih piscev, pa je povsem druganega pomena Poganikov osmi zvezek te publikacije, o emer bom spregovorila nekoliko pozneje. v zgošeni razliici omenjene publikacije, ki je izšla v eni knjigi leto dni po­zneje (Poganik in zadravec ), avtorja v zadnjem poglavju v okviru sodobne­ga literarnega dogajanja posebej izpostavita obe zamejski skupnosti in zdomsko ter naštejeta naslednje vidnejše sodelavce Meddobja: Debeljaka, Beliia, Mileno šoukal, Mileno Merlak, zorka simia, Rudo jureca, Franceta Papeža in leva Detelo. kristan in adamiŞ sta samo omenjena kot predvojna izseljenska pisca, v delu pa najdemo tudi omembo Moleta in novaana. tako skromen obseg obrav-nave izseljenskih avtorjev v tem delu je navsezadnje razumljiv, saj gre za skrajno zgošen pregled celotne zgodovine slovenskega slovstva. Isto velja tudi za Pregled slovenskega slovstva, ki ga je v tem asu objavil janko kos (). Medtem ko so zamejski avtorji tu sorazmerno dobro vkljueni, so izse­ljenski pisci le na splošno omenjeni v poglavju sodobna književnost med »Drugimi pesniki« – poimensko sta navedena samo tine Debeljak in vladimir kos (str. –) – ter na koncu poglavja o sodobnem slovenskem pripovedništvu, kjer sta imenovana spet samo dva, in sicer simi kot umetniško najpomembnejši (str. ) in Mauser kot najpopularnejši (str. ). Ifigenija zagorinik je oznaena med mlajšimi sodobnimi pesniki (str. ), posebej pa so na kratko predstavljeni še kri­stan (str. ), novaan (str. ) in Mole (str. ) – pri slednjem sta predstavljeni samo njegovi predvojni pesniški zbirki, njegova poznejša avtobiografija () pa tu ni omenjena. tudi v Primerjalni zgodovini slovenske literature istega avtorja () izseljenski pisci tako reko niso obravnavani (z izjemo Moleta in kristana), pa pa je med viri citirano delo Martina jevnikarja. nekatera novejša literarnozgodovinska in leksikografska dela pa obravna­vajo že lepo število izseljenskih avtorjev. jože Poganik (a) je kot prvi že v zaetku sedemdesetih let vkljuil v osmi zvezek pregleda slovenske književnosti kar povojnih slovenskih izseljenskih piscev od nekaj manj kot , obravnava pa jih še loeno od matinih piscev. njegov nain predstavitve je izredno zgošen (povojno izseljensko leposlovje predstavi na desetih straneh), vendar je njegova obravnava dovolj kompleksna in poglobljena, da je lahko že tedaj ponudila zane­sljiva izhodiša za poznejše raziskave. Istega leta je, kot sem že omenila, Poganik predstavil slovensko zamejsko in zdomsko literaturo še v posebni knjižici (Poganik b) – prav temu delu pa danes priznavamo pionirsko vlogo v okviru sodobnih slovenskih študij na podroju izseljenske literature. kar štiriindvajset let pozneje je andrijan lah v sklopu svojih petih zvezkov prironika z naslovom Pregled književnosti (zvezki so izhajali v letih –) objavil peti zvezek Slovenska književnost . stoletja, ki ga je namenil za pouk na srednjih šolah (lah ). Med predvojnimi slovenskimi pisci lah izseljenskih avtorjev ne omenja, od povojnih jih v uvodnem poglavju kultura in književnost Ŕ poimensko našteje , v nadaljevanju pa individualno na kratko predstavi osem avtorjev (enega v poglavju Pesništvo, v katerem so zamejski pesniki mnogo bolje zastopani od izseljenskih, in sedem v poglavju epika v prozi), ki jih tu ne obrav­nava ve loeno od matinih. Istega leta je izšla . izdaja leksikona Cankarjeve založbe v ljubljani Slovenska književnost (kos, Dolinar in Blatnik ); to delo pa vkljuuje že slovenskih izseljenskih avtorjev od predvojnih in povojnih piscev, ki so bili tri leta pozneje individualno predstavljeni v pregledu Slovenska izseljenska književnost (Žitnik in Gluši ). leta je Franc zadravec v Slovenski književnosti II med stotimi avtorji, kolikor jih v tem delu posamezno obravnava v poglavjih Beseda in ustvarjalec, v nekaj vrsticah predstavil tri izseljenske avtorje, in sicer adamia in Molka (str. ) ter Beliia (str. ); pri slednjem izseljen­stvo ni omenjeno. Podrobneje obravnava kristana – tudi kot izseljenskega pisca (str. –), poleg njega pa še Moleta (str. –) in novaana (str. –). Izselitve zadnjih dveh ne omenja. Pri Moletu tudi v zadravevem pregledu beremo samo o njegovem pesniškem delu, o njegovi poznejši avtobiografiji pa – podobno kot v kosovem pregledu – tudi tu ni podatkov. veino predvojnih in nekaj povojnih slovenskih piscev v severni ameriki je bralcem v matinem prostoru predstavila jerneja Petri v spremnih študijah k že omenjeni antologiji, ki je izšla v zaetku osemdesetih let. Prvi celovitejši pregled slovenske izseljenske književnosti v vseh delih sveta od najzgodnejših zaetkov do leta je izšel v sloveniji šele konec devetdesetih let (Žitnik in Gluši ), in sicer v treh zvezkih. eno glavnih izhodiš tega pregleda je odloitev njegovih šest­najstih avtorjev,Á da se izognejo ideološkim kriterijem pri selekciji in ocenjevanju obravnavanih literarnih del. (Prav ideološki kriteriji so namre v veini dotedanjih obravnav izseljenske književnosti postavljali najoitnejše omejitve pri izboru av-torjev, ki so bili deležni obravnave.) v omenjenem pregledu je predstavljenih piscev, ki so v asu svojega bivanja v izseljenstvu objavili nekaj ve kot knjig – ti so individualno predstavljeni v posebnih poglavjih in v bio-bibliografskih do-datkih. Razen tega je v sintetinih poglavjih omenjenih še približno ravno toliko obrobnejših in obasnejših ustvarjalcev, skupaj torej okoli ş piscev razlinih generacij predvojnih in povojnih slovenskih izseljencev. eprav so v dodatku z naslovom Biografije in bibliografije, ki ga vsebuje vsak zvezek, navedene samo knjižne izdaje posameznega pisca in njegove objave v antologijah, vkljuuje to delo poleg literarne analize knjižnih objav obravnavanih piscev tudi predstavitev njihovih revijalnih objav v slovenskem izseljenskem in zamejskem asopisju kakor tudi v tistih periodinih publikacijah, ki so izhajale v domovini, a so bile namenjene slovenskim izseljenskim dopisnikom in naronikom. Pomemben korak v prizadevanjih, da bi emigrantsko slovstvo zasedlo produk- Á avtorji so avguština Budja, lev Detela, Marjan Drnovšek (zgodovinski uvod o izseljeva­nju slovencev v razvite evropske države do druge svetovne vojne), Helga Gluši, alenka Goljevšek, Martin jevnikar, Mirko jurak, taras kermauner, Mihael kuzmi, Igor Maver, Irene Mislej, jerneja Petri, janez stanonik, Barbara suša, zora tavar, janja Žitnik. tivnejše mesto v sodobni slovenski kulturi, znanosti in šolstvu, pa je tudi repre­zentativna vkljuitev njegove obravnave v novo temeljno delo slovenske literarne zgodovine, in sicer v sintetini pregled Slovenska književnost III (Poganik et al. ). obsežno poglavje književnost v zamejstvu in zdomstvu (str. –), ki ga je prispeval jože Poganik, se sicer v precejšnji meri naslanja na avtorjevo obravnavo te snovi v njegovih prej omenjenih delih iz leta . uvodni del poglavja vsebuje kompleksno obravnavo nekaterih osnovnih pojmov, kot so slovenski etnini pro-stor, slovenski kulturni prostor ter zamejska, zdomska in izseljenska književnost.Ă avtor analizira odnos izvenmatinih skupnosti do matinega prostora, vprašanje njihove etnine identitete, prvine, ki njihovo kulturo vežejo z matino kulturo, in tiste, ki ju razloujejo. v naslednjem razdelku med drugim spregovori o »duhovnem genocidu« emigrantske kulture v asu socializma in o posameznih (tudi uspešnih) poskusih kljubovanja temu genocidu, o heterogenosti izhodiš in slovstvenih mo-delov zamejske in zdomske književnosti ter o prvinah izseljenskega slovstva, ki so pomembno razširile tematski razpon slovenske književnosti. na splošno ocenjuje književne standarde zdomske literature kot »povprene«, iz njene koliinsko bo-gate ustvarjalnosti pa izpostavi le pešico literarno relevantnejših piscev (str. ). Dotakne se tudi vprašanja novega vrednotenja zdomske književnosti in njenega spremenjenega položaja v domovini po razglasitvi slovenske države (str. ). v nadaljevanju nekoliko izpodbije lastno sodbo o splošni povprenosti zdomskega leposlovja z ugotovitvijo, da je povojna slovenska skupnost v argentini svojo de­javnost v nekaj letih »dvignila na visoko umetniško in kulturno raven« (str. ). Razdelek zdomske publikacijske možnosti med drugim vsebuje analizo kulturnih in ideoloških usmeritev ter notranjih konfliktov v okviru slovenske kulturne ak­cije in njene revije Meddobje. Poganik v zakljunem delu poglavja oriše literarna izhodiša in znailnosti povojnega izseljenskega slovstva po posameznih deželah priseljevanja, temeljiteje pa predstavi – ob omembi in krajši oznaki še nekaterih – zlasti šest zdomskih piscev: Rudo jureca, povratnika zorka simia, leva Detelo, Franceta Papeža, teda kramolca in vladimirja kosa (str. –). s pripravo sintetine monografije Slovenska izseljenska književnost (Žitnik in GlušiŞ ) in drugimi dosedanjimi (mnogo bolj selektivnimi) obravnavami tega dela nacionalne literature je bila verjetno izdelana ustrezna osnova za nadaljnje, dovolj sistematine analize. te naj z zanesljivimi literarnoestetskimi merili izposta­vijo vse tisto leposlovno delo slovenskih izseljencev, ki ima trajnejšo vrednost, in ga umestijo kakovostnim delom matine literature ob bok, ne pa v loena poglavja.  avtorji so jože Poganik, silvija Borovnik, Darko Dolinar, Denis Poniž, Igor saksida, Majda stanovnik, Miran štuhec in Franc zadravec. Ă jože Poganik v uvodnih opombah (str. ) zmotno ugotavlja: »za njihovo literarno in kulturno dejavnost sta se, bolj ali manj, že ustalili oznaki zamejska in zdomska književ­ nost, uveljavlja pa se za oboje skupaj tudi izseljenska književnost.« takšne rabe izraza izseljenski še nisem zasledila. Izseljenski je lahko sinonim za zdomski (glej poglavje terminološka pojasnila), nikakor pa ne za zamejski. Pridevnik zamejski se namreŞ nanaša na »avtohtone« slovenske manjšine v sosednjih državah, ne pa na slovenske izseljence.  Poganik (et al. ) namre tudi po skoraj treh desetletjih od svoje prve, tudi tedaj loene obravnave izseljenskih piscev (Poganik a; b) še vedno obravnava izseljensko slovstvo loeno od matinega. Po mojem mnenju je smiselno, da v ce­lovitih pregledih slovenske književnosti loeno obravnavamo tiste dele leposlovja, ki jih navznoter povezujejo skupna literarna smer, literarne vrste oziroma zvrsti in morda še skupna tematska izhodiša. slovenska izseljenska in zamejska književnost pa s teh vidikov nista homogeni celoti. nasprotno, ena in druga sta silno raznoliki tako po literarnih smereh kot po obliki in vsebini. Menim, da geografski vidik (nastajanje te literature izven matinega prostora) kljub nekaterim razpoznavnim tematskim, motivnim in snovnim specifikam zunajmatinega leposlovja ni zado­sten kriterij za loeno obravnavo izseljenske ali zamejske literature v sintetinih pregledih slovenske književnosti. Povsem drugaen pomen pa ima seveda priprava samostojnega pregleda izseljenske ali zamejske književnosti z namenom, da im celoviteje evidentiramo njene ustvarjalce in jih pobližje predstavimo slovenski javnosti, esar sintetini pregledi celotne slovenske književnosti ne omogoajo. v primeru izseljenske književnosti je bila ta potreba do nedavnega mnogo izrazitejša kot v primeru zamejskih avtorjev, ki so bili zaradi geografske bližine in tesnejše kulturne povezanosti z matico vsaj v zadnjih desetletjih mnogo ustrezneje vkljueni slovenske literarnozgodovinske preglede kot pa izseljenski pisci. DRuGe znanstvene In stRokovne oBjave v seRIjskIH In neseRIjskIH PuBlIkaCIjaHş ko sem leta in pozneje še leta zbirala podatke za pregled dotedanjih študij o slovenski izseljenski književnosti, je rezultat tega dela prinesel dokaj kon­tinuiran seznam tovrstnih študij skoraj v celotnem povojnem obdobju (Žitnik j. b; d; f). Pri tem je treba upoštevati, da sem v oba omenjena pregleda naelno vkljuila tudi literarnozgodovinske in literarnokritiške obravnave zdomske književnosti, ki so bile objavljene v slovenskem zamejstvu in izseljenstvu. v tem poglavju pa se v celoti omejujem na odnos literarne zgodovine in kritike v matini domovini do zdomskega slovstva. Pregled domaih znanstvenih in strokovnih objav o književnosti slovenskih izseljencev daje precej drugano, mnogo manj kontinui­rano podobo. Povzetek tega pregleda ne prinaša kakšnih presenetljivih spoznanj, temve le potrjuje potek že znane »krivulje« matinega zanimanja za izseljensko književno delo. ta krivulja je seveda znana vsakemu pozornemu bralcu domaih kulturnih revij in prilog ter znanstvenih publikacij s podroja slovenske književne zgodovine. kljub temu verjetno ne bo odve, e oznaim nekatere pomembnejše toke na njenem znailnem loku. Do zaetka osemdesetih let se v slovenski periodiki le redko pojavljajo znan- ş Dela, ki jih v tem poglavju samo naštevam, zaradi bežne omembe niso vkljuena v seznam uporabljenih virov (viri in literatura). stveni in strokovni lanki o izseljenskih piscih. e izvzamemo posamezne prispevke v obeh rednih publikacijah slovenske izseljenske matice, ki sta bili namenjeni pred­vsem izseljencem, zeva v prvem povojnem obdobju v slovenski literarnozgodovinski vedi precejšnja praznina na tem podroju. Razen nekaj lankov o louisu adamiu ob njegovi smrti v zaetku petdesetih let v tem desetletju skorajda ni objav o izse­ljenskih avtorjih. v šestdesetih zasledimo poleg Bajevih bibliografskih lankov v Slovenskem izseljenskem koledarju posamezne znanstvene objave o andreju Bernardu smolnikarju v Sodobnosti (kjer je objavljen tudi znani Bratkov lanek o adamiu) in v znanstveni reviji Acta Neophilologica. v sedemdesetih spet prevladujejo lanki o adamiu, in sicer predvsem v Sloven-skem (izseljenskem) koledarju in Zborniku obine Grosuplje, posamezni tudi v Sodobnosti, Slavistini reviji in Acta Neophilologica, kjer bomo našli poleg študije o adamievem prevajalskem delu tudi prvi znanstveni lanek o delu Mary jugg Molek. v tem obdobju je bilo objavljenih tudi nekaj lankov o ameriških letih smolnikarja in Fistra v Slavistini reviji, Slovenskem koledarju in Fistrovem zborniku. lanka o Mi-leni šoukal (Slavistina revija, ) in vladimirju truhlarju (Prostor in as, ) sta med redkimi primeri domaih obravnav posameznega povojnega izseljenskega pisca v sedemdesetih letih. v reviji Prostor in as je v letih – objavljal kritine eseje tudi slovenskokanadski pesnik in prevajalec tom ložar. leto oznauje pomembno prelomnico na tem podroju, ne le zaradi objavljenega zbornika prispevkov s simpozija o louisu adamiu, njegovih Izbra­nih pisem, druge izdaje Orla in korenin ter znanstvene monografije o njegovem literarnem delu (vse štiri knjige so izšle , torej ob tridesetletnici pisateljeve smrti), temve se po tem letu razširi zanimanje domaih raziskovalcev na slovstvo ameriških slovencev nasploh, o emer priajo objave v Naših razgledih, Slovenskem koledarju, Zborniku obine Grosuplje in drugod. v naslednjih letih se pozornost literarnih zgodovinarjev in kritikov v domovini deloma preusmeri k literarnemu snovanju avstralskih slovencev (o tem pišejo predvsem v Sodobnosti in v razlinih »avstralskoslovenskih« zbornikih) in prekmurski literaturi v zDa (Evangelianski koledar, Znamenje, Slovenski koledar, Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev). Med kakovostnimi znanstvenimi objavami v tem desetletju je predstavitev pisem Marka antona kappusa iz kolonialne amerike v Acta Neophilologica (– in ). Razen tega prinašajo v osemdesetih letih prispevke o izseljenskih piscih znanstveni zborniki Australian Papers, Cross-Cultural Studies, posamezni Zborniki SSJLK, zbornik Slovenski jezik v znanosti in zbornik Dom in svet –á. najizrazitejša prelomnica v zanimanju slovenske literarne zgodovine za izseljenske avtorje pa se nedvomno pokaže z letom , ki v domovini predstav­lja zaetek sedemletne »zlate dobe« za izseljensko književnost (do ). tako » adamiu je že vse od zaetka njegovega literarnega delovanja pripadalo posebno mesto v slovenski kulturi. Že leta je v ljubljani izšel prvi slovenski prevod njegovega dela v knjižni obliki, naslednje leto pa še njegova druga knjiga v slovenskem prevodu. leta sta izšli dve adamievi knjižni deli v materinšini, nato po eno leta , in (. izdaja ), leta pa so v slovenšini izdali kar tri njegove knjige. Ä oster zasuk je seveda opazen le v okviru publiciranja raziskovalnih rezultatov s to tematiko znotraj slovenije, medtem ko sega dejanska preusmeritev znanstvene pozornosti k emigrantski literaturi nekako v sredino predhodnega desetletja. sprio narašajoe zavesti o dotedanji zapostavljenosti izseljenske književnosti v slovenski kulturi, znanosti in šolstvu so zaeli posamezni raziskovalci vse pogosteje opozarjati na nesprejemljivo belo liso, ki je v matinem prostoru prekrivala pozna­vanje narodove literarne ustvarjalnosti v diaspori. Prepriljiva izpostavitev bele lise je delovala kot uinkovit izziv poznavalcem, ki bi jo lahko zapolnili. Izziv so podprle tedanje politine spremembe v domovini, predvsem poskusi uveljavljanja kulturnega in ideološkega pluralizma. takšni pogoji so med drugim spodbudili pripravo kar šestih domaih antologij zdomske književnosti od skupno osmih doslej objavljenih (kot reeno, je vseh šest izšlo v letih –), raziskovalno delo »na terenu«, tj. med samimi izseljenci, in okrepljene stike z zdomskimi pisci, kar je prineslo obilico novega uporabnega gradiva. Pred omi domaih raziskovalcev in kulturnih publicistov se je odprla prostranost bogate zdomske literarne pro-dukcije, ki je s svojo tematsko in oblikovno razgibanostjo, idejno provokativnostjo in presenetljivim estetskim razponom po desetletjih odrinjenosti naposled lahko popestrila tudi kulturno ponudbo v matini sloveniji. v omenjenem sedemletnem obdobju je razen serije komentiranih antologij izšla množica znanstvenih in strokovnih publikacij, ki se deloma ali v celoti posveajo izseljenskim besednim ustvarjalcem, zlasti iz povojne emigracije. Mednje sodijo zbornik Domovina in svet s prispevki simpozija o tinetu Debeljaku, monografska študija Slovenski dunajski krog á–á, katalog razstave Slovenski tisk v zdomstvu po letu áĂ in prva od dveh knjig intervjujev z znanimi rojaki Slovenci za danes, ki med drugim vkljuuje predstavitev trinajstih znanih slovenskih izseljencev, med njimi treh književnikov (vse štiri publikacije so izšle leta ). naslednje leto () je prineslo izid trilogije Slovenski udež v Argentini, knjižico Z argentinskimi Slovenci in zbornik Literature, Culture and Ethnicity. najpomembnejše tovrstne publikacije iz leta so zbornik simpozija Slovenska beseda v angleškem kulturnem prostoru, zbornik slavistinega društva slovenije Vprašanja slovarja in zdomske književnosti, monografija o karlu Mauserju in Bibliografsko kazalo Duhovnega življenja. tudi naslednje leto so v domovini izšle štiri publikacije s tega podroja, od tega dve v okviru štiride­setletnice slovenske kulturne akcije, razen tega pa še Bibliografsko kazalo Meddobja in zbornik simpozija Dunaj in Slovenci. leta je bil objavljen zbornik Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki, leto dni pozneje so izšli posamezni lanki o izseljenskih piscih v zbornikih Jezik in as (zIFF), Razprave II. razreda SAZU in Sooenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje, nekaj izseljenskih piscev pa je bilo predstavljenih v strokovni monografiji Sto slovenskih pripovednikov. Že v zaetku tega plodnega obdobja raziskovanja slovenske izseljenske književnosti, leta (in seveda tudi pozneje), so bili objavljeni lanki o emigrantski literaturi v reviji Jezik in slovstvo in v novoustanovljeni reviji Dve domovini/Two Homelands, kjer se odtlej vrstijo tovrstni prispevki v vsakem letniku. z letom opazimo poveano zanimanje za obravnavo izseljenske književ­nosti pri Novi reviji in reviji , medtem ko Slovenski izseljenski koledar, Sodobnost, Naši razgledi oziroma Razgledi, Zbornik obine Grosuplje, Slavistina revija, Zbornik SSJLK in Acta Neophilologica tudi v naslednjih letih nadaljujejo svojo tradicijo tovr­stnih objav. Podobno, eprav drugae ideološko obarvano tradicijo imajo na tem podroju celjski Mohorjev koledar, Družina in v ožjem okviru tudi koprsko Ognjiše, ki jim še pred zaetkom devetdesetih sledi v odprtosti do zdomske literature novi letni zbornik Dom in svet. navedenim naslovom se v naslednjih letih pridružijo s posameznimi lanki še Srce in oko: Obzornik Prešernove družbe, Prešernov koledar in novomeška Rast, v okviru znanstvene periodike pa Zgodovinski asopis in maribor-ska Znanstvena revija. najizraziteje pa se vrh omenjene krivuljeĽ odraža v rubriki »kultura« v tedanjem Slovencu in Delu, v rubriki »knjižni razgledi« mariborskega Veera, deloma v Dnevniku in celo v Republiki, zlasti pa seveda v najodmevnejši tovrstni slovenski prilogi Književni listi. od leta prednjaita na podroju strokovnih prispevkov o zdomski književnosti v poljudni periodiki zlasti dnevnik Delo in Mohorjev koledar. od leta , ko se je skupina šestnajstih raziskovalcev intenzivno posveala preuevanju emigrantskega slovstva v okviru temeljnega raziskovalnega projekta slovenska izseljenska književnost, katerega rezultat je bil objavljen leta v ome­njeni tridelni monografiji z istim naslovom, beležimo še posebej skokovit porast zanimanja slovenske literarne znanosti in publicistike za izseljenske pisce. avtorji pregleda Slovenska izseljenska književnost so namre v asu svoje raziskave kot njen vzporedni rezultat objavili samo v domaih asopisih, revijah in zbornikih ve sto prispevkov o izseljenskih piscih in njihovem delu ter pri tem spodbujali avtorje nastajajoih leksikonov, ubenikov in sintetinih pregledov slovenske književnosti k vkljuitvi izseljenskih piscev v tovrstna dela. njihova prizadevanja pa so se oitno obrestovala, ne le na podroju vkljuevanja izseljenske književnosti v slovensko literarno zgodovino in kritiko ter na podroju objavljanja izseljenskega leposlovja v okviru osrednjih slovenskih revij in založb, temve, kot bomo videli, tudi na podroju rednih unih vsebin. Ľ omenjeno krivuljo jasno odraža slika (Pomembnejše domae študije o slovenskiizseljenski književnosti, objavljene –) v . delu te knjige (poglavje Izseljenska literarna in publicistina dejavnost v lui statistinih primerjav). Ć slovenska Izseljenska knjIŽevnost v MatIneM šolstvu list papirja • obisk metuljka • pozneje nadaljujem pisanje˝ Med nacionalnimi podroji dejavnosti, ki so v primerjavi z matino umetnostjo, kulturo in humanistiko mnogo bolj toge v smislu kontinuiranega sprejemanja so-dobnih pobud za vsebinske spremembe, je – kljub pogostim formalnim reformam – na prvem mestu slovensko šolstvo, predvsem na osnovni in srednji stopnji, saj v tem pogledu praviloma opazno zaostaja za doseženimi humanistinimi premiki v slovenski družbi. to med drugim potrjuje vsebinska analiza osnovnošolskih in srednješolskih literarnih ubenikov in bralnih vsebin, ki bo prav tako povzeta v nadaljevanju. nekoliko drugaen je položaj na slovenskih univerzah, kjer se sprio tesnejše vpetosti tamkajšnjih uiteljev v raziskovalno dejavnost, literarno kritiko in kulturno publicistiko mnogo izraziteje krešejo kopja med predstavniki razli­nih vsebinskih in metodoloških usmeritev. Pri ugotavljanju stanja vkljuenosti slovenske izseljenske književnosti v univerzitetno študijsko snov sem si poskušala deloma pomagati z vprašalnikom, ki sem ga v asu te raziskave poslala uiteljem na ustreznih oddelkih za jezike in književnosti. osnovno In sReDnje šolstvo od konca druge svetovne vojne osnovnošolske une vsebine za pouk slovenšine niso vsebovale nikakršne obravnave slovenske izseljenske književnosti in je še vedno ne vsebujejo. neprepriljiva izjema je bil odlomek o titovem otroštvu iz slovenske izdaje knjige Orel in korenine louisa adamia, ki je bil še do konca osem­desetih vkljuen v eno od osnovnošolskih beril, bolj zaradi simpatine predstavitve ˝ veneslav šprager, pesniška zbirka Augenblicke / Trenutki, laafeld/Potrna: Pavlova hiša, , str. . Ç nekaterih manj prijetnih znaajskih potez mladega josipa Broza kot pa zaradi predstavitve avtorja odlomka. Prav tako slovenska izseljenska književnost vse do leta ni bila zastopana v srednješolskih ubenikih in berilih za pouk slovenske književnosti. tu so, za primerjavo, glavni slovenski pisci iz zamejstva sorazmerno dobro predstavljeni, medtem ko v obsežnem izboru srednješolskih beril, ubenikov, delovnih zvezkov ter seznamov beril za obvezno in dodatno domae branje vse do preloma tisoletja izseljenskih avtorjev sploh ni – razen v že omenjenem pregledu andrijana laha iz leta , ki pa ga ni med tedanjimi potrjenimi srednješolskimi ubeniki (Glej Filipi ; Pevec Grm in Filipi ). Dokaz, da izseljenski pisci niso bili spregledani v srednješolskih unih vsebi­nah zaradi morebitne nepomembnosti v okviru dokaj zoženega izbora slovenskih književnikov, ki ga zahteva srednješolski nivo obravnave, je prav sorazmerno dobra vkljuenost zamejskih piscev v skoraj vse v devetdesetih letih potrjene in veljavne literarne ubenike, kar je oitno rezultat jasno definiranih vsebinskih smernic za spremembo in dopolnitev srednješolskih unih vsebin pri pouku slo­venske književnosti, ki so bile verjetno oblikovane in sprejete na republiški ravni. k takšnemu sklepanju me je navedlo dejstvo, da so zamejske pisce vkljuili v svoje nove ubenike in berila praktino vsi sestavljalci teh besedil (seveda to velja za ubenike, ki obravnavajo novejšo slovensko književnost). avtorji Berila – Peter kolšek, janko kos, andrijan lah, tine logar in stanko šimenc (berilo je bilo potrjeno za pouk književnosti na srednjih šolah v letih – in ponovno leta ) so vkljuili v . zvezek obravnavo zamejskih piscev Gustava januša, Marka kravosa in Florjana lipuša. janko kos, avtor ubenika z naslovom Književnost: Ubenik literarne zgodovine in teorije (potrjen leta , leta znova potrjen še za deset let kot uno sredstvo za književnost v .–. letniku srednjih šol) omenja v poglavju sodobna lirika zamejska pesnika Gustava januša in Marka kravosa (str. –), v poglavju sodobno pripovedništvo janka Messnerja in Florjana lipuša (str. –), v poglavju sodobna dramatika pa nematinih avtorjev ni. Delovni zvezek in prironik za pouk književnosti v gimnazijah in drugih srednjih šolah Stezice do besedne umetnosti – (potrjen –) avtorice vladimire ko­rošec obravnava v . zvezku med drugim zamejskega pesnika Marka kravosa in pripovednika Florjana lipuša. Podobno je tudi jana kvas v svojem ubeniku za poklicno-tehniško izobraževanje Potovanje besed – (potrjen je bil v letih –) v prvi zvezek Književnost : Ubenik za . letnik triletnih srednjih šol vkljuila obravnavo Florjana lipuša in njegovega najbolj znanega dela. vsaj v domovini najbolj uveljavljeni zamejski avtorji so bili torej bolj ali manj enakovredno vkljueni v okvir slovenske književnosti, kot so jo v omenjenem obdobju spoznavali gimnazijci in srednješolci v sloveniji. za glavne predstavnike slovenske izseljenske literature tega žal ne moremo rei, saj v nobenem od zgoraj navedenih srednješolskih ubenikov in beril ni niti omembe kakega zdomskega pisca. Prvi poskus vsaj bežne vkljuitve izseljenske književnosti v ubenike za slo- ľ venske srednješolce je moja kratka pregledna predstavitev te književnosti, ki je vkljuena v vsebino videokasete Na pragu besedila: posneto gradivo (), ta pa je sestavni del potrjenega in še vedno veljavnega kompleta unega gradiva. najpo­membnejšo prelomnico na tem podroju pa vsekakor predstavlja prispevek Irene novak Popov v srednješolskem ubeniku Branja  (ambrož et al. ). omenjena avtorica je v danes najbolj razširjeno berilo in ubenik za . letnik gimnazij ter šti­riletnih strokovnih šol namre vkljuila v razdelek Pesništvo (sicer še vedno loeno od del matinih avtorjev) besedila že kar petih izseljenskih pesnic in pesnikov, v razdelek Pripovedništvo pa odlomek iz najbolj znanega romana zorka simia. za sklepni del ubenika pa sem imela priložnost prispevati pregledno poglavje sodobna književnost slovenskih izseljencev. unIveRzItetnI štuDIjskI PRoGRaMI v tem delu raziskave sem si poskušala pomagati z vprašalnikom, ki sem ga pred nekaj leti razposlala uiteljem literarnih predmetov na slovenskih univerzah ozi­roma njihovim predstojnikom. ker nisem prejela vseh odgovorov, so podatki o vkljuenosti izseljenskih avtorjev in njihovih del v univerzitetno študijsko snov za sedaj še pomanjkljivi. zato naj zaenkrat oznaim stanje na univerzah samo v nekaj besedah in s pomojo tistih podatkov, ki mi jih je doslej uspelo zbrati brez dodatnega sistematinega preverjanja. kot kaže, sta bila do konca devetdesetih let pri obravnavi izseljenske knji­ževnosti v okviru univerzitetnega študija najdejavnejša dva oddelka ljubljanske Filozofske fakultete, in sicer tedanji oddelek za slovanske jezike in književnosti in današnji oddelek za anglistiko in amerikanistiko. na prvem sta se predvsem v devetdesetih letih ukvarjala z izseljenskimi pisci predvsem Helga Gluši in Igor Grdina, na slednjem pa kar štirje uitelji: janez stanonik, jerneja Petri, Mirko jurak in Igor Maver. to se odraža tudi v številu tamkajšnjih diplomskih nalog, magistrskih del in doktorskih disertacij s podroja izseljenske literature. zanimanje tega oddelka za izseljensko slovstvo je sorazmerno intenzivno predvsem zato, ker so slovenski književniki v zDa, kanadi in avstraliji objavili v angleškem jeziku nekaj leposlovnih del, ki so v literature teh treh najpomembnejših mnogoetninih nacij prispevala del slovenske kulturne tradicije. na obeh omenjenih oddelkih so bili posamezni profesorji dejavni na tem podroju že v osemdesetih letih, še bolj pa od devetdesetih dalje. na današnjih oddelkih za slovenistiko in slavistiko iste fakultete pa je zdaj že nekaj uiteljev, ki spodbujajo študente k raziskovanju slo­venske izseljenske književnosti oziroma izseljanske književnosti drugih slovanskih narodov. v okviru moje omenjene ankete je tedanja predstojnica enega od oddelkov ljubljanske Filozofske fakultete v svojem odgovoru na poslani vprašalnik o vklju-evanju književnega dela slovenskih izseljenskih avtorjev v študijsko snov med drugim zapisala: »študije o književnih delih slovenskih izseljenskih avtorjev zveine ostajajo na pozitivistini, zbiralno-opisovalni ravni in ne vkljuujejo med-kulturne razsežnosti. zato so kritiško nezanimive za obravnavo pri seminarjih, ki terjajo višjo stopnjo kritinega razmišljanja.« eprav gre za pavšalno oceno, ki razkriva precej pomanjkljivo poznavanje dotedanjih raziskovalnih rezultatov, saj oitno ne upošteva pomembnega deleža kompleksnih in poglobljenih študij s tega podroja, deloma soglašam z navedenim pomislekom. kot sem že omenila, so zaradi nezadostne udeležbe literarnozgodovinske vede pri preuevanju izse­ljenske književnosti seveda poskušali zapolniti nedopustne bele lise v poznavanju tega pomembnega podroja narodove ustvarjalnosti nekateri predstavniki drugih humanistinih znanosti, kar se zagotovo kaže tudi v manjši neposredni uporab­nosti njihovih raziskovalnih metod za študente literarnih ved. Menim pa, da ta okolišina ne bi smela delovati kot zavora pri integriranju zdomskega slovstva v obravnavo slovenske in drugih literatur, temve ravno obratno – kot spodbuda oblikovalcem študijskih programov, ki bi prav zaradi ugotovljene pomanjkljivosti morali, v sodelovanju z raziskovalci izven univerz, tem bolj zavzeto poskrbeti za razvoj znanstvenoraziskovalnega dela na tem podroju. vloge vodenega raziskovalnega dela študentov v okviru univerzitetnega študija namre ne vidim le v preuevanju in komentiranju že obstojeih študij, temve, e naj bo to delo ustvarjalno, predvsem tudi v aplikaciji sodobnih razis­kovalnih metod pri preuevanju še neraziskanega gradiva. opažam namre, da se na oddelkih fakultet prav tako burno krešejo med seboj razline raziskovalne metode kot na posameznih znanstvenih inštitutih ali med njimi. Raziskovalci imajo obiajno relevantne razloge za to, da dajejo prednost eni metodologiji pred drugimi. Polemino sooenje razlinih metodologij pa je lahko produktivno, e privede do razširitve preozkih pogledov in metodoloških izhodiš. Posameznik lahko namre vztraja pri izbrani metodi in jo celo razvije do izjemnih razsežnosti v mednarodnem merilu; z vidika širših potreb, ki jih sodobna stvarnost vedno znova postavlja pred posamezno vedo, pa vendarle stagnira. Citirana utemeljitev dokaj zadržanega odnosa do vkljuevanja izseljenskega slovstva v študijske programe zagovarja stališe, da umetniška besedila, ki še niso bila deležna ustrezne »kritiško zanimive« analize in interpretacije, pa ne morejo biti predmet študijske obrav-nave. Moje stališe je ravno nasprotno: raziskovalno delo v okviru diplomskega in podiplomskega študija ponuja dovolj možnosti za kakovostno literarno analizo besedil, ki si glede na umetniško vrednost ali širši kulturni pomen zaslužijo takšno obravnavo. Izbira doloenega predmeta obravnave pri seminarski ali diplomski nalogi se mi zdi tem bolj smiselna, e je bodisi izbrani predmet obravnave ali pa vsaj vidik obravnave nov. sistematino evidentiranje in najosnovnejša literarna umestitev zdomskih pis-cev in njihovih del sta seveda nepogrešljiva osnova za nadaljnje literarne analize, vrednostne sodbe in umestitve v okviru medkulturnih tokov. ker je ta stopnja, namre evidentiranje in literarna umestitev izseljenskih avtorjev, s sintetinimi Ŕ pregledi slovenske izseljenske književnosti in z vkljuitvijo njene obravnave v že omenjena temeljna dela slovenske literarne zgodovine že dosežena, znova pozivam tudi tiste literarne zgodovinarje, ki se z zdomsko književnostjo doslej niso ukvar­jali, da prispevajo svoj delež k enakovredni znanstveni obravnavi pomembnejših literarnih besedil, nastalih v slovenski diaspori, tudi v okviru univerzitetnih štu­dijskih predmetov. kot sem v tej knjigi omenila že v Predgovoru, pa so rezultati raziskav o sloven-ski izseljenski književnosti in kulturi (pa tudi o kulturnem položaju priseljencev v sloveniji) vkljueni tudi v tiste univerzitetne študijske programe, v katerih sem imela priložnost sodelovati od leta . kot reeno, gre za posamezne predmete (slovenska izseljenska književnost in kulturno življenje v izseljenstvu) v okviru individualnih podiplomskih študijskih programov na oddelku za slovenistiko in oddelku za slavistiko Filozofske fakultete univerze v ljubljani, razen tega pa še za izbirne teme (slovenska izseljenska književnost, Cultural life of the immigrant community: specifics and factors of dynamics, Cultural position of the immigrants in Slovenia in Literary work of Slovenian emigrants) v okviru podiplomskih študijskih programov Primerjalni študij idej in kultur ter Joint MA Migration and Intercultural Relations na Fakulteti za podiplomski študij univerze v novi Gorici. Ľ PoloŽaj lIteRaRneGa Dela PRIseljenCev v slovenIjI Lidija Dimkovska knjIŽevno Delo PRIseljenCev v slovenIjI Život stavih U trku bojnog polja Pljusak straha u torbu šarenicu rafale stihova ispaljujem. u jurišu što miriše Trube aneoske zaustavi vreme na livadsko cvee, žalosno jee, elegijskoj bici, bosiljak, tamjan u božjim hramovima košmaru zemaljskom. i voštanicu, sveci plau, Sa crkvenog tornja na rakiju, vino, hadski gromovi tutnje. zvona odzvoniše hleb i proju. svršetak.ľ le malo dosedanjih preglednih študij je posveenih književnemu delu priseljencev v sloveniji (npr. Dimkovska in ; Mugerli a). Maruša Mugerli uvodo-ma ugotavlja, da so med priseljenci v sloveniji tudi številni umetniki in kulturni delavci, ki ustvarjajo na zelo razlinih podrojih. nekateri so ustvarjali že pred prihodom v slovenijo in so se morali po prihodu prilagoditi novemu okolju, drugi so z ustvarjanjem zaeli šele po prihodu v novo okolje in stiku z novo kulturo. ob tem so naleteli na mnoge težave, povezane z novim okoljem, družbo, kulturo, jezikom. nekateri, ki so ustvarjali že v svoji prejšnji domovini, se tam že uveljavili in morda že od prej dobro poznali slovensko kulturo in družbo, so razmeroma hitro prestopili iz izvornega v zanje nov – slovenski kulturni prostor. Drugi so na svoji poti naleteli na mnoge ovire (Mugerli a: ). Prav zato, nadaljuje avtorica, so bili med cilji slovenske kulturne politike v letu , denimo, spodbujanje kulturne dejavnosti in še posebej kulturne ustvarjalnosti manjšinskih skupnosti in priseljencev ter integracija njihovega kulturnega snova­nja v skupni kulturni prostor Republike slovenije kot tudi spodbujanje kulturne dejavnosti v jezikih pripadnikov manjšinskih etninih skupnosti (Naela, cilji, kri­teriji ter posebni ukrepi…: ). v primeru priseljencev in t. i. drugih etninih manjšin gre za skupnosti, ki so organizirane kot društva ali zveze, v katere se vkljuujejo posamezniki, da bi ohranili svojo posebno kulturno identiteto in tako prispevali h kulturni raznolikosti. Poleg skrbi za ohranjanje jezika, kulture in kulturne tra­dicije svojih lanov pripravljajo tudi dokaj odmevne prireditve za širšo javnost, s ľ nebojša Ignjatovi, elegija (odlomek), Beseda: asopis za kulturo, št. (), str. –. katerimi po eni strani opozarjajo nase, po drugi pa bogatijo slovenski kulturni prostor (Drljepan : ). javni sklad Rs za kulturne dejavnosti (v nadaljevanju jskD) je doslej integriral v svoje programe predvsem redno ljubiteljsko kulturno delovanje in ljubiteljske prireditve drugih manjšinskih skupnosti in priseljencev. jskD že dolga leta mono spodbuja predvsem književno ustvarjanje priseljencev v sloveniji, saj že od leta prireja sreanja literatov drugih narodov in naro­dnosti, ki od leta potekajo pod imenom sosed tvojega brega. jskD od leta izdaja tudi revijo Paralele, katere osnovni namen je promocija vseh segmentov kulture s poudarkom na kulturi predstavnikov drugih narodov, ki živijo v sloveniji. Revija si že od zaetkov izhajanja prizadeva, da bi bila multikulturna in odprta za predstavitve znanih in manj znanih kulturnih ustvarjalcev (Paralele : ). Revija je (vsaj v zadnjih letih) pravzaprav zbornik izbranih literarnih besedil, ki prispejo na razpis oziroma ki so bila predstavljena na sreanju sosed tvojega brega in so objavljena v materinšini in v slovenskem prevodu, kar naj bi jih približalo tudi širši slovenski javnosti (Mugerli a: ). ali priseljenski avtorji s svojo udeležbo na festivalu sosed tvojega brega res v zadovoljivi meri vstopajo v širšo slovensko javnost in ali njihova dela s slovensko objavo v omenjeni reviji res dosegajo ta cilj, pa bomo videli v nadaljevanju. ta trenutek živi in ustvarja v sloveniji ve kot priseljenskih književnikov,ż predvsem iz nekdanjih jugoslovanskih republik, zadnje ase pa naraša tudi število pisateljev in pisateljic, ki prihajajo z drugih strani sveta. le majhen odstotek vseh se je uveljavilo in se uveljavlja v okviru sodobne slovenske kulture, kar pomeni, da objavljajo v osrednjih slovenskih literarnih revijah in pri najpomembnejših založbah, se udeležujejo osrednjih literarnih dogodkov in dejavno sodelujejo v osrednjih gibanjih slovenskega literarnega prostora. Drugi priseljenski pisatelji, ki veinoma pišejo v materinšini, pa objavljajo predvsem v omenjeni reviji Paralele in se udeležujejo sreanja sosed tvojega brega. v tem poglavju bo najprej tekla beseda o literarni produkciji, ki so jo najbolj uveljavljeni priseljenski avtorji prinesli s seboj ali jo doslej ustvarili v sloveniji, pa tudi o nekaterih njenih motivno-tematskih in literarnoestetskih znailnostih s poudarkom na vprašanju identitete, ki ga obravnavajo v svojih pesniških, proznih, dramskih in esejistinih delih. Drugi del poglavja bo posveen manj znanim pri­seljenskim piscem v sloveniji. Med izbranimi avtorji se je le pri enem (josip osti) zgodila popolna jezikovna deteritorializacija (Mugerli b: ), saj od leta ż piše poezijo le v slovenšini, v drugih besedilih pa je dvojezien. tudi pri nekaterih drugih se kažejo dvojezini poskusi (stanislava Chrobáková Repar v poeziji, Ismet Bekri« v poeziji za otroke, Rade vukovac v prozi, Žanina Mirevska v drami). Predmet tukajšnje literarne obravnave so predvsem dela, ki so jih avtorji napisali v materinšini, razen del stanislave Chrobákove Repar, ki piše v slovaškem jeziku, in lidije Dimkovske, ki piše v makedonšini, zato so tu obravnavni prevodi njunih ż toliko jih je evidentirala Maruša Mugerli v svojem delovnem gradivu za pravkar nasta­jajoe magistrsko delo. Ä del v slovenšino, ter erice johnson Debeljak, ki piše, toda ne objavlja svojih del v anglešini, razen kratke zgodbe. zaradi svoje obsežne literarne produkcije bo josip osti tu obravnavan le kot pesnik. Priujoe poglavje je mnogo bolj usmerjeno k vsebinski in slogovni obravnavi izbranih del kot prvi del te knjige, ki vkljuuje skrajno zgošen pregled slovenskih izseljenskih avtorjev. Dela slednjih so namre vsebinsko in slogovno opredeljena že v literarnozgodovinskem pregledu Slovenska izseljenska književnost (Žitnik in GlušiŞ ), medtem ko dela priseljenskih piscev v sloveniji še niso bila deležna monografske predstavitve. uvodni del tega poglavja in zakljune ugotovitve (v sklepu), pa vse opombe in še nekatera druga vsebinska dopolnila tega poglavja, vkluno z obravnavo li­terarnega dela lidije Dimkovske, so delo avtorice priujoe knjige, medtem ko je raziskovalne rezultate za glavnino tega poglavja prispevala lidija Dimkovska. Bolj uveljavljenI PRIseljenskI avtoRjI za skupino že uveljavljenih priseljenskih avtorjev (josip osti, erica johnson Debeljak, Ismet Bekri, ana Ristovi, jordan stavrov, ana lasi, stanislava Chrobáková Repar, lidija Dimkovska, Žanina Mirevska), ki jim lahko reemo »elita« med priseljenskimi avtorji (ker so v domaem kraju zasedali višje položaje na družbeni lestvici, Mežnari : ), in hipotetino uveljavljenih priseljenskih avtorjev (Rade vukovac, nebojša Ignjatovi, vladimir veki, ljuben Dimkaroski) je znailna delno homogena struktura poetoloških, estetskih in zunajliterarnih elementov. nekateri med njimi so bolj znani slovenski literarni javnosti. josip osti, ki piše v slovenšini, danes velja za slovenskega avtorja in na mednarodnih literarnih sreanjih po svetu nemalokrat predstavlja slovensko literaturo. ana lasi« je skupaj z janezom Burgerjem napisala scenarij za celoveerni film Ruševine, njena drama Za zdaj nikjer pa je doživela premiero na odru Male drame decembra . stanislava Chrobáková Repar se je uveljavila kot urednica knjižne zbirke Fraktal pri založbi apokalipsa in urednica projekta Revija v reviji. erica johnson Debeljak se je priljubila slovenskemu bralstvu s svojimi kolumnistino-esejistinimi besedili v slovenskih asopisih ter s knjigo Tujka v hiši domainov in knjigo o sreku koso­velu. ana Ristovi je našla svoje mesto v slovenskem literarnem prostoru s svojo poezijo, lidija Dimkovska, ki se od leta redno udeležuje tudi vseh osrednjih slovenskih mednarodnih literarnih festivalov (vilenica, Medana, trnovski terceti, Živa književnost idr.), pa je od leta tudi med lani strokovne žirije vilenica. Drugi, denimo v Bosni uveljavljeni in kanonizirani avtor za otroke Ismet Bekri, še vedno niso popolnoma znani slovenskemu bralstvu. Razen v svojih etninih kontekstih so manj znani tudi ljuben Dimkaroski, Rade vukovac, nebojša Ignjatovi, vladimir veki in jordan stavrov. vsi so predstavniki prve generacije priseljencev, kategorije, ki obiajno ni literarno dvojezina, zato je nji-hov položaj v slovenski kulturi in literarni zavesti (razen v primeru josipa ostija, ki piše v bosanšini in slovenšini) odvisen predvsem od prevodov njihovih del v slovenšino. Dober prevod in znana založba že vnaprej pomenita doloeno mesto v prevodni književni produkciji in povratne literarnoestetske informacije. Dober ali slab prevod in neznana založba (tudi samozaložba) pa velikokrat že vnaprej pomenita zaprta vrata do širšega bralstva. seveda na to vplivajo tako literarni kot zunajliterarni dejavniki, zaradi katerih književno delo priseljencev pripada posebnemu tipu ranljive strukture, ki potrebuje podporo in pomo vseh literarnih institucij v sloveniji. PoezIja s svojo poezijo so se v slovenskem prostoru do zdaj uveljavili predvsem josip osti (Bosna in Hercegovina), ki piše tudi v slovenskem jeziku in ki je ob prihodu v slovenijo leta imel že veliko napisanih, objavljenih in literarnozgodovinsko kanoniziranih pesniških zbirk, razen njega pa še ana Ristovi (srbija), stanislava Chrobáková Repar (slovaška), Ismet Bekri (Bosna in Hercegovina) in lidija Dimkovska (Makedonija). Poleg njih ustvarja v sloveniji še vrsta drugih, ki ob-javljajo predvsem v revijah Paralele in Locutio on-line ter v posameznih zbornikih in antologijah priseljenskih avtorjev, nekateri pa tudi v knjižni zbirki oglej, ki jo izdaja Mariborska literarna družba. Pesniki, ki so prinesli s seboj v slovenijo svoja že napisana, uveljavljena in literarnozgodovinsko kanonizirana dela v svojih državah, so se tako kot v prvi domovini tudi v drugi brez težav zmogli odpreti ustvarjalnim spodbudam, ki usmerjajo sodobno književnost (Žitnik j. : ). Postali so mostovi med svojo staro in novo domovino in kulturo. josip osti, ana Ristovi, stanislava Chrobáková Repar, lidija Dimkovska, jadranka Mati zupani in mnogi drugi se kot preva­jalci in promotorji slovenske literature v svojih matinih državah, torej kot resnini mostovi med dvema kulturama, ravnajo – kar je oitno tudi v njihovih književnih delih, nastalih v sloveniji – po besedah amina Maaloufa: »Bolj ko boste prežeti s kulturo dežele priselitve, bolj jo boste lahko preželi s svojo.« (Maalouf : ) o literarnem ustvarjanju josipa ostijabi lahko napisali nekaj razprav. v tem Ŕ josip osti se je rodil leta v sarajevu, kjer je na Filozofski fakulteti diplomiral iz jugoslovanskih književnosti in srbohrvaškega jezika. velja za enega najboljših in najplo­dovitejših prevajalcev slovenske književnosti (Mugerli a: ). Bil je urednik kulture študentskega lista Naši dani, urednik pri založbi veselin Masleša, tajnik podružnice pisateljev sarajeva in direktor mednarodne literarne prireditve sarajevski dnevi poezije, tajnik Društva pisateljev BiH in urednik revije Books in Bosnia and Herzegovina, predsednik Društva književnih prevajalcev BiH ter lektor/korektor pri založbi svjetlost. od leta živi v sloveniji (v ljubljani in zadnjih trinajst let v tomaju na krasu) kot svobodni umetnik. Med letoma » in Ľ je bil stalni zunanji sodelavec literarne redakcije Radia slovenija, potem pa dve leti kulturni kolumnist asopisa Dnevnik. v okviru dejavnosti kulturnega vikenda otrok iz BiH v vodnikovi domaiji v ljubljani je leta ustanovil Ć poglavju pa bo govora predvsem o njegovem pesniškem delu, napisanem v materin-šini, ko njegova jezikovna identiteta torej še ni bila »deteritorializirana«. osti – prej epik kot lirik – se je od samega zaetka ustvarjanja (njegova prva pesniška zbirka Snokradica je izšla leta ) v bosanskem in tedanjem jugoslovanskem literarnem prostoru izkazoval kot realistien pesnik, ki ima »resninost« za izhodiše svoje poezije (Fogl /: –). Mišljenje in petje sta dialoška elementa njegove poezije v Heideggerjevem pomenu, eš da je »celokupno refleksivno mišljenje – petje, celokupno pesništvo pa – mišljenje« (Heidegger : ). v njegovi poeziji loveški vsakdan ter njegove izkušnje v odnosu s sabo in drugimi prodirajo globoko v loveški obstoj in išejo humanistine odgovore na vprašanja o življenju, smrti, ljubezni, Bogu (»bez ljubavi izumreemo kao dinosaurusi«, iz Tetovirani violinista, ). ostijeva refleksivna in radovedna poezija se tematsko napaja iz svetovne in ljudske mitologije in zgodovine ter iz sveta okrog njega. za vsako posledico v lovekovem bivanju iše višje, filozofske in (meta)fizine razloge, hkrati pa estetska funkcija njegovega pesniškega jezika ne izkljuuje komunikativne, kot tudi njego­ve lokalne motivacije ne izkljuujejo univerzalnih. nedvomno je ostijeva poezija besedilo, ki se lahko navezuje na osebne izkušnje številnih bralcev (Grosman : ), laže prestopa kulturne meje in se laže vtisne v kolektivni spomin bralcev. »tetoviranje« (zaznamovanost pesnika z otroštvom, okoljem, življenjem) kot primarna socializacija, ki je ostija zaradi družinskih venacionalnih korenin že tako zgodaj postavilo v medkulturni položaj, je veliko pripomoglo k pridobivanju njegove medkulturne zavesti (Grosman : ), kar je še najoitneje v njegovih knjigah, napisanih v slovenšini. kriza identitete kot permanentna kriza ponazarja »problematizacijo jaza ali navzonost nenehnega dvoma vase« (škulj : ), znailno za senzibiliteto ustvarjalcev, ki relativnost prostora, potovanja in nomadiz-ma podoživljajo kot antropološko komponento. osti je leta v pesmi Gubilište zapisal usodni verz: »ne znam da li me drugde nešto teže od života eka«, kar se je pozneje, ko se je preselil »drugam« oziroma v slovenijo, potrdilo v verzih, kot so »dokumenta, potvrde, uvjerenja, preporuke, formulari…/ ured za strance, pasoško odjeljenje, vrata, sobe, šalteri…« (Privremeni boravak); »Ma kuda šetao, šetam sarajevskim ulicama«; »Iznova gradim kuu. ni od ega. / ni za koga. / kuu in tri leta urejal zbirko egzil-abc, v kateri je objavil knjig pisateljev iz obleganega sarajeva ali razseljenih iz BiH ter prevode del slovenskih avtorjev. v drugi polovici devetdesetih let je bil urednik za slovenijo revije slovenskega kulturnega društva Ivan Cankar iz sarajeva Zora Cankarjeva, konec devetdesetih pa urednik za poezijo revije So-dobnost (DsP – josip osti). od srede devetdesetih piše v slovenšini, objavljal je v vseh pomembnejših slovenskih literarnih revijah in v mnogih zunaj slovenije. njegova dela so bila uvršena v mnoge antologije in prevedena v številne jezike. tudi sam je avtor ve antologij. od dvajsetih samostojnih knjig poezije, štirih knjig proze in štirinajstih knjig esejev ter literarnokritiških in publicistinih tekstov jih je šest napisal in objavil že v slovenšini: zbirko proze Uitelj ljubezni () ter pesniške zbirke Kraški narcis (), Veronikin prt (), Venost trenutka (), Rosa mystica: med belimi in rnimi lilijami () in Vse ljubezni so nenavadne (). za svoja dela je josip osti prejel celo vrsto literarnih nagrad. od jezika« (Iznova gradim kuu); »Izuiti iznova govoriti ili zauvjek / zašutjeti« (jesam li ostao bez jezika). jezik je hiša bitja, »zatoiše prisotnosti« (Heidegger : ), in osti ve, da brez njega pesnika ni, da pa lahko obstaja poezija kot nadjezik, kakor ga je razumel modernizem. ano RistoviÁ je v objavah v slovenšini dolgo zasledoval biografski stavek, da »živi v notranjem izgnanstvu«. zato je popolnoma naravno, da v svoji poeziji (zlasti v knjigi Život na razglednici) kot vsak izgnanec »testira temeljne pojmove oko kojih se vrti svaiji život, pojmove doma, domovine, obitelji, ljubavi, prijateljstva, profesije, vlastite biografije« (ugreši : ). Že v pesmih, ki jih je prinesla s seboj v slovenijo, je tako kot pri josipu ostiju navzoa intuitivna medkulturna zavest in zavest o tujosti, o notranjem izgnanstvu, ki je lahko element tudi »dokaj popolne integracije« (južni : ). v pesmi novi svetovni red pravi: »posle vekova vežbe / obolevaju od gubljenja identiteta«. Pri Ristovievi je zanimiva perspektiva spolne identitete, ki je ne louje od spola, za razliko od perspektive Chrobákove Repar; Ristovieva namreŞ žensko (tudi sebe) doživlja in opisuje hkrati kot biološki in kot družbeni spol (»nezavisne smo žene. / svojim muškarcima / kuvamo jela kojima su nas nauili / njihovi prethodnici«). Identiteta je »predvsem odraz odnosa, ki ga lovek vzpostavi do samega sebe in do skupine, v kateri živi« (lukšiŞ - Hacin : ), zato verz »Govoriš mi, da se moram navii / na novo agregatno stanje« pomeni nov odnos, tako do same sebe kot do nove skupnosti. »Demon spomina« in »demon pozabe« se pojavita takrat, ko je identiteta v krizi, ko »dvom in negotovost« (Marcus : ) zaznamujeta integracijo: »Moj jezik brži je od mene« (jezik, moj jež), »da bi ljubav imenovao ljubavlju / potrebni su, izmeu ostalog i / geografija navike / i istorija dvadesetine jednog / sasvim obinog poretka i veka«. jezikovne realizacije pesniških slik so najvekrat upodobljene v metonimijah, pesniški ton je velikokrat izpoveden, avtobiografski, njeno poezijo pa lahko zaradi intertekstualnih, metatekstualnih in relativizacije akseoloških, ontoloških in gnoseoloških celot v fragmente oznaim kot postmodernistino. skupna identiteta avtorice in avtobiografskega subjekta (Marcus : ), ki je znailna za poezijo ane Ristovi, je v poeziji stanislave Chrobákove Repar, Á ana Ristovi se jerodila v Beogradu leta . na Filološki fakulteti je zakljuila študij primerjalne književnosti, objavljala je v vseh najpomembnejših srbskih asopisih. Po letu je dolgo asa živela in delala na relaciji ljubljana – Beograd. Bila je udeleženka drugega festivala Dnevi poezije in vina v Medani. v sloveniji je objavljala v najpomemb­nejših literarnih revijah (Literatura, Apokalipsa, Dialogi). Doslej je izdala naslednja dela: Snovidna voda (), Uže od peska (), Zabava za dokone keri () in Život na razglednici (). v slovenšini je izšel izbor njenih pesmi, in sicer v zbirki Meridiani (ljubljana: študentska založba, knjižna zbirka Beletrina, ), v zbirko pa so vkljueni tudi prevodi pesmi lavinie Greenlaw in Michaela Donhauserja. Pesmi ane Ristovi je v slovenšino prevedel aleš ar. leta je v slovenskem prevodu izšlo še njeno delo Življenje na razglednici (ljubljana: luD šerpa, zbirka Žepna šerpa, ). Pesmi v zbirki je prevedla jana Putrle, eseja pa urban vovk (Mugerli a: ).  slovaška in slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka, kritiarka in literarna znanstvenica stanislava Chrobáková Repar se je rodila leta v Bratislavi. tam je konala študij filozofije in estetike na FF uk. na slovaški akademiji znanosti je delala kot raziskovalka ľ ki jo poznamo v slovenskem jeziku (deloma v prevodu, deloma v izvirniku, saj je napisala nekaj pesmi v slovenšini), bolj mistificirana kot resnina. njena poezija se giblje med poetološkimi tokami (meta)fizike, hermetizma, filozofije (femini­stine in eksistencialistine) in jezikovnih performanc, odlikujeta jo notranji ritem in minimalizem pesniškega izraza. lirski subjekt se preliva med zvokom in mislijo, pomen in zvok se s tem dopolnjujeta, spreminjata in brusita med seboj, vse dokler »se ne posrei kombinacija, ki je tako nujna kot matematina formula« (Friedrich : ), tako kot v pesništvu valéryja. Pesniška motivacija Chrobákove Repar so ti-odnosi s svojim ali ljubimevim jazom, lovek vs. jezik, telo kot besedilo in besedilo kot telo, ljubezen, strast, materinstvo, smrt itd. spolna in kulturna iden­titeta sta temi, ki se v poeziji Chrobákove Repar pojavljata skupaj, kot neloljiva segmenta pesniine osebnosti, še posebej ko se njen pesniški ton iz lirinega spre­meni v narativnega, kar je še zlasti opazno v njeni prozi. verzi, kot so »Ženske najbolj živijo / preko svojih slutenj. / njihova kri je krvava / telo telesno / ljubezen ljubezniva«; »ti boš svojim nezvesta« (Chrobáková Repar, Iz skupne zime, ); »Bela je tvoja subverzija« (Parte; glasba pušavskega peska, ), se iz abstrakt­nega pojmovanja eksistence spušajo v konkretni, »ženski« svet, ki je v poeziji (in prozi) Chrobákove Repar vedno ginokritino metanarativen. lidija Dimkovskaje bila že ena vodilnih makedonskih pesnic mlade genera- in tam napravila doktorat na podroju literarnih ved. ukvarja se predvsem z interpretacijo sodobne poezije, simbiotiko kulture in filozofijo jezika ter feministino teorijo. zaposlena je bila na oddelku za estetiko FF uk, kasneje kot samostojna raziskovalka na Inštitutu za slovaško književnost ter odgovorna urednica literarne revije Romboid, ki jo izdaja zveza pisateljskih organizacij na slovaškem. od svoje selitve v ljubljano leta sodeluje z založbo Društva apokalipsa in revijo Apokalipsa, kjer vodi projekt Gender. je odgovorna urednica zbirke Fraktal, aktivna posredovalka slovaško-slovenske kulturne izmenjave, kot ena od dveh soustanoviteljev pa tudi vodi in koordinira mednarodni projekt Revija v reviji, ki danes povezuje literarnih revij iz držav srednje in jugovzhodne evrope. leta Á se je zaposlila na Mirovnem inštitutu v ljubljani (Mirovni inštitut – stanislava Repar). leta je za svojo literarnokritino delo prejela nagrado alexandra Matuške in leta nagrado društva pisateljev slovaške za najboljšo knjigo leta . Med dru­gim je izdala zbirke poezije Zo spolonej zimy (), Na hranici jazyka (, ), Nahá v txní (), knjigo esejev in razprav o jezikih poezije Ohnisko rei alebo mlanlivá h•bka horizontu (), strokovno monografijo Mila Haugová () ter prozni deli Anjelské utópie () in Krutokradma (). v slovenskem prevodu je objavila izbor kratke proze z naslovom Angelske utopije (ljubljana: Društvo apokalipsa, zbirka Fraktal, ), ki ga je v sodelovanju z avtorico prevedla špela švarnel (avtorica dodatnega besedila je liboraoates-Indruchová). leta je Chrobáková Repar v slovenskem prevodu objavila še zbirko kratke proze Iz skupne zime (prevod Barbara korun in Primož Repar, ljubljana: Društvo apokalipsa). Že pred tem je izšlo prav tako v slovenskem prevodu nekaj izborov pesmi iz njenih slovaških zbirk v reviji Apokalipsa. njena dela so prevedena v tuje jezike in uvršena v razline antologije, še zlasti pomembno pa je tudi njeno prevajalsko, orga­nizacijsko in uredniško delo. Ă lidija Dimkovska se je rodila leta » v skopju. na Filološki fakulteti univerze sv. Cirila in Metoda v skopju je leta diplomirala iz primerjalne književnosti in leta na univerzi v Bukarešti doktorirala iz romunske književnosti. od – je sodelovala v televizijski oddaji za kulturo »Mladinski kanal« na makedonski tv in kot literarna kritiarka na makedonskem radiu. v letih – je bila lektorica za makedonski jezik cije, ko se je priselila v slovenijo. objavila je ve odmevnih pesniških zbirk: Rožbi od istok leta skupaj z Borisom avkovskim, za katero je prejela nagrado za pesniški prvenec; Ognot na bukvite leta , Izgrizani nokti leta ter leta zbirko Nobel protiv Nobel, ki je v makedonšini in anglešini izšla tudi v elektronski obliki. Istega leta je v Romuniji izšel prevod izbora njenih pesmi Meta-spanzurare de meta-tei, za katerega je na Festivalu Poesis v Romuniji prejela nagrado za naj­boljšo pesniško zbirko. v slovenskem prevodu sta izšla njen roman Skrita kamera (ljubljana, ) in njena pesniška zbirka Nobel proti Nobelu (ljubljana, ), ki bo predmet priujoe obravnave. Pesmi omenjene zbirke so veinoma napisane v jaz-obliki, pri emer identi­teta pesniškega subjekta ni vedno istovetna s pesniino, najpogosteje pa vendarle sovpadata, in v dialogu s ti-jem (avtoriinim možem, ki mu je zbirka posveena). Prevladujejo besedila, upesnjena v slogu navidez kaotinega asociativnega procesa, ki ga obiajno oznaujemo s terminom tok zavesti. Morda še najznailnejši sad tovrstnega ustvarjalnega postopka je prav pesem z naslovom tok zavesti, v kateri krene avtoriin duhovni sprehod od drobnih lokalnih impresij iz neposrednega okolja (»žerjavica, metla, krušne drobtine v tej sobi«) prek cele vrste samospoznav­nih sfer, kot so raziskovanje svojega odnosa do življenja (»… v tej sobi, v kateri mekam življenje kot robec za solze«); raziskovanje svojega odnosa do boga (»Bog grize samega sebe in tako / prodre do besede Bog«); raziskovanje svojega odnosa do medloveške topline in telesnega stika (»na toplotnem udaru žerjavice, / na krvnem pritisku metle, na kruhu prisegam: / zlahka poljubljam znance. / skoraj se raznežim, ko me v cerkvi kakšna ženska / v zanosu poljubi: 'tetina ljubica, tetina ljubica!' / jaz pa je še nikoli nisem videla«); raziskovanje svojega odnosa do oeta (»toda kako naj poljubim oeta? / kako naj poljubim deblo slive, / ki so jo posušili moji bližnji, le kdo bi jo drug?«); in konno tudi raziskovanje svojega odnosa do moža (»kako bi bila nesrena, a! kako bi bila nepravina, / e bi te prepriala, da je sladko sladko, grenko pa – nemogoe«), da bi navsezadnje sklenila krog in in književnost na Fakulteti za tuje jezike in književnosti univerze v Bukarešti ter vodja razlinih projektov. od je bila urednica za poezijo pri makedonsko-angleški elek­tronski reviji za književnost Blesok (Shine), od urednica za makedonsko književnost pri kulturni reviji BalCanis, od pa urednica za makedonsko književnost pri literarni reviji Sent. objavila je pet pesniških zbirk, roman in antologijo mlajše makedonske poezije.mladi.m@k.poeti. (skopje: Prokultura, ). njena dela so uvršena v ve makedon­ skih pesniških antologij. od leta se udeležuje mednarodnih literarnih sreanj in festivalov v sloveniji, Hrvaški, Romuniji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, zDa, litvi, nizozemski, švedski, na tajvanu, na kitajskem in drugod. je lanica Makedonskega društva pisateljev, makedonskega društva Pen in Makedonskega društva prevajalcev. Poleg cele vrste štipendij je za svoje delo prejela ve literarnih in prevajalskih nagrad. Prevaja v makedonšino, doslej predvsem romunske in slovenske avtorje (med drugim svetlano Makarovi, jurija Hudolina, aleša Debeljaka, Braneta Mozetia in andreja Blatnika). Po letu se je zlasti v Makedoniji uveljavila tudi kot esejistka, od leta pa objavlja eseje tudi v sloveniji in tujini. njene pesmi so prevedene v ve kot petnajst jezikov. Ŕ dala neznatnim asociativnim virom usodni nadpomen banalnosti: »v tako kratkem življenju s tremi možnimi konci: žerjavico, metlo in kruhom.« Makedonska kulturna tradicija ostaja neizpodbiten sestavni del pesniine identitete, pa e si na racionalni in emocionalni ravni še tako prizadeva, da bi se s spoznavno razlembo njenih oblik in pomenov kritino ogradila od nje: »tradicija je tok nezavesti: zato bom, e bom umrla, umrla od smeha.« (tok zavesti) kot izkustvena prvina primarne socializacije je izvorna kulturna tradicija monejša od pridobljenih rezultatov poznejšega nadgrajevanja in problematiziranja zgodnjih vzorcev. tako pesnici, denimo, star makedonski obiaj, da se za boži zamesi v pogao kovanec, da bi potem, ko se peena pogaa razlomi na kose in razdeli, tistemu, ki ga dobi, prinesel sreo v naslednjem letu, služi kot prispodoba njene negotovosti, dvoma vase, prevelikega bremena odgovornosti in usodnosti poslan­stva, ki so ji ga bili namenili njeni bližnji in ki ga je njen lastni duh ponotranjil: »Žerjavi pa so lizali moje gležnje, masirali moja stopala / in me gnetli kot testo za božino pogao. / ko so me dali v prodajo, sem opazila, / da je na etiketi napisa-no: pogaa, ki bo rešila svet. / Pomembno je, da Bog dobi kos s kovancem! toda kako? kako, a.?« (tok zavesti) Pesniin duh je »zarjaveli žerjav«, razpet med »poroni menu: / 'ocvrti mož­gani na tradicionalen nain'« in utopino poslanstvo privilegirane vsespoznavnosti poezije: »Žerjav moj, naj te spustim na zemljo / ali naj te pustim v nebesih?« (tok zavesti) Ista tema (prav takšne razdvojenosti) se pojavlja kot rdea nit tudi v drugih pesmih, npr. v Poetini zakonitosti poroke ali v Praznini: »vidiš, kako ti je cirilica izboljšala vid? / saj sem ti rekla, da me beri v izvirniku, / pa boš videl, kako se bova oboževala, praznovala, /…/ Pojej kaj. Hlebek grizljaj po zunanji strani, / ker je znotraj luknjiast, smrtno nevaren,« ali pa v pesmi Regenerator: »vidiš, e ne bi bil vedno tak skopuh / in bi mi kupil komat, s katerim bi me priklenil k sebi, / ne bi skoila skozi zasilni izhod v reko lethe.« Bistvo ženske razpetosti med preprostim zadovoljstvom ustvene vsakdanjosti in nemirom raziskujoega duha je tema tudi v pesmi št. iz cikla priznanje: »toda jaz nisem abstraktna ženska. / e bi ti lahko zlezla pod kožo, bi imel urejeno presno­vo, / jaz pa bi lahko opazovala svet z omi, / ki jih niso poškodovala tiva v otroški dobi. /…/ naredi mi potko do notre Dame, meni, na pol slepi ženski. / obhajaj me s prstom v usta. / Priznaj me, za vraga, priznaj me.« ali v pesmi št. iz istega cikla: »za nalaš sem stala na glavi celo popoldne / (še srea, da balkanske ženske nimajo glavobolov, / nevropsihiatri pravijo, da je glavobol znailen / za samostojne ženske, ki so ostale same), /…/ Živim v stenski uri in ves dan kukam. / ko noeš vedeti, koliko je ura, / postanem živna in vulgarna: preklinjam in pljuvam.« ali v Morfologiji pravljice: »o, pošast že ve, da je moj spol klet. / Brezasno zibanje soda, v katerega vtaknem glavo kot v komat.« ali v pesmi Budimpešta: »Dimišlji­ja je hoeš noeš dogma, / atrofija vesti, imava pa skupno posteljo,« ali v pesmi Pošteno dekle: »jaz se že ne bojim virginije Woolf, / bojim se lidije Dimkovske. si že slišal zanjo? /…/ je tvoja, tako reko do izrpanosti ne-ženska / (jo je morda soroš sponzoriral, da bo nežna?) / tako reko do negiranja ideje judeje, Medeje, nje same.« ali pa v križanki: »Preveri, še enkrat me preberi, popravi napake, / oblikuj besedilo, oblikuj me s konico / jezika (linguae/parole), ko bo sluznica vzdrhtela, / odtisni žig, prepogni me na dvoje, odpovej se mi/ti, / odpovej se angelu, vprašanjem o življenju in smrti, / vnesi me v križanko in to je vse.« Pesnica opozarja tudi na nelagodni obutek, kadar se v kontekstu medkulturne diskusije (kot najbrž tudi v priujoi razpravi) znajde v vlogi opazovanega objekta. v takšni okolišini postavlja kot boljšo alternativo slavljenju kulturne pestrosti – prej kot svojo hipotetino, a dejansko nikoli doseženo transnacionalnost – raje svojo prvobitno, »naravnejšo« podobo, neobremenjeno s kulturnimi etiketami: »Potem bo še lažje: metoda silva odstrani še tako trdovraten madež / z nazdravljanja med kulturnimi razlikami, /…/ Poskušaj me spremeniti / v naravni pojav, dokler še verjameš v sveto, apostolsko kožico kulture« (obratna perspektiva). Dimkovski bi resnino težko pripisali transnacionalnost. v svoji neizpodbitno ponotranjeni medkulturnosti ima namre kar nekaj trdnih, konstantnih sidriš (makedonsko, pa romunsko, zdaj že tudi slovensko in še par drugih), med njimi pa je makedonsko zagotovo osrednje, saj zavzema prav vse rezervoarje njene ustvarjalne motivacije, od mentalitetnega prek »vrojenih«, z etnino tradicijo povezanih identitetnih prvin pa vse do emocionalnega: »Ženske na pošti so prertavale ime moje države, / le kje drugje bi lahko konala pisma, / e ne v njihovi slavni deponiji?« (kirijelejson) emocionalni odziv se seveda nanaša na mednarodno polemiko glede legitimnosti imena samostojne države Makedonije. tematsko prehajajo njena pesniška besedila od preverjanja lastnega odnosa do boga (evangelij po sebi, tok zavesti…) prek družbenih in intimnih percepcij evropske kulture (»evropa je bar, kjer mi eno koleno boža on, / drugo pa – Go-dotov kazalec« – vstopanje v evropo) ter politino in socialno angažiranih tem do fenomena umetnosti, pa do neznosnega bremena vsega, kar naši najbližji pri-akujejo od nas in našega življenja (stene), in že omenjenega bistva ženske v njeni razdvojenosti med uti in ustvi na eni strani ter duhom na drugi. Posebno mesto med njenimi temami pa vsekakor zaseda njeno notranje »pregnanstvo, imenovano pesništvo«: »savle mi pravi: 'ne boš konala v peici, / v katalogu nuk-a pa tudi ne. / Brez dela ni jela!' / Res? ljubi Bog, koliko stvari! še za samomor ni asa! /…/ Poglejte te razširjene žile! kaj pa koža – pomaranna lupina, / ki je ne odpravi niti najdražji gel proti celulitu? / ali se tako plaa pregnanstvo, imenovano pesništvo?« (Poetika življenja) Med odlomki ocen na ovitku knjige je med drugim objavljena tudi naslednja oznaka izpod peresa elizabete šeleve: »Post-poezija Dimkovske je pozorna, ra­dovedna, komunikativna, odprta izzivom svojega tehno-kulturnega okolja, ki ga spretno vpleta v avtentinost in veplastnost razuzdanih kolažnih vtisov.« lucija stepaniŞ pa je o pesnici zapisala: »suverena, samozavestna, mestoma nonšalantna, celo ekscentrina avtorica, ki jo na vseh koncih razganja od živahne domišljije, je  svojo intimo zapletla v celo vrsto ugank. njeno najbolj notranje doživljanje ostaja zagonetno, bralcu se ponuja kot rebus.« (stepani ) za poetiko Dimkovske je znailna množica medbesedilnih aluzij, med pred­vidljivejšimi znailnostmi njene pesniške retorike pa je že kar ponotranjena raba pojmov, izposojenih iz del kundere (nobel proti nobelu, pesem št. Á iz cikla Priznanje itd.), Ionesca (Plešasta pevka), Becketta (vstopanje v evropo) in dru­gih. Igriva samoironija, razposajena šaljivost, rni humor in navidez brezbrižno poigravanje z najglobljimi stiskami in tegobami loveštva spominjajo na nekatere slovenske izseljenske pesnike (lev Detela, deloma jože Žohar…), temanejši pasusi, tako hermetini, da zmoremo v njih razbrati kvejemu pesimizem in obup, pa na zgodnejšo poezijo veneslava špragerja in zadnje pesmi Milene Merlak Detela. Prevladujoa lahkotna duhovitost njenih miselnih in ustvenih povezav in proti­slovij, subtilna pronicljivost njenih ekspresionistinih in surrealistinih ekskurzov ter nasmejana iskrivost njene pesniške govorice, ki v veini pesmi lidije Dimkovske blažijo usodno resnost njenih pesniških vsebin in jim tako postavljajo sprošujoo protiutež, pa vendarle pomagajo ohranjati ekspresivno dinamiko njene poetike v mejah ne le estetsko zaznavnega, temve tudi emocionalno komunikativnega in racionalno pojmljivega. Ismet Bekriş je pesnik za otroke, ki se je iz Bosne in Hercegovine preselil v slovenijo leta in s seboj prinesel vsaj osem pesniških zbirk za otroke, ki so v Bosni iz njega naredile enega najboljših pesnikov za otroke in enega prvih, »ki so v svoji poeziji govorili o otroku v mestnem okolju« (osti : ). v zadnjem desetletju se v slovenski literarni teoriji veliko govori o t. i. urbani literaturi, kamor, lahko reemo, spada tudi Bekrieva poezija za otroke, toda Bekri še vedno ni dovolj blizu slovenskim otrokom. Pri njem se je zgodil prehod od sfere uspeha (v matini kulturi) v sfero anonimnosti (v novi domovini). za to so krivi predvsem dejavniki, o katerih bo tekla beseda v nadaljevanju. tu bi nakazala osnovne zna-ilnosti Bekrieve poezije za otroke: napisana je predvsem iz perspektive otroka, obravnava socialne teme (»na svakoj pei ista supa, / kad su kolai – svi jedu sku-pa«, pesmi oev kaput in Cipele starijeg brata), pa tudi metaliterarne (o emu da se napiše pjesma), humanistine (Mo djece) in družinske teme (Ruke moga tate) v kontekstu urbanizacije in binarnosti kulture vs. narave (»dok neonke pospano svjetlucaju, / automobili, / kao ožednjeli krokodili, / iz podzemnih aša gumenim slamkama / u kratkim stankama / crnu limonadu pijuckaju«, veliki žur). Pesmi ş Ismet Bekri, književnik, prevajalec in novinar, se je rodil leta v Banjaluki; sedaj živi v Ilirski Bistrici v sloveniji. objavil je številna dela v bosanskem jeziku, med njimi Jutro tate mrguda, Kape uvis, Klupa kraj prozora, Otac s kišobranom, Radnika etvrt, Izabrane pjesme, Pjesme, Skriveno oko, Hrabra zraka, Oevo breme, Grad u nama. v sloveniji je izšla njegova dvojezina zbirka Cipele starijeg brata – evlji starejšega brata (ljubljana: Društvo bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva ljiljan, knjižnica lilium, ) v prevodu Milana Dekleve, avtor dodatnega besedila je josip osti (Mugerli a: ). Ismet Bekri je med drugim prevedel tudi dve kettejevi deli: uj sanje mi (Ilirska Bistri- ca: zveza kulturnih organizacij, ) in Zimska romanca: Pesmi za otroke/Pjesme za djecu (Ilirska Bistrica: zveza kulturnih organizacij, spremna beseda: Ivko spetiŞ -Magajna). so jezikovno preproste, spoznavno duhovite s »svojevrstnim otroškim humorjem« (osti : ): »naviju me tata, mama / ja sam djeak na navijanje«, »naviju me grad i škola / ja sam djeak na navijanje« (Djeak na navijanje). Bekrieve pesmi govorijo o otroški identiteti, ki se zlahka definira z južnievo pozitivno definicijo nadidentitete: »obutenje nadetninosti in nadnacionalnosti, ki je zapopadena v kozmopolitizmu« (južni : ). literatura za otroke in mlade kot najbolj obutljiva in »odgovorna« oziroma notranje angažirana vrsta literature nemalokrat manipulira z otrokovimi ustvi in stališi in se obnaša usmerjeno populistino z doloenim ciljem: hiperpatriotskim, nacionalistinim ali drugim. nasprotno od tega Bekrieva poezija za otroke, porojena in usmerjena v kozmopolitsko razumevanje sveta, vsebuje medkulturno zavest v svojem podtekstu in jo prenaša tudi na tekst in na kontekst, v katerem nastaja. Pozitivni odzivi slovenskega bralstva predvsem na poezijo ostija in Ristovieve kažejo, da so slovenska bralna priakovanja usklajena z njuno literaturo. Menim, da bi tudi Bekri« in Chrobáková Repar s pomojo medijev, ki bi promovirali ve­kulturni diskurz (lukšiŞ - Hacin : ), kar resnino manjka slovenski družbi, izpolnila bralna priakovanja slovencev v medkulturnem položaju. Domoljubna poezija vukovca, Dimkaroskega in Ignjatovia Poezija teh treh pesnikov je povezana predvsem z njihovo primarno kulturo, je do-moljubna in fiksirana na lastno etnino identiteto in na matino državo. za razliko od poezije prvih petih predstavlja bolj zaprt literarni sistem, namenjen bralstvu z isto etnino identiteto, kot jo imajo nosilci pesniških svetov. Domnevam, da je tako zato, ker so ti trije avtorji zaeli intenzivneje pisati šele po preselitvi v slovenijo, ker jim je prav izguba domovine prinesla impulze za književno ustvarjanje (šprager : ) ali ker se je pojem (in vsebina) njihovih etninih identitet izostril v tujem oziroma slovenskem družbeno-kulturnem okolju (lukši-Hacin : ). omejena recepcija njihovih književnih del, v izvirniku ali prevodu, je lahko posledica ne­prepoznavanja izkušenj priseljenskih pesnikov, ki intenzivno (in tudi angažirano) poudarjajo hrepenenje po rojstnem kraju, s strani slovenskega bralstva ali, kot pravi Meta Grosman, »za bralca so praviloma zanimiva le besedila, ki se vsaj v nekaterih sestavinah navezujejo na njegovo lastno izkušnjo« (Grosman : ). Glede na to lahko reemo, da so pesniška besedila Radeta vukovca (Bosna » Rade vukovac, ki je v sloveniji izdal dve dvojezini pesniški zbirki, se je rodil leta v vasi verii pri Banjaluki. Po konani osemletki se je vpisal na srednjo kovinarsko šolo v Banjaluki, nato se je zaposlil v zagrebu, od leta pa živi v šentjurju pri Celju in dela v Celju. Že v osemletki in pozneje v srednji šoli ga je zanimala književnost, še posebej poezija. napisal je prve pesmi in jih objavil v šolskem glasilu. Po letu se je aktivneje posvetil pisanju. objavljal je v glasilih Banjaluki glas, Kozarski vestnik in kasneje tudi v nekaterih slovenskih literarnih revijah (locutio on-line – avtorji: Rade vukovac). Pri­znani kritik in književnik zoran Gluševi iz Beograda je vukovevo poezijo uvrstil Ä in Hercegovina), v katerih pesnik obasno zamenja temo domovine in otroštva (Izgubljeni zaviaj: »sve iste slike / izgubljeni ljudi / u oima im spava / ostavljeni zaviaj«; Podmukli glasovi: »naša sjeanja… / Prate nas kroz vrijeme / što smo ga u nekom / tuem svijetu pustili«) z univerzalnejšimi in duhovito predelanimi temami (kot v pesmi ludnica: »Mene su najviše voljeli / svi su mi rekli / da sam stvarno lud«, ali v pesmi Dim: »zavjese su plakale / od dima / pepeljare pune cigareta / pjevale su na bijelim stolovima /… / negde u dubokoj magli / umirao je ventilator«, vukovac a), zanimivejša za slovenske bralce kot besedila Dimkaroskega,Ľ pri katerem se je personalizacija prostora (Makedonije) razvila do pretiravanj v inten­zivnosti identitete (južni : ): »zvonovi naj tebi glasno pojo / ti, lepotica vardarska, / ne za žalost in slovo, / za polno življenje in radost«; »ognjiše tvoje je najtoplejše / in tudi brez ognja najbolj greje« (Dimkaroski ). otožno-fol­kloristina razpoloženja v poeziji Dimkaroskega postavljajo vprašanje konkretne identitete: kaj je bolj pomembno: biti pesnik ali Makedonec? v poeziji nebojše Ignjatovia˝ (srbija) se domoljubni motivi (itam sudbinu: »ožiljci uspomena / zabolee / u bespuu otuenja«; kad zašume bagremovi: »Iz tuine / umoran / u rodno selo / dooh«) vasih spremenijo v politine (Meta: »nato vrišti / na sav glas: / Predajte se!«), celo v politino-nacionalne (kosovo: »kosovo. / Mit i legenda. / vožd / mog nacionalnog / pesnikog bia«) ali, po drugi strani, v sprošeno družbeno ironine (Birokracija: »niste registrirali / usode«) ali v zbirko književnih del pesnikov in pisateljev, ki živijo v sloveniji in pišejo v srbskem jeziku, Panorama srpske književne rei, ki jo je leta izdalo Društvo srpska zajednica iz ljubljane. v sloveniji sta izšli dve njegovi samostojni deli, in sicer Ranjeni plonici: pjesme – Ranjeni ploniki: pesmi (šentjur: literarno društvo, ) v prevodu Ismeta Bekria, ki je napisal tudi dodatno besedilo k zbirki, in Kameni prsti: pjesme – Kamniti prsti: pesmi (šentjur: literarno društvo, ); delo je prevedel Rado Palir, avtor dodatnega besedila pa je zoran Gluševi (Mugerli a: ). Ľ ljuben Dimkaroski se je rodil leta v makedonskem Prilepu, kjer je konal osem­letko in kasneje srednjo glasbeno šolo v skopju. leta se je priselil v slovenijo in tu konal akademijo za glasbo. Živi v ljubljani, zaposlen je v ljubljanskem snG opera in balet. Igra tudi v makedonski glasbeni skupini strune, snema makedonsko etno glasbo, nastopa in se udeležuje sreanj manjšinskih literatov. z literaturo se je zael resnejeukvarjati leta , objavljal pa je tudi v ve makedonskih literarnih revijah in asopisih (locutio on-line – avtorji). v letih – je v samozaložbi izdal knjigo Makedonski biseri: sto i pedeset narodni pesni, leta pa delo ekor poblisko (ljubljana: sojuz na ma-kedonskite kulturni društva vo slovenija in MkD Makedonija). v slovenskem prevodu je izšlo njegovo delo z naslovom Makedonium: pesmi (ljubljana: samozaložba, ), ki ga je prevedla nada Carevska (Mugerli a: –). ˝ nebojša Ignjatovi« se je rodil leta v vasi Gornja Draguša v srbiji, danes pa živi in dela v koevju. svoje pesmi je objavljal v revijah na Hrvaškem in v sloveniji (med drugim v revijah Vidici, ReŻ mladih, Tok, pa v koroški reviji za leposlovje in kulturo Odsevanja, v Koevskih razgledih in drugod). tudi njegova zbirka pesmi Tragovi vremena: zbirka pesama – Sledi asa: zbirka pesmi (koevje: samozaložba, ) je dvojezina. Pesmi je v sloven-šino prevedel jure Drljepan, spremno besedilo je napisal aleš GuliŞ (Mugerli a:–). Ignjatovi je v dvojezini izdaji (v hrvaškem in slovenskem jeziku) leta izdal tudi pesniško zbirko Susreti – Sreanja v prevodu Berte Bojetu; zbirko je izdal s pomojo svoje delovne organizacije lIk koevje, v kateri je še vedno zaposlen (locutio on-line – avtorji). metaliterarne (Interpretacije: »Postmoderna / u zaokretu / adekvatna je / smislu rei / arbitraža«, Ignjatovi ). Pri vseh treh pesnikih so zapušene domovine idealizirane mentalne kon­strukcije, intenzivno nostalgino so naklonjeni primarnim domovinam in v njiho­vih književnih delih ni velike pozornosti do slovenske resninosti, do slovenske tematske, socialne in miselne plati (še posebej pri Dimkaroskem), zato se s svojimi deli obraajo le na svojo etnino skupnost, ker so prevzeli poslanstvo ohranjanja in krepitve etnine identitete v izseljenstvu (Žitnik j. b: ). Pesniki, ki se mono identificirajo z izvorno kulturo in jo ohranjajo, kar pri nekaterih preide celo v kult doma, domovine in domoljubja, se težko integrirajo v novo kulturo. to bo še posebej oitno pri raziskavi nekaterih drugih priseljenskih avtorjev, ki objavljajo predvsem v reviji Paralele. PRoza najrazpoznavnejša prozna besedila sodobnih priseljenskih pisateljev v sloveniji pripadajo josipu ostiju, jordanu stavrovu, stanislavi Chrobákovi Repar, erici john-son Debeljak in deloma vladimirju vekiu. Raziskava proznega dela josipa ostija bo sledila ob drugi priložnosti, priujoa obravnava pa bo zajela roman Povratnik jordana stavrova (rojenega v srbiji), ki je bil objavljen v srbšini, zbirko kratkih zgodb Angelske utopije stanislave Chrobákove Repar v prevodu v slovenski jezik, zbirko kratkih zgodb Kaj bi ti govoril, Ivan! vladimirja vekia (Hrvaška) deloma v hrvaškem jeziku in deloma v prevodu v slovenski jezik ter kratko zgodbo Black Widow erice johnson Debeljak (zDa), objavljeno v angleškem jeziku. Med temi deli obstajajo tematske in estetske razlike in podobnosti. tematiko življenja »majhnega loveka«, ujetega v strukture jugoslovanskega socializma, pri vladimirju vekiu, tematiko doma pri jordanu stavrovu, tematiko bombaške samomorilke pri erici johnson Debeljak in tematiko ženske izkušnje in jezika pri stanislavi Chrobákovi Repar povezuje motiv identitetne podobe, ki jo vsak avtor/ avtorica avtentino ponuja v svojem delu. v spremni besedi h knjigi vladimirja vekiaľ Kaj bi ti govoril, Ivan! Marjan Pun- ľ vladimir veki« se je rodil leta v kozici v srednji Dalmaciji. šolal se je v vojvodini, zemunu in Beogradu. služboval je v srbiji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini in zadnjih let pred upokojitvijo v Rogatcu v sloveniji, kjer zdaj živi tudi v pokoju. v letih – je sodeloval pri ustanovitvi muzeja na prostem v Rogatcu, kjer je bil oskrbnik in vodnik (locutio on-line – avtorji). veki piše v hrvašini in slovenšini. svoje pesmi je objavljal v Paralelah, Mentorju in Locutio on-line. leta je izdal Pesmi (krapina: ljudevit Gaj), v slovenskem prevodu pa sta izšli tudi zbirka kratke proze Kaj bi ti govoril, Ivan! (Mari­bor: Mariborska literarna družba, zbirka Mariborska literarna družba, ), ki sta jo v slovenski jezik prevedla Željko Perovi« in Marjan Pungartnik, ki je tudi avtor spremne besede, ter dvojezina pesniška zbirka Put kroz Saharu – Pot skozi Saharo (Maribor: Ma-riborska literarna družba, ) v slovenskem prevodu Željka Perovia in s spremno besedo Ismeta Bekria. Ć gartnik (: ) pravi: »literarno gledano gre za neizumetniena, elementarna besedila.« kratke zgodbe vladimirja vekia precej avtentino opisujejo pretekli »jugoslovanski« as in njegovo mentaliteto iznajdljivosti, podkupljivosti, majhnih radosti, revšine in bogastva itd. skoraj za vse je znailna dramska struktura (ek­spozicija, zaplet, razplet, peripetije), ki vnaša napetost v pripovedovanje. verjetno prav zato veki morda bolj sodi k oralni kot k pisni naraciji. Psihološki roman Povratnik jordana stavrova se, etudi je napisan v nevtralni tretji osebi, ziblje med memoarsko in biografsko prozo v politinem kontekstu leta ob napadu nata na jugoslavijo. kot bomo videli, se tudi drama Gde ti živiš? ane lasi odvija v kontekstu istega zgodovinskega dogodka. Glavni junak stavrovega romana, profesor angel, je v poznih letih prisiljen iskati nov dom v starem rojstnem kraju. usoda in drama povratnika, kot dvostranskega izobenca z identiteto homo duplexa, se odvija od sekundarne do primarne in spet do sekun­darne socializacije. elizabeta šeleva se v svoji razpravi negativna utopija doma vprašuje: »ko se gradi, ali ‘ostajamo’ doma ali ‘smo odsotni’ od doma? ali gradimo, da bi imeli Dom ali da ga ne bi imeli, ne da bi se hoteli podrediti privilegirani, samoumevni in brezkonni prikovanosti? ali gradimo, da bi pobegnili im dlje od sebe …?« (šeleva : ) Glavni junak angel gradi, da bi pobegnil im dlje od sebe, ker svojega starega jaza v novem domu ne more ve projicirati. odšel je kot intelektualec z ruralnim poreklom, vrnil se je kot kvazikmet z urbanim življenjem. Roman stavrova ni parabola o vrnitvi blodnega sina, ne daje idealiziranih pogle­dov na domovino (šprager : ) in na dom, povratnika ne vlee k spominu na otroštvo in mladost in k spreminjanju spomina v novo priložnost za življenje oziroma bivanje fiksacija na predemigrantski, ojdipski as, ampak eksistencialna stiska njegove družine. zato je tragien konec loveške drame neizbežen. jezik romana je precej rudimentaren, enostaven; neposrednost pripovedovanja pa obrne ugotovitev, da »prva oseba vedno skriva … skrivnostno tretjo osebo« (Marcus : ), v spoznanje ob romanu stavrova: tretja oseba skriva odkrito prvo osebo. kratka proza stanislave Chrobákove Repar, ki je v slovenskem jeziku izšla pod naslovom Angelske utopije, »predstavlja obeloveške, pa tudi izroilno femi­nistine teme na samo deloma preoranem srednjeevropskem – post-socialistinem in patriarhalnem – polju«, kot pravi v spremni besedi libora oates-Indruchova. v kratkih zgodbah Chrobákove Repar se sreujeta biološki in družbeni spol, ki se vasih med seboj ironizirata in si nasprotujeta, vasih pa se strinjata. »e je spolna identiteta zgolj uinek spora med diskurzivnimi praksami, potem je zgodovinsko specifien produkt, ki pridobi obrise šele znotraj vladajoega režima razpoznavno­sti.« (Biti : ) znotraj proznega sistema Chrobákove sta moški in ženski svet idejno popolnoma razlina diskurza. odnos med njima je najbolje orisan v kratki ż jordan stavrov jev prevodu Petra kuharja v sloveniji objavil tudi roman z naslovom Skrivna zaveza (Grosuplje: Mondena, zbirka Izziv; Maribor: kulturno društvo Mariborska literarna družba, ). avtorja dodatnih besedil sta Goran Gluvi in Marjan Pungartnik(Mugerli a: ). zgodbi nekaj drseih obratov, intertekstualno povezani z jonatanom livingstonom Galebom, le da je pri Chrobákovi jonatan prototip moškega, ideja idealizma in arhetip svobode, livingstonka pa prototip ženske, ideja pragmatizma in arhetip suženjstva (tudi sami sebi). Intertekst kot znailen postmodernistini element je navzo tudi v zgodbi katalog v obliki pisem sylvie Plath, »duhovne sestre« avto-rice. Poigravanje v jeziku, diskurzivni preobrati ter potencirana metaforinost in simbolinost posameznih besed ali stavkov doloajo Chrobákovo kot »pesniško prozaistko«, ki je obutljivejša na zvok kot na vsebino besed. Feministina proza Chrobákove odpira vprašanja o identiteti na enak nain, kot sama književnost priseljencev odpira vprašanje o svoji identiteti. tako ženska kot tudi priseljenska pisava predstavljata zapleteno kategorijo literarnega artefakta, ki vedno znova potrebuje priznanja, ker je »identiteta namre odvisna od priznanj in prepoznanj« (južni : ). o ženski pisavi s stališa ginokritike lahko govorimo tudi v zvezi s kratko zgod­bo erice johnson DebeljakŔ Black Widow. zgodba govori o bombaški samomorilki, islamski teroristki, ki se ne mašuje za ubita otroka iz lastne pobude, ampak kot žrtev kolektivnega subjekta, »ki tradicionalno subsumira v sebi kriterije in kanone moškega naela kot univerzalnega parametra osebe« (šeleva : ). Žrtvena pozicija ženske se doživlja kot naravna distinkcija ženske identitete (šeleva : ), zato rna vdova v zgodbi fatalistino nosi bombo okrog pasu, vse dokler se ne prepozna v ogledalu druge ženske, pripovedovalke, oziroma ne spozna svoje identitete. takrat se pri njej zgodi kulturni preobrat identitete, osvobodi se svoje usode žrtve, pripovedovalko pa obremeni s svojim fizinim in duhovnim bremenom. Ženski subjekt v zgodbi johnson Debeljakove gre skozi iniciacijo telesa (trajnost, narava, biologija) vse do duha (spremenljivost, zgodovina in kultura) (Biti : ). kratka zgodba Debeljakove, napisana v prvi, avtobiografski, in tretji, biograf-ski osebi, ki vedno vsebujeta tako introspekcijo kot tudi poglobljenost v drugo, v druganost, v tujstvo, je sodobno napisano literarno delo, ki se ujema z avtoriinimi esejistinimi besedili, o katerih bo govora v razdelku o priseljenski esejistiki. Ŕ erica johnson Debeljak se je rodila v san Franciscu. na univerzi Columbia v new Yorku je diplomirala iz francoskega jezika in nekaj let kasneje magistrirala iz financ na univerzinew York. Živela je v Parizu in zürichu, od leta pa živi v sloveniji. eseje in kolumne o kulturi in vsakdanjem življenju objavlja v sloveniji, zDa, na Finskem, v Makedoniji, Bosni in na Madžarskem (Mugerli a: ), še posebej pa se je v slovenskih literarnih krogih uveljavila s svojimi angleškimi prevodi del slovenskih avtorjev. v prevodu jane Cedilnik sta v slovenšini izšli njeni deli Tujka v hiši domainov (Maribor: obzorja, zbirka znamenja, ) ter Sreko Kosovel: Pesnik in jaz (ljubljana: študentska založba in liberalna akademija, knjižna zbirka Posebne izdaje, ), v prevodu andreja skubica pa zbirka kratkih zgodb Tako si moj (ljubljana: Mladinska knjiga, ). ľ DRaMatIka Žanina MirevskaÁ in ana lasi sta med redkimi priseljenskimi pisatelji in pisate­ ljicami, ki se uveljavljata v slovenski kulturi s svojo dramsko produkcijo. Izjemno uspešna dramska pisateljica in dramaturginja Žanina Mirevska piše tako v ma- kedonšini kot v slovenšini. nekajkrat je bila nominirana za Grumovo nagrado, leta je za otroško besedilo Dobri Zlobko dobila prvo nagrado na anonimnem nateaju lutkovnega gledališa ljubljana, istega leta na festivalu skuP na Ptuju pa nagrado za dramaturgijo za predstavo Werther&Werther v produkciji Prešerno­ vega gledališa iz kranja. njen dramski in dramaturški opus si zasluži posebno raziskavo, tukaj pa bi le povedala, da so njene drame kompleksne, veplastne in tematsko sodobne, saj se ukvarjajo s lovekom in družbo »tukaj in zdaj«, ki pa sta vselej filozofski kategoriji. ana lasi je skupaj z janezem Burgerjem napisala scenarij za slovenski ce­ loveerni film Ruševine (), ki je doživel velik uspeh. lasieva piše v srbšini, Á Žanina Mirevska se je rodila leta v skopju v Makedoniji, kjer je konala osnovno šolo in gimnazijo. leta je diplomirala na oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo akademije za dramsko umetnost v skopju. v akademskem letu /Ľ se je vpisala na podiplomski študij dramaturgije na akademiji za gledališe, radio, film in televizijo na univerzi v ljubljani in ga leta uspešno konala z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja. Doslej je objavila ve kot trideset znanstveno-esejistinih besedil o gledališu. Poleg svoje znanstveno-esejistine aktivnosti je od leta tudi mednarodno priznana dramska avtorica. njena dramska besedila so bila uprizorjena v profesionalnih gledališih v Makedoniji, sloveniji, Hrvaški, rni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, srbiji, nemiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film. od zaetka podiplomskega študija v sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališi – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na ve kot tridesetih dramskih produkcijah v sloveniji in v tujini. kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na razlinih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival arena – erlangen, nemija; MittelFest – edad, Italija; Mess – sarajevo; Festival Mucsarnk – Budimpešta; Festival Iberoamericano de teatro, Bogota, kolumbija; Mot – skopje; BIteF – Beograd; splitsko ljeto – split; Gledališki festival – Moskva; avignon theatre Festival – avignon, Francija itn. v obdobju – je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na akademiji za dramsko umetnost v skopju. od zaetka je slovenska državljanka, avgusta ji je Ministrstvo za kulturo Republike slovenije dodelilo status svobodne umetnice. Med njenimi pomembnejšimi študijskimi gostovanji v tujini sta gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, london , , in gostova­nje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (zDa), (www.sigledal.org/geslo/%C%BDanina_Mir%C%Devska).  Dramatiarka, scenaristka, dramaturginja, kritiarka, prevajalka in mentorica ana lasi« se je rodila leta v Beogradu. na tamkajšnji akademiji dramskih umetnosti je diplomirala iz dramaturgije in scenaristike. za gledališko igro Gde ti živiš? () je prejela dve nagradi, za dramsko besedilo Za zdaj nikjer pa nagrado Dominika smoleta na Borštnikovem sreanju . v dramsko obliko je prenesla roman andreja skubica Fužinski bluz, ki so ga leta premierno uprizorili v ljubljanskem snG Drama. Med drugim je dramatizirala tudi delo julijana Barnesa Prerekanja, ki so ga premierno upri­zorili v snG Drama v ljubljani (Mala drama) oktobra . njeni najpomembnejši drami sta Gde ti živiš? in Za sada nigde, ki je bila uprizorjena v Mali drami decembra . Prvo je prinesla s seboj iz srbije, drugo je napisala v sloveniji. Drama Gde ti živiš? () govori o »izgubljeni generaciji« v brezperspektivni jugoslaviji pod Miloševievim režimom in pred napadi nata, ki so zaznamovali generacijo »seksa, droge in obupa« na eni strani, in generacijo njenih staršev na dru­gi. otroci in starši v drami ane lasi« stojijo na razlinih straneh. starši so metafora za politini sistem, ker tako kot ta tudi sami uniujejo svoje otroke. vprašanje, ki ga drama postavlja v središe svoje postmodernistine pozornosti, »Gde ti živiš?«, je eksistencialno, ironino in globlje, ne le informativno. z ene strani je retorino, ker potrjuje resninost, ki jo vseh deset likov živi in premišljuje in iz katere ne mo-rejo zbežati niti s ustvenimi, telesnimi ali sintetinimi dopingi, s tem pa potrjuje tudi samoumevnost identitete vseh posameznikov in njihovo skupinsko identiteto. Hkrati destrukturira posamezne identitete in s tem tudi kolektivno identiteto, saj vsi možni odgovori na vprašanje »Gde ti živiš?« ozavešajo potisnjeno osebnost posameznika zaradi kolektivnega utopinega slepila pred resninim svetom. Hrepenenje po druganem svetu, po Drugje, po odhodu v tujino, ki se porodi pri likih mlajše generacije, destrukturira njihovo teritorialno identiteto (južniŞ : ). tako pride do depersonalizacije prostora, v katerem živijo, in želje po novem, neznanem. vprašanje »Gde ti živiš?« je vedno znova kontrapunkt želji po novem, boljšem in neznanem, zaradi tega želja postane sen, v drami pa je edini objekt, ki obstaja, postelja, ki se prilagaja potrebam vsakega posebej. sanje v drami ane lasi postanejo notranji eksil, v katerem liki živijo in obstajajo edino v odnosu z Bogom: »Isidora: andrej, ja verujem u Boga.« (lasi : ) »otac (Isidorin): verovali smo onima koji u Boga ne veruju.« (lasi : ) za obutenje lastne identitete, izgubljene v politino-socialnem kontekstu Miloševieve jugoslavije, liki iz drame Gde ti živiš? potrebujejo Boga oziroma (duhovnega) tujca (Razpotnik in Dekleva : ). Druga drama ane lasi Za sada nigde (–) je po svoje nadaljevanje drame Gde ti živiš?. v Za sada nigde je predstavnica »izgubljene generacije« resni­no odšla, zapustila svojo domovino in prišla živet v drug svet. e je v prvi drami avtorica vztrajala pri srbski resninosti in pri lociranju prostora in asa, se v tej hronotop dogodkov odvija v medprostoru in medasu, kot v sanjah. avtorica svoje besedilo imenuje dreamplay. liki nimajo nacionalne identitete. Glavna junakinja, -letna sara, kot tipina predstavnica sodobnih preselitev ponazarja feminizacijo migracij (Pajnik, lesjak tušek in Gregori : ): »znam samo, da nikad više neu imati dom. /…/ treba mi novi identitet. /…/ Preselila sam se, po mom mišlje­nju prekasno.« Identifikacijsko sidriše v doloenem prostoru (južni : ) se za glavno junakinjo s prestopom meja spremeni v margino, sama pa postane marginalka, izobenka: »split: sari esto govorim da nema centar… Plašim se da u ovom periodu života uopšte ne zna ko je.« v drami ane lasi ne pride do reso- Ŕ cializacije likov, liki so tujci v sebi in v medsebojnem odnosu, živijo med sanjami in resninostjo ali »za zdaj nikjer«. obe drami sta napisani z minimalistinimi dialogi ali monologi, brez nepo­trebnih jezikovnih okrasov, idejno pa liki govorijo drug mimo drugega, odtujenost od sebe in od drugih maje središe oziroma obutek tako lastne kot tudi skupinske identitete. »Izgubljena« ni le generacija rojenih po letu , ampak je izgubljen obutek pripadnosti. likom ostajata le dve možnosti: ali se upreti primarni soci­alizaciji, v kateri so usvojili lastne vzorce, in se resocializirati ali pa se še naprej identificirati s tujci, kar so postali v svoji notranjosti. na gnoseološkem, ontološkem in eksistencialnem podroju drami ane lasi prikazujeta resninost oseb, ki svoje identitete ne jemljejo samoumevno, ampak vedno z doloeno mejo tujosti, ki je »dejansko v vsaki, tudi dokaj popolni integraciji« (južni : ). esejIstIka v slovenski literarni javnosti so bili in so najodmevnejši od vseh esejistinih del priseljencev eseji erice johnson Debeljak, priseljenke iz zDa, ki je postala av-torica ob prostovoljnem izgnanstvu oziroma ob krizi identitete – priseljenka in komentatorka svojega položaja hkrati. vsako izgnanstvo pa je »nemirna aktivnost testiranja vrijednosti i usporeivanja svjetova« (ugreši« : ). njena besedila, napisana v anglešini in prevedena v slovenšino, so bila prvi objavljena v prevo­du, nekatera pa sploh samo v prevodu (razen v slovenskem tudi v makedonskem, srbskem in hrvaškem). zbirka esejev Tujka v hiši domainov se vpisuje v poetiko, ki obravnava fenomen ekspatriacije oziroma migracije in je danes vse pomembnejši del mednarodne literarne in metaliterarne problematike. Diskurzivizacija identi­tete kot glavna os avtoriine pisave jo umeša v vrsto mednarodnih avtorjev, ki jim je blizu e/imigrantska tematika (Dubravka ugreši, slavenka Drakuli, amin Maalouf, Herta Müller, edward said, Cvetan todorov, sorin alexandrescu, poleg kundere, Brodskega, Milosza itd.). v njenih refleksijah niso navzoi patološki pojavi prilagajanja na novo okolje, kulturni šok, ksenofobija, konflikti, nasproto­vanja, negativni predsodki in stereotipi (lukši-Hacin : ). Prej bi rekla, da jih sama vidi okrog sebe v slovenski družbi in jih poskuša razumeti in locirati v slovenski miselnosti, ne da bi jih pri tem ideološko in etino obsojala. Dom, tujina, jezik, osebna identiteta, identiteta otrok so avtobiografsko obar-vane teme, ki v esejih erice johnson Debeljak ponujajo vprašanja in odgovore, premišljevanja in definicije: o meji – »korak ez arobno mejo, in že sem izseljenka, pregnanka, nomadka, selivka« (); o praktini akulturaciji – »uim se govoriti in si pridobivam novo identiteto…« (); o podvojenosti migranta – »slovenska stališa branim pred ameriani in ameriška pred slovenci…« (); ali o dvokul­turni identiteti – »tok kulture, ki sem jo posvojila, me obliva z ene strani, tok tiste, ki se je spominjam in ki se nikoli ne izsuši, vztrajno nadaljuje svojo pot po drugi.« (); »Pretekla in sedanja stvarnost, /…/, to je prispodoba kontrapunktnega bi-vanja v izgnanstvu, ki živi v meni…« () zaveda se vseh plati »prostovoljnega izgnanstva«, tudi odtujitve, znailne za dvojezine in vejezine ljudi: »navsezadnje se boš mogoe znašel razdeljen med dva jezika in kulturi, ne popolnoma zvest ne eni ne drugi, ne isto doma ne v eni ne v drugi,« () ali potrebe identitete po potrditvi: »najbolj vsakdanja od vseh identitet potrebuje potrditev in odobritev še od drugod«, ker je, kot reeno, »identiteta odvisna od priznanj in prepoznanj, ki jih je posameznik deležen v oeh drugih« (južni : ). v svojem eseju koža sveta govori o tem, da je svoje bivanje in identiteto do preselitve jemala samoumevno: »Moja opažanja usredsreena su na osnovne sa­stavne delove identitete – jezik, etniku pripadnost, državljanstvo – ono što veina roditelja uzima zdravo za gotovo. taj neprestani nadzor postao je opsesija. Merim stupnjeve identiteta svoje dece kao što bi im neki hipohondrini roditelj merio promjenu telesne temperature.« (johnson Debeljak b: ) v svoji drugi knjigi Sreko Kosovel: pesnik in jaz johnson Debeljakova z isto medkulturno zavestjo, s ka­tero premišljuje o identiteti, bere in obravnava kosovela v medkulturnem položaju. knjiga je rezultat nenehnega avtoriinega prizadevanja za razumevanje lastne in tuje kulture v stiku in za zavedanje svojega medkulturnega položaja (Grosman : ). v kolumnistinih besedilih johnson Debeljakove (npr. o . septembru ) njene individualne izjave nemudoma postanejo kolektivne kot znailnost manjšinske književnosti (Deleuze in Guattari : ), s tem pa tudi politine in dovzetne za komentarje in pozitivne/negativne kritike slovenskega bralstva. aktiv­na in (samo)kritina esejistika johnson Debeljakove ponuja slovenski resninosti ogledalo in filter, njena ameriškoslovenska besedila pa so zagotovo dvonacionalna in pripadajo tako slovenski kot ameriški književnosti. Manj znanI PRIseljenskI PIsateljI v slovenIjI Manj znani priseljenski avtorji objavljajo predvsem v reviji Paralele, pa tudi drugod, predvsem v spletni literarni reviji Locutio on-line in v glasilih in revijah posameznih priseljenskih društev, med katerimi ima posebno mesto revija Beseda: asopis za kulturo, ki ga od leta izdaja društvo srbska skupnost. Mnogo redkeje pa se ti pisci pojavljajo v drugem periodinem tisku v sloveniji in še manj v osrednjih slovenskih literarnih revijah. Pesniška, prozna in esejistina besedila priseljenskih pisateljev, ki so bila doslej objavljena v reviji Paralele, so veinoma odziv na novo življenje v tuji državi, ki je postala njihova druga domovina. to novo življenje je skoraj vedno prikazano s primerjalne perspektive »starega« življenja v primarni domovini. na motivni in tematski tehtnici spominov in novih izkušenj prevladajo prvi (z deležem ve kot odstotkov), kar na splošno doloa poetiko njihov del. zato je »pogost motiv v njih hrepenenje po domovini, ki je v precejšnji meri idealizirana in nedosežena«  (suliŞ : ). za priseljenske pisatelje – tako kot za vse e/imigrante – je znailno »naravno nagnjenje k hrepenenju po domovini« (Maalouf : ). Hrepenenje po domovini (avsenik nabergoj : ) se v književnih delih priseljenskih pisateljev odraža in izraža veplastno, kot mo ali nemo posameznika, da bi se spoprijel z življenjem v novem okolju, kot tragina usoda, kot hrepenenje po svoj­cih, kot hrepenenje po Bogu, kot hrepenenje po ljubezni, kot nenehno spominja­nje otroštva, mladosti in nasploh preteklosti, kot samota in osamljenost (v verzih trajana jovanovskega-Brdarskega: »težko je biti sam / prijatelj moj / dale…«) (Paralele, /), kot potrjevanje oziroma priznanje in prepoznanje identitete, kot vez s predniki (David tasi piše: »ujem ljudski glas; / vapaj u kamenu. / šapat predaka.«). vasih pa se hrepenenje po rodni grudi sprevrže v popolno zavraanje novega okolja in povzdigovanje starega na raven nacionalnosti ali celo nacionalizma oziroma v kult doma, domovine in domoljubja. v verzih pesnice Mile vlašiĂ »ime / svoje rijeke / izgovorim / da ne sustanem / da ne zalutam« (Paralele, /) ji poimenovanje reke, po kateri pesnica hrepeni, ker je »njena«, daje mo, da se spopade z novimi izzivi tujosti. Pri njej je hrepenenje terapevtska in pozitivna nujnost (samo)identifikacije. v teoriji književnosti je bilo otroštvo vedno oznaeno kot referenna toka pisatelja, pri priseljenskih pisate­ljih pa je to še bolj izrazito, ker je v spominu na otroštvo shranjen tudi spomin na primarno socializacijo posameznika, ki je v tujem okolju relativizirana oziroma je neizogibno podložna resocializaciji. Pri priseljenskih pisateljih pogosto pride do »simptomatinega prekrivanja dveh motivov – doma in otroštva – v nov kronotop otroštva, ki se predstavlja kot izgubljeni raj in neusahljiv ustvarjalni arsenal« (šeleva : ). v pesmi Crvene ogrlice Mile vlaši lahko preberemo naslednje verze: »upih ljepotu / u djetinjstvu svome, / u svijet ponesoh«. Bolj ko posameznik živi izolirano od okolja, v katerem dejansko biva, uspešneje neguje spomine; bolj ko aktivno sodeluje v novem okolju, toliko manj asa preživi v svetu spominov. Prehod iz enega eksistencialnega in psihološkega stanja v drugega je oiten v primerjalni analizi dveh pesmi josipa Baia.ş v prvi z naslovom uspomene (Pa-ralele, /) sta intenzivnost in idealizacija preteklosti in domovine priseljenca v dejanskem stiku s primarno domovino in domanostjo. ko se izseljenec vrne »domov« kot povratnik, doživi kulturni šok. kulturni šok ima poleg negativnega psihološkega pomena za osebo, ki ga doživlja, tudi pozitivnega, saj vodi v zaveda­nje o nepovratni spremembi »domaega« okolja oziroma do nujnega sprejemanja Ă Mila vlaši Gvozdi je avtorica hercegovskega rodu, ki piše tudi v slovenšini. Doslej je objavila osem pesniških zbirk, prevajala pa je tudi slovenske avtorje (zlasti Milo kai). njen ubenik za hrvaški in srbski jezik je bil kar osemnajstkrat ponatisnjen (kuhar ). ş josip Bai se je rodil leta v Županji na Hrvaškem. nižjo gimnazijo je konal v Županji, nato pa tehnino šolo v zagrebu. Po odhodu na specializacijo v švico je tam preživel deset let. od leta živi v velenju. objavil je ve pesniških zbirk: Od godine do godine (zagreb, ), Portreti (velenje, ), Pijani spomini (velenje, ), Izpovedovanja (velenje, ) (locutio on-line – avtorji). lastne integracije v novem okolju. takrat se pri pesniku zane proces »umiranja spominov«, kar je oitno v njegovi pesmi Istina o zidovima: »Izmeu zidova nastanu / mijene, kada dou jedni / a otiu drugi ljudi. / Izmeu zidova nastanu najvee promijene, / kada umiru uspomene.« (Paralele, /) »Medicinska« odvisnost od spomina je najpogostejša bolezen e/imigrantskih pisateljev, ki se niso akulturirali in niso pridobili dvokulturne identitete. (samo)izolacija zaznamuje e/imigranta tako psihološko kot družbeno: »let preživela mnogo sem z ljudmi v tujini, / prijatelja pa nisem našla še med njimi.« (nadežda artamonova Gaji, prevod iz rušine Peter kuhar, Paralele, /) ars poetica e/imigranta je dialoška pesem zakovana vrata jureta Drljepana: »elikom si zakovao / sva vrata / mislima / protjerao uspomene / ubio ežnju / i pomislio / prošlosti nema / slobodan san / a tek onda shvatio / da si zatoenik / u vlastitoj tamnici.« (Paralele, /) nadgrajuje jo realistina percepcija položaja priseljenskih pisateljev, o kateri piše suzanne kiraly Moss: »samo pregledujemo / veraj, jutri; / ponavljamo, preživljamo / naše starodavne strahove.« (Paralele, /) vprašanja o identiteti si postavljajo predvsem avtorji, ki so zbrali pogum, da estetsko funkcijo svoje pisave povežejo z eksistencialno. za razliko od filozofskega iskanja samega sebe kot osebnosti, »kdo sem?«, ki je nasploh znailno za ustvarjal­ce, je v imagologiji priseljenca pomembnejše avtoreferenno vprašanje: »kje sem?« Identificiranje s prostorom in v prostoru zaznamuje vsakogar, ki zapusti primarno domovino. »nisem isti,« pravi vladimir veki (Paralele, /). teritorialna iden­titeta (južni : ) vpliva tudi na doživljanje asa in nemalokrat se zgodi, da e/imigrant zaradi spremembe prostora potrebuje tudi prilagoditev »novemu« asu. znailna je pesem Dušana Cunjaka» odsustvo shvatanja, v kateri pesnik pravi: »Gubim svijest o trenu. Gdje to bivam?« (Paralele, /) Popolnoma uravnovešena in zdrava identiteta, kot to opaža lukšieva, in sicer, da »novo okolje omogoa distanco do izvornega okolja« (lukši - Hacin : ), se kaže v e/imigranstki ars poetiki Mile vlaši Gvozdi: »s roenim gorama / imam svoje djetinjstvo / sa slovenskim gorama / imam svoje potomstvo« (Paralele, /). v tesni povezavi z vprašanjem identitete je tudi vprašanje jezika. Dvojezina avtorica jadranka Mati« zupaniĽ v pesmi jantar metafizino doživlja svoja »dva » Dušan Cunjak se je rodil leta v Banjaluki. v mladosti se je ukvarjal z glasbo, novi­narstvom, kasneje pa s književnostjo in založništvom. v svoji založbi emonica je izdal ve kot sto knjig. na tem mestu naj še posebej izpostavim zbirko za nacionalne manjšine in etnine skupine, ki jo prav tako izdaja v svoji založbi emonica. objavil je tudi ve samostojnih knjig: U prostorima tišine (Beograd, ), Lirika stihova (Beograd, ), Pjesniti i biti (Beograd, ), Preplah v lastni senci (eseji, ljubljana, ) (locutio on-line – avtorji). Ľ Pesnica in prevajalka jadranka Mati zupani se je rodila leta v konjšini v hr-vaškem zagorju. odrašala je v karlovcu, kjer je konala osnovno šolo in gimnazijo. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v zagrebu iz jugoslovanskih jezikov in književ­nosti ter primerjalne književnosti. od leta živi v novem mestu, kjer je zaposlena kot bibliotekarka. Piše v hrvašini in slovenšini, pesmi pa je med drugim objavila v pesniških listih literarnega kluba »Dragotin kette« (, ), v pesniškem zborniku Pejzaži uda (, skupaj z Davidom tasiem, juretom Drljepanom, Dušanom Cunjakom, Ä jezika« in svoji »dve deželi« kot dve plati (dva brata) svoje enotne identitete: »dva jezika brata / sljubljena preko nepokretne slike / zavraaju slojeve žive vode / iz bivše i sadanje magnetske/potresne pokrajine« (Paralele, /). v svojem eseju Paralelni jezik pa opozarja, »da intenzivno življenje i stvaranje na oba jezika znai i bol, i nerazumevanje, i dobrovoljno izgnanstvo, a ponekad i nesreu.« (Paralele, /) vejezikovna izkušnja je dobra za izkazovanje ljubezni: »ljubim te v tu­jih jezikih« (josip Bai, Paralele, /). v primeru otrok, rojenih v dvojezini družini, pa ta predstavlja oviro pri njegovi identiteti: »Dogovorite se ve jednom kako emo da govorimo, koji jezik. ne mogu više ovako.« (slobodanka kocbek, Paralele, /) Biološki in družbeni spol v dizkurzih priseljenskih avtoric je skoraj vedno izenaen, opevanje in hrepenenje po drugem, po dragem, je tradicionalno obarvano in pogosto v zvalniku ti-ja, kar besedilom daje intimno vzdušje. Hiper­personalizacija prostora kot eno od možnih pretiravanj v intenzivnosti identitete (južniŞ : ) je estetska past za priseljenske pisatelje, ki jim je bolj pomembno izpovedati se kot pa povedati. nadežda Gaji, priseljenska pesnica iz Rusije, piše: »si tuja mi, draga slovenija / tvoj svet je z mrežami obdan / (…) / Rusija moja, odpusti, / ker sem od tebe odšla. / pa te ne bom zapustila, verjemi, / spet in spet bom romala k tebi.« (Prevod iz rušine Peter kuhar, Paralele, /.) Marginali­zacija je v tem primeru »samoizolacija v tujem okolju« (lukši - Hacin : ) zaradi neuspele resocializacije. Razen osrednjega motiva domotožja in vprašanja identitete, jezika in življenja v tujem okolju se motivno-tematski diapazon književnih besedil priseljencev v reviji Paralele giblje tudi v drugih literarnih svetovih, v splošnih življenjskih in literarnih temah. zanje se zanimajo predvsem avtorji, ki se, namesto da bi iskali zatoiše v idealizirani preteklosti, raje poistovetijo z dogodki, ki jih obkrožajo. osvobojeni od nenehnega pritiska spominov in preteklosti se trenutku tukaj in zdaj niso odprli le vsebinsko, ampak tudi oblikovno. Rimo in ritem zamenja prosti verz, ki nudi avtorjem vejo svobodo v pesnikovanju, nostalgijo premagujejo s humorjem. zato so njihova književna besedila za slovenske bralce zanimivejša in se v medkulturnem položaju laže berejo. takšne so narativno-lirske pesmi Radeta vukovca v Parale­lah Á (), v katerih je lirski subjekt utelešen v drugi osebi, predmetu, dogodku, kar v povpreju ni znailno za priseljenske avtorje, ki negujejo strogo izpovedno jaz-obliko. takšna so tudi prozna besedila jordana stavrova in dramska besedila Marka jovanovia, ki posameznika postavijo v osrje realistinih dogajanj z vsemi stiskami in preizkušnjami v družbi, družini ali v svoji samoti (Paralele , ). Branislavom Baniem in Ratomirom Iliem), v dvojezinih pesniških listih Iz vode iz sebe (), v zborniku Enaidvajset (), dvojezinem pesniškem zborniku Rijeka rijei / Reka besed () ter v mnogih zbornikih literarnih sreanj pripadnikov drugih narodov in narodnosti, ki živijo v sloveniji. objavlja tudi v nekaterih odmevnejših slovenskih in hrvaških literarnih revijah, kot so Mentor, Rast, Sodobnost, Dolenjski razgledi, Primorska sreanja, Svjetlost in Republika. v hrvašino prevaja tudi slovenske avtorje (Daneta zajca, Milana Deklevo, Borisa a. novaka, tomaža šalamuna, kajetana kovia, evalda Flisarja), nekateri njeni prevodi so izšli tudi v knjižni obliki (locutio on-line – avtorji). urbanizacija literarnih tem in motivov, ironien in duhovit pristop k obravna­vanim temam, postmodernistien in neorealistien val literature, vse te znailnosti sodobne svetovne literature so zajele tudi nekaj priseljenskih avtorjev, ki objavljajo v Paralelah in s kvaliteto svoje pisave izstopajo (poleg jordana stavrova, Radeta vukovca in delno jadranke Mati zupani in jureta Drljepana velja omeniti še emila kurtovia, Mihaila Griarja skeledžija, angusa Reida, Miroslava elerja, Marka jovanovia, Gorana vojnovia, josipa kavko, Željka Perovia). Prevode njihovih del v slovenšino bi lahko objavili v katerikoli literarni reviji v sloveniji, popolnoma bi ustrezali bralnim priakovanjem slovenskih bralcev. Goran vojnovi« npr. v slogu rockovske poezije podaja sliko družbe, v kateri se imata dva rada, in na ironien nain ponazarja odnos družba–ljubezen (Paralele, /). josip kav­ka z maksimalno intertekstualnostjo parafrazira naslove znanih filmov v pesem z ljubezensko tematiko (Paralele, /). Izkušnje loveka v skrivnostih univerzu-ma, postavitev lirskega subjekta v kontekst svetovnih dogodkov in brisanje meja med konkretnim življenjem in umetnostjo so znailnosti poetike angusa Reida˝ (Paralele, /). Poskusi, da bi se predstavili tudi slovenskemu bralstvu in da bi njihova literarna produkcija postopoma zaela postajati del kulturne zavesti širše slovenske javnosti, pa se kljub vsemu kažejo – podobno kot pri avtorjih, ki so se literarno uveljavili že v svoji prvi domovini – tudi pri drugih priseljenskih avtorjih. to se ne odraža le v posameznih objavah njihovih književnih prispevkov v nekaterih osrednjih sloven-skih literarnih revijah, ki se vendarle tu in tam pojavljajo, temve tudi v nekaterih knjižnih objavah njihovih del v slovenskem prevodu oziroma v njihovih dvojezinih pesniških zbirkah. Med slednjimi so, razen že omenjenih, med drugim tudi dvoje­zina zbirka Kroz život – Skozi življenje (Maribor: Mariborska literarna družba, zbirka oglej, ) senade smaji« (Bosna in Hercegovina), Svetlobna reka – Svjetlosna rijeka (novo mesto: titra, ) sare Memi (Bosna in Hercegovina), Ptica selica – Ptica selivka (Maribor: samozaložba, ) Petre P. aleksi (Bosna in Hercegovina) in Uklesan u slova – V rke vklesan (ljubljana: emonica, zbirka za nacionalne manjšine in etnine skupine, ) jureta Drljepana. Med slovenskimi knjižnimi prevodi, ki so bili objavljeni v enojezinih izdajah, pa sta, denimo, pesniški zbirki Paralelni glas (novo mesto: Dolenjska založba, literarna zbirka siga, ) jadranke Mati zupani (Hrvaška), ki je pozneje objavila v slovenšini tudi zbirko Zasuti ocean (Maribor: Mariborska literarna družba, ), in Žarenje (ljubljana: Media Pool, ) Metode Postolski košir (Makedonija) (Mugerli a). ˝ angus Reid se je rodil leta v oxfordu. njegove gledališke igre How to Kill, The trouble with the Dead in Believer so prejele nagrade na festivalu »edinburgh Festival Fringe«, ukvarja pa se tudi s filmom (Brothery Love, The Ring). Med njegovimi samostojnimi knji­gami sta pesniški zbirki The Gift (ljubljana, ) in White Medicine (Maribor, ) ter delo O pomenu revolucionarnega samomora – On The Significance Of Revolutionary Suicide (ljubljana, ) (locutio on-line – avtorji). Ć kRItIške oCene knjIG PRIseljenskIH PIsateljev za splošno poetiko književnih besedil priseljenskih pisateljev so izredno zanimi­ve kritiške ocene njihovih knjig, katerih odstotkov v reviji Paralele so objavili njihovi kolegi, ki so tudi sami priseljenski pisatelji. kulturna izmenjava se odvija le v mejah iste subkulturne pripadnosti, v tem primeru priseljenske in manjšinske. solidarnost ali interes etninih slovenskih kritikov do neslovenskih ne prestopi kulturne meje niti takrat, ko gre za kritiške ocene priseljenskih pisateljev. tako vidimo, da v rubriki »novo na književnih policah« priseljenski pisatelj jure Drljpan piše o knjigah priseljenskih pisateljev Ivice jembriha, Mile vlaši, jadranke Mati zupani in ljubena Dimkaroskega. Priseljenska pesnica jadranka Mati zupaniŞ piše o knjigah priseljenskih pisateljev Ismeta Bekria, josipa ostija, antonije Baksi srnel in jureta Drljepana. Priseljenski pisatelj Ismet Bekri« piše o knjigah prise-ljenskih pisateljev Radeta vukovca in josipa ostija, josip osti pa o priseljenskem avtorju Željku Peroviu. Do leta sta le dva avtorja nepripadnika priseljenske subkulture v sloveniji napisala kritiške ocene o knjigah priseljenskih pisateljev, in sicer aleš Guli o knjigah nebojše Ignjatovia in zlatka kraljia ter Peter kuhar o knjigi jordana stavrova. tako jadranka Mati zupani piše o Bekrievi pesniški zbirki Cipele starijeg brata, da je »zaista poseban doživljaj i za slovenakog itatelja, obogaujui pritom i slovensku književnost za najmlae« (Paralele, /). toda dejstvo je, da je Ismet Bekri slovenskim otrokom še vedno neznan in da je njegov položaj v slovenski kulturi dokaj slab, še posebej, ker gre za avtorja, ki je v Bosni in Hercegovini veljal za enega najboljših pisateljev za otroke. njegova literatura vsebuje kozmopolitsko razumevanje sveta in medkulturno zavest, v sloveniji pa je padel v anonimnost zaradi medkulturnega neodziva s strani slovenskih literarnih institucij. Podobno je s knjižno oceno romana Skrivna zaveza jordana stavrova izpod peresa Petra kuharja: »Pogled iz druganega kulturno-nacionalnega izhodiša na 'slovensko' izkušnjo je v skrivni zavezi bralsko nedvomno dragocen in pri nas redek. Dejstvo je, da je skrivna zaveza tematsko predvsem slovenski roman /…/ in je postal neizpodbiten del slovenskega literarnega obnebja.« (Paralele, /) etudi je celotna poetika jordana stavrova izjemno medkulturna in odprta nove-mu okolju, v katerem avtor živi, tj. sloveniji, in lahko govorimo o prozi stavrova kot o »slovenski« prozi, je jordan stavrov zunaj literarnega kanona in še vedno ne pripada slovenski literaturi. ovira je jezik, v katerem piše. jezik je dejavnik, pri katerem slovenska kultura tako ali drugae vztraja. jure Drljepan je o pesniški zbirki ljubena Dimkaroskega v Paralelah () napisal naslednje: »Pjesme su napisane daleko od Makedonije, ali su ipak pune Makedonije, njenih ljudi i sudbina.« etudi je tako, ljuben Dimkaroski ni ne makedonski pesnik ne slovenski pesnik, kar je precej tipino za avtorje, ki so zaeli ustvarjati šele potem, ko so zamenjali okolje in »zautili željo, da prelijejo vse, kar jih morebiti teži, na papir« (suli : ), in tako so, namesto da bi postali dvonacionalni avtorji, ostali nekje vmes. Poetika prve generacije manj uveljavljenih priseljenskih pisateljev v sloveniji oziroma pisateljev, ki objavljajo predvsem v reviji Paralele, se navezuje predvsem na tradicije, iz katerih izhajajo, in je pogosto fiksirana na rojstni kraj. Dejstvo je, da prva generacija priseljenskih pisateljev v svojih delih pogosto piše o ljubezni do domovine, ki so jo zapustili, o ljubezni do lastnega naroda, jezika, preteklega asa oziroma o vsem, kar je bilo v njihovem življenju ustaljeno. Hrepenenje je ena vodilnih sil v diskurzivizaciji tujstva in druganosti, v katerih so se znašli priseljen-ski pisatelji v tujem okolju. to je še posebej oitno pri avtorjih, ki se ne morejo ali noejo (zaradi nostalgije in identifikacijske krize) poistovetiti s slovensko resni­nostjo in govoriti (tudi) o njej. ostajajo zvesti in se oklepajo nekega starega sveta, ki ga ni ve. velik del tiste priseljenske književnosti, ki je v širši slovenski javnosti manj uveljavljena, pogosto nastaja znotraj priseljenske skupnosti in je njej tudi namenjen, še posebej, ko govori ali izpoveduje skupne stiske, referenne toke in interese, ki niso znailni za etnine slovenske pisatelje in bralce. etudi revija Paralele ni asopis doloene etnine skupnosti, metaforino pred­stavlja zaprto strukturo, v kateri se gibljejo priseljenski in manjšinski avtorji, ki se med seboj berejo in spoznavajo, toda le redko vstopajo v širši, slovenski kulturni prostor. nekateri med njimi so zaeli ustvarjati šele potem, ko so se preselili v slo­venijo. Brez prejšnje knjižne kulture se lahko pri njih pojavi arhaizacija pesniškega jezika, zato se krog njihovih bralcev zoži na etnino strukturo, iz katere izhajajo. sintetiziranje izhodišnih tem leposlovnih del številnih slovenskih zdomskih pi-sateljev, in sicer »razpetost med idilinim spominom na dom in kruto resninostjo novega, tujega okolja« (Žitnik j. : ), se deloma nanaša tudi na poetiko priseljenskih pisateljev v sloveniji. kot se je pokazalo, v reviji Paralele objavlja tudi doloeno število avtorjev, ki izstopajo s kakovostjo svojih literarnih del, s katerimi bi se v slovenskem prevodu lahko predstavili v katerem koli literarnem mediju, a žal zaradi osebnih ali družbenih razmer in odnosa slovenske kulture do neslovenskih ustvarjalcev ne prestopijo kulturne meje revije Paralele ali drugih manj znanih slovenskih literarnih revij. njihova književna dela odlikuje veplasten literarni izraz, refleksiven ton, uporaba najsodobnejših literarnih sredstev in obravnavanje splošnih, globalnih in tudi univerzaliziranih lokalnih tem in motivov, ki so znailni za celotno sodobno svetovno književnost. za v sloveniji manj uveljavljene priseljenske pisatelje je revija Paralele postala »zagotovljeno identifikacijsko sidriše« (južni : ) v slovenskem prostoru oziroma referenna toka njihovega domovanja in njihovega ustvarjanja, v kateri je najbolj izpostavljeno ravno njihovo »obutenje domanosti« na podroju knji­ževnosti kot socio-psihološki element identitete. za potencialno širše priznane priseljenske avtorje so Paralele prej ovira kot pa promocija njihovih del v sloven-skem kulturnem prostoru. Menim, da bo brez dodatnih naporov za integracijo priseljenskih pisateljev v slovensko kulturo oziroma brez branja v medkulturnem položaju, v katerem sodelujejo tudi etnini slovenski bralci, revija Paralele še vedno zagotavljala samo predstavljanje manjšinskih avtorjev njihovim etninim skupno- ľ stim in bo nezavedno getoizirala priseljensko oziroma manjšinsko književnost v sloveniji, etudi je njen namen »kulturna menjava«. za recepcijo književnosti priseljencev ne zadostuje izvirna kultura, le recepcija s strani ciljne kulture zares postavi književna dela priseljenskih pisateljev v sloveniji v medkulturni položaj (Grosman : ). PoloŽaj PRIseljenskIH avtoRjev v slovenskI kultuRI Vsak dan se dokonno odloam za to življenje in ta svet – vem, kaj pomeni biti tu in sprejemam vse: žalosti in veselja, nekdanje in zdanje boje in ves as. Vsak dan – za to življenje, za to resnico.ľ Dela že nekoliko uveljavljenih priseljenskih pisateljev v sloveniji, napisana v mate-rinšini, so namenjena bralstvom v matinih državah pisateljev ali pa – v primeru vekia, Dimkaroskega in Ignjatovia – njihovim etninim skupnostim v sloveniji, prevodi v slovenšino (ali izvirna dela v slovenšini) pa predvsem ali le sloven-skemu bralstvu. Dela bolj uveljavljenih pisateljev, ki jih obravnava to poglavje, so namenjena slovenskemu bralstvu ali pa ne, odvisno od bralnih priakovanj ciljne publike, vendar v sloveniji uveljavljeni pisatelji veinoma delujejo loeno od svojih etninih skupnosti v sloveniji in so njihova dela prej namenjena širši slovenski jav­nosti kot pa (posebej) njihovim priseljenskim rojakom, ki naj bi bili pa sestavni del širšega slovenskega bralstva. kot velja za slovenske izseljenske pisatelje, velja tudi za priseljenske pisce v sloveniji, da je uveljavitev posameznega priseljenskega avtorja v novi domovini pogosto manj odvisna od literarne vrednosti njegovih del kot od njegove indivi­dualne podjetnosti (Žitnik j. b: ). obravnavani uveljavljeni priseljenski pisatelji so odlini poznavalci literarnih in teoretinih tokov, vsi prevajajo slovenska književna dela v svoje materne jezike, vsi delujejo v medkulturnem prostoru svojih ľ France Papež, vsak dan, zbirka Dva svetova, Buenos aires: slovenska kulturna akcija, , str. . Ŕ dveh domovin, njihova identiteta pisateljev je nedvomno dvonacionalna, a do sedaj je bila kot taka priznana edino ostijeva dvojezina literarna pisava. aleš Debeljak se v svojem eseju Koncentrini krogi identitet spominja asov pred razpadom jugoslavije, ko je veina pomembnih slovenskih literarnih del našla svoj krog zainteresiranih bralcev onkraj meja slovenske republike in prihajala med bralce v zagrebu, sarajevu, Beogradu, skopju in drugod. ti bralci niso bili deležni zgolj prevodov zapovedanih klasinih del, pa pa tudi številnih izdaj majhnih založniških hiš, posebnih knjižnih serij, revij in antologij, ki so pogosto in z veseljem izdajale slovenska literarna dela po vsej bivši jugoslaviji. nobenega dvoma torej ni, da hrvaški, makedonski in srbski bralci poznajo slovensko literaturo bolje kot kdor­koli drug izven slovenske države. ob tem pa je treba poudariti, da majhno število slovenskih izdaj oziroma prevodov iz književnosti drugih bivših jugoslovanskih republik pogosto utemeljujejo ravno z bližino jezika, eš da slovenski bralci ta dela berejo v izvirniku, vse pogosteje pa »nekdanji jugoslovani beremo drug drugega v anglešini« (Debeljak : , po Mugerli a: –). slovenska nacionalna literatura odkrito in prikrito pritiska na izbor literar­nega jezika priseljenskih avtorjev oziroma na jezikovno asimilacijo ali popolno izloenost priseljenskih pisateljev, kajti jezik je najpomembnejša ideološka meja in konstanta, ki odloa, ali je nekdo »slovenski« ali tuj avtor, od tega pa so odvisne praktine in teoretine beneficije avtorjev in njihova literarna integracija. jezikov­na diferenciacija priseljenskih pisateljev je glavna ovira njihovega integriranja v slovensko kulturo, ki je v tranzitnem obdobju oblikovanja medkulturne zavesti. tako v statutu Društva slovenskih pisateljev piše: »lan društva lahko postane vsak slovenski pisatelj, pesnik, prozaist, dramatik, esejist, ki piše v slovenšini.« (www.drustvo-dsp.si) v javnem razpisu DsP za štipendije iz naslova knjižninega nadomestila pa: »upravienci morajo imeti stalno prebivališe v Republiki slove­niji ali ustvarjati v slovenšini.« Ministrstvo za kulturo v svojih razpisih za izbor kulturnih projektov na podrojih umetnosti in knjig ter izbor predlogov za bivanje slovenskih ustvarjalcev v stanovanju v Berlinu ali v ateljeju v new Yorku navaja pogoj, da imajo kandidati stalno prebivališe v sloveniji (www.gov.si/mk). nemara bo vendarle treba vztrajati pri spremembi pogoja jezika za pripadnost k doloenemu literarnemu polisistemu, kar bo sprostilo meje nacionalne književ­nosti, pa tudi njene definicije in oznabe. v sodobne antologije slovenske poezije je do zdaj vkljuen le josip osti, ki od leta piše poezijo le v slovenšini. ko bo dojemanje pojma nacionalna (slovenska) književnost ustrezno dopolnjeno, med eno- in dvojezinimi avtorji ne bo ve kulturnega prepada, pretok literarnih del, informacij, vrednotenj in bralnih priakovanj pa bo svobodno krožil in bogatil slovenski literarni prostor in as. kot reeno, naj bi revija za vprašanja kulture pripadnikov drugih narodov, ki živijo v sloveniji, Paralele, predstavljala enojezine in dvojezine priseljenske pisatelje »širši slovenski javnosti«, hkrati pa jih, paradoksalno, nehote zavira na tej poti. Priseljenski pisatelji (razen bolj uveljavljenih) pogosto objavljajo le v Paralelah in drugih publikacijah za manjšinske avtorje, v slovenskem kulturnem prostoru pa so osrednji literarni asopisi Dialogi, Sodobnost, Literatura, Nova revija, Apokalipsa, Primorska sreanja, Poetikon. na moja anketna vprašanja, naslovljena na uredništva omenjenih revij, koliko so književna dela priseljenskih avtorjev navzoa na stra­neh njihovih publikacij (v katerih rubrikah jih objavljajo, e jih, in ali jih loujejo od tujih avtorjev, ki ne živijo v sloveniji, ali ne), kaj je za njih odloilno pri izbiri književnih del priseljenskih avtorjev, e jih pošljejo na njihova uredništva (ali je to izvor avtorja oziroma izvirni jezik, v katerem je delo napisano, kakovost izvirnika in prevoda, kvantiteta idr.) in ali mislijo, da je treba razširiti meje slovenske naci­onalne književnosti in vanjo integrirati tudi književna dela priseljenskih avtorjev, ki ne pišejo v slovenšini, je prispel le odgovor Literature: . književna dela priseljenih avtorjev objavljamo obasno, za to nimamo predvidene posebne rubrike. Priseljeni avtorji tako gostujejo v naših rednih rubrikah kot so uvodnik, kritika, Refleksija. Pri objavah proznih in pesni­ških tekstov pa nastane problem, ker sta rubriki Poezija in Proza namenjeni izkljuno objavam izvirne produkcije ki nastaja v slovenskem jeziku (in ne prevodom), zato se priseljeni avtorji (razen redkih izjem, ki sasoma zanejo pisati v »priselitvenem«, torej v tem primeru slovenskem jeziku, kot npr. josip osti in potem objavljajo kot avtorji, ki pišejo v slovenšini) po uredniških kri­terijih ne glede na kakovost in ne glede na dejstvo, da bivajo v matini državi izdajatelja revije ne uvršajo v omenjeni rubriki. to gotovo predstavlja doloen (ekonomski oziroma socialni) problem za te avtorje, saj je uredniška praksa, da se jih obravnava enako kot »tuje avtorje«, in lahko objavijo v prevodnih rubrikah, ki so temu namenjene (Druge celine, zadnja izmena), praviloma so sicer objavljeni obsežneje, ampak le enkrat. . Pri izbiri njihovih del je (iz­vzemši že omenjeni problem vnaprejšnjih uredniških konceptov, oz. okusov posameznih urednikov) relevantna le kakovost. . v zvezi z uvršanjem del priseljenskih avtorjev, napisanih v neslovenskem jeziku, v slovenski literarni kanon pa se zadeva nekoliko zaplete, saj književnost vsaj v tolikšni meri, nemara pa še precej bolj (in odloilneje) kot prostor doloata ravno jezik in v njem napisana literarna tradicija. Resnina literarna integracija, pretok sodobnih literarnih pisav, tako domaih kot tujih, in literarna politika, ki v sebi združuje mo, privilegije in status, se od­vijajo na straneh omenjenih revij, revija Paralele pa ostaja zunaj kljunih literarnih dogodkov veinske slovenske in mednarodne literature. »Moramo upoštevati, kje ljudje govorijo, znotraj ali zunaj privilegiranega prostora, in ali ta prostor zago­tavlja, da se razline skupine medsebojno poslušajo.« (lukši - Hacin : ) Primerjava Paralel z osrednjimi literarnimi revijami kaže, da se skupine (avtorji in bralci) v Paralelah in skupine (avtorji in bralci) v drugih literarnih revijah med-sebojno ne poslušajo, ne berejo in ne delujejo v istem literarnem kontekstu, kar velja tudi za odnos med festivalom sosed tvojega brega in osrednjimi slovenskimi mednarodnimi literarnimi festivali. »v zahodni evropi in s svetom evrope raz-  vijamo medkulturnost od sedemdesetih let dalje v kontekstu, v katerem kulturna pluralnost v glavnem izhaja iz migracij; ta koncept pa se je razširil iz izobraževalne sfere.« (Rey-von allmen : ) v sloveniji se koncept medkulturnosti, ki izhaja iz migracij, tudi po tridesetih letih od njegove uvedbe v evropi še ni mogel razširiti iz izobraževalne sfere na druga podroja, saj je, denimo, tudi razvijanje medkulturnih kompetenc v slovenski vzgoji in izobraževanju – kljub nekaterim pred nedavnim uspešno zakljuenim projektom na tem podroju – še vedno v povojih. etudi je namen Paralel in festivala sosed tvojega brega spodbujati medkul­turnost, je dejstvo, da so slovenci do njiju le strpni, brez medkulturne zavesti, ki je nujna, da takšne dejavnosti ne bi padle v parakulturnost ali zgolj predstavljale toleranni prag neke kulture. verjetno bi bilo za priseljensko literaturo najbolje, e bi Paralele ostale literarni medij za izvirna dela, omenjene literarne revije pa bi podpirale in objavljale prevode književnosti priseljencev v slovenšino. Festival sosed tvojega brega ima podobno vlogo v promoviranju književnosti priseljencev. na osrednjih mednarodnih literarnih festivalih, kot so vilenica, Medana, Živa književnost, trnovski terceti, se med udeleženci najdejo le »elitni« priseljenski avtorji, ki na njih predstavljajo svoje matine države in literature (josip osti je dobil nagrado vilenice kot bosanski pisatelj). vsaj polovica priseljenskih avtorjev izpolnjuje estetska literarna priakovanja bralstva oziroma se vklaplja v literarno socializacijo slovenskih bralcev. Žal pa njihova literarna produkcija (funkcionalno) bogati le njihove avtentine etnine kulture, ne more pa bogatiti slovenske nacional­ne kulture kot take, saj ta brez notranjega kulturnega pretoka ne more obstajati. »v medkulturnih stikih je bistvena literarna interferenca, tak odnos med li­teraturami, pri katerem izvorna literatura postane vir posrednih ali neposrednih izposoj v ciljni literaturi,« ugotavlja Dovi (: ), ko povzema in komentira osrednje kategorije even-zoharjeve polisistemske teorije. v nadaljevanju njegove razprave (prav tam) beremo: Pri izposojanju ne gre le za posamezne tekste ali modele oziroma repertoar /…/. vsaka mlada literatura se vzpostavi na podlagi interferenc, ta odvisnost od tujih vplivov pa lahko traja dolgo, kar je znailno za manjšinske [tudi »priseljenske«] literature /…/. ta odvisnost je tem daljša, e so tvorci dvoje­zini in se udejstvujejo tudi v dominantnem polisistemu (spomnimo se na Prešernove nemške pesmi). /…/ literature so med seboj vedno v interferennih odnosih: vsaka literatura se je razvila skozi interference z bolj uveljavljenimi in na neki toki brez tega ni zmogla nobena. Interferenca je veinoma enosmerna, kar pomeni, da lahko izvorna literatura izredno mono vpliva na ciljno, sama pa to v celoti ignorira. literarna interferenca je pogosto le del širše družbene, politine in ekonomske interference /…/, ni pa to nujno. tudi literarna zgodovina je navsezadnje družbeno-politina institucija in vodi (ali ne) kulturno politiko integracije, od katere je odvisno, ali bodo priseljenski pisatelji izolirani, getoizirani ali integrirani v njene strukture. Do takrat bodo – paradoksalno, toda resnino – v slovenskih prevodih laže objavljali tuji avtorji, ki nimajo nobenih stikov s slovenijo, kot pa »tuji-domai« avtorji, ki pišejo v tujih jezikih in se zaradi neprevajanja in neinterpretacij njihovih del »velikokrat znajdejo nekje vmes, v vmesnem prostoru med kulturama in pravzaprav ne pripadajo ne eni ne drugi« (Mugerli b: ). Prav pisatelji veinske literature, prevajalci, uredniki literarnih revij, založb, ubenikov in enciklopedij, organizatorji literarnih dogodkov, podeljevalci literarnih nagrad in drugi kulturni delavci na podroju literature, ki so sooblikovalci literarnega polisistema, bi morali biti najbolj odprti do vekulturnosti svoje države, v tem kontekstu pripomoi h kanonizaciji knji­ževnosti priseljencev in tako rešiti pred pozabo cel literarni makrosvet, saj branje književnosti priseljencev v medkulturnem položaju omogoa širjenje vseh obzorij (Grosman : ). v tem bi tudi mediji (tv, radio, spletne strani, literarne revije itd.), v katerih kronino manjkajo priseljenski avtorji, pripomogli k medkulturne-mu dialogu. Moje mnenje je, da od asimilacije književnosti priseljencev slovenska kultura ne bo imela nobene koristi, od njene avtentinosti, jezikovne heterogenosti in njenih literarnih in kulturnih vrednot pa veliko. Proizvajalec kot veliki predmet tradicionalne literarne vede, ki ga je tekstna paradigma potisnila v ozadje, se v sistemskih pristopih vraa kot doloujo in hkrati doloen sistemski dejavnik. ne proizvaja le tekstov, temve tudi modele, podobe, razpoloženja, širi horizont možnosti, vpliva na ideološka gibanja in celo politiko. Povezuje se s skupinami, v okviru katerih uveljavlja svojo težnjo po kanoninosti, sodeluje in sooblikuje literarne institucije, se na razline naine udejstvuje na literarnem trgu ipd. (Dovi : –) v primerjavi s položajem še najmanj stodesetih drugih priseljenskih avtorjev, ki živijo in ustvarjajo v sloveniji, je položaj pešice uveljavljenih priseljenskih av-torjev položaj t. i. »elite«: veina bolj ali manj priznanih priseljenskih pisateljev objavlja v osrednjih literarnih medijih, se udeležuje osrednjih literarnih dogodkov in sodeluje pri osrednjih literarnih projektih (branja, debate, prevajalske delavnice, založniški programi, josip osti tudi v antologijah slovenske poezije v sloveniji in po svetu). tisti, ki se na tem podroju bolj angažirajo, poskušajo vpeljati dolo-ene spremembe v slovenski »literarni instituciji« (even-zohar ) in jo s tem sooblikovati, vendar se jim ta pogosto zdi toga, premalo odprta za medkulturni dialog na nacionalni ravni. Položaj »ne-elite« pa je še vedno položaj neobstojeih oziroma anonimnih enojezinih in dvojezinih ustvarjalcev, ki so potisnjeni na rob slovenske kulture. Predpogoj za kompleksnejše in funkcionalnejše vkljuevanje priseljenske knji­ževne produkcije v slovenski prostor je uspešnejše razvijanje medkulturne zavesti na vseh drugih podrojih, k temu pa spet lahko znatno pripomore prav spoznavanje in razumevanje literature priseljenskih avtorjev. Gre torej za še en zaaran krog Ä vzajemnih dejavnikov in uinkov, ki lahko vanj vstopimo ali pa se mu še naprej izogibamo. tudi Meta Grosman (: ) ugotavlja: vsa sreanja z besedili iz drugih/tujih kultur, ne glede na to, ali jih beremo v prevodu, se pravi že vsaj delno prilagojena lastni/domai kulturi, ali v izvirniku ali pa gre za njihove filmske razliice, risanke in druge televizijske oddaje, prinašajo medkulturni stik, se pravi, da jih beremo in sprejemamo v medkulturnem položaju, v katerem se kot bralci oz. gledalci z izvirno slovensko kulturo sreujemo z besedili, filmsko pripovedjo in drugimi kul­turnimi tvorbami iz neke neslovenske oz. tuje kulture. to velja celo, kadar se z njimi sreujemo v njihovi izvirni kulturi, ko npr. v londonu gledamo Hamleta, saj se, tudi ko smo fizino umešeni v tujo kulturo, ne moremo (in navadno tudi ne želimo) izviti iz svojega posebnega, kulturno pogojenega obzorja bralevih/gledalevih priakovanj, niti ne moremo izbrisati svojih v materinšini pridobljenih posebnih medbesedilnih izkušenj, ki sooblikujejo vsa naša poznejša branja in najvekrat pogojujejo tudi naše razumevanje književnosti in odnos do nje. uinki primarne literarne socializacije, kot jo doživimo pri književnem pouku materinšine, pomembno doloajo vsa naša poznejša sreanja z umetnostnimi besedili v drugih jezikih oz. iz druganih kultur. ali ti uinki za posameznika ostanejo trajno samo kulturno omejevalni ali pa bo razvil in pridobil tudi širše in bolj raznolike možnosti literarnega doživljanja besedil iz tujih literarnih sistemov, je odvisno prav od razvoja za to potrebne medkulturne zavesti, ki hkrati terja in omogoa bolj pogloblje-no poznavanje lastne kulture in vejo odprtost za tuje kulturne tvorbe. Pri razviti medkulturni zavesti tako širjenje doživljajske zmožnosti prinaša samo raznolikost in bogatenje pri razumevanju, brez nevarnosti hibridizacije ali druganega ogrožanja primarne jezikovne identitete. kot smo videli, književnost uveljavljenih priseljencev povezuje poetološko in eksistencialno vprašanje identitete v njihovih književnih delih, saj se kot izobra­ženi, že v prvi domovini uveljavljeni in radovedni ustvarjalci, ki so zapustili svojo domovino in se preselili v novo oziroma prestopili meje jezika, identitete, sebstva in druganosti, nenehno sprašujejo, neposredno ali prek svojih literarnih likov, o pomenu in strukturah teh kategorij. vsak nudi svoj odgovor na ta vprašanja, za vse pa so znailni odprtost k akulturaciji in integraciji, podvojitev kulturne identi­tete, medkulturna zavest in up v vekulturnost kot aktivno sobivanje, medsebojno spreminjanje in bogatenje razlinih kultur. slovenski kulturni prostor je odprl vrata književnosti »elitnih« priseljencev (nekaterim odškrnil), jo je pa dvakrat zaklenil za marginalizirane in do zdaj kano­niziral le enega priseljenskega avtorja (pogoj je bila jezikovna deteritorializacija). Mesto književnosti priseljencev v slovenski kulturni zavesti je komaj opazno v celotnem kulturnem sistemu slovenije in potrebuje radikalne spremembe s strani slovenskih literarnih institucij in medijev. jeziki, v katerih pišejo priseljenski pisa­telji, morajo demokratino ostati njihova »hiša bitja«, prevajanje njihovih del pa demokratina pravica do njihovega mesta v korpusu skupne literature. zgodovinska naloga slovenske nacionalne književnosti je brati, afirmirati in integrirati književ­nost priseljencev v skupno literaturo, ki ne bo ve samo »slovenska za slovence«, temve literatura vekulturne slovenije za vse, ki živijo v sloveniji. Ć ˝ kultuRnI PoloŽaj PRIseljenCev In njIHovIH PotoMCev v slovenIjI Ime mi je danica; a vsak me klie Donna. Pogosto pomislim … sem to res jaz, ki me poznajo? – DANICA, ki so ji pred enaindvajsetimi leti dali to Ime? – DANICA, katere predniki, starši, dežela in mesto so poznali to Ime? DANICA, katere stari starši, sestre, tete in strici so ljubili to Ime? – Sem potemtakem umrla? ż v em so glavne razlike med priseljensko realnostjo in pogoji, ki bi priseljencem omogoali, da bi bili lahko vedno in povsod to, kar so, in da bi se lahko enako­vredno vkljuevali s svojimi kulturnimi tradicijami in vrednotami v vse sfere jav­nega in zasebnega življenja? ob upoštevanju deleža prve generacije priseljencev v celotnem prebivalstvu slovenije (, %) in zadnjih podatkov o njihovi rodnosti (josipoviŞ ) ocenjujem, da prvi dve generaciji predstavljata okoli ż % stalnega prebivalstva. od tega jih je, kot reeno, % iz drugih delov nekdanje jugoslavije. Med ljubljansko mladino, staro let, je bil pred nekaj leti ugotovljeni delež mla­dih priseljencev in potomcev iz neslovenskih in mešanih zakonov , %, torej ve kot tretjina (Dekleva in Razpotnik : –). v posameznih delih nekaterih slovenskih mest pa delež priseljencev celo presega delež etninih slovencev. In vendar je v slovenskem popisu prebivalstva leta samo , % popisanih izreklo svojo pripadnost drugim narodom nekdanje jugoslavije. zakaj? Glede na socialno strukturo doloenih etninih skupin in do nedavnega zane­marljivi delež državnega sofinanciranja njihovih kulturnih dejavnosti v primerjavi s kulturnimi dejavnostmi mnogo manjših »tradicionalnih« manjšin se je tudi smisel-no vprašati, ali imajo priseljenci – ob verjetno podobni stopnji splošnega interesa za kulturo, kot jo opažamo pri veinski narodnosti – zares tudi enakovredne pogoje za aktivno udeležbo pri ohranjanju, afirmiranju in integriranju svojih avtentinih ż Danica Dolenc, kaj je v imenu? (odlomek), Petri : (prev. andrej arko). Ŕ o socialni strukturi priseljenske populacije pišem v poglavju Priseljenska izkušnja v lui integracijskih nael. kultur v novi domovini in za spoznavanje vrhunskih dosežkov veinske in drugih sokultur v sloveniji. s sodelavci pri raziskovalnem projektu Literarna in kulturna podoba priseljencev v SlovenijiÁ smo med drugim želeli preveriti tudi raven njihovega jezikovnega znanja in bralnih navad, njihove kulturne interese ter dejavnike, ki vplivajo na uresnievanje slednjih. v tem delu knjige bom predstavila rezultat Ankete o položaju priseljencev, njihovih potomcev in njihovih kultur v Sloveniji (anketa IsI ), ki jo je v okviru omenjenega raziskovalnega projekta izvedlo enajst prostovoljcev – študentov ljubljanske Filo­zofske fakultete v slovenskih mestih z razlino koncentracijo prve priseljenske generacije. Izvajanje ankete na terenu je potekalo od . marca do . maja , zbiranje naknadnih odgovorov pa smo zakljuili z julijem . Mnenja anketi­ranih bom dopolnjevala z mnenji razpravljavcev na nekaterih slovenskih spletnih forumih, svoje komentarje in interpretacije pa bom preverjala s spoznanji drugih raziskovalcev. Preden preidem k opisnim odgovorom anketiranih, bom najprej predstavila kvantitativne podatke o rezultatih ankete: obseg anketirane populacije, regionalno zastopanost anketiranih, njihovo generacijsko, spolno, starostno, narodnostno, iz­obrazbeno in poklicno strukturo ter delovni status. nato bom obravnavala njihove opisne odgovore z vidika spodbujevalnih oziroma zaviralnih pogojev za izražanje njihove etnine in kulturne identitete v slovenski družbi. v naslednjem poglavju bom poskušala osvetliti nekatere najbolj izstopajoe dejavnike in kazalce, ki po­gojujejo oziroma priajo o položaju anketiranih priseljencev, njihovih potomcev in njihovih kulturnih dejavnosti, tradicij in vrednot v sloveniji. konno pa bom obravnavala priseljensko izkušnjo v sloveniji še z vidika (slovenskih) integracijskih nael. Á aplikativni raziskovalni projekt, ki sta ga sofinancirala aRRs in sazu, . . – . . ; vodja projekta: janja Žitnik, sodelavci: jernej Mlekuž, špela Marinšek, lidija Dimkovska (prek sklada ad futura). ľ MetoDološka PojasnIla k anketI Pri sestavljanju anonimnega anketnega vprašalnika sta poleg mene sodelovala sociologinja Mirjam MilhariŞ Hladnik in geograf, etnolog ter socialni in kulturni antropolog jernej Mlekuž. Prvih pet tok anonimnega vprašalnika je namenjenih ugotavljanju strukture anketiranih po že omenjenih spremenljivkah, vsa nadaljnja vprašanja so odprtega tipa. v vprašanjih – vprašujemo po mnenjih anketirancev o njihovi enakoprav­nosti na podroju socialno-ekonomskih pogojev, politike, verskega življenja, izobraževanja, poklicnega napredovanja, razvoja in uveljavitve njihovih etninih kulturnih dejavnosti v širši družbi ter vkljuenosti njihovih kulturnih dejavnosti v slovenske medijsko-informativne vsebine. z vprašanji – pa dajemo prostor opisu njihovih osebnih izkušenj na omenjenih podrojih. Raziskava ni bila osnovana na reprezentativnem vzorcu, temveŞ smo uporabili metodologijo študije primera, zasnovane na nakljunem vzorcu. Pri tem pa smo naš nakljuni vzorec vendarle poskušali zajeti tako, da bi bila njegova struktura po vseh opazovanih spremenljivkah imbolj raznolika. ker so v primeru odprtih odgovorov lahko statistine analize anketnih rezultatov vprašljive, dajem v pri-ujoi predstavitvi anketnih rezultatov prostor predvsem mnenjem, izkušnjam in opažanjem priseljencev v takšni dikciji, kakršno so sami uporabili. enajst študentov ljubljanske Filozofske fakultete je prevzelo skupno ż izvodov vprašalnikov in prav toliko rezervnih izvodov, društva pa so prejela izvodov po pošti. Do konca julija sem prejela izpolnjenih vprašalnikov, od tega od študentov (izvajalcev ankete) in samo šest od lanov priseljenskih društev, ki smo jim poslali vprašalnike po pošti. anketo smo namre izvajali na dveh ravneh: . študentje prostovoljci so izvajali anketo neposredno na terenu, in sicer v slo­venskih mestih z razlino koncentracijo prve priseljenske generacije – anketo so opravljali tudi po izrazito priseljenskih soseskah, še v šest krajev pa so študentje posredovali vprašalnike prek znancev in na tak nain tudi prejeli izpolnjene vprašalnike. Priseljence, ki bi bili pripravljeni sodelovati v anketi, so izvajalci ankete na terenu iskali od vrat do vrat, pri emer so se najprej orientirali po priimku in po uvodni ustni poizvedbi, ali so njihovi sogovorniki priseljenci oziroma njihovi potomci. o kriteriju pri izboru krajev, kjer smo izvajali anketo, pišem v naslednjem razdelku. . anketne vprašalnike smo poslali na naslovov priseljenskih društev (poslali smo jih na vseh registriranih naslovov njihovih sedežev, brez navedbe imen registriranega zastopnika ali kakega drugega funkcionarja posameznega dru­štva, in na enak nain še na drugih društvenih naslovov, ki smo jih zasledili v drugih virih). od tega je pošta vrnila pošiljk, eš da je naslovnik neznan ( primerov) oziroma preseljen (trije primeri). od vseh ostalih društvenih naslovov, ki so vprašalnik oitno prejeli, pa smo, kot reeno, dobili le šest od­govorov. zaradi anonimnosti vprašalnika ne vemo, kdo nam je poslal omenjene odgovore. skoraj vsi vprašalniki so bili izpolnjeni ob prisotnosti izvajalcev ankete (štu­dentov), saj delež odgovorov, ki so prispeli po pošti, predstavlja le štiri odstotke vseh izpolnjenih vprašalnikov, devet odgovorov pa smo prejeli po elektronski po­šti. eprav je to razvidno že iz same dikcije priujoe predstavitve anketnih rezul­tatov, želim še enkrat opozoriti na neustreznost kakršnega koli posploševanja re-zultatov naše ankete. v primeru tovrstne ankete govorimo o podatkih, izkušnjah in mnenjih anketirancev, ne pa priseljencev na splošno. ReGIonalna zastoPanost anketIRanIH Preden sem razdelila teren, sem na osnovi rezultatov popisa prebivalstva (priseljeni iz tujine – prvo prebivališe v sloveniji, kjer so še vedno živeli ob popisu ) izdelala dve preglednici podatkov o tem, v katerih slovenskih krajih živi najve takšnih priseljencev (tabeli in ). tabela : Naselja z veŻ kot ľ prebivalcev in veŻ kot Ć % priseljenih iz tujine, ki se v Sloveniji po priselitvi niso ve selili () naselje št. vseh prebival­cev naselja št. priseljenih iz tujine % priseljenih iz tujine med vsemi preb. v naselju Brežice ş Ŕ , % Celje .ľ  % Izola .» Á % Ilirska Bistrica Ă Ă , % Jesenice .Ă Ŕ % kamnik .Á , %  v tabelah in so navedeni v ležeem tisku kraji z ve kot , % priseljenih iz tujine – veinoma s teritorija, ki v asu njihove priselitve ni bil tujina. Ŕ koevje Á  , % Koper .Ŕ Ă á, % kranj .Á ľ , % krško ľ » , % lendava ż Ă , % Ljubljana .˝ .˝ ,á % lucija Ľ Ľ , % Maribor .Á .˝ , % Medvode »  , % Metlika ż  , % nova Gorica .» Ľ , % novo mesto .ż  , % Zalog (ob. nm)  Á , % Piran ˝ Ľ , % Postojna  ż % Rogaška Slatina » Ŕ % sežana Ŕ ˝ , % škofja loka .Ă , % trbovlje .ş » , % tržiŞ ş , % Jelendol (ob. trži) ş ş , % Velenje .Ľ » , % vrhnika ş , % tabela : Naselja z manj kot ľ prebivalcev in veŻ kot Ć % priseljenih iz tujine, ki se v Slo-veniji po priselitvi niso ve selili () naselje št. vseh prebival­cev naselja št. priseljenih iz tujine % priseljenih iz tujine med vsemi preb. v naselju Babno Polje (ob. lo-ška dolina) Á Ŕ , % kokra (ob. Preddvor) Ŕ Ľ % kranjska Gora   , % Osilnica ˝ Ŕ , % Sela (ob. osilnica) ż , % Portorož Ă Â , % Pivka Ă ˝ , % Podetrtek Ľ , % Razdrto  ş % Rogatec ş ş , % Dobovec pri Rogatcu Ŕ Á , % središe ob Dravi ş ż , % šoštanj ˝ Ľ , % štore ş ş , % vinica (ob. rnomelj) ş » , % ker smo želeli zbrati mnenja priseljencev, ki živijo v imbolj razlinih pogojih, sem na osnovi teh podatkov predvidela izvajanje ankete v krajih, med katerimi naj jih bo dve tretjini z najvejo koncentracijo takšnih priseljencev (nad , %), slaba tretjina s srednjo koncentracijo priseljencev (od –, %) in vsaj trije kraji z manjšo koncentracijo (manj kot %), kar ustreza deležu priseljenske populacije v sloveniji po naseljih, razvidne iz rezultatov Popisa . Pri izboru krajev sem se želela tudi imbolj približati ne le razpršenosti priseljenske populacije po statistinih regijah (Popis ), ampak tudi po vejih oziroma manjših naseljih (tabeli in ). na osnovi teh kriterijev sem doloila kraje izvajanja ankete. Da bi prihranili pri potnih stroških, smo teren razdelili med tiste prostovoljce, ki so anketo lahko izvajali v bližini svojega stalnega prebivališa.Ă na ta nain smo sorazmerno dobro pokrili obmoja z razlino koncentracijo priseljencev, v anketo pa smo vkljuili tudi njihove potomce (drugo in tretjo generacijo) in priseljence, ki so v sloveniji že zamenjali stalno prebivališe. Regionalna zastopanost anketiranih je prikazana v tabeli . tabela : Regionalna zastopanost anketiranih glede na stalno bivališe Regija število anketiranih ljubljana z okolico Ľ štajerska Á jv slovenija (Dolenjska, Bela krajina in spodnje Posavje) Á Gorenjska ż Rogaška slatina, Rogatec in okoliške vasi z najvejim deležem priseljencev ľ Primorska in notranjska ˝ Drugo (brez navedbe kraja: , navedli stalno bivališe zunaj slovenije: ) » skupaj Ă Ă Razdelitev terena je bila naslednja: Polona Bajda – ljubljana z okolico; Martina Fekonja – Maribor in slovenska Bistrica; klemen Gosti – ljubljana; laura Bianka kramer – Rogaška slatina, trlino pri Rogatcu, Dobovec pri Rogatcu; Željka Medi – kranj, tržiŞ (križe); nataša Mrak – ljubljana; tina vareško – Brežice, Metlika, novo mesto, krško; katja verdelj – velenje; urška vižintin – koper, Izola (sevnica in velenje s posredova­njem); tatjana voki – ljubljana osebno, ostalo s posredovanjem; simon Žitnik – Celje, Domžale, Mengeš, kamnik, ljubljana, Grosuplje (ostalo s posredovanjem).  stRuktuRa anketIRanIH PRIseljenska GeneRaCIja, sPol, staRost vprašalnik je izpolnilo pripadnikov prve priseljenske generacije in potomcev priseljencev, od slednjih pripadnikov druge generacije in pripadnikov tretje generacije, tj. vnukov priseljencev. trije anketiranci niso oznaili odgovora na to vprašanje. anketiranci so dokaj enakovredno zastopani po spolu, saj je med njimi moških in žensk. za razliko od generacijske in spolne strukture anketiran­cev pa njihova starostna struktura mono odstopa od siceršnje starostne strukture priseljencev v sloveniji: skoraj polovica anketiranih () je mlajša od let, jih je starih od – let, od – let in od – let. starejših od let je le trinajst anketirancev, dva pa nista odgovorila. Iz teh podatkov ter iz izobrazbene (tabela ) in poklicne strukture anketiranih je razvidno, da med sodelujoimi v anketi izstopa veji delež priseljenskih študentov in izobražencev. Prav to deloma potrjuje tudi delovni status anketiranih (tabela ). naRoDnost narodnostna struktura anketiranih se sorazmerno dobro ujema s strukturo narod­nostne opredeljenosti v zadnjem popisu prebivalstva. Izjema so albanci, saj se je slika : Narodnostno ali regionalno opredeljeni prebivalci, ki se niso opredelili za slovensko narodnost (skupine, ki predstavljajo ve kot , % prebivalstva Slovenije, popis ) le en anketiranec opredelil za to narodnost, eden pa je sin albanke in slovenca. narodnostna struktura neslovenskega prebivalstva slovenije je razvidna iz slike , narodnostna struktura anketiranih pa je prikazana v tabeli . tabela : Narodnostna struktura anketiranihş navedena narodnost število anketiranih narodnost staršev srbska » iz srbskih zakonov,* od tega primer oe neznane narodnosti in primer mati bosanska srbkinja; ostali: v primerih mati slovenka, primera iz srbsko-hrvaškega zakona in primer iz srbsko-bosanskega zakona) hrvaška Á iz hrvaških zakonov; iz hrvaško­srbskih zakonov, pri veini je mati Hrvatica; potomec iz bosansko-italijanskega zakona, oe je verjetno bosanski Hrvat slovenska  prvi dve generaciji: potomcev hrvaških staršev, iz bosanskih zakonov, ostali iz mešanih zakonov: eden od staršev je slovenec, v enem primeru oe hrvaški slovenec, mati korejka; pripadniki tretje generacije pa že tudi pri starših vpisujejo slovensko narodnost makedonska Ŕ iz makedonskih zakonov, v primerih pa je mati srbske narodnosti muslimanska ľ vsi tudi pri obeh starših navajajo muslimansko narodnost bošnjaška ş vsi tudi pri starših navajajo bošnjaško narodnost bosanska Ŕ vsi tudi pri starših navajajo bosansko narodnost razen enega anketiranca, katerega starši so bosanski Hrvati pravoslavna ľ vsi tudi pri starših navajajo pravoslavno narodnost rnogorska ˝ v vseh primerih je oe rnogorec; mati je v enem primeru srbkinja, v dveh pa slovenka italijanska Ľ iz italijanskega zakona, pa iz italijansko­slovenskega ruska Ľ tudi pri starših navajata rusko narodnost bosansko srbska** Ľ tudi pri starših navajata bosansko srbsko narodnost ş anketiranci pri tem odgovoru niso imeli nikakršnih omejitev, svojo narodnost so lahko formulirali tako, kot se jim je zdelo najbolj ustrezno glede na njihovo dejansko identiteto, ne pa glede na njihovo formalno opredelitev v popisu prebivalstva. nekateri so po vzoru uradno priznane muslimanske narodnosti vpisali pravoslavno narodnost. Ä bosansko hrvaška Ľ iz hrvaško-bosanskega zakona albanska » tudi starša sta albanca angleška » tudi oba starša sta angleža irska » iz irsko-slovenskega zakona japonska » starši so korejski japonci neopredeljeni, brez odgovora  iz srbskih zakonov, iz srbsko-hrvaških zakonov, iz pol-slovenskih zakonov Dvojna pripadnost slovensko­hrvaška, hrvaško­slovenska Á iz hrvaških zakonov, tudi pri vsakem od staršev navajata obe narodnosti – dvojno pripadnost, pa so iz mešanih zakonov: slovensko-hrvaškega, slovensko­makedonskega in hrvaško-makedonskega slovensko-srbska, srbsko-slovenska Ľ iz slovensko-srbskega zakona, pri drugem sta oba starša iz mešanih, pol-slovenskih zakonov srbohrvaška » iz srbsko-hrvaškega zakona skupaj Ă * z besedo zakon oznaujem tudi izvenzakonske zveze staršev. ** Že majhno število anketirancev je želelo posebej poudariti, da so bosanski srbi ali bo­sanski Hrvati, ve takšnih oznak je pri navedbah narodnosti staršev. ostali priseljenci iz BiH so odgovor poenostavili v eno od naslednjih narodnostnih opcij: srbska, hrvaška, slovenska, bošnjaška, muslimanska, bosanska, pravoslavna. IzoBRazBa, PoklIC In DelovnI status Izobrazbena struktura anketiranih (tabela ) odraža dejstvo, da je med priseljenci in njihovimi potomci, ki so izpolnili vprašalnik, sorazmerno velik delež dijakov, študentov in izobražencev. temu primerna je tudi njihova poklicna struktura, pri emer poklici, ki so jih navedli (in delo, ki ga opravljajo), kažejo na dokaj pestro poklicno strukturo anketiranih (Žitnik s. : tabele –). tabela : Izobrazba anketiranih Že dosežena stopnja izobrazbe število anketiranih I. nedokonana osnovna šola ş II. dokonana osnovna šola ˝ III. poklicna šola, skrajšani program ˝ Iv. poklicna šola Ľ v. srednja strokovna šola, gimnazija (matura) ˝ vI. višja šola Ľ vII. visoka šola, fakulteta (visokošolska, univerzitetna diploma) » vIII. podiplomska (magisterij znanosti) » IX. podiplomska (doktorat znanosti) » brez odgovora ˝ skupaj Ă kot reeno, tudi delovni status anketiranih (tabela ) potrjuje mono za­stopanost dijakov in študentov med anketiranci, majhno število upokojenih pa ustreza starostni strukturi anketiranih. zaradi irelevantnega numerusa (približno ‰ obravnavane populacije) in dejstva, da vzorec anketiranih tudi sicer ni v vseh pogledih reprezentativen za priseljensko populacijo v sloveniji, seveda ne moremo posplošiti podatka, da je med tistimi anketiranimi, ki nimajo niti statusa dijaka/ študenta niti upokojenca, delež nezaposlenih ve kot -odstoten. Morda si to lahko razlagamo s predpostavko, da so nezaposleni lažje kot zaposleni našli as za sodelovanje v anketi. vendar je to lahko le še nekoliko stopnjevalo rezultat ob statistinem dejstvu, da je nezaposlenost med doloenimi skupinami priseljencev v sloveniji veja kot med drugimi državljani (po podatkih popisa je bila ne­zaposlenost med slovenskimi Bošnjaki, denimo, kar -odstotna). tabela : Delovni status anketiranih status število anketiranih dijak/študent  podiplomski študent » zaposlen Ŕ nezaposlen Á upokojen  brez odgovora Ă skupaj Ă stRuktuRa anketIRanIH: sInteza PoDatkov z anketo smo želeli zbrati im bolj razlina mnenja in izkušnje priseljencev in njihovih potomcev, zato smo poskušali z njo zajeti takšne anketirance, da bi se njihova struktura im bolje pokrivala s strukturo priseljenske populacije v sloveniji. Ć krajevna in regionalna zastopanost anketiranih sorazmerno dobro pokrivata obmo-ja z razlino koncentracijo priseljencev. Cilju raziskave ustreza tudi generacijska struktura anketiranih. Pri tem moramo upoštevati, da se je v popisu prebivalstva leta velika veina druge in tretje generacije opredelila za slovence, medtem ko se v našem vprašalniku samo % anketirancev opredeljuje za slovence. tudi spolna in narodnostna struktura anketiranih se sorazmerno dobro pokrivata z demografskimi podatki zadnjega popisa prebivalstva. Razen nekoliko veje zasto­panosti Makedoncev so izjema le albanci, ki jih anketa skorajda ni zajela. starostna struktura anketiranih je zaradi izstopajoega deleža mladih in skromnega deleža starejših od let neznailna, prav tako neznailni za priseljensko populacijo pa so tudi rezultati analize zadnjih treh strukturalnih vidikov, zajetih v . toki vprašalni­ka – izobrazba, poklic in delovni status, ki odražajo poveano prisotnost študentov in izobražencev med priseljenci, ki so bili pripravljeni sodelovati v anketi. IDentItetnI vIDIkI Sam pravim, da sem po narodnosti Bošnjak, po veroizpovedi musliman, po državljanstvu slovenski državljan (v odsotnosti bolj inkluzivne definicije slovenstva, ki naj bi presegla isto etnini princip in prestopila na princip politine nacije, (še) ne želim rei, da sem po državljanstvu slovenec) in po naravi Bosanec.. ()» osrednja tema tega poglavja so dejavniki, ki vplivajo na izražanje oziroma zatajeva­nje etnine/kulturne identitete priseljencev v sloveniji. v popisu prebivalstva je delež tistih, ki se niso opredelili za slovensko narodnost, %. teh % sestavljajo naslednje skupine: približno % vseh prebivalcev slovenije je bilo narodnostno neopredeljenih,Ľ neznane narodnosti˝ ali pa niso želeli odgovoriti. samo , % popisanih se je opredelilo za katero od drugih narodnosti nekdanje jugoslavije (ali regij, e so se namesto narodnostne odloili za regionalno pripadnost), manj kot % prebivalstva slovenije pa je narodnostno opredeljenih pripadnikov vseh drugih neslovenskih narodnosti, vkljuno s pripadniki »tradicionalnih avtohto­nih« manjšin (narodnostno opredeljenih pripadnikov ustavno priznanih manjšin je ., kar je manj kot , % prebivalstva slovenije). tujih državljanov (tujcev), prebivalcev brez državljanstva in z neznanim državljanstvom pa je bilo leta po podatkih popisa samo %.ľ Priseljenci iz drugih delov nekdanje jugoslavije predstavljajo % vseh prise-ljencev prve generacije v sloveniji.ż e delež tistih, ki so se v tem smislu v popisu tudi narodnostno ali regionalno opredelili (, %),Ŕ primerjamo z deležem prve generacije » Izpolnjeni vprašalniki ankete, katere rezultat želim predstaviti v tem delu knjige, so opre­mljeni z zaporedno številko od –. številka za vsakim navedkom je torej zaporedna številka citiranega anonimnega anketiranca. Ľ sem štejem tudi vse, ki so se opredelili regionalno in ne narodnostno, z izjemo tistih, ki so se opredelili za Bosance ali jugoslovane. ˝ teh je kar , %. ľ tj. . oseb. ż Med temi % vseh »priseljenih iz tujine« (Popis : priseljeni iz tujine), torej med celotno prvo priseljensko generacijo iz drugih delov nekdanje jugoslavije v sloveniji, je , % priseljenega prebivalstva etnino slovenskega (josipovi : ). Ŕ Popis : Prebivalstvo po narodni pripadnosti. ľ priseljencev iz tega teritorija v celotni slovenski populaciji (, %), se izkaže, da se je v popisu opredelil za slovensko narodnost ne samo pretežni del druge generacije, ampak tudi precejšen del prve. v raziskavi med ljubljanskimi najstniki, denimo, pa se je kar % petnajstletnikov in % staršev petnajstletnikov opredelilo za eno od teh narodnosti (Dekleva in Razpotnik : –). tudi nekatere druge lokalne in širše raziskave so pokazale drugana razmerja v narodnostni strukturi od vsem dostopnih rezultatov zadnjega popisa prebivalstva. v raziskavi, ki jo bom podrobneje predstavila v nadaljevanju, nas je med drugim zanimalo, v kolikšni meri se priseljenci iz drugih delov nekdanje skupne države poutijo v sloveniji sprejete in enakopravne ter kako pogosto, v kakšnih okolišinah in zakaj po potrebi zamolijo svojo narodnost oziroma zatajijo svojo etnino/kulturno identiteto. zanimalo nas je, kateri so tisti dejavniki, ki vzpod­bujajo izražanje njihove etnine/kulturne identitete v slovenski družbi, in kateri so tisti, ki ga zavirajo. vezI s PRIseljenskIMI kultuRnIMI DRuštvI ve kot deset odstotkov anketirancev je aktivno vkljuenih v priseljenska kulturna društva, bodisi kot lani (npr. lani Društva srpska zajednica, zveze srbskih društev slovenije, srbskega kulturnega društva Maribor, kuD-a Mladost – srbskega fol-klornega društva v ljubljani ter raznih makedonskih društev; Rusinji iz slovenske Bistrice in Maribora ter slovenska potomka ruske matere so lanice Društva rusko­slovenskega prijateljstva ipd.), predsedniki ali lani izvršnega odbora (srbskega kulturnega društva v ljubljani, kulturno-prosvetnega in športnega društva vuk karadži, Bošnjaške kulturne zveze slovenije, Društva bosansko-hercegovskih študentov slovenije, Društva Biser, Društva ljiljan, Bošnjaškega mladinskega društva velenje,) ali uredniki društvenega glasila (kD sandžak). nekaj anketirancev je bilo neko vlanjenih: »Bila sem lan društva ljiljan iz Á Popis : Priseljeni v sloveniji po letu priselitve, državi prvega prebivališa in spolu.  anton Gosar (: –) navaja naslednje podatke: »ekstremno mnogoetninost (%ali ve neslovenskih prebivalcev) opažamo v sedmih obinah (,%): v dveh, jesenice (,% prišlekov) in velenje (,% prišlekov), industrijskih središih, so evidence po­kazale prevladovanje bošnjaške narodnosti.« v nadaljevanju navaja podatek o deležu prišlekov še za trži (,%). e te tri podatke primerjamo s podatki v naši tabeli , citiranimi iz Popisa : Prebivalstvo po tipu selitve, naselja, slovenija, Priseljeni iz tu­jine (jesenice %, velenje , %, trži , %), ali pa s katerimi koli drugimi podatki, dostopnimi na spletnih straneh www.stat.si/popis, vidimo, da iz njih ne moremo izlušiti narodnostne strukture prebivalstva po upravnih enotah, obinah ali naseljih, saj podatki za obine vsebujejo samo spremenljivke slovenci, ostali, narodno neopredeljeni, niso želeli odgovoriti in neznano ter še posebej podatke za Madžare, Italijane in Rome, za druge pa ne; medtem ko podatki za upravne enote in naselja sploh ne vkljuujejo kakršnih koli podatkov o narodnostni strukturi. Mnogo vejo prisotnost pripadnikov drugih narodnosti nekdanje jugoslavije v sloveniji od tiste, ki jo kažejo rezultati zadnjegapopisa, ugotavlja s svojo anketo tudi josipovi (; ). kopra, že leta da ne deluje ve ker se ni moglo finansirati niti dobiti prostore.« () nekateri sicer niso lani, a prihajajo na njihove prireditve: »ko sem povablje­na« (); »sodelujem na veselicah« (); »jim pomagam v njihovem delovanju« (). Pripravljenost, željo, zanimanje za to, da bi se vlanili v kako priseljensko kulturno društvo, so izrazili štirje anketiranci: »jih ne poznam! Bom malo bolj pobrskala po internetu!« (); »ne še, zanimam se za dejavnosti študentov srbov.« (); »nisem še.« (); »nisem vlanjena, rada pa bi se vlanila.« (). takih, ki niso vlanjeni, ker v njihovem kraju ni priseljenskega društva, je med anketiranci osem. nad oddaljenostjo najbližjega društva svojih rojakov se pritožuje osem anketirancev, ta problem omenjajo predvsem v sevnici, Brežicah, Rogaški slatini (tamkajšnji Makedonec opozarja, da je najbližje društvo v Žalcu), pa v Dobovcu pri Rogatcu in v kopru (albanec). nekateri si pomagajo tako, da se vasih zbere ve družin iste narodnosti (npr. albanci v kopru) in zaplešejo ob domai glasbi. trinajst anketirancev je še posebej poudarilo, da sploh ne vedo, da v sloveniji obstajajo kaka priseljenska društva. nekateri se pri tem sklicujejo na slabo medij­sko obvešenost, drugi poleg tega še podvomijo v podatek o številu registriranih priseljenskih društev v sloveniji: »ne vem, kje ste dobili število ? Mogoe sem slišala za – društva, ampak tudi o teh se tako malo govori da lovek sploh se vpraša ali res obstajajo.« () sedem anketirancev sicer ni vlanjenih v kako dru­štvo, vendar sodelujejo v etno glasbeni skupini (s tipinimi inštrumenti preigravajo ljudsko glasbo – ), igrajo v ansamblu (), pihalnem orkestru () ali pojejo v pevskem zboru. Mladi Makedonec iz ljubljane () sam ni vlanjen, njegovi starši pa so in tudi pojejo v makedonskem zboru. splošna vpetost priseljencev v kulturno življenje seveda ni neposredno odvisna od njihove morebitne vpetosti v kulturno dejavnost priseljenskih društev. Res pa je, da tisti anketiranci, ki so vlanjeni v priseljenska kulturna društva, pri zadnjih dveh vprašanjih o tem, katero podroje kulture jih najbolj zanima, kako resno ga spremljajo in ali so tudi sami aktivni na kakem kulturnem/umetniškem podroju, veinoma izrpno opisujejo svojo ljubiteljsko dejavnost na tem ali onem umetniškem podroju in svoje širše zanimanje za kulturo. na drugi strani pa so odgovori tistih anketirancev, ki niso vlanjeni v priseljenska kulturna društva, zelo razlini – eni priznavajo popolno nezanimanje za kulturo in nekateri od njih pri tem navajajo razline vzroke, o emer bo tekla beseda v nadaljevanju, drugi pa so na raznih podrojih kulture prav tako aktivni kot tisti, ki so vlanjeni v društva. PRIseljenska kultuRna DRuštva v slovenIjI od leta do marca so priseljenci iz drugih delov nekdanje jugoslavije, državljani Republike slovenije, ustanovili in registrirali v sloveniji društev, in sicer: - državljani albanske narodnosti društev; Ŕ - državljani muslimanske vere društev; - državljani hrvaške narodnosti društev; - državljani makedonske narodnosti društev; - državljani srbske narodnosti društev.Ă Med priseljenskimi društvi v sloveniji, ki so še posebej aktivna na kulturnem podroju, so med drugim Društvo srbska skupnost (ljubljana, www.srbska-skup­ nost.si), ki izdaja kulturno revijo Beseda, zveza srbskih društev slovenije (solkan, www.zsds.si), ki izdaja kulturno revijo Mostovi, srbsko kulturno društvo Maribor, ki izdaja asopis Kontakt, Makedonsko kulturno društvo Biljana (Maribor, www. mkd-biljana.si), Makedonsko kulturno društvo Makedonija (ljubljana, www.mkd­ makedonija.si), Društvo slovensko makedonskega prijateljstva (ljubljana, www. slo-mak.com), Makedonsko kulturno društvo Ilinden (jesenice), ki izdaja mladinski asopis Deteljica, Bošnjaška kulturna zveza slovenije (ljubljana), ki izdaja asopis Bošnjak (www.bosnjak.si), Društvo bosansko-hercegovskega in slovenskega prija­ teljstva ljiljan (ljubljana), kulturno združenje »sandžak« (Medvode), ki izdaja kulturno-informativni list Glas Sandžaka (www.glas-sandzaka.si), pa (albansko) Društvo rojakov Plava i Gusinja Izvor, ki izdaja asopis Izvor, kulturno društvo albancev Migjeni (ljubljana), ki izdaja revijo za kulturo in znanost Alternativa, Hrvaško kulturno društvo v Mariboru, ki izdaja svoje Glasilo HKDM, Hrvaško kulturno društvo Meimurje (ljubljana), ki izdaja glasilo Pušlek; poleg teh deluje v sloveniji še cela vrsta drugih srbskih, bošnjaških, makedonskih, hrvaških, alban­skih in rnogorskih priseljenskih kulturnih društev. Razen na podroju izdajateljske in založniške dejavnosti (razen glasil, asopi­sov in kulturnih revij izdajajo še zbornike, letopise, leposlovne knjige, pesmarice, strokovne in znanstvene monografije, zgošenke…) so priseljenska društva v sloveniji dejavna tudi na podroju ohranjanja jezika (jezikovni teaji, seminarji in delavnice, literarni veeri, sreanja književnikov, literarni nateaji, kulturni teden za otroke…), mednarodnega kulturnega sodelovanja (potujoe razstave, gosto­vanja…), medsebojnega kulturnega sodelovanja razlinih manjšinskih etninih skupnosti (folklorni festivali, umetniška sreanja…), predstavitve kulturnih dejav­nosti manjšinskih etninih skupnosti širšemu okolju (internetni portali, radijske oddaje, koncerti, razstave, dramske in multimedijske predstave, likovne kolonije, Dnevi srbske kulture v ljubljani, Dnevi makedonske kulture na Goriškem…), organizirajo pa tudi predavanja, seminarje, delavnice, teaje in usposabljanja na podroju ohranjanja kulturne dedišine in razlinih umetnosti (zlasti literarne, likovne, glasbene in gledališne dejavnosti). skratka, priseljenska kulturna dru­štva, združenja in zveze v sloveniji redno organizirajo pravo množico kulturnih dejavnosti in prireditev, o katerih pretežna veina slovenske javnosti – predvsem po zaslugi medijev – niesar ne ve. Ă vera kržišnik-Buki (klopi, komac in kržišnik-Buki : –) navaja za vsako teh društev ime društva, naslov sedeža, ime zastopnika in datum prve registracije. Á na poseben razpis Ministrstva za kulturo leta je priseljenskih dru­štev v sloveniji prijavilo kulturnih projektov, od tega je bilo projektov ( odstotkov) izbranih za sofinanciranje, a veinoma v precej manjšem obsegu od zaprošenega. leta je približno ravno toliko priseljenskih društev prijavilo kulturnih projektov, odobrenih pa je bilo spet odstotkov prijavljenih pro-jektov. tega leta je bilo zavrnjenih najve (priseljenskih) projektov prav s podroja predstavitve kulturnih dejavnosti manjšinskih etninih skupnosti širšemu okolju (Rezultati javnega poziva…: –). Da bi lahko bolj koordinirano uresnievali svoje kulturne in druge manj­šinske interese, so se priseljenska društva povezala v zveze. tako je, denimo, že pred dobrimi petnajstimi leti nastala zveza hrvaških društev, ki danes vkljuuje vseh dvanajst hrvaških društev, ki delujejo v sloveniji. z enakim namenom so se konstituirale tudi zveza srbskih društev slovenije, Bošnjaška kulturna zveza slovenije, zveza makedonskih kulturnih društev v sloveniji in zveza kulturnih društev albancev v Rs. leta so albanci, Bošnjaki, rnogorci, Hrvati, Makedonci in srbi, ki živijo v sloveniji, vložili javno pobudo za spremembo ustave Rs z namenom, da bi bile tudi njihove manjšine nominalno vpisane v besedilo ustave Rs in priznane kot nacionalne manjšine. Priseljenska kulturna društva v sloveniji so se namre že leta povezala v zvezo zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje sFRj v sloveniji, ki danes zastopa priseljenskih kulturnih društev. Prvi javni nastop v slovenskem okolju in hkrati pred predstavniki evrop­ske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (eCRI) so imeli v ljubljani . oktobra , ko so na okrogli mizi evropske komisije med drugim tudi prebrali svoj osnovni skupni programski dokument z naslovom Javna pobuda. zveza zvez je nastala, da bi slovensko javnost in še posebno ustrezne državne institucije opozorila na populacijo v sloveniji, ki ji ni priznan kolektivni narodnostni status. ob tem se poutijo diskriminirane do ustavno priznanih narodnosti Italijanov in Madžarov ter Romov, ki imajo ta status urejen, saj menijo, da bi morali biti v slovenski ustavi poimensko navedeni tudi pripadniki drugih narodov, ki živijo v sloveniji. na podlagi analize pravnih vidikov obstoja in delovanja etninih skupin, ki niso priznane z ustavo Rs, je mariborski Inštitut za etnine in regionalne študije v dneh od .–. maja organiziral v Rogaški slatini »seminar za ustavno nepriznane manjšine v Republiki sloveniji«, ki so se ga – poleg predstavnikov dveh koevarskih društev ter predstavnikov nekaterih vabljenih slovenskih znanstvenih organizacij in vladnih teles – udeležili, denimo, predstavniki Bošnjaške kulturne zveze, kulturnega združenja »sandžak«, Društva bosansko-hercegovskih študen­tov v sloveniji BH, Islamske kulturne zveze, Društva srbska skupnost, srbskega kulturnega kluba »dr. svetozar Miliev«, kulturnega društva srbski študenti, srbskega kulturnega društva Maribor, zveze hrvaških kulturnih društev v slove­niji, akademskega hrvaško-slovenskega društva Maribor, Hrvaškega kulturnega društva Maribor, Hrvaškega kulturnega združenja novo mesto, zveze makedon-  skih kulturnih društev v sloveniji, Društva slovensko-rnogorskega prijateljstva, rnogorskega kulturnega, prosvetnega in športnega društva »Moraa«, zveze kulturnih društev albancev v Rs, kulturnega društva albancev »Migjeni« in Centra za albanske študije »albanica«. zveza zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje sFRj v sloveniji je na novinarski konferenci v ljubljani dne . . znova opozorila na obstoj populacije, ki predstavlja ve kot odstotkov celotnega pre­bivalstva slovenije, vendar nima statusa manjšine (narodi bivše sFRj …, ). Predstavniki zveze so poudarili, da pripadniki njihovih manjšinskih skupnosti v sloveniji želijo ohraniti lastno narodnostno identiteto, se integrirati v slovensko družbo in ne preprosto asimilirati. v omenjeni zvezi so se povezali albanci, Bošnja­ki, Hrvati, Makedonci in srbi, živei v sloveniji, z namenom uresnievanja svojih temeljnih manjšinskih interesov. zadnja leta so se obraali tudi na številne naslove v državi, za katere so menili, da je njihova pristojnost in zavezanost tudi ukvarjanje z omenjeno problematiko, vendar brez pravega odziva. na tiskovni konferenci so tudi povedali, da najprej želijo dostop do medijev, uvedbo maternega jezika kot izbirnega predmeta v šolah in vejo vkljuitev na kulturnem podroju. Menijo, da je prvi predpogoj za uresniitev in ureditev statusa omenjenih narodnosti v sloveniji »politina volja«. Hrvaški veleposlanik v sloveniji pa je za zgled postavil Hrvaško, ki ima po njegovem mnenju vprašanje manjšin ustrezno in dobro urejeno v zakonu o manjšinah (slovenci na Hrvaškem imajo namre priznan status manjšine). IzRaŽanje etnIne PRIPaDnostI Priseljenci in njihovi potomci, ki so se v procesu pridobivanja slovenskega držav­ljanstva ubadali z dolgotrajnimi in izrpavajoimi birokratskimi zaprekami in ki imajo še danes pri nekaterih birokratskih postopkih kakršnekoli težave zaradi svojega porekla, so se ob popisu prebivalstva najverjetneje zaradi tovrstnih priti­skov raje opredelili za slovensko narodnost.ş kot sem že omenila, pa je bilo kar % prebivalcev slovenije narodnostno neopredeljenih, neznane narodnosti ali pa niso odgovorili. na enajsto vprašanje naše ankete, »v kakšnih okolišinah poveste, od kod pri­haja vaša družina in katere narodnosti so (bili) vaši starši? In v kakšnih okolišinah ş josipoviŞ (: –) izpostavlja, da so se slovenci v zadnjem popisu dvakrat pogo-steje pojavljali med priseljenimi kot pa v njegovi anketi, »kar kaže na verjetnost, da se je zaradi specifinih pritiskov ob popisu del priseljenih prebivalcev drugih etninosti opredelil kot slovenci.« (Poudarila avtorica.) na podlagi odziva anketiranih prebivalcev nadalje ugotavlja, »da etnino opredeljevanje vsaj pri priseljenih ni zašlo v krizo, pa pa je bila politizacija popisnih vprašanj tista, ki je dala osnovo za domnevanje krize etninega opre­deljevanja,« ter da so »popisni rezultati z velikim deležem skupine 'ne želim odgovoriti' in verjetno tudi skupine 'neznano' posledica politizacije doloenih popisnih vprašanj in manipulacije javnega mnenja.« to raje zamolite?« veina sicer odgovarja, da vsakomur, ki jih vpraša, to povedo (ne glede na posledice) in da so ponosni na svoje poreklo: »ni me sram mojega porekla s tem da vasih plaam visoko ceno za to.« () »s ponosom govorim o tem.« () »Povem vedno in povsod, do sedaj mi tega še nikoli ni bilo treba zamolati.« () In podobno. Med anketiranimi pa je vendarle alarmantno velik delež tistih, ki (upravieno, kot se izkaže v njihovih drugih odgovorih) ne vidijo primernejšega izhoda, kot da po potrebi ali pa kar praviloma zatajijo svojo etnino identiteto ali poreklo: »od kod prihajam in katere narodnosti sem, najraje zamolim v poslovni družbi in v družbah ki mi niso sorodne po jeziku, preprianjih in poreklom.« () »zlažem se ne, le ne odgovorim na taka vprašanja, ki so sama sebi namen.« () »zamolim.« () »[Povem,] e zautim odprtost pri sogovorniku in doloeno stopnjo razgledanosti.« () »edino, da je veina slovencev, tega ne povem.« () »lahko povem od kod so moji starši v bližini svojih hišnih prijateljev (nekateri so že generacijama slovenci). v nekaterih, zelo 'demokratinih' slovencev, enostavno zamolim.« () »v mladosti sem to dejstvo raje zamolala, ker me je bilo sram. edina v razredu sem bila iz neslovenske družine. sedaj, ko sem bolj odrasla, mi ni problem povedati od kod so moji starši in od kod sem jaz. odvisno je tudi od okolišin v katerih sem, npr. e se pogovarjam s popolnim tujcem ne bom takoj zaela razlagati od kod sem in od kod so moji starši.« () »ne zamolim tega nikoli razen v nujnih primerih (v šoli).« () »e sem v 'svoji' družbi to povem, e pa nisem pa ne.« () »samo ko sem bila majhna sem se sramovala.« () »zdaj ko sem malo starejša ve ne zamolim, vasih pa sem v velikih okolišinah raje zamolala.« () »to zamolim samo vasih in sicer v situacijah ko mi so-govornik v nobenem pogledu ni pomemben (ne poslovno, ne ustveno, ne kakor koli drugae), se pravi v kolikor gre za kakšen nakljuen pogovor z meni neznano osebo, ob emer se lahko 'prodajam za slovenca' in se seznanjam z 'mojo podobo' 'behind the enemy lines'.« () »Že vekrat sem zatajil svojo narodnost zaradi boljšega prilagajanja družbi. Predvsem, ko sem bil mlajši. Pa konc koncev noben ne rabi vedet od kot prihajam, ker s tem že vsak iše neke stereotipe. Povem tam kjer to moram.« () »zamolim.« () Približno desetina odgovorov je v tem smislu: »težko je zamolati ali prikriti svojo pripadnost, e se že po priimku vidi od kod si.« () nekateri pa so si za svojo obrambno držo našli prikladno razlago: »vasih noem dolgo govoriti o tem iz kje sem. Iz samega razloga da me to dolgoasi: ker je vsaki ista zgodba. Potem pa kar povem da sem iz krškega.« () »zgodba je dolga, tako da jo pripovedujem samo tistim ki bi jo hoteli poslušati.« () »skoraj nikoli ne zamolim. ne povem le, e vem da bo pogovor zelo kratek in da nikoli ve ne bom videla tega loveka, ker potem ni potrebe za daljšim pogovorom in spoznavanjem. v takšnih sluajih povem le, da sem rojena v Celju. e povem od kod so moji straši, se vedno razvlee v daljši pogovor. tako, da je to edini razlog zakaj tega vasih ne povem.« () Drugi izrecno omenjajo narodnostno nestrpnost kot razlog za prikrivanje svoje etnine identitete: »Mislim, da v veini primerov povem. Mi je pa neugodno, e Ä me to sprašuje nekdo, ki je nastrojen proti ljudem iz drugih bivših jugoslovanskih republik. ali pa ko se nekdo pri tem trudi biti im bolj prijazen in sprejemljiv, etudi to ne misli iskreno. ni mi v redu to povedati ljudem, ki ne znajo (iskreno) ravnati spoštljivo s tem.« () »o tem ne govorim, le redki vedo kaj o tem. s tem imam slabe izkušnje, saj se veina ljudi potem vede bolj zadržano ali se pretvarjajo.« () »to povem ljudem, ki jih poznam dalj asa – dobrim prijateljem, ki jih dobro poznam. ne povem vsakemu znancu, še posebej ne ljudem, ki omalovažujoe govorijo o bosancih.« () »zamolim samo e sem v takšni družbi, v kateri se že vodi pogovor in se uti nestrpnost do tujcev.« () »Povem le, e me direktno vprašajo, sicer raje ne komentiram. /…/ e bi se 'izpostavljala' s svojo pripadnostjo bi me 'izloili', zato o tem ne razpravljam. « () zaradi nedavnih vojn na obmoju nekdanje jugoslavije pa je težava z izražanjem etnine pripadnosti še nekoliko bolj zapletena: »najtežje mi je [izpovedati svojo narodnost] ko se sreujem s kolegami iz tudi bivših držav jugoslavije igavi sorodniki (druge narodnosti od moje) so trpeli zaradi naroda iz kojega prihajam.« () Poleg izogibanja priseljencev ksenofobnim reakcijam okolice, s tem da zamol-ijo svoje poreklo, pa je pomembna ugotovitev, da se priseljenci vasih poutijo prisiljene zatajiti svojo etnino identiteto celo v nekaterih (tudi državnih?) instituci­jah: »v doloenih institucijah in situacijah moraš prikriti svoje poreklo, preventivno pred nevšenostmi.« () PReDnostI In nevšenostI zaRaDI »neslovenstva« Deseto anketno vprašanje se glasi: »Prosimo, opišite prednosti in težave, s kakr­šnimi se morda sooate kot pripadnik drugih narodov v sloveniji.« Med vsemi anketiranimi je le pešica takih, ki vidijo v tem tudi kako prednost, in sicer v tem, da so z znanjem dveh maternih jezikov in vrašenostjo v dve kulturi boga­tejši od drugih. ob tako neuravnoteženem razmerju med anketiranci, ki v svoji bilingvalnosti vidijo prednost, in tistimi, ki je ne, pa ne morem obiti spoznanj raziskave tanye Golash-Boza (). Raziskava o vplivu dvojezinosti na uno in akademsko uspešnost je zajela razline priseljenske skupnosti v istem okolju v zDa kot tudi priseljenske skupnosti iste narodnosti v razlinih državah in okoljih. Rezultat je pokazal, da je edina skupnost v tej študiji, pri kateri je dvojezina sposobnost vodila k zanesljivim akademskim prednostim, hkrati tudi najbolj »privilegirana« priseljenska skupnost. verjetno prav politina in gospodarska moŻ latinskoame­riških priseljencev v Miamiju, v primerjavi z latinskoameriškimi priseljenci v drugih delih zDa, omogoata prvim, da so lahko akademsko uspešni, ne da bi se podredili normam anglosaškega okolja. (Golash-Boza : ) Priseljenci iz drugih delov nekdanje jugoslavije pa v sloveniji za sedaj še nimajo Ĺ niti izrazite politine niti gospodarske moi. zato niti ne presenea, da razen ome­njene pešice naših anketirancev, ki predstavljajo izjemo, vsi drugi anketiranci pou­darjajo, da v svojem neslovenstvu ne vidijo nikakršnih prednosti. zato pa imajo tem ve povedati o nevšenostih, ki jim jih v sloveniji prinaša njihovo etnino poreklo. Pri tem navajajo svoje izkušnje z najrazlinejšimi oblikami etnine diskriminacije in ksenofobije, od vsakodnevnih žalitev ter socialne, kulturne in politine izkljuenosti pa vse tja do politinih, pravnih, administrativnih, socialnih in drugih zlorab, tako s strani države in njenih institucij kot tudi s strani uslužbencev v javnih zavodih, uiteljev, delodajalcev in slovenskih sosedov: »zaradi zgodovine 'balkanizma' je preve prisotnih žaljivk, /…/ neenakopravnosti pri tretiranju možnega razvoja (služba, poklic).« () »jezikovne ovire – e katero besedo ne izgovorim pravilno slovensko takoj dobim pripombo, da se v toliko letih bi že lahko nauil slovensko. narodnostna nestrpnost. e se v pogovoru o kakšni temi ne strinjamo pogosto slišim: 'kaj ti Hrvat zakaj si prišel idi k tumanu' in podobno.« () »Žalitve so povsot in jih ne jemljemo resno.« () »težave so predvsem v verbalnem nasilju in (ne)zmožnosti druženja in izmenjave idej, problemov…« () »…. tudi žalitve na raun napak pri izgovoru nekaterih besed.« () »nestrpnosti so, tudi diskrimi­nacija. Država se ne posvea dovolj problematiki tujcev, priakuje integracijo, ne naredi pa ni pri tem da bi pomagala.« () »Glede nestrpnosti sem zaela opažat šele sedaj. Imam obutek, da nekaj koleg imajo težave s tem, da nisem slovenka.« () »vem, da so moje starše v obdobju takoj po vojni (l. ) velikokrat žalili in so se sasoma nehali družiti s sosedi, posledino pa se vse bolj vraajo nazaj na Hrvaško…« () »vsekakor pa se skoraj vsi spotaknejo ob tisti 'i'.« () anketirane bolijo tudi žaljivi grafiti, ki podpihujejo nestrpnost in sovraštvo: »Razlini nadpisi po tovarni.« () Morda še najbolj bolea pa je tako znailna tiha slovenska kse­nofobija: »– Žalitveni pogledi, – podsmeh brez komentarja.« () špela Razpotnik ugotavlja v knjigi Preseki odvenosti (Razpotnik ) usod­nost sovpadanja etnine, socialno-ekonomske in spolne zapostavljenosti, na kar opozarja tudi ena od anketirank (). v anketnih odgovorih tudi sicer izstopa sovpadanje etnine, jezikovne in ekonomsko-socialne komponente pri ustvarjanju priseljenske stigme: »sem pa videla veliko primerov, ko so se sošolci v osnovni šoli vedli nestrpno do pripadnika druge narodnosti, ker je bil revnejši od njih, slabše obleen ali pa ni znal tekoe govoriti slovensko.« () anketiranci izpostavljajo tudi etnino nestrpnost nekaterih politinih pred­stavnikov, zlasti iz slovenske nacionalne stranke (). Ruska priseljenka prve generacije, zaposlena uiteljica klavirja, pa piše o diskriminatornih postopkih državnih uradnikov: »sama sem imela težave, ko sem si urejala papirje. v mojem ruskem pasožu namre vse piše v francošini in so mi isto spremenili priimek. /…/ jaz kot priseljenka nisem še nikoli doživela kakšnih prednosti ker sem priseljenka, nikoli. v sloveniji je grozna birokracija, ljudje se bojijo tujcev, še sama se jih bojim. Poleg tega se na uradih pogovarjajo z mano angleško! samo jaz jim vedno povem nazaj po slovensko.« () Ć tudi pravnik in (do nedavnega) uiteljica navajata svoja opažanja v zvezi z etnino deprivilegiranostjo, diskriminacijo ali nestrpnostjo v državnih in javnih zavodih, s imer se sreujeta pri svojem delu: »Pritožbe glede obnašanja posameznih uslužbencev v državni upravi in zavodih (npr. pokojninski zavod).« () »njihov slabši status se vidi pri tem, da najslabša dela (npr. istilke, gradbeniki in podobno) opravljajo priseljenci, da najve problemov v šolah imajo prav njihovi otroci (poue­vala sem jih), da nekateri priseljenci nimajo svojih cerkev (muslimani), da nekatere hoejo izloiti iz svojih razredov v šoli v posebne razrede (mislim na Rome) itn.« () urednik nekega priseljenskega glasila ve za primere etnine diskriminacije v slovenskih šolah: »na tekmovanju iz slovenšine je na eni od srednjih ljubljanskih šol najboljšo nalogo imela deklica neslovenske narodnosti. komisija se je odloila, da ji ne podelijo zaslužene ocene, saj bi kot zmagovalka prezentirala tisto šolo na nadaljnjem tekmovanju; (na kamniški gimnaziji podobno.)« () ustavno zagotovljena enakopravnost vseh državljanov je eno, priseljenska resninost pa je oitno nekaj drugega. naši anketiranci opažajo svojo neenako­pravnost in nesprejetost tako reko na vseh podrojih in o tem tudi dokaj odkrito poroajo. nekateri pa kajpak razmišljajo tudi o samem jedru fenomena priseljenske neenakopravnosti: osebno sem vedno preziral postavljanje narodnosti kot družbeno-integra­cijskega dejavnika. v zgodovini so bili omenjeni dejavniki vera, ideologija (komunizem, nacizem, fašizem…), vendar so se izkazali za nestanovitne, na nek nain nezanesljive. Države, ki so bile ustanovljene na bazi teh dejavni­kov, so razpadle. narodnost pa je tisti faktor, na podlagi katerega je možno formirati stabilno državo, tj. nacionalno državo. na ta nain pripadnost neki narodnosti postane najvišja vrednota, s katero se lahko posameznik ponaša. tekma se prenese s podroja kdor ve ve in zna na podroje kakšne naro­dnosti si. Posledica tega je slab položaj pripadnikov »napanih« narodnosti. Žal, nacionalna država je evropski standard. () to seveda nikakor ne opraviuje velike verjetnosti, da boš imel kot priseljenec (pa ne samo v evropi) že a priori slabši status od drugih državljanov, s tem pa tudi neenake možnosti v državi, ki ji po pridobitvi državljanstva v vseh pogledih pripadaš in ki naj bi ti kot državljanu v vseh pogledih pripadala.» » o inferiornem položaju priseljencev v državah eu piše nepregledno število avtorjev s podroja evropskih priseljenskih študij. njihovo selektivno navajanje bi bilo na tem mestu nesmiselno. slovenskI sPletnI FoRuMI In steReotIPI o PRIseljenCIH Izrazito deljena mnenja pripadnikov nacionalne veine o položaju priseljencev in njihovih kultur v slovenski družbi, ki se morda bolj kot v telefonskih anketah in drugih javnomnenjskih raziskavah, v katerih se udeleženci vendarle ne poutijo povsem nesporno anonimne, odražajo na straneh slovenskih spletnih forumov, ki navsezadnje dajejo obiskovalcem veji obutek varnosti in nerazpoznavnosti, pri-ajo o še vedno narašajoi aktualnosti in kontroverznosti obravnavane teme. leta sem opravila raziskavo vsebin slovenskih spletnih forumov, na katerih so se tedaj pojavljale diskusije o priseljencih. e na tem mestu obidem na tisoe žaljivih komentarjev, ki vsebujejo kljuno besedo efurji, in se omejim na »kulturnejše« pogovore, katerih udeleženci raje uporabljajo nevtralnejši izraz, tj. priseljenci, se izkaže, da tudi v slednjih prevladujejo stereotipne predstave, zanievanje in (pogosto nasilna) ksenofobna obrambna drža. oitna bipolarnost stališ – na eni strani obtožbe, na drugi zagovor – izzveni kot sodna obravnava, na zatožni klopi pa so priseljenci. eden od najtrdovratnejših stereotipov o priseljencih iz drugih delov nekdanje jugoslavije je splošno preprianje o njihovi neizobraženosti, kar ima lahko posle-dice že v njihovih izhodišnih možnostih pri iskanju službe, ki bi ustrezala njihovi dejanski izobrazbi, pa tudi pri poklicnem napredovanju, na kar opozarjajo tudi naši anketiranci. Med najpogostejšimi stereotipi sta tudi tista o preplavljenosti slovenije s priseljenci in o tem, da noejo govoriti slovensko: »…mislim da se jim pod astjo govoriti naš jezik…« (Forum svet pogovorov, . . ) »velik je ljudi k pridejo iz juga v slovenijo – skor miljon (so i heard), logino d se pol slovenski jezik ne more širt med priseljenci e pa noejo govoriti slovensko…« (slovenski hip-hop portal – Forum, . . ) josipovi (; ) in deloma že njegovi predhodniki so prepriljivo ovrgli stereotipno predstavo o veji rodnosti priseljen­cev v sloveniji od rodnosti etninih slovencev in od celotne rodnosti prebivalstva slovenije. Prodor znanstvenih spoznanj v javno zavest pa ima pred seboj še dolgo pot: »ampak brez skrbi, bodo že naši južni bratje poskrbeli, da prebivalstvo slo­venije ne bo pocrkalo (v bistvu že skrbijo za to). Pa to ni bilo mišljeno rasistino, dajstvo je slogan 've nas je – boljši smo' med priseljenci iz juga zelo priljubljen. /…/ Hm.« (Dogodki.net – Forum, . . ) Izstopa tudi stereotip o veji delikventnosti med priseljenci: »e mal odpreš oi okoli sebe in pogledaš bande po mestih in mafijske organizacije…pa sej skor ni nobenga domaina, morda kakšna izjema pa še ta je ponavadi na pol iz drugje. Pa ne tega cenzurirat kr nobenga ne pozivam k niemer, to je samo dejstvo, eko?« (Forum Dnevna Mladina, . . ) »jah to jim je v krvi,.. ne morejo iti mimo ne da bi kaj ukradl, al te pretepl, al pa vsej ozmerjal s kako efursko. Pa prezirajo vse kar je nad njimi…« (Forum Pivnica, . . ) Mesto posamezne priseljenske skupine na lestvici etninega in kulturnega ugleda je kajpak podvrženo nenehnim spremembam tudi pod vplivom globalne politine in kulturne propagande ter ľ posledinih manipulacij, ki vodijo k vedno novim posploševanjem in stereotipnim predstavam: »vsa vojna žariša na svetu so tam kjer so muslimani. /…/ e ne bi bilo muslimanov, ta trenutek na svetu ne bi bilo vojnih žariš.« (Rtv slovenija Forum, . . ) še nevarnejša je stereotipna predstava o tem, da priseljenci, ki so s svojim delovnim vložkom soustvarili samostojno slovenijo, že samo s svojo prisotnostjo ogrožajo obstoj nacionalne veine: »In temu [podelitvi slovenskega državljanstva] je sledilo množino odpušanje slovenskih delavcev, zaradi tega ker so bili Hrvati, Bosanci, karkoliže cenejša delovna sila …« (sloport Forum, . . ) Prepri-anje nekaterih o dejanski privilegiranosti manjšin v sloveniji pa priliva na ogenj še dodatnega olja: »ko ste se ljudje, ki ste se rodili južno od reke kolpe, naselili v slovenijo vam je takratna vlada podarila zastonj (praktino gledano) stanovanja in hiše in ne vem kaj … pošteni slovenski delavec pa ni imel niti za sol … mamo mi ene par bosanerotov v bloku k so plaal za stanvanje skor / manj kot pa mi (slovenci).« (sloport Forum, . . ) »v sloveniji pa ta veina daje manjšinam veje pravice, kot jih ima sama.« (Rtv slovenija Forum, . . ) od tovrstnih stereotipov do emocionalnih pogojev za konflikt je le še korak: »eh,enkrat bi se najraj namaskiru (zato da pol ne bi vedl kdo jih je pretepu) in jih pretepu,ko ne vem kaj! namre,ko so v manjših skupinah si itak ni ne upajo ( ali ) ! skejt bi jim na glavi zlomu !« (Forum Pivnica, . . ) »v šiški nas je dost takih, ki se ne pustimo, da nas ustrahujejo v lastni državi.« (sloport Forum, . . ) »jst bi jih vse pobov! sovražim samo njih in ne cele nacije (eprav je tudi cela nacija povsem pokvarjena)…« (sloport Forum, . . ) »mister od mene imaš % podporo tudi e kirga od efujev ubiješ. ti mi sam takoj sporo pa si zmisl eno zgodbico kao da si bil zraven mene takrat. js bom vse priterdil.« (sloport Forum, . . ) kot sem že poudarila, je ena od znailnosti veine spletnih forumov sorazmer-no visoka stopnja sprošenosti razpravljavcev, ki jo omogoa njihova anonimnost. tu se jim med diskusijo ni treba obremenjevati niti s pravopisnimi in slovninimi pravili niti z besedišem in slogom. e bodo uporabili »prepovedano« besedo, bo njihov komentar pa cenzuriran, za njih same pa to ne bo imelo nobenih posledic. Poleg tega se jim tu ni treba ozirati niti na najosnovnejša naela t. i. »kulture po­govora«, dopusten pa je tudi vsakršen ton. sprošenost, ki jo poraja anonimnost, se lahko primerja s sprošenostjo pogovora za varnimi stenami lastnega doma ali pa s popustitvijo vseh zavor v gostilniški debati po nekaj popitih kozarkih. le da spletni forumi na nek nain dopušajo še ve svobode. zaradi sovražnega govora, rasizma ali kake druge prekoraitve morebitnih omejitev posameznega foruma nas naša tamkajšnja virtualna okolica (forum) pa ne more trajno izloiti. vedno znova se namreŞ lahko prijavimo pod kakim drugim uporabniškim imenom, ne da bi nas kdo prepoznal. In ker za razpravljavce ni nobenih dolgoronih sankcij, tudi ni nobenih zavor. zato se je verjetno mogoe kar dobro zanesti na visoko stopnjo avtentinosti mnenj, izraženih pod zašito (obiajnemu uporabniku) skorajda neizsledljive identitete udeleženca. Pri razbijanju stereotipov o priseljencih, prepreevanju ksenofobije in raz­vijanju medkulturne ozavešenosti zadnje ase vse bolj sodeluje tudi slovenska država, npr. z akcijo »vsi drugani – vsi enakopravni«, s katero se je urad Rs za mladino (Ministrstvo za šolstvo in šport) leta »odzval klicu sveta evrope k spoštovanju raznolikosti, lovekovih pravic in spodbujanju participacije« (vsi drugani – vsi enakopravni). v akciji so sodelovale številne nevladne organizacije, na podroju priseljenske problematike pa so bili med najbolj dejavnimi slovenska filantropija, zavod Regio, Movit-evro, zavod Izida, razlini mladinski centri, predvsem jeseniški, in še mnogi drugi. ksenoFoBIja In DRuŽBeno sPRejeMljIve PRotIustavne PRakse Nariše krog, ki mene izkljuuje, izobenca, ki naj ga vsakdo psuje. Moje srce pa reši ta problem: narišem krog in zdaj oba sva v njem.Ľ negativni kulturni stereotipi o priseljencih so v tesni soodvisnosti z obutkom ogroženosti veinske kulture in posledino s sicer sorazmerno redko odkrito (gro­bo, agresivno) sovražnostjo do priseljencev, vsekakor pa tudi z mnogo pogostejšo tiho (prikrito) slovensko ksenofobijo. Meta Grosman dobro pojasnjuje obutek ogroženosti lastne kulture zaradi prisotnosti drugih (v primeru naše obravnave zlasti priseljenskih) kultur, ko povzema in komentira Bergerja in luckmanna (: –, citirano po Grosman : ): ko moderni pluralizem spodkopava samoumevno vedenje, postajajo svet, družba, življenje in posameznikova identiteta vse bolj vprašljivi. ko razlage resninosti postanejo zgolj hipoteze, preprianja stvar okusa, zapovedi pa ponudbe, se v nepreglednem svetu neštetih možnosti in razlag veina ljudi pouti negotovo in nemono. Iz tega mnoštva razlinih ponudb so prisiljeni izbirati to ali ono možnost ne le na materialni ravni potrošništva, marve tudi na družbeni in duhovni ravni, med poklici, partnerji, raznimi oblikami vzgoje otrok in mnoštvom bogov. zamenjati je mogoe veroizpoved, držav­ljanstvo, svoj življenjski slog, svojo samopodobo in celo spolni habitus. Berger in luckmann zato opozarjata, da posledina izguba samoumevnosti, ki je neko v homogenih skupnostih bila vir trdnosti in gotovosti, posame­znika navdaja z obutkom, da vedno manj ve, namesto tega pa ima razlina Ľ edwin Markham, Circle, Pave Peace through Literature and Culture: Electronic Magazine, vol. [], no. , http://www.iflac.com/horizon/horizon/ptlc.htm. Prev. j. Ž. s. Ŕ preprianja. kljub vsem nakazanim ugotovitvam o negativnih posledicah modernega pluralizma pa avtorja ugotavljata, da poskusi ponovno vzposta­viti 'nedotaknjen svet' z omejevanjem pluralizma ne predstavljajo rešitve, ker pluralizem neprestano sili k razmišljanju, razmišljanje pa spodkopava temelje vseh razliic 'nedotaknjenega sveta'. ne nazadnje si nihe ne želi kakšne nove oblike fundamentalizma. (Grosman : ) Ustava Republike Slovenije se v . lenu (Prepoved spodbujanja k neenakoprav­nosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni) glasi: »Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.« e pozorno prelistamo tiste slovenske spletne forume, pri katerih se teme navezujejo tudi na priseljence,˝ bomo videli, da je med njimi kar nekaj protiustavnih, zagotovo pa si takšne kvalifikacije ne zasluži samo nemejebat.com, ki se je edini v nekem bežnem trenutku prav zaradi agresivne etnine, verske in kulturne nestrpnosti svojih vsebin znašel v opaznem obmoju javne kritike.ľ Protiustavne, pa vendar nesankcionirane pa so tudi vse ksenofobne javne izjave politikov in drugih mnenjskih voditeljev. Posledino odklonilno javno mnenje do pravic priseljencev pa se izraža tudi prek medijev. naj navedem samo en primer: ob novici v spletnem Zurnalu.si (. . ) o tem, da priseljenske skupnosti v sloveniji poskušajo dosei pravni status manjšine, najdemo v tamkajšnji rubriki za komentarje pripombe samo štirih bralcev, vsebina vseh štirih komentarjev pa je izrazito ksenofobna (glej narodi bivše sFRj …, ). tudi med uitelji so takšni, ki s svojim odnosom do priseljenskih otrok vede ali nevede »spodbujajo uence k narodni, verski ali drugi neenakopravnosti« ter »razpihujejo narodno, versko ali drugo sovraštvo in nestrpnost«, o emer pišejo tudi naši anketiranci. takšnemu neoviranemu protiustavnemu ravnanju smo pria na vsakem koraku, ne le v zakonodaji (izbrisani), ampak tudi v domaih soseskah, delovnem okolju, lokalih, na vseh javnih mestih in v mnogih zasebnih krogih, o emer razpravljajo številne sodobne študije.ż ˝ ko sem pred leti opravljala raziskavo vsebin slovenskih spletnih forumov v zvezi s pri­seljenci, so se med drugim tudi naslednji izkazali kot dovolj zgovoren odraz mentalitete razlinih segmentov slovenske družbe v zvezi s tu obravnavanim vprašanjem: Dogodki. net – Forum, Forum Bicikel.com, Forum Dnevna Mladina – komentar, Forum lajf.com, Forum Pivnica, Forum sDs, Forum svet pogovorov, Forumi portala ekonomija, jeseni­ce online forum, RGl Forum › vaše mnenje o … › Džamija v ljubljani, Rtv slovenija forum, Re: slovenija – Islamija?!?, sloport forum naš svet – ljudje iz Bosne, slovenski hip-hop portal – Forum. ľ v nasprotju s tem forumom, ki kljub protestom še vedno deluje, pa so, denimo, na sple­tnem mestu Mladega foruma sD pred asom objavili naslednje sporoilo: »zaradi vse pogostejšega nekulturnega dialoga na našem debatnem klubu vas obvešamo, da smo zaasno onemogoili dostop do debatnega kluba. v najkrajšem možnem asu bomo vzpostavili možnost za izražanje vaših mnenj brez nekulturnih izpadov in žaljivk.« ż npr. Mežnari ; Pajnik ; Dekleva in Razpotnik ; kobolt ; komac ; klopi, komac in kržišnik-Buki« ; Razpotnik ; Dedi, jaluši in zorn ; Da bi se tega zavedli, navsezadnje ne potrebujemo nobenih anket med prise-ljenci. a e se poskušamo seznaniti tudi s priseljensko platjo zgodbe o protiustav­nih, vendar veinoma nesankcioniranih in torej po tukajšnjih družbenih merilih sprejemljivih praksah v vseh porah javnega in zasebnega življenja na slovenskem, nam bo to vendarle lahko v pomo pri našem družbeno samokritinem ozaveša­nju. kakšne so torej izkušnje naših anketirancev v kontekstu slovenske ksenofobije ter z njo povezanih žalitev, diskriminacij in izkrivljene javne podobe? Iz bogatega nabora takšnih izkušenj in opažanj jih tu navajam le nekaj: »svi misliju da švercamo s drogom, izbeglicama in da smo kriminalci.« () »Moti me tudi, da za vse »pizdarije«, ki jih ostali naredijo, ocenjujejo tudi nas.« () »so v zelo neenakopravnem polo-žaju, kar se kaže že v tem kako jih sam slovenski narod opredeljuje. e si priseljenec v tej družbi, enostavno ni ne pomeniš, kar izhaja že iz stereotipa, da je priseljenec neumen, da ni ne zna, da se priseljenci ukvarjajo samo s kriminalnimi dejanji.« () »… tudi sama opažam in se vsakodnevno sreujem s tem, ko so drugi diskriminirani zaradi svoje kulturne pripadnosti.« () »…s tem da so mediji skomercializirani in manipulirajo s kulturo, kar je posledica, da povzroajo nestrpnost.« () »vasih lovek, ki pride iz južnih držav, niti nima priložnosti, da bi se dokazal in da bi si ostali ustvarili mnenje o njem na podlagi njegovih lastnih dejanj, ampak za prvi vtis poskrbita že njegovo ime in priimek, ki kažeta na njegov izvor.« () »Med priseljenci so tudi kriminalci, enako kot kriminalni slovenski državljani. /…/ na koncu pa e se zgodi kakšen veji problem, so itak ta drugi (tujci, priseljenci) krivi. Državljani s slovenskim poreklom so pa ta dobri. to je stvar politike…« () Raziskava med priseljensko mladino v ljubljani pa razkriva pretiranost splo­šnega preprianja o veji kriminaliteti in delikventnosti te populacije. Med letoma in , denimo, so približno tretjino vseh kriminalnih dejanj in deliktov v slovenski prestolnici izvedli storilci neslovenske narodnosti, še ve kot tolikšen pa je po isti raziskavi tudi delež ljubljanskih najstnikov, ki so potomci iz mešanih in ne­slovenskih zakonov (Dekleva in Razpotnik : ). zanimivo bi bilo ugotavljati tudi morebitno povezanost med deležem priseljencev v slovenskih zaporih, njihovim ekonomsko-socialnim položajem in stroški uinkovite odvetniške obrambe. s stereotipi o priseljencih v sloveniji se torej najbolj zavzeto spopadajo razisko­valci in priseljenci sami, zadnja leta pa vse bolj tudi etnini slovenci, ki se oglašajo predvsem na »vroih« straneh slovenskih spletnih forumov, da bi omajali nekatere znailne predsodke in fiksne ideje svojih rojakov: »predvsem pa nam 'kradejo' delovna mesta, ki so za naše standarde preslabo plaane in jih noben slovenec noe opravljati .« (Forum Pivnica, . . ) »seveda, priseljenci so leni in na­gnjeni h kriminalu, odvzeli pa nam bodo delovna mesta. kako bodo lenuhi nam mravljicam odvzeli delovna mesta? nekaj je s to logiko narobe.« (forum Dnevna Mladina, --) Pajnik in kuzmani ; Gosar ; leskošek ; komac in Medvešek ; ; Žitnik j. a–a.  kazalCI In DejavnIkI kultuRneGa PoloŽaja PRIseljenCev Kdaj se bo vse to konalo? Ta sedež, ta smrtna obsodba, ta vožnja, ta program, ti copatki v vreki, to presedevanje, to avionsko pismo z ozvoeno hrano, ta kakafonina godba, te programirane sanje? Koliko bo vse skupaj stalo!? (Pa bi lahko grel si podplatke ob peki!) emu ta polet v neznano: s stevardesno damo in z varnostnim pasom? Naj se potožim sosedu z nogavico ez ramo, oblaku potožim z obupanim glasom? Kam z vso to kramo in z vsem tem špasom? In kdaj se bo vse to konalo? Mar naj izstopim na vlak, na neko drugo letalo? Ŕ eDWaRD CluG In PRešeRnova PRoslava: kaj je InteGRaCIja? Prepad med (na eni strani) formalnimi, deklarativnimi ali reprezentativno prikazo­vanimi pogoji in (na drugi strani) realnimi pogoji za svobodno izražanje etnine/ kulturne identitete priseljencev v sloveniji oziroma za enakovredno vkljuevanje njihovih kultur v slovensko polikulturo je oiten. logina, pa tudi kar se da prijazna razlaga za tolike kršitve ustavnih, zakonskih in drugih, tudi nekaterih najosnov­nejših lovekovih socialnih pravic priseljencev (in seveda ne samo priseljencev) kot tudi razlaga za njihovo pogosto samoumevno sprejemanje teh kršitev je ta, da se niti veinska družba niti priseljenci sami takšnih kršitev oitno ne zavedajo, saj jih nihe ne opozarja nanje: »Dejansko [priseljenci] nimajo slabši položaj. ustvarijo si ga sami s tem, ko se obnašajo tukaj tako, da vsiljujejo svoje kulture in obiaje Ŕ Peter košak, kdaj se bo vse to konalo, v Bergles : . in se ne prilagajajo normam države. v nasprotju pa [so] tisti, ki so se temu prila­godili…« (, poudarila avtorica) norme države pa oitno doloajo pripadniki etnine veine in morda še »avtohtonih« manjšin, zastopanih v državnem zboru, ne pa vsi državljani. enako selektiven je dostop do oblikovanja družbenih norm, »sprejemljivih« vedenjskih vzorcev, navad in navsezadnje tudi vsega tistega, kar se sme kititi z nalepko »nacionalne tradicije«. »Percepcija slovenske nacije kot veetnine tvorbe se znotraj skupine etninih slovencev še ni 'udomaila'.« (komac : ) a e je nacija kajpak vendarle mnogoetnina, mar ni takšna tudi njena tradicija? Dejstvo, da je v Romuniji rojeni baletnik, koreograf in režiser edward Clug, vodja baleta snG Maribor in dobitnik nagrade Prešernovega sklada , . februarja istega leta režiral Prešernovo proslavo v Cankarjevem domu, je bilo deležno izrazito pro-tislovnih komentarjev, na kar opozarja tudi neka naša anketiranka: »navedla bom primer meni zelo simpatine osebe – edward Clug. to da je režiral predstavo ob najvejem kulturnem prazniku ogromno pove (v pozitivno smer). tako kot gospod Clug se tudi jaz ne poutim kot tujka. to da so bili komentarji da je predstavo režiral tujec, govori o provincializmu in ozkosti komentarja – ne pa o možnostih.« () tudi to, da so v slovenskem Cankarjevem domu v ljubljani na praznini dan jeseni postregli povabljenim z (v sloveniji že zdavnaj sprejetim, udomaenim in med slovensko mladino sploh izrazito priljubljenim) burekom, je dvignilo ve prahu (nekateri so bili namre mnenja, da bi morali postrei s kako tradicionalno slovensko jedjo) kot pa kreslinova angleška izvedba sinatrove skladbe My Way ob davni priložnosti mednarodne promocije samostojne Slovenije. Mar Cankarjev dom ni osrednji kulturni hram slovenije, dežele z razlinimi kulturnimi tradicijami? so med nacionalnimi tradicijami ene legitimnejše od drugih? »ves as se govori o priseljencih in njihovi asimilaciji v družbi, ne pa o ohranitvi njihovih obiajev. to je kulturni fašizem.« () oitno lahko sklepamo o ideološki pogojenosti hierarhije dopustnosti »tujih« prvin v slovenski kulturi (dobrodošle, dopustne, nezaželene, nedopustne ipd.). kdor je bolj naklonjen avstro-ogrskemu obdobju slovenske zgodovine, se mu bodo zdele kulturne prvine nemško-avstrijskega izvora »naravnejši« sestavni del slovenske kulture od drugih. kdor bolj simpatizira z globalizacijo ameriške kulture, bo še najlažje sprejel v slovensko kulturo prvine »univerzalne« kulture in komunikacije zahodnega sveta. In kdor se je v obdobju slovenije v skupni jugoslovanski državi bolje poutil kot danes, bo lažje kot drugi sprejel v slovenski kulturi tiste prvine, ki so vanjo vstopile veinoma v jugoslovanskih asih. v em je paralela med mo-teim uinkom srbizmov, hrvatizmov in »jugonaglasa« v slovenskem prostoru v primerjavi z anglicizmi in nemcizmi, o emer pripovedujejo naši anketiranci v nada­ljevanju tega poglavja, in bureka v Cankarjevem domu? kadar tam ob priložnosti proslavljanja kakega slovenskega nacionalnega praznika postrežejo povabljenim s francoskimi siri ali kanapeji s francosko pašteto, se ob to nihe ne obregne. Podobno kot ob burek pa se, kot reeno, marsikdo spotakne ob »južnjaški« Ä akcent. o tem navajajo svoje izkušnje tudi naši anketiranci: »v službi sem zelo spoštovana, ker sem strokovnjak na svojem podroju. Imam težave s slovenskim jezikom, takoj se ugotovi, da sem iz bivših republik jugoslavije, tako da vekrat vidim, da mi nekateri zamerijo, da moja slovenšina ni popolna. opazila sem, e se v pogovoru omeni angleška beseda, je to super, kul, e pa poveš kjero besedo v srbohrvašini, si manj vreden in te gledajo v slabi lui in te zmerjajo z 'bosanec'.« () »v ljubljani se nobeden ne bo z vami menijo hrvaško, samo angleško, nem­ško.« () »narobe je to, da ocenjujejo ljudi po naglasu in ga s tem avtomatsko podcenjujejo. Drugae bi bilo, e bi prišel kot primer anglež in poskušal govoriti slovensko. to ne bi tako motilo, kot e govoriš slovensko s hrvaškim (ali srbohr­vaškim) naglasom.« () težava torej ni v tem, da si »drugaen« od etninih slovencev. težava je v tem, da si »slabši« od njih. lestvica »boljših« in »slabših« narodov in narodno­sti, ver, kultur in jezikov je trdovratno zakoreninjena v naši zavesti; mediji in celo predstavniki države pa jo pogosto še utrjujejo. Predstavnik statistinega urada Rs je v neki televizijski oddaji ob predstavitvi prvih rezultatov zadnjega popisa prebivalstva olajšano potolažil gledalce z »upanje vzbujajoim« podatkom, da je v zadnjih letih v sloveniji vse manj novih priseljencev iz drugih republik nekdanje skupne države in vse ve iz držav lanic eu. In vendar se v zadnjem asu tudi v sloveniji vse ve govori o enakopravni (kulturni) integraciji priseljencev. ali res vemo, o em govorimo? v tej državi je moja narodna in verska identiteta na nek nain moj na privatno sfero obsojen »hobi« in ne samoumevnost. nas Bošnjakov in ostalih nepri­znanih manjšin v formalni sferi v tej državi v kolektivnem smislu praktino ni. edina integracijska politika, ki jo država slovenija pozna in izvaja, je odsotnost-vsakršne-premišljene-integracijske-politike. vasih (še en izmed mojih subjektivnih obutkov) se mi zdi, da veina slovencev in slovenk od nas priakuje brezpogojno asimilacijo in še hvaležnost ob tem (ker nam je ta možnost omogoena, možnost prehoda iz »umazane balkanskosti« v »ugla­jeno podalpsko srednjeevropskost«. ), podobno kot so od nas priakovali neko brezmejno hvaležnost, ko so »nam podelili državljanstvo« – kot da to ni bilo nekaj, kar bi nam v asu slovenske odcepitve samoumevno pripadalo ob upoštevanju vseh posebnosti naše tedanje individualne in kolektivne situacije. () ob vsem razpravljanju o pomenu kulturnega pluralizma, medkulturnega spoznavanja in kulturne enakopravnosti je za superiorno »avtohtono« družbo, ki prav tako kot priseljenci sami razume prilagajanje kot enostranski proces (novi se morajo prilagoditi starim), priseljeneva jezikovna in kulturna asimilacija oitno res še vedno najsprejemljivejša opcija. to opažajo tudi priseljenci: »težav nimam, ker sem asimiliran v slovensko okolje od rane mladosti.« () »odvisno od asimi­liranosti v družbi!« () »težave (zame) so se zmanjšale po konani osnovni šoli, kjer je bilo najve žalitev in diskriminacije, predvsem s strani otrok. /…/ z ostalimi težavami nisem sooena, ker sem v veini že asimilirana v slovensko družbo, iz katere razen s priimkom ne izstopam po drugih stereotipih o priseljencih, ki v slo­veniji veljajo.« () Del anketirancev vidi jasno odražanje asimilacijskega pritiska v poslovenjeni pisavi imen: »spreminjanje priimkov v trdi 9 in govorjenjem da je poreklo itak nepomembno. /…/. zaradi asimilacije ne izpostavljajo da so priseljenci /…/. Dušan jovanovi se je šele po tridesetih letih izpostavil z svojim (nejasno) in mehkim .« () nekateri pa so mnenja, da celo takšna (enostranska, podrejena) prilagoditev novejših državljanov dominantnim »domainom« ne reši problemov sprejema­nja: »Doloene težave nastopijo pri tem, da kot priseljenec v vsaki državi tudi v sloveniji do svoje smrti ostaneš tujec. tudi e se integriraš, prilagodiš družbi in njenim zahtevam, ostal boš tisti ta drugi (tujec) v kakršnemkoli sistemu.« () »kot pripadnik drugega naroda se sooam [s težavami] v domaem kraju. starši živijo tukaj že let. Brat je rojen tukaj, njegova dva otroka in seveda sam sem tu rojen. ampak v oeh nekaterih domainov smo še vedno 'forešti' – tujci. vedno problem za karkoli. Po vsem tem asu te sploh ne obravnavajo kot domaina, in se odloajo sami brez posveta.« () kako torej v sloveniji sploh pojmujemo kulturno integracijo? Celo elitni prise-ljenski pisatelji se imajo za integrirane takrat, ko zanejo pisati v slovenšini ali ko zanejo vodilne založbe objavljati njihova dela v slovenskem prevodu, ne pa takrat, ko zanejo (oziroma naj bi zaele) tudi osrednje slovenske založbe objavljati njihova dela v njihovi materinšini. veina slovencev (slovenskih državljanov ne glede na etnino poreklo) razume pojem (kulturna) integracija v smislu enostranske, podrejene prilagoditve, zatajevanja etnine, jezikovne in kulturne identitete »enakopravnih« priseljenih državljanov in njihovih potomcev; v konni fazi jo veina dejansko ra­zume v smislu kulturne in jezikovne asimilacije. Prav tako jo veinoma razumejo tudi naši anketiranci. v sodobno mednarodno terminologijo pa vse bolj vstopa ravno nasprotni pomen tega pojma. Integracija naj bi pomenila neokrnjeno vkljuitev, enakopravno združitev, medsebojno povezavo razlinih, vendar enakovrednih sestavnih delov. jezikovna integracija priseljencev je torej enakopravna vkljuitev priseljenskih in drugih manjšinskih jezikov med nacionalne jezike, njihova kulturna integracija pa je enakovredna vkljuitev priseljenskih in drugih manjšinskih kultur v nacionalno polikulturo. za zaetek bi bil pojem integracija (v smislu vzajemnega procesa, katerega cilj je enakopravna funkcionalna združitev) verjetno jasnejši, e bi ga uporabljali v priredni zvezi »integracija priseljencev in družbe sprejema« namesto obiajne zveze »integracija priseljencev v družbo sprejema«, ki že sama po sebi izkljuuje konotacijo enakopravnosti. Prevajanje med nacionalnimi jeziki je kajpak osnovni pogoj za kulturno inte­gracijo, za tvorno interakcijo in sožitje nacionalnih sokultur. ohranjanje, razvijanje in uveljavljanje avtentinih priseljenskih kultur (ne samo kulturnih dejavnosti ob sorazmerno enakovrednem državnem sofinanciranju, kot so ga deležne »avtohtone« Ć manjšine, ampak tudi ohranjanje in uveljavljanje priseljenskih vrednot, obiajev, mentalitete, naina življenja) v sklopu nacionalne polikulture in enaki pogoji za vsestransko uporabo vseh nacionalnih jezikov, vkljuno z njihovim neoviranim vstopom v osrednje nacionalne medije, založbe, prireditve, znanost in šolstvo, pa predstavljajo drugi osnovni pogoj za dejansko jezikovno in kulturno integracijo. le v takšnih pogojih se priseljencem ne bo ve treba obremenjevati s tem, kdaj smejo biti v lastni državi (etnino in kulturno) to, kar so, in kdaj ne. naj se ve, kDo je v tej HIšI GosPoDaR oitno je pojmovanje korektnosti odnosa veinske družbe do priseljencev lahko zelo subjektivno tudi med samimi priseljenci. Manjšemu delu anketirancev se namre zdi problematiziranje politine in verske podrejenosti priseljencev odve, saj v svojem neenakopravnem položaju ne vidijo ni spornega: »v politiki ni ena­kopravnega položaja in je tudi v redu tako. Državo naj vodijo ljudje z narodnostjo države. enakopravnost glede verske etike pa tudi ni vzpostavljena. no naj prevladuje tista verska skupina, ki pripada tej državi.« () Del anketirancev meni, da naj bi jim v novi domovini od pridobitve državljan­stva dalje vsaj naelno pripadala tudi vsakršna družbena enakopravnost: »e imajo slovensko državljanstvo, so enakopravni (vsaj na papirju).« (). nekateri pa držav­ljanstva sploh ne povezujejo s pojmom enakopravnosti: »Mislim, da imam glede svojega položaja v sloveniji zelo dobro pospravljeno 'podstrešje'. slovenija je moja druga domovina in je moja dolžnost, da sem lojalna državljanka. to pomeni – jaz sem se tukaj priselila in na meni je da spoštujem pravila 'Hiše'.« () jasno je torej, kdo je tu gospodar, in ta ima izkljuno pravico, da piše pravila »Hiše«. Pravkar citirana brezposelna uiteljica (), ki se je pred dvema desetletjema priselila iz Hrvaške z že konano višjo izobrazbo, je s svojim življenjem v sloveniji povsem zadovoljna. Poudarja, da ima njena družina dober socialni položaj. kaj to konkretno pomeni? Imajo toplo stanovanje, mož redno službo, otroka imata možnosti za študij. seveda je treba biti skromen in svoja priakovanja prilagoditi danim razmeram. ne glede na to, da sta z možem aktivno sodelovala v slovenski vojni za osamosvojitev, dobila slovensko državljanstvo in plaevala slovenske davke, je v tej »Hiši« le gostja, ki mora biti hvaležna svojim gostiteljem, da so jo velikodu­šno sprejeli pod svojo streho. oitno je torej, da je brez kakih opaznih pomislekov sprejela od ožje okolice in širše družbe ponujeno stališe, ki je v diametralnem nasprotju s stališem enakopravne državljanke, zdaj prav toliko domainke in gostiteljice, kot so to pripadniki nacionalne veine, in ni manj legitimne gospo­darice, odgovorne in polnopravne pripadnice družbe, ki si tudi sama prizadeva, da bi prispevala k blagostanju svoje »Hiše« in bila zaradi tega upraviena do enakovrednega uživanja skupaj ustvarjenih dobrin, pa tudi do skupnega pisanja njenih pravil. ker naša anketiranka ocenjuje svoje razmere, za katere na drugem mestu priznava, da seveda niso tako idealne, kot bi sklepali iz njenega pisanja, z zornega kota hvaležne gostje, je njena najprikladnejša strategija ohranjanja oseb­nostne integritete v takšnih razmerah pa v dobrodejnem optimizmu, skromnosti, enostranskem prilagajanju in iskreni, eprav še tako nedvomno podrejeni lojalnosti, ki dejansko izkljuuje obutek polnokrvne, enakovredne pripadnosti s pravico do aktivne udeležbe v družbeni samokritiki: za lažje življenje uporabljam t. i. metodo pozitivne kompenzacije. name-sto da tavam zaradi brezposelnosti, imam možnosti da se ve ukvarjam z »domaimi zadevami« – pomagam otrokom pri šolskem delu, varujem pri prehrani, delam na vrtu, pletem… /…/ za mene lojalnost pomeni da sem hvaležna da tukaj imam dom, da se otroka šolata, da ne »pljuvam v skledo« iz katere jem…« () »seveDa se MoRaMo PRIlaGoDItI DRŽavI, v kateRI ŽIvIMo«: kaj je PRIlaGajanje za PRIseljenCe? niti en sam odgovor anketiranih priseljencev od opisnih odgovorov, kolikor jih obsega izpolnjenih vprašalnikov, ne implicira pojmovanja, da je družbeno prilagajanje vzajemni proces. nasprotno, vsem, ki omenjajo prilagajanje, se zdi sa­moumevno, da se morajo oni prilagoditi »gospodarjem« v deželi, v katero so se priselili, ne pa tudi obratno. »vem in mi je popolnoma jasno, da se moram prila­goditi državi v katero sem se naselil. to prilagajanje mora zajemati tako jezikovno kot tudi kulturno, versko in druga podroja. Moti me le, da politika zelo dosti vpliva na medsebojne odnose, to je prepire in druge stvari. Pol pa nastane tisti 'ti Hrvat', ti srb in podobno.« () »e se prilagodiju okolju imajo enake pravice, e so katoliki maju iste pravice.« () »odvisno od prilagoditve priseljenca v tej sredini!« () »e se ti vklopiš normalno v okolico, te ta okolica sprejme.« () »za katoliane ni razlik, ostali naj bi se prilagajali.« () »e imaš slovensko državljanstvo, se moraš prilagajati. /…/ Drugae pa lahko vsak vse doseže, e se prilagodi. /…/ asimilacija je nujna.« () »Prilagodila sem se svoji okolici. /…/ Probleme imajo tisti ljudje, ki se noejo prilagoditi. In take bi sama poslala nazaj od kod so prišli.« () »vsak se mora prilagoditi situaciji. /…/ kot slovenec imaš sigurno veje možnosti.« () »opažam, da v mnogih primerih v moji okolici imajo priseljenci slabši položaj, kar pa je predvsem povezano s slabšo izobrazbo, slabim poznavanjem jezika in (ne)prilagajanjem novemu okolju.« () Menim, da je najveji problem priseljencev le v prilagajanju. ljudje, ki se prilagodijo, se vklopijo v družbo in tudi napredujejo. s prilagajanjem pa ne mislim, da morajo odvrei svojo kulturo, jezik ali obiaje, saj jih tudi sama nisem. ampak, da se prilagodijo kar se tie slovenskega jezika, nekaterih družbenih pravil in podobno. () ľ »onI se MoRajo naM PRIlaGajatI, ne MI njIM«: kaj je PRIlaGajanje za etnIno veIno? ko so naši pradedje v zaetku . stoletja prebirali prievanja slovenskih izseljen­cev v zDa o njihovem podrejenem položaju v novi domovini, so ob stiskah svojih zdomskih rojakov verjetno utili empatijo in ogorenje nad ameriško družbo, ki je pristajala na diskriminacijo in enostransko prilagajanje (t. i. amerikanizacijo) priseljencev. Današnji rodovi slovencev smo mnogo bolj neposredno pria stiskam priseljencev in njihovih potomcev v sloveniji, pri tem pa le redkokdaj obutimo in izrazimo ogorenje nad slovensko državo in družbo, ki pristajata na njihov neenakovredni položaj. zato ni posebno presenetljivo, da se v delu slovenske (in ne samo slovenske) družbe tako trdovratno ohranja preprianje, da so potrebe družbe povsem za­dovoljivo zajete s potrebami veine – »e že hoete mošejo, se preselite nazaj v sarajevo. /…/ nehaj nas posiljevati s svojimi zahtevami. Slovenci mošeje ne rabimo in noemo!!!!!!!!!!« (Rtv slovenija Forum, . . ) – in da mora biti tudi sicer veina privilegirana v odnosu do manjšin: »vseeno pa bi mogl met slovenci prednost pa naj se gre za kakršnokoli službo.« (Forum Pivnica, . . ) Iz teh stališ seveda sledi, da naj bi se morale samo manjšine prilagajati veini, eš da je prilagajanje enosmerni proces z enim akterjem, tj. manjšino. Prav takšno mnenje najdemo kot nekaj docela samoumevnega na domala vseh slovenskih spletnih forumih, kjer je govora o priseljencih: »saj so oni priseljenci in se morajo nam prilagoditi.« (Forum svet pogovorov, . . ) »je pa tako, da e kam pridemo se (tudi) mi malce prilagodimo državi gostiteljici.« (Forum svet pogovorov, . . ) slovenija torej gosti svoje priseljene delavce in državljane! »Pod drugo se sprašujem, ali ima smisl spodbujati in tolerirati rast manjšine, ki ne sprejema vrednot družbe, v kateri je? /…/ vedeti moramo, kdo se komu prilagaja.« (Forum svet pogovorov, . . ) »…treba pa je vedeti, da so oni pri nas priseljenci in se morajo temu primerno vesti. oni se morajo nam prilagajati ne mi njim.« (RGl Forum, . . ) »Fati, ustave evropskih držav so pisane za veino. ta veina potem daje doloene pravi­ce manjšinam. /…/ Povsod, kjer so v evropi priseljenci iz muslimanskih držav, ti zahtevajo zase posebne pravice /…/. zahtevajo popravke zakonov, ki so pisani na kožo veine, ki živi na tem ozemlju. s tem ponejo nekaj, kar je v nasprotju z vsako logiko!« (Rtv slovenija Forum, . . ) kdor hoe torej postati enakopraven z veino, ne sme imeti svojih specifinih manjšinskih potreb in priakovanj, temve se mora neopazno in brez ugovorov asimilirati vanjo. kot sem omenila že v uvodu, je na predavanju dr. Iztoka simonitija o ena­kopravnosti slovenšine v evropski uniji (simoniti ) takšno stališe zavzel celo že tedanji šef urada za slovenski jezik (ki sem ga, priznam, sama spodbodla z opozorilom na naša dvojna merila), kakor hitro je v diskusiji beseda nanesla na priseljenske jezike v sloveniji. ne samo da se mora manjšina prilagajati veini, ampak se morajo tisti, ki so prišli pozneje, prilagajati onim, ki so že dlje asa tu. seveda ni imel v mislih statusa slovenšine v evropski uniji, ampak status prise-ljenskih jezikov v sloveniji. Po moji sodbi je takšno razmišljanje nesmiselno. naelo, da naj bi bile zahteve po družbenem prilagajanju pogojene s pripadnostjo manjšini oziroma veini in z dolžino prisotnosti v doloenem prostoru, je s stališa lovekovih pravic in naela enakopravnosti nesprejemljivo. kljub temu pa žal zelo malo ljudi razume družbeno prilagajanje kot vzajemni proces, v katerem obe strani (posameznik in družba, manjšina in veina ipd.) enakovredno sodelujeta. ob tako splošno razširjenem preprianju, da se mora predvsem manjšina prilagajati veini, je najbolj presenetljiv prav osrednji paradoks globalne in skoraj vseh nacionalnih realnosti – paradoks, na katerega v tem kontekstu dosledno po­zabljamo: v kapitalistinem svetu se socialno šibkejša veina mnogo bolj prilagaja interesom manjšine, nosilcev velekapitala, kot pa obratno. ali se sprio tega ne­ljubega dejstva vendarle nekoliko bolje poutimo, e se morajo še bolj prikrajšane manjšine prilagajati nam? jezIkovno PRIlaGajanje In jezIkovna enakoPRavnost v nasprotju s sodobnimi trendi in dokumenti eu, ki predvidevajo, da naj se de­lodajalec, ki zaposluje tujejezine priseljence, predhodno naui njihovega jezika in se dodobra seznani z njihovo kulturo (primerjaj Cancedda , . priloga: ), je v sloveniji tudi jezikovno prilagajanje še vedno povsem samoumevno zgolj enostransko. znanje slovenšine je prvi predpogoj za enakopravnost in sprejetost: »Možnosti za delo so za vse enake, osnovni pogoj pa je, da znaš slovensko. jaz sem se vedno povsod pogovarjala slovensko in nisem nikoli imela nobenih težav.« () »so enakopravni, e le znajo slovensko.« () »osebno nimam nikakršnih težav, /…/ govorim zelo lepo slovenšino, tako da mnogi sploh ne opazijo, da nisem istokrvna slovenka.« () »tudi jezikovnih ovir ni bilo, ker sem se prilagodila okolju.« () . len ustave Republike slovenije se glasi: »vsakdo ima pravico, da svobodnoÁ izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.« odgovori na . anketno vprašanje, ki se glasi: »v katerih jezikih se pogovarjate doma, s prijatelji, v službi in drugje? kaj vpliva na vašo izbiro jezika?«, pa terjajo resen razmislek. Praktino vsem, ki so temu vprašanju posvetili nekoliko pozornosti, se zdi samoumevno, da govorijo – ali vsaj poskušajo govoriti – slovensko, kadar je v družbi le kak slovenec (eprav bi ta morda prav tako dobro razumel materinšino vseh ostalih v družbi). nekateri razumejo enostransko jezikovno prilagajanje v še bolj rigoroznem smislu: »kot sem že omenil v -tem vprašanju se moramo prilagoditi državi v kateri živimo. Á Poudarila avtorica. Ŕ to pomeni, da se vedno in vsepovsod v sloveniji pogovarjam slovensko, razen z kakim turistom.« () odgovori vseh drugih pa so smiselno povsem enotni: »v družbi je izbira jezika odvisna od ljudi, ki so moji sogovorniki.« () »Pogovarjam se v jeziku, ki je najbližji mojemu sogovorniku.« () »na mojo izbiro jezika vpliva predvsem jezik ljudi, s katerimi govorim.« () In tako dalje. ali pripadniki nacionalne veine v vsakdanji zasebni komunikaciji razmišljajo o svoji izbiri jezika glede na jezik sogovornika enako kot njihovi (po ustavi v vseh pogledih enakopravni) priseljenski sodržavljani? Poglejmo: »e je to to, potem bi valjda morali na javnih krajih govoriti slovensko. saj so oni priseljenci in se morajo nam prilagoditi. kako govorijo doma, me boli briga. e mi gremo v namijo ali anglijo, moramo govoriti tako, da nas razumejo.« (Forum svet pogovorov, . . ) »veliko jih je že zelo dolgo tukaj, let in ve tako da ne najdem nobenega opraviila da se niso nauili govoriti slovensko, še veŞ mislim da se jim pod astjo govoriti naš jezik (niso vsi taki, veliko se jih je nauilo prav lepo govoriti).« (Forum svet pogovorov, . . ) Ponekod po evropi (npr. v nemiji, prim. Graf ) se v zadnjem asu že dokaj enakovredno uveljavlja tudi obratna logika. Pri tem seveda ne mislim na problem pouevanja uradnega jezika, ki ga države zelo razlino rešujejo, temve na »problem« medsebojne komunikacije. e uporabim zgoraj citirano formulacijo udeleženca foruma svet pogovorov, bi lahko razmišljali tudi takole: »veliko jih je že zelo dolgo tukaj, dvajset let in ve, tako da ne najdem nobenega opraviila, da se nismo nauili govoriti njihovih jezikov; še ve, mislim, da nam je pod astjo go-voriti njihove jezike (nismo vsi takšni, veliko se nas je nauilo prav lepo govoriti).« Predstavnica dunajskega županstva je na mednarodnem simpoziju Möglichkeiten und Grenzen des Multikulturalismus: Der Schutz sprachlich-kultureller Vielfalt in Kanada und Europa (univerza na Dunaju, .–. november ) predstavila udeležencem uspešno delovanje poskusnih osnovnih šol na Dunaju, v katere vpisujejo svoje otroke tudi etnini avstrijci in na katerih pouujejo v veinskem (priseljenskem) jeziku posamezne soseske. seveda tudi nekateri razpravljavci na slovenskih spletnih forumih razmišljajo o položaju priseljenskih jezikov v sodobnejšem duhu: ustava Rs zagotavlja vsakomur pravico, da govori katerikoli jezik hoe in to praktino povsod. tudi na javnih mestih. le uradni in uradovalni jezik je slovenšina. In menim, da je tako prav. /…/ konec koncev s kakim angležem ali nemcem tudi v sloveniji ne govorimo slovensko, ker nas preprosto ne bodo razumeli. In zame osebno je princip isti za vse ljudi. Moj cilj je komunikacija, zato govorim tako, da me bo sogovornik razumel. /…/ Primeri "priseljencev" niso zame nobena izjema. (Forum svet pogovorov, . . ) Izrpno razpravo o pomenu uenja tujih (v našem primeru priseljenskih) jezikov in o pomenu branja prevodne literature v kontekstu preseganja kulturnih stereotipov in v okviru pridobivanja vešin, potrebnih za uspešnejši medkulturni dialog in za razvoj medkulturne zavesti, prinaša delo Mete Grosman (). o Á pripadniku matine kulture, ki se v stiku z drugimi kulturami vsakodnevno sreuje z izzivom kritine presoje lastne kulture, avtorica piše: zavedati se mora, da se nam lastni vedenjski vzorci kažejo kot 'normalni' ali celo 'naravni' zgolj zato, ker smo jih usvojili v procesu primarne socializacije velikokrat brez posebnega razmisleka. njihova 'naravnost' in 'normalnost' pa sta omejeni na skupnost, v kateri so se znane vedenjske navade izoblikovale. zato jih ne smemo nikoli posploševati in pripisovati govorcem drugih jezikov, ki imajo drugane vzorce in priakovanja o loveško normalnem in realnosti. sposobnost spoznati lastne posplošitve kot možnost napanih priakovanj omogoa razumevanje kulturnih stereotipov in njihovega kvarnega vpliva na medkulturno sporazumevanje in spodbuja razvoj radovedne odprtosti za drugane kulture brez obutkov ogroženosti in manjvrednosti v zvezi z lastno kulturo in jezikom. vsa ta potrebna spoznanja pa so dosegljiva na ravni razmišljanja o druganosti tujih kultur in jezikov, ki ga omogoa neprestano vraanje k lastni kulturi in jeziku. zgolj poznavanje tuje kulture preprosto ne zadoša za razvoj medkulturne zavesti. nujno je namre vzpostaviti primer-jalno razmerje, ki temelji na poznavanju lastne kulture in jezika. (Grosman : ) jezIkovna In kultuRna nestRPnost In kaj menijo naši anketiranci o jezikovni strpnosti slovencev? »se pa opazi nestr­pnost v javnih službah, pa tudi v širši družbi, posmehovanje e kdo ne zna dobro govoriti slovenšine.« () »nekatere uiteljice so me spraševale, kako se doma pogovarjamo in da je vidno da imam težave pri izražanju.« () »vasih grdo gledajo zaradi jezika oziroma 'naglasa'.« () »vasih ob uporabi srbske besede naletiš na komentar 'govori slovensko'.« () »slovenci sicer zelo dobro razumejo in govorijo jezike bivše jugoslavije, vendar pa ne odobravajo, da se priseljenci ne nauijo slovenskega jezika.« () »slabše obvladajo jezik okolja, v katerem živijo, zato domaini imajo obutek, da se ne želijo prilagajati, eprav iz lastnih izkušenj vem, da ni tako in v želji da se ne zmotiš v kakšni besedi se rado zgodi nasprotno. slovenšina je za narode nekdanje jugoslavije izjemno težka.« () Prav to potrjuje tudi empirina raziskava, katere rezultat je bil objavljen že pred sedmimi leti. avtorici ugotavljata, da veina govorcev pri uporabi drugega jezika obdrži tipine prvine iz prvega jezika, najizraziteje na ravni fonetike (tujega naglasa, po katerem lahko prepoznamo govorev prvi jezik), pri sorodni jezikih pa tem bolj tudi na vseh drugih jezikovnih ravninah, pri emer se enake sistemske napake kažejo pri govornem kot pri pisnem sporazumevanju. nadalje poudarjata: »Prenos zaradi sorodnosti jezikov sicer omogoa takojšnje sporazumevanje, vendar pa je hkrati tudi razlog za intenzivnejše interference, ki so težje odpravljive oz. lahko ostanejo trajne.« (Požgaj Hadži in Ferbežar : ; poudarila avtorica) temu še  dodajata, da se kažejo povsem vzporedne jezikovne interference pri tistih, katerih prvi jezik je slovenšina, drugi pa hrvašina, srbšina ali bosanšina. kljub ne­sorodnosti slovenšine in anglešine pa prihaja do številnih znailnih interferenc med tema dvema jezikoma tudi v govoru slovenskih priseljencev v angleškem govornem prostoru, o emer obsežno piše nada šabec (). tako kot vesna Požgaj Hadži in Ina Ferbežar je tudi tatjana Balažic Bulc () naredila analizo negativnega jezikovnega prenosa med dvema najsorodnejšima jezikoma, srbohr­vašino kot prvim jezikom in slovenšino kot drugim. Podrobneje je predstavila zlasti tisti del raziskave, ki se nanaša na sistemizacijo in tipe napak, nastalih zaradi takšnega prenosa. Iz analize napak je razvidno, katerim podrojem bi morali pri pouevanju slovenšine posvetiti posebno pozornost, ko imamo pred seboj govorce srbohrvašine. vselej sporno pa ostaja vprašanje, koliko prostora dejansko posveajo tem vi-dikom obstojei uni narti. Mikoli (a) v tej zvezi predlaga ve poudarka na medkulturni pragmatiki. termin oznauje sodobni pristop h kontrastivni analizi jezikov in kultur. Gre za vkljuevanje vsebin medkulturne sporazumevalne zmožno­sti v tujejezikovno pouevanje, pri emer so v ospredju tista podroja medkulturne pragmatike, ki lahko pomembno obogatijo oziroma nanovo opredelijo metode pouevanja slovenšine kot drugega/tujega jezika. Pri vkljuevanju medkulturne pragmatike v tujejezikovni pouk ne gre le za vnašanje kulturnih elementov, pa pa za ozavešen pristop k medkulturnim razlikam v jezikovnih sistemih in njihovi rabi, s pomojo katerega bodo uenci usposobljeni za uinkovito komunikacijo v zanje tujejezinem okolju. Žal pa uni nart za pouk slovenšine na osnovnih in srednjih šolah, kjer slovenšina ni materni jezik vseh uencev in dijakov, omenjenih spoznanj s podroja uenja slovenšine kot drugega jezika ne upošteva. Podobno razmišlja tudi Meta Grosman: Pri nas pa se medkulturna razsežnost pouka uveljavlja le poasi, in to kljub vsem opozorilom o vedno veji potrebi po medkulturnem razumevanju v našem novem položaju v evropski uniji. Pri slovenšini se bo oitno najprej uveljavila pri pouku slovenšine kot tujega/drugega jezika (Mikoli a in b), mogoe se bo s to pozitivno izkušnjo in ob narašajoih potrebah po medkulturnem razumevanju, ki vodi tudi do mednarodnega razumevanja, in ob potrebi po mednarodnem razumevanju zaela širiti tudi na drug pouk in ne nazadnje na druge predmete. Mogoe bodo k njenemu širjenju prispevali tisti otroci, za katere že sedaj nartujejo neko obliko medkulturnega ozave-šanja v vrtcih. (Grosman : –) Pirih svetina in Ferbežar () izpostavljata dejstvo, da je pojavnih oblik slovenšine toliko, kolikor je njenih govorcev. nacionalna veina v sloveniji, katere materni jezik je slovenšina, pa je mnogo manj obutljiva na svoje notranje razlike v izražanju in znanju jezika kot pa na znailna odstopanja v slovenšini doloenih skupin priseljencev. njun lanek je zanimiv tudi s tega vidika, saj obravnava tudi vprašanje, kako domai govorci slovenšine sprejemamo in vrednotimo slovenšino tujejezinih govorcev in kako tolerantni smo pri tem. na magnetofonskem posnetku okrogle mize »vsi drugani, vsi enakopravni«, ki jo je leta organiziral jernej Mlekuž na osnovni šoli oskarja kovaia v ljubljani (arhiv IsI), je zabeleženo prievanje tamkajšnjih uencev: kadar jih na hodniku med odmorom njihovi uitelji slišijo govoriti v materinšini, jih opozo­rijo, da morajo govoriti slovensko. Pri tem pa se niti uitelji niti uenci oitno ne zavedajo, da slovenska ustava vsakemu državljanu zagotavlja pravico do svobodne uporabe svojega jezika, torej tudi kjerkoli v javnosti. o tem razmišljajo tudi naši anketiranci: as bi bio da se prevladajo jezikovne barjere, da se omogui otrokom družin iz mešanih braka naj pohaajo šole in ue maternji jezik. Danes naši otroci (Fužine) ne govore isto ne slovenski, ne srbski, ne bošnjaški, ne hrvaški jezik – kar je katastrofalno za okolje v katerem žive. () zaradi maternjeg jezika smo izloženi razno raznim ignorancijam. – v javnosti kot službenih prostorih se zahteva govorjenje slovenskog jezika brez obzira e si veraj stopo v sloveniju ali prej, ali pa ne glede na možnosti in talentiranosti za uenje kakšnega stranega jezika. – slovenija ne prizna da je važno da se razumemo, temve moraš slovensko govorit. – našim otrocima je prepovedano v šolama ali pa v vojski govorit maternji jezik. – v šolah otroci ki ne obvladajo dobro slovenski jezik so izloženi žalitvam, izoliranosti od strani vršnjakov kar im omogoaju uitelji, starši pa ih toga uijo. () za vreme bratske države, niko od nas nije zahtevao znanje i poznavanje jezika. tako da se svak uio jezika sa (ne razberem), dono ja latinski naglasak, onaj makedonski, slavonski, bosanski i da ne nabrojam više, svako tue po svoje i svako krivi domai jezik po svom jeziku, ko što sam i ja poeo da vam pišem ove odgovore na slovenakom pa vidite i sami našta to lii. kod domaina to izazivalo podsmeh, ruganje pa i srd. I eto tako mi poeli da se rvamo izmeu sebe, mi njima janezi, oni nama ifuri i tako vam je to i danas. Marko Po-hlin je reko ljubi rojaki ne sramujmo se svojega jezika, vsaj ni tolk slab kolk mislimo da je! () Res je, tudi avtentine govorice priseljencev so legitimni, eprav formalno nepriznani dialekti z dolgo tradicijo, podobni danes tako cenjenim narejem na jezikovno mešanih obmojih. kot take bi jih morali negovati, beležiti in ohranja-ti, ne pa preganjati. spodbujati bi morali njihovo vsestransko uporabo na vseh funkcijskih ravneh jezika. v takšnih narejih, ki vsebujejo besediše in slovnine znailnosti dveh, treh in veŞ jezikov, so bila napisana nekatera vrhunska dela sodobne svetovne književnosti (žal pa jih stroka veinoma obravnava loeno od Ä nacionalnih književnosti, katerih del so, in še v tem smislu jih pogosto tretira le kot nekakšne eksotine literarne specialitete). »jaz nIseM nestRPen lovek, aMPak…« Prek spletnih forumov si ljudje izmenjujejo tudi mnenja o vprašanjih, ki zadevajo obutek ogroženosti slovenskega jezika zaradi vplivov priseljenskih jezikov. Del­ek znailnih spletnih debat o nestrpnosti in obutku kulturne, verske, jezikovne itd. ogroženosti nacionalne veine naj bralcu ustvari vsaj bežen vtis o izraziti raz­deljenosti mnenj glede tega vprašanja. tu zasledimo nestrpna pa tudi odprtejša razmišljanja: PRIMeRI zaveDne alI nezaveDne nestRPnostI • velik je ljudi k pridejo iz juga v slovenijo /…/ logino d se pol slovenski jezik ne more širt med priseljenci e pa noejo govoriti slovensko in ustvarjajo svojo kulturo kle – na slovenskih tleh. Za take pa mamo pr nas skine – d me ne bo kdo narobe razumu – skini so prjazn, izobra­ženi ljudje in so kul. (slovenski hip-hop portal – Forum /hiphopar.com/, . . ) • ker si relativno mlada, te v šoli najbrž niso uili o asih turških vpadov v slo­venijo oz. takratno avstroogrsko, ki so se dogajali z obmoja sedanje Bosne, zato najbrž težko razumeš odpor slo­vencev do vsega kar je muslimansko še veji pa je odpor do 'janiarjev', verjamem pa, da se veina lahko otrese tega strahu in odpora, nikakor pa se to ne bo zgodilo, e boste ljudi nazivali z nestrpneži in podobno. (RGl Forum, . . ) • naj se g. osman Đogi« najprej naui slovenšine preden sploh kaj zahteva. PRIMeRI oDPRtejšeGa RazMIšljanja • jezik k ne sprejema tujga vpliva je ob-sojn na propad, recmo ang je postala globaln jezik sam zato k je sprejemala vplive francošine, latinšine… (sloven-ski hip-hop portal – Forum /hiphopar.com/, . . )Ă • najbolj zoprni so mi tisti hinavci, ki zaenjajo nekako takole: "jaz nisem ne­strpen lovek, aMPak…" ta ampak vse pove! /…/ In gospod zlatko, ki s svojim praviniškim utom redno klie na RGl v imenu nekih ljudi, ki se jim godi kaka krivica, najbrž tudi ne razume vseh krivc enako. enim se oitno lahko dogajajo. Žaljivo in nizkotno je govoriti o tem "kaj in koliko jim bomo dovolili". to je nji­hova ustavna pravica /…/ Moje mnenje torej je, da bi slovenci morali to rešiti pri sebi in nekoliko razširiti svoje srce. am-pak, saj vemo, smo vljudni, gostoljubni, kulturni in prijazni, dokler nekje v naši bližini ne nameravajo zgraditi kake ko­mune za zdravljenje narkomanov, vrtca za telesno in duševno prizadete, doma za mladoletne prestopnike, begunskega centra ali, bog ne daj, celo džamije! (RGl Forum, . . )  o tovrstnih leposlovnih delih in problematiki njihove obravnave piše npr. strutz (), v posameznih prispevkih pa tudi avtorji enega od zbornikov, ki sta ga souredila strutz in zima (). Ă odgovor na tako liberalna stališa je kajpak (vasih tudi bolestno radikalen) jezikovni purizem. /…/ Sam nisem rasist ali nacionalist in • Full dobr s povedou, cool varianta! a ni spoštujem vsakogar in vsa verstva, vendar res, nas morjo zašitt! k e ne, naumo sem slovenec, na kar sem ponosen. In mislim, da bi morali vsaj malo zašititi slovensko kulturo pred vsemi vplivi, in ne samo pred muslimanskimi. (RGl Fo­rum, . . , poudarila avtorica) ve slovenci, bomo kar nekaj šprehali in se fensi obnašali, k mo vse od forejnerjev vzeli. sam tko, d bo bl štos in bl in. k pol, k bomo tefau gledali, seveda, k bom psa zjutraj pelou na wok, bojo pa reklamo delal za sms centr, k tisti, k ne piše, je itak mona. k e ne naumo v sinergiji z wrldom in nas nabo nbedn pogledou. Pa itak kej v wrldu dogaja zveš samo iz fo­ rejnerskega njusa, naši tko "lickajo butt" Bushu… saj ne vem, kaj vse sem nametal, /…/ ampak – koga moramo zašititi???? a si že kdaj poslušal mladino, kako se pogovarja? a si že kdaj poslušal rekla­ mna besedila na tv? a si kdaj poskusil razumeti? In koga moramo in pred kom zašititi? jaz bi rekel, da moramo sami sebe zašititi pred sabo!!!! svojo majh­ nostjo in predvsem malomešanskostjo. (RGl Forum, . . ) namesto svojega komentarja bom na tem mestu citirala Meto Grosman: vzgojna vrednost uenja tujega jezika in kulture je prav v tem, da omogoa uencem novo perspektivo na sebe, ki presega meje njihove obiajne (enojezine) izkušnje in zaznav in jim s tem omogoa prerasti omejujoe priakovanje, da so možne samo njihove lastne predstave in perspektive. spoznanje o razlinih možnostih osmišljanja sveta in vrednotenja lovekovih dejanj pa samodejno spodbuja priznanje o enakovrednosti kultur, se pravi tudi lastne kulture, in s tem navaja k zanimanju za lastni jezik in kulturo. ko bi to zanimanje preraslo v spoštovanje materinšine, bi skupaj z razumevanjem razmerja med materin-šino in tujimi jeziki lahko prispevalo tudi k temu, da bi posamezniki opustili nepotrebno rabo tujih besed v slovenšini… (Grosman : ) jezIkovno znanje Pisni anketni odgovori kažejo na to, da sorazmerno velik del anketiranih iz vrst prve generacije ne obvlada niti knjižne materinšine niti knjižne slovenšine, med-tem ko njihovi otroci veinoma sorazmerno dobro obvladajo knjižno slovenšino. ob branju in jezikovnem pregledu anketnih odgovorov ocenjujem, da povpreno jezikovno znanje anketiranih pripadnikov druge generacije nikakor ne zaostaja za jezikovnim znanjem nacionalne veine. Prva generacija anketiranih kaže bolj šibak interes za brezplano jezikovno izpopolnjevanje v slovenšini ali materinšini; kot razlog navajajo zlasti pomanjkanje asa (veino asa porabijo za delo), nekateri se Ć za to poutijo prestare, drugi so poskusili z izpopolnjevanjem, pa ni šlo; najveji problem je izgovorjava brez naglasa, tudi sicer se jim zdi knjižna slovenšina izredno zahtevna; mnogi pa menijo, da jim njihovo povpreno obvladovanje pogovorne slovenšine zadoša in da se v njej veliko lepše slovensko izražajo kot pa, denimo, slovenska mladina. Precejšnje število tistih, ki bi se želeli izpopolnjevati v sloven-šini, pa kljub temu kaže na nekoliko pomanjkljivo organiziranost ali vsaj obveše­nost na tem podroju: »ne obvladam knjižno slovenšino in bi želela brezplano izobraževanje bilo kje.« () »knjižno slovenšino obvladam povpreno in bi se želel izpopolnjevati znanje jezika.« () »Rad bi videl, da bi bila na tv-ju oddaja, ki bi vzpodbujala izgovorjavo in izobraževanje slovenšine, ki bi tudi vzpodbujala nacionalno zavest vseh državljanov (avtohtonih in priseljencev).« () njihovi otroci pa pogosto obžalujejo svoje slabo znanje materinšine (oziro-ma materinšine staršev). eprav le redki dejansko obiskujejo tovrstne jezikovne teaje, predvsem v okviru društev, je sorazmerno velik delež tistih, ki vendarle kažejo poudarjen interes za morebitno izpopolnjevanje. veini mladih bi se zdelo primerneje, e bi se lahko uili materinšine v redni šoli in ne na društvenem teaju. na vprašanji »ali dobro obvladate knjižno materinšino? ali bi se želeli brezplano izpopolnjevati v znanju materinšine in kje (šola, društvo, drugo)?« odgovarjajo: »književno materinšino ne obvladam dobro. Da, v šoli.« () »knjižno mate-rinšino slabo obvladam. Rad bi spoznaval hrvaško kulturo, jezik, zgodovino, književnost v svojem rednem procesu izobraževanja.« () ob tem je treba opozoriti na bistveno razliko med poukom maternega jezika otrok priseljencev kot fakulta­tivnega predmeta, ki ni pogoj za uspešno napredovanje v šoli, je prostovoljen in predstavlja dodatno obremenitev za uenca, in poukom priseljenskega jezika kot obveznega izbirnega predmeta, ki predstavlja izbirni del obveznega predmetnika in torej za uenca ne pomeni dodatne obremenitve. Podobno ugotavljajo v svojem Zakljunem poroilu tudi izvajalci raziskovalnega projekta Percepcije slovenske integracijske politike. eprav se jim je v sklepnem delu raziskovalnega poroila oitno pomotoma zapisalo, da je za potomce priseljencev iz nekdanje skupne jugoslovanske države, ki so rojeni v sloveniji, »tvorba integra­cijskih politik, ki naj bi olajšale vstop v slovensko družbo nepotrebna« (komac in Medvešek : ), v nadaljevanju kajpak sami vkljuujejo med svoje predloge za prihodnje smernice slovenske integracijske politike tudi naslednjega, ki se tie predvsem druge generacije: Glede na to, da veina anketiranih v raziskavi PsIP meni, da bi bilo dobro, da bi se otroci uili tudi jezik staršev, e ta ni slovenšina, lahko predvidevamo, da relativno majhno število otrok, ki dejansko obiskuje pouk neslovenskih jezikov, ni posledica pomanjkanja interesa, temve gre tu za bolj pragmatine odloitve. Dejstvo je, da so otroci obremenjeni z obveznimi šolskimi dejavnostmi ter dru­gimi interesnimi dejavnostmi. uenje jezikov narodov in narodnosti nekdanje jugoslavije bi moralo biti omogoeno kot izbirni predmet, e se na posamezni šoli ali šolskem okolišu pokaže interes. (komac in Medvešek : –) ob tem je treba poudariti, da je od šolskega leta / organiziran hrvaški dopolnilni pouk v treh slovenskih državnih šolah: oš vita kraigherja v ljubljani, oš angela Besednjaka v Mariboru in oš livade v Izoli. Hrvašino kot izbirni predmet pa že tretje leto uijo v . razredu oš oskarja kovaia v ljubljani in v . in . razredu oš Maksa Durjave v Mariboru. BRalne navaDe In Gojenje tRaDICIj v anketi smo povprašali tudi po bralnih navadah anketiranih in o tem, katere kulturne tradicije gojijo oziroma ohranjajo. Glede bralnih interesov in navad kaže rezultat zelo podobno razmerje kot pri etninih slovencih (Žniderši, Podmenik in kocijan ), pri emer anketirani priseljenci navajajo tudi enake ovire za po­gostejše branje kot slednji, tj. zlasti pomanjkanje asa in denarja. tudi posamezni žanri so po priljubljenosti med anketiranimi zastopani v podobnem razmerju kot pri slovencih v omenjeni raziskavi, s tem da se pri jeziku literature, ki jo berejo priseljenci, izrazito odraža njihova bilingvalnost. Priseljenci, ki smo jih zajeli v anketo, v veliki veini v vsakdanjem življenju ohranjajo vsaj kako izvorno etnino tradicijo in gojijo vsaj kako slovensko tradicijo (predvsem gre za obhajanje enih in drugih praznikov ter obasno pripravo nacio­nalnih jedi, v manjšem delu pa tudi za aktivno folklorno dejavnost ter ohranjanje nekaterih ljudskih obrti). Del anketiranih – tudi iz vrst druge generacije – goji le izvorne kulturne tradicije. tako se npr. mlada študentka iz sevnice, rojena v sloveniji srbskim staršem iz Bosne, ki sicer redno spremlja slovensko kulturo, pri ohranjanju tradicij omejuje na izvorne: »slovenske tradicije ne ohranjam, ohra­njam pa tradicijo, ki sta mi jo podala starša, ki sta iz Bosne. Praznujem vse verske praznike (boži, veliko no, slavo) in ostale mednarodne praznike (. maj…).« () tudi tehnik srednjih let, srbski priseljenec prve generacije, ki živi v sloveniji že prek trideset let, še vedno vztraja samo pri izvornih tradicijah: »slovenskih ne ohranjam, v svojih pa praznujem boži, veliko no in slavo sveti jovan.« () nasprotno pa nekoliko starejša Hrvatica iz velenja priznava: »skoraj popolnoma sem se prilagodila slovenski tradiciji.« () Pretežni del anketiranih v svojih odgovorih omejuje kulturne tradicije na verske, le redki vkljuujejo še kaka druga podroja: »sem vlanjen v meimursko društvo velenje, ki šteje cca – lanov. vasih sem pel meimurske pesmi v meimurski noši. Meni veliko pomeni kultura mojega naroda, vendar drugae ne gledam, kdo je kdo in od kod prihaja.« () »v današnjem svetu je težko ohranjati tradicijo. kajti, vse bolj nam vsiljujejo imperialistike praznike (haloween, valenti­novo…). spoštujem vse vrste praznikov, kršanske, ortodoksne in islamske.« () »Pesmi, ki so jih peli moji starši oziroma predniki poznam in se jih hoem uiti. tradicija se ohranja v praznovanju božinih in velikononih praznikov.« () ľ tradicije ob božiu, veliki noi, prvomajski praznik. /…/ ostale praznike pa praznujemo v meimurskem društvu, kjer smo parkrat na leto (prazniki in druge dejavnosti, kot so slikarske razstave, predstavitev knjig hrvaških avtorjev našega dialekta…). vlanjeni smo v društvo Meimurcev v vele­nju. aktivno sodelujem na razstavi peciva vsako leto. to so kulturni veeri. Drugae pa se tudi udeležujem prireditev kulturne dedišine naših obiajev. Ponavadi priredimo igre (v smislu predstave) starih obiajev (kot npr. ohcet, krst, prva potovanja v velenje z vlakom…). zmeraj se tudi udeležijo ugledne osebe velenja (župan, zdravniki…).« () Izvajalci ankete so v pogovorih z anketiranci dobili še dodatne informacije. nekateri so si na ta nain lahko ustvarili celovitejšo sliko o izkušnjah in mnenjih anketirancev, kot pa jo ponujajo odgovori v anketnih listih. te podatke povzemajo v svojih poroilih: Dijakinja je bila rojena v sloveniji in je edina [moja] anketiranka, ki je vklju-ena v društvo (makedonsko društvo v novi Gorici). njena družina se je priselila v slovenijo zaradi želje po boljšem socialnem in ekonomskem statusu. obiskuje slovensko šolo, je ambiciozna in zelo aktivna. v anketi je z veseljem sodelovala in podala svoje mišljenje. kljub svoji mladosti je dijakinja zelo razgledana in samozavestna (ponosna je na svojo narodnost). sodeluje tudi v društvu: izpopolnjuje se v maternem jeziku, nastopa, bere literaturo, se sreuje s sonarodnjaki. kljub oddaljenosti sedeža društva ( km) se sreanj redno udeležuje. na splošno pa se v sloveniji dobro pouti in praznuje tudi slovenske praznike. tradicionalne makedonske praznike praznujejo v krogu družine, vesela je, da jo starši seznanjajo s tradicijo in jo namerava prenašati tudi na svoje otroke. (Mrak : ) v priseljenska kulturna društva je vkljuenih ve kot deset odstotkov anketi­rancev – ti se veinoma zanimajo za kako podroje kulture in tudi sami umetni­ško/kulturno delujejo, med ovirami pa najvekrat navajajo pomanjkanje državnih subvencij za kulturno delovanje društev ter neustreznost društvenih prostorov. Med preostalimi odstotki jih prav tako veina izpriuje interes za spremljanje razlinih podroij kulture, pri emer med ovirami navajajo predvsem pomanjkanje asa (delo za preživetje jim ne dopuša nobenega prostega asa) in denarja. o pomenu priseljenskih društev za ohranjanje izvornih kulturnih tradicij in identitete piše na svoji spletni strani tudi celjski avtor Marko sjekloa (): Priseljenec posameznik nima veliko možnosti, da ohrani svojo izvorno kulturo nedotaknjeno. eden od instrumentov proti asimilaciji so nacionalna društva, a ta lahko tudi pospešijo integracijo v novo okolje. junija Ŕ je priel veljati nov zakon o društvih, ki ureja ustanavljanje in delovanje tudi nacionalnih društev. Pripadniki drugih narodov, igar pravice niso izrecno zagotovljene z ustavo, lahko s pomojo društev sistematino rešujejo svoje probleme, pridobijo sredstva za svoje delovanje, vplivajo na izvršno oblast, si med seboj pomagajo, ohranjajo jezik, kulturo in identiteto. /…/ asimilacija v prvi vrsti poteka preko šole, s sprejemanjem jezika, nacionalnih simbolov, tradicije in zgodovinskega spomina novega okolja in z izgubo las- tnega. Društva lahko v prvi generaciji prepreijo ali zavrejo asimilacijo, toda v drugi že zelo težko. v tretji generaciji po pravilu govorimo že o popolni asi­ milaciji. obstajajo sicer izjeme, kot Židje, nemci, Italijani in slovenci v zDa, argentini in drugod po svetu, ki so se uspeli ohraniti kot enklava, pa [so] kljub temu bolj ali manj integrirani v okolje. za veino pa velja, da se nacionalne znailnosti ohranjajo skorajda samo še v obliki folklore. MoŽnostI za Razvoj In uveljavItev PRIseljenskIH kultuRnIH DejavnostI v šIRšI DRuŽBI Pod osmo toko ankete smo zapisali naslednje vprašanje: »Menite, da imajo priseljenci v sloveniji (ne)enakopravne možnosti za razvoj in uveljavitev svojih kulturnih dejavnosti v širši družbi? kje to opažate?« le redki se na tem podroju poutijo enakopravne: »Da, pojavljajo se številna društva, kjer se ohranja njihovo izroilo, plesi, kulinarika. obstajajo tudi lokali, kjer se taka glasba posluša, npr. katastrofa, Gostilna pri jovotu, en Pub, , tramontana. so tudi društva, ki so povezana s cerkvijo.« () veina odgovorov pa opozarja na najrazlinejše signale, ki vzbujajo dvom o enakopravnih možnostih za razvoj in uveljavitev priseljenskih kulturnih dejavnosti v širši družbi: »kulturnega razvoja priseljencev ni, saj slovenci zavraajo njihovo kulturo kot nekaj manjvrednega.« () »Da, priseljenci imajo manj možnosti za razvoj in uveljavitev svojih kulturnih dejavnosti, predvsem v javnih predstavitvah in medijih.« () »kulturne dejavnosti morajo nekoliko 'skriti' in prilagoditi okolju/ razmeram. obiajev ne morejo ravno gojiti v polnem razmahu. to se opazi predvsem ob verskih praznikih in ostalih nacionalnih obiajih.« () »ne. ker ni prostorov.« () »Pri tem ni enakopravne možnosti in je razlika med Hrvati ali pa srbi, Bosan­ci…« () »Menim da doloeni narodi da, ker imajo mogoe take obiaje oz. delajo stvari katere se nam ne zdijo vsakdanje.« () »neenakopravno – na veŞ podrojih.« () »Mislim, da ne. Muslimani ne, ker je drugana kultura, vera.« () »v našem kraju ne deluje nobeno kulturno društvo priseljencev. zato o tem ne morem veliko govoriti. obstajajo pa kulturna društva slovencev.« () Gre za slovensko mesto, v katerem samo prva generacija tistih priseljencev, ki so se vanj priselili neposre­dno iz tujine (veinoma iz Hrvaške), predstavlja kar % vseh prebivalcev mesta. »… zaradi neenake situacije ni možna uveljavitev kulturnih dejavnosti priseljencev v širši družbi. Predvsem zaradi maloštevilnosti in finanne neenakopravnosti /…/ ni­majo priložnosti da dosežejo višjo kvaliteto in pritegnejo veŞ pozornosti in zanimanja za svoje kulturne dejavnosti.« () »Dosti težje kot domaini. Po domae povedano mislim da velja fraza: dol z moje njive! e ti kaj ni prav, pojdi domov!« () Ŕ Muslimani imajo neenakopravno možnost razvoja in uveljavitve svojih kul­turnih dejavnosti v širši družbi in to je povezano s problemi pridobivanja ustreznih prostorov za izvajanje versko-kulturnega življenja v sloveniji. Delno je to povezano s trenutnim širšim politinim trendom po svetu glede takoime­novane »vojne proti terorizmu« in izenabo ekstremizma z islamom. () nekateri pa pripisujejo odgovornost za obstojee stanje izkljuno priseljencem samim: »zelo je odvisno od samih priseljencev, mogoe je napaka pri njih samih da so premalo aktivni v kulturi in v širši družbi.« () »uveljavitev kulturnih dejavnosti je pogojena z njihovo osebno motivacijo, delovanjem, odrekanjem in žrtvovanjem za željene cilje. vsak nadaljnji razvoj pa je odvisen, kot povsod od ekonomskih možnosti društev, skupin itd.« () »Menim, da imajo enakopravne možnosti za razvoj in uveljavitev svojih kulturnih dejavnosti, samo je vprašanje pomanjkljivosti prostega asa, ta prave organizacije in seveda finannih sredstev.« () na slednje, namre pomanjkanje denarja, opozarjajo tudi avtorji neke druge ankete med priseljenci: Iz rezultatov raziskav je jasno razvidna želja pripadnikov »novih« manj­šinskih skupnosti po ohranitvi oddelka na Ministrstvu za kulturo, ki podpira kulturno ustvarjanje narodnih skupnosti, romske skupnosti, drugih etninih skupnosti in priseljencev. uresnievanje sprejetega na­cionalnega kulturnega programa bi v mnogoem prispevalo h kulturni integraciji etninih skupnosti. Na žalost pa je obseg sredstev, ki jih država na­menja za kulturno 'integracijo' premajhen, da bi izpolnil tisto, kar jim obljublja nacionalni kulturni program.« (komac in Medvešek : ; poudarila avtorica)ş Deveto vprašanje ankete se glasi: »Menite, da slovenski mediji dovolj poroajo o kulturnih dejavnostih priseljencev v sloveniji in o njihovem kulturnem prispev­ku? kaj predlagate?« veina meni, da so njihove kulturne dejavnosti v širši družbi spregledane: »ne, mislim da premalo.« () »no, kar se tie Hrvaške marsikaj objavljajo, o tistih, ki so prišli iz BiH pa skoraj ni.« () »Menim da premalo, glede na to da dosti spremljam medije, nisem ravno zasledila ni o tem.« () »nisem zasledila dosti o tem.« () »Menim da se zelo malo govori o dejavnosti priseljencev v kulturi. Menim da bi bilo dobro da se govori o tem.« () »ne. zelo malo je takih poroil. lahko bi jih blo ve, in daljša. sploh pa o hrvaških kulturnih dogajanjih v sloveniji nisem zasledila nobenega poroila.« () »slovenci dovolj poroajo o drugih [narodih], o naših pa bolj malo, sploh o priseljencih. Boljše bi bilo, e bi ve poroali, da bi se spoznali/prepoznali, da bi bilo manj problemov, ki so dosti zaradi nepoznavanja.« () »Mislim, da ni dovolj medijskega poroanja.« () »ne. sploh pa e javna televizija pride v roke vlade in bo ta upravljala z njo, ne ş Podrobnejša analiza tega vprašanja je predstavljena v naslednjem razdelku z naslovom Participacija države. bo sploh možno poroati o kulturni dejavnosti priseljencev.« () »ne, ni. tako ali tako se z mojimi predlogi ne bo ni spremenilo.« () »lahko bi bilo vekrat predstavljeno kulture drugih narodov (plesi, drame…).« () »ne. ni. ve poro-anja o tem bi bilo dobro, da bi se bolj vedela v javnosti situacija.« () »o tem ni veliko v medijih. Mislim, da bi bilo dobro, moralo bi biti ve govora o njih.« () »ne poroajo o teh dejavnostih.« () »kar koli bi predlagal bo naletelo na gluha ušesa. stanje je porazno.« () »ne, ne poroajo, skoraj da tega ni!« () »nisem zasledila posebnih poroanj o kulturnih dejavnostih priseljencev. videla sem že prispevke o dosežkih posameznih ljudi, toda nikoli nisem zasledila nikakršnega prispevka o kulturnih dejavnostih, ki so tipine za posamezne narode iz bivše jugoslavije.« () s tem se strinjajo tudi avtorji rubrike Mediji in manjšine v reviji Medijska mreža. Balti« () npr. piše: »v sloveniji skoraj ni politine opcije, ki bi v medijski marginalizaciji narodnih skupnosti albancev, Bošnjakov, rnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in srbov prepoznala družbeni problem vreden reševanja. zato so skupnosti prepušene same sebi.« tudi v zvezi s tem vprašanjem nekateri anketiranci izpostavljajo demagoško ustvarjanje negativne predstave o priseljencih in razpihovanje etnine in kulturne nestrpnosti ter opozarjajo na kljuni problem ekonomsko-socialne diskriminiranosti kot pravzrok vseh drugih oblik neenakopravnosti, tudi medijske in kulturne izloe­nosti: »Poroajo samo o slabih stvareh – pištole in tako, samo to, nobene kulture.« () »ne poznam, še najve govorijo o politiki in raznih težavah (npr. s cigani).« () »Mediji poroajo o tem, kar njim prinaša dobiek (televiziji, asopisom). v to so prisiljeni zaradi kapitalistine družbe. Mislim da poroila o kulturnih dejavno­stih priseljencev ne prinašajo velikega števila gledalcev (dobika), kot npr. svetovni terorizem, kateri je neposredno povezan z islamsko versko skupnostjo.« () Med tistimi mediji, ki jih anketiranci ob svoji omembi splošnega medijskega ignoriranja priseljenskih kulturnih interesov in dejavnosti vendarle izvzemajo v pozi­tivnem smislu, so nacionalna televizija z oddajo Polnoni klub in tednik Mladina (), pa asnik Veer in radio Bakla: »ne, le v Veeru kdaj kaj piše ali se v cerkvi kaj sliši.« () »ne. samo pa v Veeru vekrat kaj piše. e pri nas kaj organiziramo in ljudje to izvejo preko medijev jih zelo malo pride na kakšne kulturne dogodke.« () »Pohvalil bi tudi radio Bakla, ker vrtijo vse (slovenske, tuje in tudi balkanske).« () veina se torej svoje kulturne izloenosti iz širše družbe in njenih osrednjih medijev zaveda (njihov odgovor na deveto vprašanje je negativen), pri emer navajajo tudi svoje predloge: »slovenski mediji so podrejeni trgu in deloma politiki. ne trg ne politika nista pripravljena na sprejemanje teh tem. Predlagam vsaj mesenik, ki bi seznanjal ljudi z dogodki (kultura, šport) in problemi te populacije.« () »ne. Da je v asopisih rubrika o priseljencih!« () »ne, ve vkljuevanja diplomatskih predstavništev.« () »Premalo. oddaje o priseljencih.« () »Mislim da bi rabili veŞ nacionalnih programov.« () »Premalo odaj. lahko blo ve« da se vsi ljudje v sloveniji saznajo z kulturami drugih narodov kateri živijo v sloveniji.« () »ne. Posebne oddaje o njihovi kulturi.« () »Mislim, da so v kulturnim dejavnostima  hrvaški priseljenci dokaj zapostavljeni na celotnem podroju. Dosti je na tv o priseljencima maarske narodnosti, a o hrvaškim ni. veŞ odaj na tv o hrvaški kulturi.« () »ne. slovenski mediji ne poroajo dovolj o kulturnih dejavnostih priseljencev. Celo menim, da nasploh slabo govorijo in predstavljajo kulturo prise-ljencev. Po medijih bi lahko vekrat naredili kako oddajo o razlinih kulturah, ki živijo v sloveniji. tega primanjkuje.« () »Mislim, da jaz od kar tu živim še nisem zasledil kakšne odaje na temo priseljenci in njihova kultura. Mislim, da bi morali zlasti ve informirati ljudi o statusu priseljencev, o njihovem življenju, kulturi pa tudi njihovih pravicah. Predlagam odajo na to temo.« () »Mislim, da nekako premalo. v bistvu se bi moralo vedeti ve o kulturi priseljencev, da bi se imve zvedelo o njih, njihovih obiajih… Predlagam veŞ dokumentarcev o priseljencih, njihovih položajih, življenju v njihovi [izvorni] državi in tukaj.« () »Poudarek medijev o kulturni de­javnosti priseljencev v sloveniji je majhen. za poveanje slednjega bi bilo potrebno ve oddaj in podobnega.« () »ne. Mogoe kakšne oddaje na nacionalni televiziji o priseljencih v sloveniji, o njihovem kulturnem delovanju, obiajih, nainu življenja v sloveniji…« () »slovenski mediji skoraj ni ne poroajo o kulturnih dejavnostih. Predlagam, da se vsaj enkrat na mesec naredi kulturni prispevek na regijskem ni­voju.« () »ne poroajo. Predlagam da imajo na tv in radiu najmanj enkrat na mesec oddaje o svoji kulturi.« () »Po mojem mnenju bi morali pripraviti razline oddaje o kulturnih dejavnostih posameznih priseljenskih skupin, kajti vse nimajo enakih kulturnih dejavnosti, enakih šeg in navad, nainov praznovanja posameznih praznikov…« () »slovenski mediji ne poroajo dovolj o kulturnih dejavnostih priseljencev v sloveniji. Predlagam oddajo na nacionalni tv trikrat na teden o razlinih kulturnih in zabavnih dejavnostih priseljencev.« () »ne (malo veŞ odaj, ne samo za manjine).« () »ne preve. Da bi vsakotoliko obstajale kake brošure, predstavitvene strani raznih asopisov.« () »ne. na tv tega ni zaslediti. lahko bi bile posebne oddaje v ta namen, da se prikaže njihovo izroilo in kako se ohranja v sloveniji.« () »Žal ne. Morda bi se morali sami priseljenci malo bolj organizirati ter angažirati in slovencem predstaviti (približati) svojo kulturo.« () »Mislim, da mediji ne poroajo dovolj o njihovih kulturnih dejavnostih, tako da to ostaja bolj interna zadeva. Predlagam (za prodor v širšo javnost) najprej kakšne skupne projekte s strani priseljencev in slovenskih kulturnikov, ki bi kulturo priseljencev predstavili širši množici. sodelovanje kulturnikov se mi zdi najbolj pomembno.« () o kulturnem prispevku priseljencev mediji ne poroajo oziroma ne dovolj. v medijih se omenijo le kadar gre za verske praznike (boži, bajram, pasha), sicer pa drugo v medijih nisem zasledila. Predlagam da se veje kulturne dejavnosti oziroma stvaritve oznanijo v asopisih, poroajo na radiu in da se naredi kakšen televizijski prispevek – na Htv-u imajo posebno oddajo namenjeno priseljencem in njihovemu življenju – mogoe podobno lahko naredi slo . () Prav tak je tudi predlog izvajalcev raziskovalnega projekta Percepcije slovenske integracijske politike: Dolžnost države bi torej bila, da ustvari ustrezne razmere za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in jezikovne identitete vseh njenih prebivalcev. Glede na povedano bi bilo treba slovensko zakonodajo o medijih ustrezno dopolniti z obveznostmi javnih medijev, v prvi vrsti javne RTV, da omogoijo »novim« manjšinskim skupnostim uresnievanje pravice do pristopa (vstopa) v medije in s tem do sodelovanja v kulturnem življenju. Ignoranca, tudi medijska, vodi v razline oblike getoizacije; to pa je v nasprotju z želenim procesom integracije. Pregled medijske zakonodaje kaže na najlažjo in najbolj elegantno pot za izhod iz medijskega mrka – oblikovanje narodnostnega programa v okviru Rtv, kar bi bilo mogoe dosei z dopolnilom zakona o Rtv. e bi bilo dopolnilo napi­sano v duhu dolob, ki veljajo za klasini manjšini, bi se izognili prenekateri nevšenosti. (komac in Medvešek : –) Do predlogov za takšna in podobna zakonska dopolnila pa bi v Državnem zboru mnogo lažje prihajalo, e bi imele svoje predstavnike v njem tudi »nove« manjšine. tako pa je tudi vprašanje seznanjanja širše slovenske javnosti s kulturnimi dejavnostmi priseljencev in njihovih društev skoraj v celoti prepušeno priseljencem samim. Pri tem sicer redno ali obasno sodelujejo nekatere radijske postaje (npr. Radio študent), kulturna društva (npr. Mariborska literarna družba, predvsem s svojo revijo Locutio on-line) in druge nevladne organizacije, na splošno pa je takšno sodelovanje, z nekaj maloštevilnimi izjemami, zaenkrat še zelo slabo razvito. zveza kulturnih društev slovenije je sicer objavila informacijo o svojem programu Druga slovenija, o katerem piše: Druga slovenija je program zveze kulturnih društev slovenije za manjšinske skupnosti v sloveniji. za razliko od slovenske državne doktrine jih ne diskri­miniramo kot tako imenovane »novodobne manjšine«, saj menimo, da mora biti vsakdo, kdor je državljan slovenije, v svojih osnovnih kulturnih pravicah deležen enakovredne pozornosti. kulturno življenje društev manjšinskih skupnosti je izjemno bogato in predstavlja pomemben delež v ugledu, ki si ga ustvarja slovenija v mednarodnih oeh. Razlikujemo med etnino skupnostjo in posaminimi izraženimi interesi, ki se oblikujejo kot društva. zagovarjamo demokratino izražanje razlik v vsaki etnini skupnosti in se zavzemamo za sistem voljenih predstavnikov skupnosti za dialog z državnimi organi slove­nije. (zveza kulturnih društev slovenije / Druga slovenija) Do trenutka, ko to pišem (februar ), pa so med priseljenskimi društvi, katerih podatke so izvajalci omenjenega programa pridobili in objavili na svoji spletni strani, zgolj makedonska društva v sloveniji in društva, ki so lani Bošnjaške kulturne zveze slovenije. a e je vprašanje seznanjanja širše slovenske javnosti s kulturnimi dejavnostmi priseljencev prepušeno zlasti priseljencem samim, bi za Ä njihova prizadevanja na tem podroju vendarle morala imeti nekoliko ve posluha tudi slovenska država. kot sem že omenila, pa je bilo med vsemi tistimi prijavljenimi kulturnimi projekti priseljenskih društev leta , ki jih je Ministrstvo za kulturo zavrnilo, najve namenjenih ravno predstavitvi kulturnih dejavnosti manjšinskih etninih skupnosti širšemu okolju (Rezultati javnega poziva…: –). PaRtICIPaCIja DRŽave Med dejavniki, ki bistveno vplivajo na slabše pogoje za razvoj in uveljavljanje kultur­nih dejavnosti priseljencev, je zlasti diskriminatorni odnos države, na kar opozarjajo tudi naši anketiranci: »Menim da je razvoj oziroma uveljavitev kulturnih dejavnosti otežena zaradi manjše denarne potpore države – vemo da je pri kulturi to odloilni dejavnik!« () »Država se obnaša maehovsko.« () »– nimajo svojih kulturnih objektov (ali zelo malo). – Mislim da se malo ali skoraj niŞ denarja ne namenja za priseljence.« () »Možnosti za razvoj kulturnih dejavnosti so, vendar je to odvisno od politike in finannih sredstev; mislim pa, da širša družba oziroma javnost ni posebno seznanjena z delovanjem 'tujih' kulturnih društev.« () »Da. ni državnih programov, ki bi bili subvencionirani za ohranitev in prenos kulturnih vzorcev na mlajše in izmenjave idej, problemov priseljencev.« () Predvsem tisti anketiranci, ki so vlanjeni v priseljenska društva, še zlasti pa oni, ki v takšnih društvih opravljajo vodilne funkcije, imajo zaradi veje dostopnosti podatkov tem jasneje izoblikovano mnenje o neenakopravnem kulturnem položaju priseljencev: Definitivno! Poglejte samo sredstva, ki jih vlada Rs in lokalne skupnosti namenjajo društvom, ki negujejo kulturo nepriznanih manjšin. Gre za mi-norna sredstva, ki ne zadostujejo niti za osnovne potrebe teh društev. e bi izraunali vsoto sredstev, ki jo nepriznane manjšine prispevajo v državni proraun, in e bi potem primerjali, koliko teh sredstev se investira nazaj v kulturne dejavnosti, ki ohranjajo slovensko kulturno dedišino, in v kulturne dejavnosti, ki ohranjajo kulturo nepriznanih manjšin, bi po mojem preprianju odkrili precejšen razkorak med finanno oskrbo enih in drugih dejavnosti (ob upoštevanju vsote vložka domicilne in »priseljene« populacije ter ob upoštevanju števila ene in druge populacije). () to vsekakor drži in po moji sodbi prav v tem tii jedro kulturne diskrimina­cije priseljencev s strani slovenske države, saj javno financiranje – tudi po mnenju anketiranih – v veliki meri pogojuje razvoj, uveljavitev in promocijo priseljenskih kulturnih dejavnosti v širši slovenski javnosti. to pa mono vpliva na kulturno samopodobo priseljencev, ki jo ti prenašajo na svoje otroke in vnuke. zaradi zavrte integracije priseljencev in njihovih kulturnih dejavnosti, dosežkov in vrednot v širšo družbo veina slovencev še vedno dojema slovensko družbo kot monokulturno, torej tako, kot da avtohtone in priseljenske etnine skupnosti nikoli ne bi obstajale v tej deželi, kot da ne bi niesar prispevale k njeni kulturi, kot da nikoli ne bi bile del nacije, ki je ustanovila svojo suvereno slovensko državo. Podatek o državni participaciji pri sofinanciranju priseljenskih kulturnih dejavnosti pa pria o tem, da takšna predstava ni vkoreninjena le v slovenski javnosti, ampak tudi državi. kulturne dejavnosti priseljencev so bile vkljuene v državno sofinanciranje po letu (opi in tomc : ). Pa poglejmo, kolikšna je njihova dejanska kulturna enakopravnost na tem podroju. tabela in slika prikazujeta razmerje med velikostjo avtohtonih manjšin in priseljenskih skupnosti v sloveniji (na osnovi narodnostne opredeljenosti njihovih pripadnikov, popis ) ter višino zaprošenih in odobrenih sredstev iz kulturnega prorauna v obdobju –. Razmerje med zaprošenimi in odobrenimi sredstvi v letih – je približno enako kot v prejšnjih letih, leta pa so se sredstva za sofinanciranje kulturnih dejavnosti »drugih manjšinskih skupnosti in priseljencev« podvojila. tabela : Sofinanciranje manjšinskih etninih skupnosti v Sloveniji iz kulturnega prorauna RS v obdobju áá–* ManjšIna DeleŽ PReBIvalstva slovenIje (PoPIs ) leto oDoBRenI PRojektI –––––––– zaPRošena sReDstva oDoBRenI PRojektI ––––––– ODOBRENA SREDSTVA zavRnjenI PRojektI (ali na rezervni listi) in zavRŽenI sIt sIt PRojektI ––––––– zaPRošena sReDstva sIt ItalIjanI , %  à ş ,, ,, ,, ,, ,, ,, ,,ş ,,ş ,,ş MaDŽaRI . %  à ş ,, ,, ,, ,, ,, ,, – – ,, RoMI , %  ,, ,,ş ,, Ă ,, ,,ş ,, ş ,, ,,ş ,, PRIseljenCI , %  ,, ,,ľ ,, Iz nekDanjIH Ă ,, ,,ş ,, juGosl. RePuBlIk ş ,, ,,ş ,, * Izrauni so narejeni na osnovi Letnih poroil Ministrstva za kulturo (–) in Popisa (slovenija, Prebivalstvo po narodnosti). Ć slika : Slovenske državne subvencije za kulturne dejavnosti manjšin, áá–: primerjava med sofinanciranjem ustavno priznanih in »novih« (priseljenskih) skupnosti vsota vseh državnih subvencij za kulturne dejavnosti ustavno priznanih in priseljenskih manjšin v obdobju – je predstavljala , % kulturnega prorauna Rs.» ker so veliko veino teh sredstev (, % kulturnega prorauna Rs) v tem obdobju prejele »avtohtone« manjšine, ki vse skupaj (vkljuno z romsko skupnostjo) glede na narodnostno opredelitev v popisu predstavljajo , % prebivalstva slovenije, bi tak delež kulturnega prorauna lahko interpretirali kot ustrezno zašito teh manjšinskih kultur. na drugi strani pa so priseljenske skupnosti iz drugih delov nekdanje skupne države, ki glede na narodnostno opredeljenost v popisu predstavljajo , % slovenske populacije, torej imajo ve kot desetkrat toliko pripadnikov kot vse ustavno priznane manjšine skupaj, prejele le , % kulturnega prorauna. to pomeni, da je znesek državnih subvencij, preraunan na osebo, namenjen, denimo, slovenskim Italijanom, ve kot tristokrat veji od zneska na osebo, ki so ga za svoje kulturne dejavnosti prejemali priseljenci, eprav v kulturni proraun prispevajo eni in drugi. Po najbolj poenostavljenem izraunu razmerja » v obdobju – pa še manj. urin Radovi (: ) navaja naslednje deleže: , % kulturnega prorauna Rs leta in ; , % leta ; , % leta ; , % leta in ; , % leta . v naslovu tabele (urin Radovi : ) pa je verjetno pomotoma zapisano (iskreno dvomim, da bi avtorji želeli namenoma zavajati bralce poroila), da gre za delež kulturnega prorauna Rs, ki je namenjen za kulturne dejavnosti »drugih« etninih manjšin v sloveniji. Dejansko gre seveda za skupni delež, namenjen obema »narodnima skupnostma« (italijanski in madžarski), pa tudi romski in vsem drugim manjšinskim skupnostim ter priseljencem. med priakovanim vložkom in porabo torej lahko avtohtone manjšine s svojim vložkom v kulturni proraun z dobro mero pokrijejo svojo porabo. Priseljenske skupnosti iz drugih delov nekdanje jugoslavije (e jih po enaki metodologiji kot avtohtone manjšine zreduciramo na samo tiste pripadnike, ki so se v zadnjem popisu izrecno narodnostno opredelili v tem smislu) pa po enakem izraunu prejemajo za svoje kulturne dejavnosti manj kot pol odstotka svojega »hipotetinega« vložka v kulturni proraun Rs, medtem ko , % sredstev, ki jih prispevajo v kulturni proraun, namenjajo za slovenske kulturne programe in projekte. Mnoga od ve kot priseljenskih kulturnih društev se prijavljajo na vsakoletni razpis Ministrstva za kulturo, vendar je velik del njihovih vlog vsako leto zavrnjen. slika ˝ jasno kaže, da je razlika med zaprošenimi in odobrenimi sredstvi pri italijanski, madžarski in romski skupnosti povsem neprimerljiva z deležem oziroma obsegom zavrnjenih vlog priseljenskih kulturnih društev. o tem poroajo tudi naši anketiranci: »slo­venija naj bi finanno podpirala kulturne dejavnosti priseljencev, a osebno vem, kot dolgoletni lan kD »sandžak«, da je to podpiranje tragikomedija. letos, od prijavljenih projektov, se je država odloila podpreti samo naš asopis.« () sredstva za »financiranje kulturnih projektov kulturnih organizacij s statusom pravne osebe na podroju drugih manjšinskih etninih skupnosti in priseljencev v Rs«Ľ so se v zadnjih letih poveevala in v letu dosegla že . euR (za primerjavo s prejšnjimi zneski naj navedem, da bi to znašalo .. sIt) razpi­sanih sredstev. Med dejavniki tolikšnega poveanja so nedvomno tudi naslednji: . opozorila predstavnikov priseljenskih kulturnih društev glede njihove dolgo­ letne diskriminiranosti v sklopu kulturnega prorauna; . opozorila stroke (raziskovalcev in operativcev v javnih zavodih, nevladnih in medvladnih organizacijah) na »zelo skromna« in celo »sramotno nizka« sredstva za kulturne dejavnosti »novih« narodnih skupnosti oziroma manjšin (klopi, komac in kržišnik - Buki : , ) s konkretnimi primerjal­ nimi analizami zaprošenih in odobrenih državnih subvencij (Žitnik j. c: –; e: –); . javna opozorila in letna poroila nekdanjega slovenskega varuha lovekovih pravic Matjaža Hanžka, zlasti sedmega letnega poroila za leto in enajstega za leto ; . opozorila mednarodnih organizacij in organov eu, zlasti pa Drugo mnenje o sloveniji svetovalnega odbora sveta evrope o okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin (aCFC/oP/II()) ter priporoila evropskega komi­sarja za lovekove pravice alvara Gil-Roblesa in poroilo njegovega urada o spremljanju napredka slovenije v obdobju – (se, urad komisarja za lovekove pravice ); . dolgoletna prizadevanja oddelka za kulturne dejavnosti narodnih skupno­sti, romske skupnosti in priseljencev v sloveniji, pozneje oddelka za kulturo Ľ javni poziv za izbor kulturnih projektov na podroju drugih manjšinskih etninih sku­pnosti in priseljencev v Rs (jPP-DMs-). ľ narodnih, romske in drugih manjšinskih skupnosti ter priseljencev v Rs in še pozneje sektorja za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti, ki pod takšnimi in podobnimi imeni deluje v sklopu Ministrstva za kulturo in si vsa leta prizadeva za poveanje sredstev za kulturne dejavnosti »novih« manjšin in priseljencev.˝ kljub temu poveanju pa je bilo leta v okviru razpisanih sredstev za »druge manjšinske etnine skupnosti in priseljence« od prijavljenih kulturnih projektov še vedno odobrenih le projektov. Pri tem pa ni znano niti to, kolikšen delež zaprošenih sredstev predstavljajo odobrena sredstva, saj med rezultati razpisa pri odobrenih projektih – za razliko od rezultatov razpisa za leto – z letom ne navajajo ve podatka o višini zaprošenih sredstev (Rs, Ministrstvo za kulturo, ; Rezultati javnega poziva …).ľ e bi priseljenci prejemali iz kulturnega prorauna Rs za svoje kulturne dejav­nosti samo polovico tistih sredstev, ki jih vanj prispevajo, kar bi znašalo % letnega kulturnega prorauna, bi lahko ustanavljali svoje založbe, asopise, revije in druge etnine medije, knjižnice, literarne in umetniške delavnice, gledališa, arhive in muzeje, seminarje na temo medkulturnega sodelovanja in kulturne integracije ter raziskovalne in operativne skupine za dejavnejše vkljuevanje sadov priseljenskih kulturnih dejavnosti v osrednje slovenske medije in druge organizacijske oblike kulturnega dogajanja, pa tudi v nacionalne znanstvenoraziskovalne vsebine in potrjene ubenike.ż Drugo polovico svojih sredstev, namenjenih kulturi, pa bi lahko še vedno prispevali za vse druge segmente slovenske (poli?)kulture. v zakljuku naslednjega poglavja, tj. v razdelku »Možnosti za udeležbo v kul­turnem življenju«, pa bomo spoznali, v kolikšni meri si naši anketiranci sploh lahko privošijo uživanje sadov kulturnih dejavnosti vseh tistih slovenskih porabnikov kulturnega prorauna, ki jih priseljenci tako širokopotezno sofinancirajo – domala s svojim celotnim prispevkom v kulturni proraun. ˝ Prve si v kontekstu terminološke rabe omenjenega sektorja lahko razlagamo kot priseljence s slovenskim državljanstvom, druge pa kot priseljence brez slovenskega državljanstva, ki jih je seveda bistveno manj. ker je bilo, kot sem že omenila, v zadnjem popisu prebival­stva , % popisanih oseb priseljenih iz tujine (oziroma , % popisanih oseb priseljenih iz drugih republik nekdanje skupne države), medtem ko so osebe brez slovenskega državljanstva predstavljale samo % prebivalstva slovenije, je oitno, da je imela v asu popisa velika veina priseljencev v sloveniji slovensko državljanstvo. ľ Med predlagatelji odobrenih projektov za leto so – poleg kulturnega društva nemško govoreih žena Mostovi, slovenskega koevarskega društva Peter kozler in madžarskega kulturnega društva Petyfi sándor – predvsem Bošnjaška kulturna zveza slovenije ter srbska, hrvaška, albanska, makedonska in bošnjaška kulturna društva. najve kulturnih projektov je Ministrstvo za kulturo zavrnilo zvezi srbskih društev slovenije, Društvu srpska zajednica / srbska skupnost, kulturnemu društvu Meimurje ljubljana in Dru-štvu slovensko-makedonskega prijateljstva (Bled). ż e bi priseljenci prejemali ustrezen delež tudi iz šolskega republiškega prorauna, v katerega ravno tako prispevajo svoj sorazmerni delež sredstev, bi lahko ustanavljali tudi svoje osnovne in srednje šole, pozneje pa morda celo kake visokošolske zavode. PRIseljenska Izkušnja v slovenIjI v luI InteGRaCIjskIH nael Mogoe sem se zmotil. Mogoe sem le razgret kamen, ki si ga vzela v premraženo dlan. Kamen s topimi in ostrimi platmi. Ostre te presenetijo. In ko se ti bo dlan majkeno ogrela, me boš odvrgla in še naprej iskala gladek kamen.Ŕ kot smo avtorji ankete nartovali, se vsebina odgovorov naših anketirancev nanaša na najrazlinejše vidike njihove ekonomske, socialne, jezikovne in kulturne integra­cije v sloveniji. Da pa bi njihovo dosedanjo izkušnjo lahko navezala na integracijska naela Republike slovenije, moram slednja uvodoma na kratko predstaviti. Državni zbor Rs je . . sprejel Resolucijo o imigracijski politiki Republike Slovenije, v kateri pod toko navaja naslednja izhodiša slovenske integracijske politike: Integracija: upoštevajo družbeno vekulturnost, s spoštovanjem bogastva razlinosti, mirnega sožitja, družbene stabilnosti in kohezivnosti bo Republika slovenija vodila integracijsko politiko, katere cilji so zasnovani na temeljnih naelih in vrednotah enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja. Pri tem je: - enakopravnost razumljena kot zagotavljanje enakih socialnih, ekonomskih in civilnih pravic; - svoboda kot pravica do izražanja kulturne identitete ob zagotovitvi spoštova­nja integritete in dostojanstva vsakega posameznika in gojitve lastne kulture v skladu z zakoni in temeljnimi vrednotami Republike slovenije; Ŕ z. keser, kamen, rokopisna zbirka Tkalnica trenutkov [], zasebni arhiv. avtor je pripadnik druge generacije, rojen v sloveniji, izbrisan iz registra prebivalcev in šele po odvetniški intervenciji vrnjen v aktivni register prebivalcev. leta so mu ponovno izdali njegove »pomotoma« razveljavljene državljanske dokumente. Ŕ - vzajemno sodelovanje kot pravica do udejstvovanja in odgovornosti vseh v neprekinjenem procesu ustvarjanja skupne družbe. . . pa je Državni zbor sprejel še Resolucijo o migracijski politiki Republike Slovenije, v kateri se v . in . toki znova sklicuje na zgornja naela, v . toki navaja integracijo med temelji migracijske politike, v . toki pa med elementi migracijske politike navaja naslednjega: integracijska politika oziroma v ožjem smislu priseljenska politika do prisotnih in bodoih priseljencev, ki se nanaša na ukrepe države in družbe, ki zagotav­ljajo ugodne pogoje za kakovost življenja priseljenih, vkljuno z aktivnim prepreevanjem diskriminacije, ksenofobije in rasizma, spodbujajo integracijo in omogoajo, da priseljenci postanejo odgovorni udeleženci družbenega razvoja slovenije. za uporabo te resolucije se za priseljenca/priseljenko šteje vsakdo po preteku enega leta od prijave prebivališa v Republiki sloveniji. v toki navaja med napovedanimi ukrepi: -uveljavitev izhodišŞ integracijske politike, kar zahteva doloene pravne okvire in družbene ukrepe, tako v okviru splošne družbene politike kot tudi za posamezne skupine priseljencev usmerjene programe, ki bodo spodbujali integracijo priseljencev v slovensko družbo, prepreevali diskriminacijo in družbeno obrobnost in omogoali, da priseljenci izražajo in gojijo lastno kulturo in vrednote na podlagi spoštovanja osebne integritete in dostojanstva v skladu z zakoni Republike slovenije; - pripravo programov za objektivno obvešanje javnosti o razlinih vidikih, vzrokih in posledicah migracijskih gibanj, tudi kot predpostavke za prepre-evanje morebitnega razrašanja ksenofobije in odklonilnega odnosa do priseljencev. tudi Ministrstvo za notranje zadeve je za uresniitev svojih najpomembnejših nalog za leto doloilo deset izhodišnih programskih ciljev, med katerimi je: »Integracija priseljencev v Rs v obdobju do : Priprava celovite integracij­ske politike, temeljee na multikulturnosti in multietinosti; nadaljnje koordinirano izvajanje integracijskih ukrepov s pristojnimi resorji.« tako je v letu raz­pisalo raziskovalno temo »uinkovitejša prebivalstvena integracijska politika«. z razpisano temo želi Ministrstvo za notranje zadeve pridobiti predlog integracijske politike Republike slovenije s ciljem, »pripraviti integracijsko politiko Republike slovenije, ki bo upoštevala skupna temeljna naela sveta eu za politiko integra­cije priseljencev v eu, ki temeljijo na definiciji integracije kot dvosmernega procesa med državo sprejema in tujcem, ob ohranitvi lastne kulturne in etine [etnine, op. j. Á Ministrstvo za notranje zadeve Rs, Prednostne programske naloge, http://www.vlada.si/predstavitev_vlade, . . . Á Ž. s.] identitete priseljencev. Integracijska politika mora temeljiti na multikulturnosti in multietinosti [multietninosti, op. j. Ž. s.], usmerjena pa mora biti na celotno družbo in ne le na priseljence.«Â Pri zakljuni redakciji dokumenta evropske komisije (Cancedda ) o oce­njevanju integracije kvalificiranih priseljencev (sprejeto oktobra ) je strokovno jedro skoraj dobesedno upoštevalo predlog definicije kulturne integracije, ki se v . toki glasi: »kulturna integracija priseljencev pomeni polno vkljuitev prise-ljenskih kultur, jezikov, identitet, vrednot in vedenjskih vzorcev na enakopravnih temeljih. njihove vrednote in navade naj bi v deželah priselitve pridobile enako veljavo in spoštovanje kot vrednote in navade nacionalnih vein. /…/ Integracija je vzajemni proces, v katerem naj vse vpletene strani enakovredno uporabijo potrebne mehanizme prilagajanja.« (Žitnik j. c: ) v soglasju s celotnim predlogom je omenjeno strokovno telo v nadaljevanju postopka dodatno vkljuilo v dokument vrsto normativnih predlogov in opozoril, denimo, da bi morali tudi delodajalci v deželah sprejema – »glede na dvosmerno koncepcijo integracije« – obvladati med-kulturne vešine (npr. znanje jezika priseljenih delavcev, poznavanje njihovih kul­turnih norm, vere itd.) (Cancedda , priloga : ). Že v uvodni del dokumenta pa so dodatno vkljuili definicijo, ki je nekoliko redigiran zgoraj citirani predlog (Žitnik j. c: ) in ki ne puša nobenega prostora za razumevanje integracije v smislu procesa, ki naj bi pogojeval kakršnokoli podrejenost oziroma enostransko prilagajanje (Cancedda : –).Ă kot smo videli, zgoraj citirani dokumenti Republike slovenije izhajajo iz spošto­vanja vekulturnosti, ki je prvo naelo integracije. vztrajajo pri »definiciji integracije kot dvosmernega procesa med državo sprejema in tujcem, ob ohranitvi lastne kul­turne in etnine identitete priseljencev«. Prav tako ti dokumenti vekrat omenjajo ukrepe za aktivno prepreevanje marginalizacije priseljencev in ksenofobije, ki jih je treba le še nekoliko podrobneje opredeliti in zaeti dosledno izvajati. javnomnenjske raziskave prinašajo nepogrešljive kvantitativne podatke o obstoju, stopnji in oblikah ksenofobije v sloveniji. kvalitativnejši vpogled v ksenofobne obutke in v še živee stereotipe o priseljencih, ki se veinoma porajajo prav iz obutka ogroženosti, pa nam, kot smo videli, nudijo na eni strani nekateri slovenski spletni forumi, na drugi strani pa izkušnje naših anketirancev, o emer je že tekla beseda v prejšnjih poglavjih. Prav zaradi tega vkljuujem tudi v nadaljnjo obravnavo stopnje enakopravne integracije priseljencev poleg anketnih odgovorov tudi nekatere rezultate svoje raziskave tovr­stnih vsebin slovenskih spletnih forumov, ki je bila opravljena avgusta .  Poudarila avtorica. aRRs, Razpisi , Razpisna dokumentacija, Podrobnejša pred­ stavitev ciljev po posameznih temah, http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/crp/razpisi// inc/podrob-predstavitev-ciljev.doc, . . . Ă Med upoštevanimi predlogi za konno formulacijo dokumenta je bil tudi predlog, da naj metodološki model za ocenjevanje stopnje integracije vkljuuje spremljanje prisotnosti sovražne retorike politinih predstavnikov in drugih udeležencev v javni komunikaciji, medijev, mnenjskih voditeljev, uiteljev ipd. (Žitnik j. c: –); slednje je bilo vklju- eno v konno verzijo dokumenta (Cancedda ) na str. , , , , in .  najprej poglejmo, kaj menijo naši anketiranci o svoji enakopravnosti na po­droju politike in verskega življenja. PolItIka, veRsko ŽIvljenje, IzoBRaŽevanje sedmo anketno vprašanje se glasi: »Menite, da so priseljenci v sloveniji (ne)ena­kopravni na podroju politike, verskega življenja, izobraževanja in poklicnega napredovanja? kje to opažate?« Domala vsi anketiranci, ki bodisi v odgovoru na to ali kako drugo vprašanje opozarjajo na versko diskriminacijo, ne glede na svojo narodnost in vero izpostavljajo primer ljubljanske džamije. v zvezi s statusnopravno diskriminacijo najpogosteje omenjajo izbrisane. njihov osrednji argument, ki pria o politini izloenosti priseljencev, pa je ta, da kot nepriznane manjšine nimajo svojih predstavnikov v državnem zboru. krepko prevladujoi del anketiranih pa meni, da so neenakopravni na veini naštetih podroij ali celo na vseh: »Da. Povsod.« () »Da – neenakopravni so na vseh omenjenih podrojih. opažam pri ljudeh, ki spremenijo odnos, ko opazijo priimek s konnico 'i'.« () »Mislim, da e ni opaženo v javnem življenju še ne pomeni, da to ne obstaja.« () »na vseh podrojih, razen na podroju izobraževa­nja, so priseljenci neenakopravni. v politiki lahko sami ugotovite, koliko poslancev je t. i. priseljenskega porekla, pravoslavna cerkev je le ena v sloveniji (pa še ta brez WC), džamija je sporna…« () »v politiki nimajo enakopravnega položaja, nemorejo uspeti v politiki. /…/ Muslimane ne upoštevajo tako kot kršane.« () »Mislim da se smatrajo kot drugorazredni narod. Da nimajo veliko šans da bi se prebili v politiki v sam vrh. versko podroje nepopono. nimamo dovol velike objek­te (molilnice).« () »Da. ni enakopravnosti.« () »na podroju politike, ker so nekateri še vedno po krivici izbrisani, na podroju verskega življenja, kjer so npr. muslimani še vedno zapostavljeni, na podroju izobraževanja, kjer so otroci na i še vedno obravnavani (veinoma) kot slabši uenci in obravnavani kot da niso spo­sobni dosegat boljših unih rezultatov.« () »v politiki neenakopravni – še nisem slišal, da bi bil v parlamentu tujec. /…/ Že zaradi priimka pa ne morejo biti recimo župani ipd. /…/ v verskem življenju /…/ menim, da je nasprotovanje džamiji fobija malih narodov.« () »osnovne pravice so enake, e pa hoeš napredovati pa ne moreš. Hrvati so enakopravni. e pa je druga vera pa niso enakopravni.« () Politika je v sloveniji grozna (za k…), nobena ni dobra, ne prej ne zdaj, mo-goe še bolj zdaj, ko so še bolj postali neprijazni, ne samo do nas, do vseh, na primer cigani pa to. /…/ Glede vere nismo enakopravni, glej koliko je cerkva za vas, mi imamo samo eno. tudi to politika dela, mi ne moremo imeti ve cerkva, vi pa imate svoje na vsakem koncu, to ni fer. () v naši regiji priseljenci niso vkljueni v politini sistem. kar se tie verskega življenja, glede na to, da smo pravoslavci, je versko življenje omejeno. ne vidim v naši regiji sodelovanje katolike in pravoslavne cerkve. v Posavju nimajo pravoslavci verski objekt, kjer bi se lahko posveali svoji verski iden­ titeti. () nekateri opažajo razlike v stopnji neenakopravnosti med samimi priseljenskimi narodnostmi: »…je pa tudi odvisno od narodnosti priseljenca. npr. Romi, imajo težave pri izobraževanju in poklicnem napredovanju.« () Mladi anketiranci (zlasti iz velenja) gledajo na vsesplošno diskriminacijo priseljencev s širšega zornega kota: »to je odvisno od vladne strukture. ta problem je v vseh državah evropske unije, ampak je bolj tabu tema. /…/ kot evropa v celoti, se boji tudi slovenija islamske vere. e imajo tudi veina drugih verskih skupnosti svoje dejavnosti in mesto za veroizpoved, mi se zdi nesmiselno razpravljati (npr. o džamiji v sloveniji) o takšnih in podobnih temah.« () Med njihovo starejšo generacijo pa so mnenja nekako razdvojena in nedoreena, saj so njihove izkušnje vasih protislovne: »v velenju to ni toliko opazno. /…/ kot slovenec imaš sigurno veje možnosti. Drugae pa tudi priseljenci imajo možnosti za šolanje in take zadeve. tudi slovenci so barabe, ne samo priseljenci.« () »vsepovsod so ljudje, ki žalijo in delajo diskriminacijo med nami, vendar izobraženi ljudje tega ne ponejo. Ponavadi se glede tega ne razburjam oz. sem tiho.« () Politina neenakopravnost številni anketiranci opozarjajo na svojo politino neenakopravnost: » % popu­lacije nima predstavnika v parlamentu!«ş () »Priseljenci nemamo svoji politini prestavnikov.« () »Politina nezastopanost v parlamentu in ustavno nepriznana manjšina srbske skupnosti.« () »Priseljenci v sloveniji so neenakopravni pred­vsem na podroju politike kar se opaža v parlamentu Rs kot najvejemu polit. organu. Menim da bi v parlamentu mogli biti vkljueni tudi predstavnici priseljencev kot nacionalnih manjšin.« () »na podroju politike po osamosvojitvi mislim da so neenakopravni, kar je razvidno tudi od števila v javnem politinem življenju.« () »v politiki ni nobenega pripadnika neslovenske nacije (razen ital. ali madjar. nacije) eprav predstavljajo / populacije državljanov R slovenije.« () »na podroju politike je zelo malo priseljencev /…/. na vodilnih mestih, ali v predsedstvu strank, pa ne poznam niti enega priseljenca.« () lahko se ree da jih nema dovolj v politinem življenju predvsem ker so le italijanska i madžarska skupnost manjšine in jim je tako zagarantiran položaj manjšine, pa se lahko vkljuujejo v politiko. zarad tega nema drugih etninih skupnosti v javnom življenju dovolj. svi oni bi morali dobiti status manjšine in tako bi se ve integrirali v družbo v sloveniji. () ş tu in v nadaljevanju poudarila avtorica. Ä e razumemo pojem integracija tako, kot ga opredeljujem v uvodu, potem zadnja predpostavka vsekakor drži. Podobno ugotavlja Gosar (: –): Dokument, ki je bil sprejet na Dunaju leta , puša ob strani vse, kar za­deva manjšinske pravice številnih pripadnikov etninih skupin, ki so v bivši jugoslaviji iz ekonomskih razlogov migrirali v državne enote, ki so zdaj postale suverene nacionalne države. Multiidentitetna toleranca do priseljenskih držav­ljanov neslovenske narodnosti je nenadoma usahnila. narodnostno poreklo priseljencev iz republik nekdanje jugoslavije se prezira od leta , saj imajo po ustavi nacionalne države samo avtohtone etnine skupnosti pravico do manjšinskega predstavništva (v državnem zboru, na podroju šolstva itd.). Podobno razmišlja v svojem spletnem lanku tudi celjski publicist Marko sjekloa (): slovenska družba je zaprta in priseljencem se ni lahko integrirati. od dveh milijonov prebivalcev je % rojenih v tujini. status manjšine imajo le Madžari (jih je okoli ) ter Italijani, ki so tudi najmanjša etnina manjšina pri nas (jih je okoli ). obe manjšini imata predstavnika v državnem zboru. Po uradnih podatkih imamo tudi .ş srbov, .ş Hrvatov, .ş Bosancev – verjetno so številke realno še višje, ter ve tiso rnogorcev, Makedoncev, albancev, Romov ter drugih. ti nimajo priznanega statusa manjšine ter tudi nimajo predstavnikov v državnem zboru. vprašanje pa je kako dolgo se bo slovenija upirala dodelitvi statusa manjšine nekaterim, ker e ne njihove matice, bo na slovenijo prej ali slej mono pritisnila evropska unija. eu je na hitrejše ukrepanje že prisilila slovenijo, ki je v štirih letih uredila vprašanje beguncev in ga uskladila z zakoni, ki veljajo v evropi, eprav je našla znotraj tega nain, da število beguncev imbolj omeji. /…/ kmalu bo tudi vprašanje manjšin postalo vroa tema. Hrvaška je že pred slovenijo, kajti tam imajo slovenci status manjšine in saborskega predstavnika. ne­dvomno pa bodo nekdanje republike morale razrešiti to vprašanje vzajemno in podobno. Mnogi anketiranci s tem povezujejo tudi svojo kulturno neenakopravnost: seveda se z njimi ravna neenakopravno. npr. zelo viden primer je kratenje pravice do verskega objekta (islamski center), nato nepriznavanje statusa manjšine narodom nekdanje bivše republike in s tem povezane vse ostale pravice. Priseljenci imajo neenakopraven položaj, saj se za njihovo kulturno delovanje namenjajo zelo skromna sredstva. npr. . živeih [pripadnikov] etninih skupin (srbi, Hrvati, Bošnjaki, Makedonci, rnogorci, albanci in ostali) dobijo sredstva na podlagi razpisa Ministrstva za kulturo, ki je samo x letno. letos je bilo namenjenih .., sIt. () Menim, da so priseljenci pri osamosvajanju slovenije bili prevarani od strani oblasti. Citiram izjavo g. Bavarja iz leta : »zateenega stanja ne bomo spreminjali.« Mišljeno je na status priseljencev, ki smo tukaj, v sFR jugoslaviji, imeli doloene nacionalne pravice (jezik, uni program v šolah itn.) slovenija je postala naCIonalna država slovenskega naroda in dveh nacionalnih manjšin, ostali svoje nacionalne pravice lahko uveljavljajo na nivoju kulturnih društev. () na ta problem je opozarjal tudi tedanji varuh lovekovih pravic Matjaž Hanžek. Letno poroilo varuha lovekovih pravic za leto Ă navaja pod toko .. Diskriminacija med drugim tudi naslednji argument: obasno se sreujemo z razmišljanji o tem, kaj pomeni pojem manjšina in kdaj kakšni skupini priznavati posebne (manjšinske) pravice. Pogosto njihovi avtorji navajajo, da ni stvarne ali pravne osnove, da bi se katerikoli skupini v sloveniji, poleg obeh ustavno priznanih avtohtonih narodnostnih manjšin in Romske skupnosti, priznal status manjšine. Menijo, da manjšinske pravice ne pripadajo ekonomskim emigrantom, zlasti e imajo dvojno državljan­stvo. zavzemajo se za integracijo tujcev po sistemu talilnega lonca, njihove kulturne potrebe pa naj ne bi bile vredne državne podpore. varuh vedno znova poudarja, da je varstvo pripadnikov drugih manjšin, npr. etninih, religioznih ali jezikovnih, ki prav tako uživajo zašito mednarodnopravnih konvencij, pomemben pokazatelj demokratinosti družbe. širši obseg t.i. posebnega varstva manjšin tako nikakor ni mogoe oznaiti za nasproten mednarodnim standardom, saj ti v pravu lovekovih pravic vselej doloajo zgolj minimalne zahteve. verska neenakopravnost in verska nestrpnost Zadnje žito smo poželi in pobrali vse kosti, ki so ceste pobelile, ko volkovi so odšli.» Podroje neenakopravnosti, ki ga poudarjajo skoraj vsi anketiranci, je verska diskriminacija. Pri tem se skoraj brez izjeme – ne glede na lastno narodnost in vero – ogoreno sklicujejo na problem gradnje džamije v ljubljani: »slovenija kot evropska država bi morala imeti džamijo!« () »Izgradnjo žamije v sloveniji e je demokratina. Primjer je samo ena nemija.« () »kot prvo mi Muslimani državljani slovenije moramo a imeli jo bomo svojo versko hišo Mušejo. /…/ In ki je tu enakopravnost v državi sloveniji. I mi smo ljudje.« () e bi hotela ilustri- » lev Detela, u Fu: kitajske pesmi, pesem št. (odlomek), Atentat, trst: sodobna knjiga, , str.. Ć rati njihovo tako reko enotno mnenje o tem, bi morala navesti skoraj vseh odgovorov. nekateri opozarjajo tudi na neupoštevanje drugih verskih pravic: v pravnem smislu so enakopravni, v proceduralnih postopkih pa se ta enako­pravnost vasih na nek nain izgubi (primer ljubljanske džamije). Doloene verske pravice muslimanov v tej državi niso spoštovane na primeren nain: npr. posebnosti pri prehrani – moj lasten primer, pri šolskih malicah ni ni­kogar zanimalo, ali jaz v skladu z mojimi nazori jem svinjino ali ne, emur bi pa npr. v zDa posvetili kar precejšnjo pozornost /…/; potem problem rednih dnevnih molitev pri t. i. prakticirajoih muslimanih, to, ali bodo dobili nekaj minutni odmor za potrebe opravljanja molitve, je stvar dobre volje njihovih delodajalcev, ki ponavadi nimajo posluha za tovrstne potrebe, etudi gre za udejanjanje verske pravice, ki pa spada med lovekove pravice, katere naj bi bile neodtujljive. () seveda nimajo težav le muslimani: »Mislim da nimamo enake pravice. Pra­voslavni ljudje v Mariboru poskušajo dobiti dovoljenje za graditev pravoslavne cerkve, že par let se ni ni premikalo. kamoli ene druge vere katera ni podobna kristijanski. Primer gradnje džamije v ljubljani.« () »verskega življenja ne, kajti še cerkev svoje nimamo.« () anketiranci pa ne poroajo samo o neenakopravnosti na podroju uresnieva­nja verskih pravic, temve tudi o verski nestrpnosti: »slabo mnenje o Muslimanih na podroju Republike slovenije.« () »v Celju so nekoliko nestrpni do pravoslavcev. tam se zbirajo v cerkvi. okolica jih odganja, naj gredo na svoje…« () »ljudje še vedno imajo predsodke! še vedno prihaja do verske nestrpnosti za katero so ve ali manj krivi mediji, ki povezujejo vero s krutimi dogodki!« () nasprotno pa skoraj vsi anketiranci hrvaškega porekla poudarjajo, da v sloveniji »za katolike ni problemov«. () »za katoliane ni razlik, ostali naj bi se prilagajali.« () In kaj menijo o verskih pravicah priseljencev v sloveniji pripadniki nacionalne veine? oglejmo si, denimo, nekaj argumentov za in proti gradnji islamskega ver­sko-kulturnega centra v ljubljani, ki so jih udeleženci diskusije navajali na spletnih straneh Rtv slovenija Forum, Re: slovenija – Islamija?!? (avgust ). argumenti, s katerimi so razpravljavci nasprotovali ljubljanski džamiji, najvekrat odražajo ksenofoben in žaljiv odnos do vseh pripadnikov islamske vere: »Po primitivnosti nihe v evropi ne more tekmovati z Islamom. zato bo vsakdo v konfrontaciji z Islamom gladko izgubil. Razlog je preprost: Civiliziranega loveka ovira lastna vest in pa zapletanje v lastne (nedokazane!) dogme o humanosti moderne družbe. Musliman se mu bo mimogrede [žaljivo] na sred katedrale, potem bo pa še zahteval varuha lovekovih pravic, kateremu se bo pritožil, da so mu kršene pravice, ker da tukaj nima mošej, pa da ne more iz službe ob vseh urah, ko mora moliti, pa da morajo njegovi otroci hoditi v šole, kjer ne uijo korana…. Da ne naštevam!« (. . ) »Cerkve v sloveniji so del naše stoletne kulturne dedišine, ki ste jo muslimani veselo požigali in podirali. sedaj, ko smo vam ponudili prst, da lahko živite pri nas, pa bi nas radi potegnili iz evljev.« (. . ) argumenti, s kakršnimi so zagovorniki gradnje ljubljanske džamije zavraali zgornje pomisleke, pa po slikovitosti prav ni ne zaostajajo za prvimi: »kaj, ljudje bi želeli obdržati svoje navade???? … to si pa nikoli ne bi mislil … kr postrelit jih!!! /…/ e pa hoeš insinuirat da bo . muslimanov kaj diktiralo ostalim ..ş potem pa res nisi v stiku z realnostjo. tipi si želijo samo džamijo postavit za božjo voljo saj vendar ne bodo hoteli uzakonit žrtvovanja prvorojencev.« (. . ) »vsem nasprotnikom gradnje džamije, ki vidite edine argumente za to v saudovi arabiji predlagam, da zaradi obrednega klanja živali, ki ga opravljajo katoliki na Indonezijskem otoku Flores, prepreijo vsako nadaljnjo gradnjo katoliških cerkev v sloveniji.« (. . ) »Pravkar sem gledal na tv oddajo ez planke. v kairu so hoteli obiskati ostarelo 'aleksandrijko', ki živi svojo pozno starost pri nunah. niso mogli opraviti intervjuja ker so jo nekdanji muslimanski gospodarji odpeljali s seboj na dopust. nam so pa ostareli starši ob asu dopusta v breme in bi jih najraje poslali v dom onemoglih. Banda muslimanska teroristina.« (. . ) Med integracijskimi naeli Republike slovenije in priseljensko izkušnjo v tej državi še vedno obstaja skorajda nepremostljiv razkorak, e sodimo po izkušnji velikega dela naših anketirancev. težava pa ni le v pomanjkanju manjšinskih pra­vic priseljencev in zašitne zakonske regulative, ki bi jim te pravice zagotavljala, temve tudi v nedoslednem uresnievanju njihovih že doslej priznanih pravic. velik del anketiranih priseljencev se namre še vedno pouti socialno in kulturno odrinjene na rob. še posebej pa njihovi odgovori, kot bomo videli tudi v nadalje­vanju, opozarjajo na splošno priznano dejstvo, da jezikovni in kulturni položaj priseljencev v veliki meri izhajata ne le iz njihovega politinega položaja, temve tudi iz njihovega socialno-ekonomskega, ki sta med seboj kar najtesneje povezana (primerjaj Golash-Boza: –). PRIseljenCI – DRuGoRazReDnI DRŽavljanI? ali se je položaj priseljencev v bogatem svetu zahodne demokracije – zlasti po izbruhu multikulturalizma in poplavi integracijskih politik – opazno izboljšal? naj se za primerjavo uvodoma za hip ozrem v preteklost. louis adamiŞ (: –) je neko poroal: vem, da številne doselniške družine med rudarji v Pensilvaniji žive ob pilih $ na leto. Doselniške rodbine okoli premogovnikov po zapadni virginiji pa prebijejo še z ubožnejšimi dohodki. na tisoe poljskih in litvanskih pred­cev rabota za $ do $ tednine. Po bivšem tajniku dela Davisu, sedanjem senatorju iz Pensilvanije, se je % delavstva v združenih državah otepalo z uboštvom že pred l. . In teh % je brez dvoma veina došlega prebival­stva, saj najslabše plaano in najnevarnejše delo opravljajo v ameriki ljudje ľ vnanjega rodu. /…/ Pri vsem tem pa so bili doseljenci vselej, in sicer v znatni meri 'gnoj' v ameriki – obila, tena hrana za korenine njene bodonosti in njene veliine. sluajne dobre plae ob poslovnih razmahih, /…/ romantina širokoustnost vrnivših se 'amerikancev' /…/ – te stvari so hote ali nehote podžigale domišljijo ubogim kmetom po evropi in pretvarjale ameriko v obljubljeno deželo v njihovih oeh, vabe jih, naj krenejo rez ocean in po­veajo ubožno predmestje velikih mest, hunkovske naselbine in dagovske˝ okraje umazanih rudniških ali tvorniških obin. tale adamiev zapis je nastal leta .ľ na tone papirja je bilo medtem po­pisanega in potiskanega, milijoni dolarjev, funtov, frankov in evrov porabljenih za simpozije, raziskovalne projekte in nove zakone, ki naj bi vse to spremenili. In rezultat? v zadnjih dveh desetletjih sem še najve potovala po evropi in zDa. In v katerokoli mesto sem se pripeljala, povsod ista slika. na eni strani impresivno razkazovanje narodnega blagostanja: bleše finanni city, mondene mestne etrti z vrtoglavo dragimi stanovanji, diskretno zavarovana predmestja z razkoš­nimi družinskimi rezidencami »narodne elite«. na drugi strani pa priseljenska realnost: barakarska naselja, Fužine, štepanjska naselja, draveljski bloki, Rakove jelše, ljubljanske sibirije in predmestne Ižanke v tiso in eni izvedbi.ż v tri etrt stoletja – po celi vrsti svežih zakonov – se za nove priseljence na zahodu ni kaj dosti spremenilo. Povabljena sem bila celo na nekajdnevni mednarodni posvet »skupna evropska migracijska politika«, da bi evropskim politikom predstavila svoj pogled na vpra­šanja priseljenstva. Rana Cakirerk (: –) navaja v analitinem poroilu o posvetu, na katerem so sooali svoja stališa predstavniki evropske komisije in drugih teles eu s predstavniki akademskih krogov iz držav starih in pristopnih lanic, med drugim tele zakljuke: Ľ Hunkiji ali Bohunki, zmerljivka za slovanske in madžarske priseljence. ˝ Dago, iz španskega imena Diego, v tridesetih letih zasmehovalni naziv za priseljence italijanskega, španskega in portugalskega rodu v zDa (podobno kot danes obstajajo novi slabšalni izrazi za tamkajšnje latinskoameriške ali, denimo, azijske priseljence). ľ Delo louisa adamia še danes predstavlja pomemben vir pri preuevanju idejnih zametkov multikulturalizma in integracije novih priseljencev v zDa. njegovemu pri­spevku na tem podroju je posvetil svojo knjigo Dan shiffman ( – slovenski prevod njegovega dela Rooting Multiculturalism: The Work of Louis Adamic, Farleigh Dickinson university Press, london itd.: assotiated university Presses, ). shiffmanov bralec bo preseneen ob množici citatov iz del najuglednejših sodobnih teoretikov ameriškega multikulturalizma, ki adamia poznajo in ga vkljuujejo v svojo obravnavo. avtor med drugim analizira tudi pogled na adamia, kot ga ponuja Werner sollors () v svojem znamenitem delu Beyond Ethnicity (shiffman : –). ż znailne ljubljanske priseljenske soseske navajam z imeni – v nasprotju z nekaterimi raziskovalci, ki v skrbi, da priseljenskih etrti ne bi z neposrednim imenovanjem še bolj stigmatizirali, v svojih objavljenih študijah navajajo te soseske v šifrah. Bojim se namre, da razen njihove vsakdanje resninosti niŞ ne more huje stigmatizirati priseljenskih sosesk kot znanstveno utemeljena potreba, da jih navajamo v šifrah. v vse bolj soodvisnem svetu z vedno vejo geografsko mobilnostjo /…/, z vedno širšim komunikacijskim omrežjem in z narašajoo neenakostjo do-hodkov in porazdelitve naravnih virov bi bil omejen vstop [za priseljence] neizvedljiv. Poskusi omejevanja vstopa po zakonitih poteh so prinesli zgolj povean vstop po drugih poteh. omejen vstop ni le neizvedljiv, ampak bi bil nemogo tudi zato, ker evropa iz številnih razlogov potrebuje kvalificirane in nekvalificirane priseljence. [evropska] komisija je sprejela uradno stališe, da priseljenstvo lahko 'do neke mere' zmanjša primanjkljaj delovne sile in da lahko predstavlja tudi delno rešitev demografskih problemov, s katerimi se sooa evropska unija kot celota. Med delavnico pa je bilo zastavljeno še eno pomembno vprašanje (janja Žitnik), in sicer: 'ali je skupna priseljenska politika sploh mogoa brez ko­herentne integracijske politike?' komisija z velikim poudarkom priznava dejstvo, da ta dva koncepta nikakor ni mogoe obravnavati loeno. Da bi priseljenstvo lahko prineslo družbene koristi raznolikosti in gospodarske koristi produktivnosti, se morajo novi državljani uspešno integrirati v družbo. neuspeh na tem podroju je privedel do poveanja restriktivnih ukrepov, to pa le še bolj zmanjšuje prednosti priseljevanja in ogroža fleksibilno priseljensko politiko. vsekakor pa mora biti integracijska politika obvezna, e naj bo tudi kakorkoli uinkovita. lani evropske komisije so se torej strinjali z mojimi pogledi in tudi z mojim stališem, da minimalni standardi skupne evropske integracijske politike ne bi smeli ostati na ravni priporoil, temve bi njihovo izpolnjevanje moralo biti obvezno. Posvet sem zapustila z upanjem, da njihovi sklepi ne bodo ostali le še en popisan kos papirja, morda direktiva, ki bo porodila kak sicer dobrodošel, v kontekstu resnejših priseljenskih stisk pa vendar le kozmetini ukrep kakega ministrstva. slednje bo kajpak utilo potrebo, da kakršenkoli ukrep v korist priseljencev tudi javno upravii z direktivo evropske unije in priporoili sveta evrope. od nekdaj razpokani in nespretno prikriti temelji priseljenske realnosti pa ne bodo sanirani toliko asa, dokler bodo priseljenci sami pristajali na usodne razpoke pod svojimi tipajoimi koraki. to pa bo vse dotlej, dokler ne bodo imeli druge izbire. In mi-lijoni legalnih in nelegalnih priseljencev iz revnih držav je nikoli ne bodo imeli. Biti priseljenec pa tudi po pridobitvi državljanstva za veliko veino pomeni, biti drugorazreden državljan. ustavna enakost državljanov ne more in ne bo mogla zaživeti v sedanjih gospodarsko-politinih sistemih, ki spodbujajo in stopnjujejo socialno razcepljenost družbe, s tem pa tudi etnino-kulturno marginalizacijo in deprivacijo. ko govorim o priseljencih na splošno, namre nimam v mislih samo tistih, ki se jim ni treba ubadati s problemom golega preživetja in se zlahka vkljuujejo v etnina kulturno-umetniška društva ali ki pripadajo priseljenski kulturni eliti, in še manj tistih, ki so se tako uspešno vkljuili v nacionalno kulturo nove domovine, da jim je uspel prodor v njene osrednje kulturne medije. sprašujem se o kulturni identiteti brezimnih priseljenskih množic, ki jih – tako kot na vseh drugih kon- Ŕ tinentih – tudi v evropi sreujemo na vsakem koraku in ki pogosto že na prvi pogled zrcalijo slabše življenjske razmere od vsaj navidez prevladujoih razmer veinskega prebivalstva. Med obiski nekaterih vejih evropskih mest sem v prostem asu tu in tam povprašala po kakem šolskem avtobusu in se (kadar je voznik dovolil) s pisano otroadjo vseh ras in jezikov odpeljala do njihovih domov. vstopala sem v nesna­žne bloke s poekanimi dvigali, ki so me tako domae spominjali na znailne priseljenske soseske v ljubljani. v takšnih etrtih niti najdoslednejši pravinik ne bi želel živeti, e ima zase boljšo možnost; priseljencem pa se uresniijo življenjske sanje, e se jim – številnim šele po mnogih desetletjih – konno ponudi priložnost, da se preselijo vanje iz barak s skupnimi sanitarijami ali iz razpadajoih prenatr­panih stanovanj v »opušenih« mestnih predelih, kjer se za vrati z enim priimkom gnete po nekaj družin. tu, v blokih priseljenskih etrti, pa imajo vendarle »vse«: lastno kopalnico in kuhinjo, centralno gretje in sosede, s katerimi si lahko drug od drugega izmenino izposojajo po nekaj pilih bankovcev, da se prebijejo skozi zadnji teden do plae. eprav govorijo razline jezike, vsi zelo dobro razumejo jezik zajamenih pla, brezposelnosti in žaljivo nizkih pokojnin. In ko jim v vsej svoji neozdravljivi naivnosti zastavim najneumnejše vprašanje od vseh, ki bi se jih lahko domislila, namre, katera kultura je za njih pomembnejša, slovenska ali bo­šnjaška, avstrijska ali turška, francoska ali tunizijska, portugalska ali kapverdska, me najprej vprašujoe pogledajo, nato pa se v zadregi zasmejejo in dvignejo roke, eš: »zaenkrat me zanima kultura plaanih položnic, primerno obutih otrok in njihovih olikano moleih želodcev.« PRIseljenCI In soCIalne PRavICe Posameznike, družine in skupine neke populacije lahko imenujemo revne takrat, ko jim primanjkuje sredstev, da bi imeli razline vrste prehrane, da bi sodelovali pri raznih aktivnostih ter imeli življenjske pogoje in zabavo, ki so obiajni, ali pa jih družba, ki ji pripadajo, vsaj na široko spodbuja in odobrava. njihova sredstva so tako dale pod tistimi, ki jih imajo povpreni posamezniki ali družine, da so dejansko izkljueni iz obiajnih življenjskih vzorcev, navad in aktivnosti (Hara­lambos in Holborn : ). v t. i. »integracijski diskusiji« se pogosto izpostavlja vprašanje, kako zmanjšati ovire družbene mobilnosti priseljencev. akademski in politini krogi, ki delujejo na podroju migracij in odnosov med sokulturami, posveajo veliko pozornost snovanju optimalnih strategij zagotavljanja enakih možnosti priseljencem v okvi­ru izobraževanja, poklicnega napredovanja, ustvarjalnosti, sooblikovanja družbe in njene kulture. eprav so nekatere predlagane rešitve, ki jih v mnogih državah tudi uresniujejo, na prvi pogled videti ustrezne, ker so bolj ali manj sistematine in predvsem praktino izvedljive, je njihova dolgoronejša uinkovitost vprašljiva. najvekrat namre predstavljajo le blažitev simptomov, urgentno ukrepanje v sili, nekakšno gašenje požara in zasilno sanacijo povzroene škode, kar pa ne prepre-uje izbruha nadaljnjih požarov. za tiste priseljence, ki tvorijo najnižje socialne sloje, tovrstne rešitve ne morejo spremeniti dejstva, da so že njihovi izhodišni pogoji na skoraj vseh podrojih zasebnega in javnega življenja bistveno drugani od izhodišnih pogojev drugih družbenih slojev, kar ima za njih lahko usodne posledice ne glede na morebitne poznejše ugodnosti, ki bi jih bili deležni. Razen tega sta »gašenje požara« in »sanacija škode« obiajno dražji od zagotavljanja požarne varnosti, slednja pa v našem primeru ne pomeni sprošene mobilnosti po izrazito prerazpotegnjeni družbeni lestvici navzgor, temve pomeni pravien družbeni sistem, v katerem imajo socialne pravice in zlasti pravice loveškega bitja v vlogi delovne sile enako veljavo kot vse tiste lovekove in državljanske pravice, ki jim praksa sedanjih sistemov daje prednost. seveda nikakor ne oporekam nujni potrebi po tem, da naj bodo priseljenci in druge kakorkoli ogrožene skupine dejansko in v celoti deležni varstva in posebne zašite, kar naj bi zmanjševalo njihovo diskriminiranost. sporno pa se mi zdi to, da sodobne družbe bolj skrbi zmanjševanje posledic socialne in kulturne ogroženosti kot pa ustreznost samih družbenih sistemov, ki uzakonjajo kontinuirano povzroanje vedno nove prikrajšanosti in ogroženosti. takšno dvolino delovanje družbe – na eni strani silovito stopnjevanje vzrokov neenakosti, na drugi strani pa nemoni po­skusi zmanjševanja posledic neenakosti – ni le paradoksalno in zato neuinkovito, temve je tudi izrazito potratno. Relativno deprivacijo prizadeti kajpak doživljajo kot socialno, zdravstveno (telesno in duševno), kulturno itd. ogroženost, saj to tudi je. na tem mestu pa se vedno znova sreujemo z vprašanjem lovekovih pravic. vrednote, ki jih doloena družba v doloenem asu postavlja najviše, resda v nobenem pogledu ne oprede­ljujejo samih lovekovih pravic, zato pa oblikujejo prednostni sistem, po katerem se od teh vrednot sicer neodvisne lovekove pravice dejansko tudi uresniujejo. jacques Maritain (: –) piše: kar zadeva probleme sedanjega asa, je oitno, da se loveški razum sedaj zaveda ne le pravic loveka kot loveškega bitja in državljana, ampak tudi pravic loveka kot družbenega bitja, vpletenega v procese proizvodnje in porabe in še zlasti njegovih delavskih pravic. /…/ v mislih imam na­slednje pravice: pravico do dela; pravico do svobodne izbire dela; /…/ pravico do pravine plae, ki je zadostna za preživetje in blaginjo družine; /…/ pravico do brezplanega deleža osnovnih dobrin civilizacije, tako snovnih kot duhovnih /…/. Preprian sem, da to nasprotovanje med 'starimi' in 'novimi' pravicami loveka – mislim na socialne pravice, o katerih sem pravkar govoril, zlasti tiste, ki zadevajo družbeno pravinost in imajo za cilj tako uinkovitost družbene skupine kot osvobojenost od pomanjkanja in gospodarskega zasužnjenja delavca /…/ – ni nepremagljivo. ti dve vrsti pravic se zdita nespravljivi samo zaradi spora med dvema nasprotujoi­  ma si ideologijama in politinima sistemoma, ki se nanje sklicujeta in od katerih so dejansko neodvisne. ne morem dovolj podrtati, da priznanje posamezne vrste pravic ni privilegij ene idejne šole na raun drugih; prav tako malo je potrebno biti Rousseaujev privrženec, da bi prepoznali posamezniko­ve pravice, kot je potrebno biti marksist, da bi prepoznali socialne in gospodarske pravice. univerzalna Deklaracija lovekovih pravic, ki jo je sprejela in razglasila organizacija združenih narodov . decembra , resnino omogoa sožitje tako 'starih' kot 'novih' pravic.Ŕ v družbah, kjer so si nevladne organizacije ob podpori humanistine in druž­boslovne znanosti izborile dovolj vitalno vlogo, da že postajajo vse bolj enakovreden sogovornik zakonodajnim in izvršnim oblastem v državi, postajajo tudi družbene vrednote, ki doloajo prednostno lestvico uresnievanja lovekovih pravic, vedno bolj uravnotežene. v takšnih družbah štejejo priseljence med ogrožene skupine, katerih pogoji za uresnievanje lovekovih pravic so bolj omejeni kot pri glavnini državljanov, zaradi esar jim zagotavljajo posebno zašito v smislu »gašenja poža­ra«. ali so njihova prizadevanja usmerjena tudi k prilagajanju celotnega družbe­no-ekonomskega, politinega in pravnega sistema izhodišnim pogojem za vejo enakopravnost vseh državljanov in ali se vsaj toliko posveajo temeljnim vzrokom socialne prikrajšanosti kot njenim posledicam, pa je kajpak v prvi vrsti odvisno od tega, igave interese zastopajo njihove aktualne vlade. »vsI ste HeRe In sInovI RePuBlIke«:Á soCIalno-ekonoMskI PoloŽaj Domovina ni beseda, skupek rk na zemljevidu, pisan kup razglednic z Bleda, zapeljiv plakat na zidu. Domovina ni zastava, himna, govor diplomata, vojska, mo, vizija prava, ki nam v svet odpira vrata. Domovina je srce, ki izmika se bremenom, domovina smo ljudje, združeni samo z imenom. Mladi starki v mestnem logu v soju prazne steklenice, dete, ki duši se v smogu, srep pogled, upadlo lice. Skleda zelja sredi mize, usta, lana dan na dan, vest, ki te nadležno grize, pa se le obrneš stran. v sloveniji se sooamo s pereim pomanjkanjem socioloških študij o socialno­etnini strukturi prebivalstva te dežele, ki bi prinašale kvalitativne in kvantitativne Ŕ Poudarila avtorica. Á »et je veux dire aux enfants des quartiers difficiles, quelles que soient leurs origines, qu'ils sont tous les filles et les fils de la République.« jacques Chirac, Palais de l'elysée, . november . seveda takšne besede, ki jih je državnik izjavil na vrhuncu množinih manjšinskih protestov proti socialni, ekonomski in kulturni etnini diskriminaciji v državi, lahko nehote zvenijo izrazito cinino.  neža tratar, koranica, zbirka Rime, Grosuplje: Mondena, . analize statistinih podatkov, temeljeih na popolnem opazovanju in skupku vseh relevantnih parametrov, predvsem pa tistih, ki ne operirajo z zavajajoimi povpreji, temve s frekvennimi porazdelitvami, medianami in modusi. ker veina obstoje-ih študij izhaja iz preve selektivnega izbora obravnavanih parametrov, dostopni raziskovalni rezultati ne nudijo zanesljive opore niti za relevantnejše kvantitativne podatke o socialno-etnini strukturi prebivalstva slovenije niti za realen globinski uvid v omenjeno strukturo in dejavnike, ki vplivajo nanjo. k temu prispeva sloven-ska država, ki z brezmejnim širjenjem polja zakritih podatkov (celo retrospektivno, za prejšnje popise) in drugimi metodami oviranja dostopa do uporabnih podatkov prav sramotno zlorablja razne zakonsko zašitene principe, med drugim princip varstva osebnih podatkov. josipovi (: ) piše: - zakrivanje podatkov pomeni velik metodološki problem za raziskovalce, saj se je vrednost popisnih podatkov z zakrivanjem mono zmanjšala, kar lahko raziskovalne rezultate v hipu relativizira (ali je to namen zakrivanja?) - posledice zakrivanja podatkov so hude, saj raziskovalcu ne omogoajo celovitega vpogleda v prouevano problematiko, s krenjem števila nosilcev 'uporabnih' pravic pa se pravzaprav poveuje nevarnost zlorab, kar je v na­sprotju s prvotnim morda iskrenim namenom varovanja osebnih podatkov - zakrivanje in nedostopnost podrobnejših podatkov o popisnih vprašanjih o veroizpovedi, etninosti in jeziku ima lahko negativne družbene uinke in sproži tabuizacijo. ker je dostop do interaktivnih statistinih podatkov, ki povezujejo etninost v sloveniji z razlinimi kriteriji socialno-ekonomskega položaja posameznika, družine (gospodinjstva) in etnine skupine, sorazmerno zapleten, se raziskovalci v kontekstu ugotavljanja socialno-etnine strukture najpogosteje opirajo na podatke o izobrazbi po etninosti (npr. josipovi : ). skupni delež višje in visoko izobraženih v sloveniji je po podatkih popisa najvišji pri slovenskih rno­gorcih (, %). Primerjava z mnogo nižjim deležem pri etninih slovencih (, %) je vsaj v nekaterih akademskih sferah omajala stereotipno predstavo o visoki izobraženosti slovencev in nizki izobrazbi priseljencev iz drugih delov nekdanje jugoslavije (prim. josipovi : ). Po podatkih popisa so po svojem deležu v kategoriji konane –-letne visoke šole znatno prekašali etnine slovence še slo­venski Makedonci, jugoslovani in neopredeljeni, nekoliko slabše pa so se odrezali srbi in še slabše Hrvati, vendar oboji še vedno precej bolje od slovencev. ti podatki pa še niso prodrli v zavest širše javnosti, pa tudi ne v zavest prise-ljencev, ki tudi sami podlegajo stereotipnim predstavam oziroma posploševanjem: »socialni položaj: slabši, ker je povezan s stopnjo izobrazbe in posledino z do-hodki.« () »ja, imajo slabši položaj, glede dela in na sploh, nimajo fakultet in to, so delavci kot jaz.« () slednje sicer res drži za doloene skupine priseljencev. Mnogo nižjo izobrazbo od slovencev namre dosegajo Bošnjaki oziroma etnini Muslimani v sloveniji, ki v kategorijah nedokonane in dokonane osnovne šole Ä krepko presegajo slovence, v kategoriji konane –-letne srednje šole že skoraj za polovico zaostajajo za slovenci, delež Bošnjakov/Muslimanov s konano -letno oziroma –-letno vš pa je tri do štirikrat manjši kot pri slovencih (josipovi : –, graf). Med vejimi priseljenskimi skupinami imajo nižjo izobrazbo od slovencev še albanci in najnižjo Romi. sklepanje, da zgornji podatki o višji izobrazbi rnogorcev, Makedoncev, jugoslovanov, neopredeljenih, srbov in Hrvatov v primerjavi z nižjo izobrazbo slo­vencev priajo o boljšem socialno-ekonomskem položaju teh priseljenskih skupin, pa bi bilo prehitro. ob tem bi namre spregledali vrsto specifinih dejavnikov, ki vplivajo na socialno-ekonomski status priseljencev, na kar še posebej opozarjajo rezultati naše ankete. Prav o tem pa je na voljo najmanj študij, saj je država, kot reeno, še zlasti zašitniška do interaktivnih podatkov o etnini in socialni strukturi svojega prebivalstva. ob kolikor mogoe ugodno zveneih bilancah slovenskega gospodarstva kajpak ne more biti v interesu države, da se razkrije, kaj te bilance dejansko pomenijo za življenjske razmere vseh tistih, ki so jih ustvarili. kateri so torej po mnenju anketiranih specifini dejavniki, ki vplivajo na soci­alno-ekonomski položaj priseljencev? Poleg razlinih kategorij v okviru premoženj­skega stanja (številni anketiranci izpostavljajo zlasti problem svoje prikrajšanosti za podedovano materialno podlago kot izhodiše za nadaljnji socialno-ekonomski vzpon svoje generacije in potomcev) so med drugim pomembni tudi psihološko­socialni vplivi okolja. anketiranci opozarjajo na nekatere kolektivne miselne prvine, ki jih opažajo v priseljenskih soseskah in ki po njihovi sodbi zaviralno vplivajo na izboljševanje socialno-ekonomskega položaja priseljencev: »vpliv okolja, e bi živel na Fužinah, dvomim da bi danes študiral!« () eden najpomembnejših kazalcev in dejavnikov je vsekakor tudi dejansko veji delež nezaposlenih znotraj posameznih priseljenskih skupin, zlasti Bošnjakov, kar potrjujejo podatki zadnjega popisa. Med drugimi kljunimi dejavniki na tem podroju pa so vsi tisti, ki po­vezujejo etninost s slabšimi izgledi pri iskanju zaposlitve, ki bi ustrezala njihovi izobrazbi: »Mislim, da imajo priseljenci slabši ekonomski položaj, kar se odraža in je odvisno od možnosti zaposlitve. Priseljenci, ne glede na izobrazbo, dobijo zaposlitev nižjih stopenj /…/; posledino imajo nizke plae in slab ekonomski status.« () anketirani povezujejo svoj slabši ekonomski položaj tudi s težjim vzpostavljanjem mreže uinkovitih poznanstev. tudi ta je pogosto odloilna pri iskanju primerne zaposlitve, ki bi ustrezala izobrazbi in sposobnostim iskalca zaposlitve. Razen tega anketiranci izpostavljajo problem zaviralnega vpliva svoje etninosti na polju realnih možnosti ne le pri pridobivanju štipendij, ampak (kot sem omenila že v prejšnjih poglavjih) predvsem tudi pri poklicnem napredovanju, kar mestoma podpirajo z navajanjem svojih konkretnih izkušenj. tudi njihovo vsesplošno sklicevanje na sistematino postavljanje vsakršnih birokratskih ovir najbrž ne more biti nakljuno. s šestim anketnim vprašanjem smo torej zbirali mnenja, izkušnje in opažanja priseljencev o njihovem socialno-ekonomskem položaju v primerjavi s položajem drugih državljanov. Mnogi so odgovor na to vprašanje vpletli v svoje odgovore na nadaljnja anketna vprašanja, zato bodo citati njihovih mnenj in izkušenj, pove­zanih z njihovim socialno-ekonomskim položajem, mestoma vzeti iz drugih tok vprašalnika. tri sedmine vprašanih najprej odgovarja, da po njihovem mnenju priseljenci nimajo slabšega socialno-ekonomskega položaja kot drugi državljani: »Mislim, da imajo enake pravice kot ostali.« () »ne. kakor se je kdo znašel.« () v nadaljevanju vprašalnika pa pogosto podajajo sodbe, s katerimi – ob upoštevanju vseh tistih sklopov dejavnikov, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj priseljen­cev – izpodbijajo svoja prvotna mnenja: »Mislim, da se pojavljajo diskriminacije, predvsem pri izbiri služb.« () trinajst anketirancev odgovarja z »ne vem«, »odvisno«, »nimam pripomb« (), »e ga imajo [slabši socialno-ekonomski položaj], so sami krivi za to« (, ), »to je odvisno od posameznika« (, , ). nekateri v nadaljevanju (tudi v odgovorih na naslednja vprašanja) nekoliko pojasnijo ali omilijo svojo sprva rezervirano držo: »vsak, ki se je priselil kamor koli, mora sprejeti okolje, v kate-rem živi! /…/ sploh ne vem zakaj to sprašujete, kateri ima probleme, mora iti tja, kjer jih ne bo.« () srbska delavka s konano osnovnošolsko izobrazbo na nekem mestu piše: »Mislim da smo na vseh podrojih enakopravni,« glede šestega vpra­šanja pa opaža zametke slabšega socialno-ekonomskega položaja priseljencev že v diskriminatorni obravnavi na podroju šolstva: »je pa v osnovni in srednji šoli problem, ko te sošolci ali pa uitelji zaradi tega ne marajo. Predvsem uitelji, ki te imajo zaradi tega 'na piki' in velikokrat delajo rasne razlike.« () Pet anketirancev ni odgovorilo na to vprašanje, veina ( vprašanih) pa meni, da imajo priseljenci v sloveniji slabši socialno-ekonomski položaj kot drugi državljani. nekateri v tem kontekstu izpostavljajo razlike med posameznimi sku­pinami priseljencev: »Da, predvsem novejši priseljenci.« (, , ) »sem Irka, nimam težav.« () »ti, ki imajo slabši položaj, so bolj z juga.« () »to se odraža pri drugi in tretji generaciji.« () »zdi se mi, da imajo slabši socialno-ekonomski položaj priseljenci iz BiH.« () »zlasti ti bolj južni narodi, zlasti Romi.« () »Mislim, da ga imajo kasnejši priseljenci.« () »slednje se odraža pri drugi in tretji generaciji. /…/ težave so v gosteje naseljenih obmojih (jesenice, velenje, Celje…).« () Drugi navajajo svoja konkretnejša opažanja: »Da. na vseh podrojih – poklic, stanovanje, prosti as…« () »Da, pri zaposlitvi.« () »Imajo: – zaradi težje za­poslitve, – težjega napredovanja v službi.« () »za nekaj procentov da. Mogoe, kjer tuki v novi deželi zaenjaju od nile. – stanovanjski problem.« () »Da, pri stanovanjih.« () »Da, vendar so izjeme. Priseljenci so etiketirani, kar se pozna na mnogih podrojih pri vkljuevanju v novo okolje. /…/ Potrebno je bilo zaeti z nule.« () »Da. Da so fizini delavci veinoma iz držav bivše jugoslavije.« () »Politika v sloveniji je grozna, težko živimo, težko, gremo v trgovino po najnuj­nejše stvari, ni dobro, vasih v jugoslaviji je bilo boljše; mladi bodo še bogi, ko Ć bodo morali živeti v takem sistemu. ne vem, kako je za slovence, ampak mi težko živimo.« () »težave so v brezposelnosti, ker je ogromno ljudi ostalo brez posla. nažalost tovarne propadajo, službo pa težko najdeš.« () »verjetno položaj ne­zaposlenih priseljencev je nekoliko slabši od nezaposlenih slovencev.« () »Da. veina ljudi je zaposlenih na nižjih delovnih mestih.« () »zelo niski osebni dohodki za ene dober za druge zelo slab za poštene delavne ljudi nemogoŞ socijalni trend.« () »Menim, s poštenim delom in brez dodatne dote in nasledstva so si ustvarili le skromen dom. tudi težje napredujejo, saj nimajo svojih patronov, ki bi jih šitili in privedli v ospredje ali omogoali boljše pozicije. tudi bolj tihi so in se ne izpostavljajo preve oz. se bojijo za svojo egzistenco, predvsem za bodonost svojih otrok.« () Prednost ne vidim nikjer za priseljenca /…/. za priseljence se nekak bolj poasi rešujejo papirji /…/. Država dovoli današnjim podjetnikom da se iživljavajo nad delavsko klaso kot na primjer: e paše ali ne paše, lahko greš vzami knjigo. /…/ ni regresa … moraš bit tiho. Pa e bi se pritožo ne pomaga ker je zakono­daja poasna to se rešuje po par let in na koncu v negativnem stilu. () Da, menim da imajo priseljenci v sloveniji slabši socialno-ekonomski položaj. to opažam v neposredni okolici. Po osamosvojitvi so ostali brez zaposlitve. to so predvsem ljudi brez izobrazbe, delovna mesta v proizvodnji se zmanjšujejo, tovarne se zapirajo kot npr. jutranka, kovinarska…« () Celo tisti, ki v odgovoru na šesto vprašanje pripisujejo morebitne slabše social-ne razmere med priseljenci le objektivnim dejavnikom, kot so »izobrazba, podroje dela in as, ki so ga preživeli v sloveniji« () in ki vsaj po njihovem mnenju niso v nikakršni povezavi z diskriminatornim odnosom družbe in države (»Mislim, da nimajo [slabšega socialno-ekonomskega položaja], e pa imajo je to povezano z drugimi faktorji, ne pa z odnosom države do njih.« – ), v nadaljevanju mestoma sami izpodbijajo takšno razumevanje socialnih razlik in priznavajo, da ima prva priseljenska generacija v vsakem primeru težje pogoje od t. i. »domainov«. to ugotavlja tudi pravkar citirana uiteljica: »seveda da ni vse tako idealno, kot bi se mogoe zakljuilo iz mojega pisanja prej (. vprašanje). jaz sem kot prva generacija 'orala ledino' /…/. tudi redne službe nimam…« () opažanja anketirancev iz velenja so izraziteje razdeljena na dva pola kot pa mnenja in izkušnje anketirancev iz drugih slovenskih krajev, ki smo jih zajeli v anketo. Mlajša generacija (– let), ki se morda bolj primerja s svojimi sloven-skimi vrstniki, kot pa so se njihovi starši, odgovarja na šesto vprašanje veinoma pritrdilno: »Da, povsod. Iskanje služb ipd.« () »Imajo slabši položaj zaradi šolanja, ker so bili brez izobrazbe, ko so prišli v slovenijo. tudi glede imena in priimka je odvisno. /…/ e ni nacionalne zavesti (slovenci), težje obdržijo svoj položaj kot avtohtoni državljani.« () Drugi opozarjajo na splošni problem delavstva v kapitalistini ureditvi: »Menim, da v R sloveniji nimajo le priseljenci slabši socialno-ekonomski položaj, ampak tudi istokrvni slovenci, kateri imajo normalne službe, razen vladnih uslužbencev in zaposlenih v javni upravi in posa­meznih uspešnih podjetnikov.« () »v Rs imajo vsi razen javnih uslužbencev in par izjem enak socialno-ekonomski položaj. Razlika med priseljenci in domaini je v tem, da se priseljenci borijo še z diskriminacijo. Govorim iz lastnih izkušenj.« () Generacija njihovih staršev (– let), ki je morda v splošnem izhajala iz ne­koliko nižjih priakovanj, pa na to vprašanje odgovarja negativno, npr.: »ni velike razlike. v velenju ni veje diskriminacije in lahko dobiš vse socialno-ekonomske ugodnosti, e si za to upravien (stanovanje, šolstvo, banke…).« () »odvisno je od situacije, drugae pa mislim, da se glede teh stvari isto godi tako slovencem kot priseljencem (pri zaposlitvi npr.).« () težave, ki izhajajo iz socialno-ekonomskih razmer, pa se kažejo v vseh sferah zasebnega življenja; ne le v zmanjšanih možnostih za aktivno udeležbo v kultur­nem življenju in za gojenje izvornih in slovenskih tradicij (to se kaže v nekaterih odgovorih na . in . vprašanje, »kaj najraje berete in v katerih jezikih?« ter »katere tradicije svojega izvornega naroda in katere slovenske tradicije ohranjate v vsakdanjem življenju, ob praznikih in drugih priložnostih?«, ki se glasijo v tem smislu: »ni. jih ne mormo.« – , še bolj pa v odgovorih na zadnji dve vprašanji o njihovih interesih in aktivnostih na podroju kulture: »nobeno. Preživet.« – ), ampak tudi, denimo, v motiviranosti za jezikovno izpopolnjevanje: »Pogosto moram povedati od kod prihajam, ker me izdaja moj naglas v slovenšini /…/ in treniram, da bi ga izboljšala. /…/ – sama sem kriva za to (za naglas). ko sem ve asa doma (brez službe) se zanemarim.« () zgovorni so tudi vtisi nekaterih izvajalk in izvajalcev naše ankete, ki jih na­vajajo v svojih terenskih poroilih. Bajda (: –) med drugim takole povzema svojo terensko izkušnjo v treh ljubljanskih soseskah: »Po mojih opažanjih so [an­ketirani] priseljenci veinoma srednjega ali nižjega 'družbenega' (in finannega) položaja.« Druga prostovoljka, ki je anketirala priseljence v nekem obmejnem obmoju, in sicer v tistih podeželskih naseljih in urbanih soseskah, kjer priseljenci predstavljajo prevladujoo populacijo, piše v svojem poroilu (kramer : ) : »šlo je za preproste ljudi, ki živijo za preživetje.« Mnogi od anketiranih se zavedajo, da višja stopnja socialne ogroženosti sicer pomeni tem vejo potrebo po vkljuevanju v obstojee socialne mreže, hkrati pa že sama po sebi predstavlja tem vejo oviro za dejansko vkljuevanje v takšne mreže. Da bi omilili protislovni uinek položaja najbolj ogroženih, se nekateri tudi sami aktivno vkljuujejo v reševanje najbolj pereih materialnih stisk drugih priseljencev: naša družina vzdržuje stike z ljudmi, recimo srednjega socialno-ekonomskega razreda, ki organizira(jo) zbiranje sredstev za bolj ogrožene. vzroki za ogro­ženost so razlini (priseljeni pred kratkim, kot posledica politinih razmer; pomanjkanje izobrazbe, socialnih mrež). veinoma priseljenci niso integrirani ľ v družbo, ne razumejo 'mentalitete', ne znajdejo se ob stiku z administracijo in imajo obutek, da jih veinska družba potiska ob rob – naselij, služb. () le pešici anketirancev je realno dostopna možnost, da svoja neposredna opažanja podprejo s statistinimi podatki: zadeva je statistino dokazljiva. npr. nezaposlenost med Bošnjaki znaša po podatkih popisa okoli %, kar je bilo dvakrat ve, kot je bilo nezapo­slenosti med slovenci. sicer se ta podatek da pojasniti z razkrojem velikih industrijskih podjetij, kamor so Bošnjaki poklicno gravitirali, ampak menim, da ni možno vnaprej zavrei prisotnost morebitne diskriminacije pri zaposlo­vanju na osnovi narodne ali verske pripadnosti. Drugae pa slabšega socialno­ekonomskega položaja ni težko opaziti, priseljenske družine v glavnem živijo v manjših stanovanjih in razpolagajo z manj kvadratnimi metri življenjskega prostora per capita kot slovenci, kar je zopet pojasnljivo z dejstvom, da pri­seljeni prebivalci slovenije tu nimajo svojih korenin, kar pomeni, da tu ne razpolagajo s kapitalom svojih »krvnih« predhodnikov. v mojem naselju (s precejšnjim deležem družin po poreklu iz drugih republik bivše sFRj) je grafiti umetnik izrisal zelo dopadljiv grafit, ob katerem mi je pa najbolj zanimivo spremljajoe posvetilo, ki pravi: »za otroke ki ne grejo na morje«. slednje na nek nain govori zgodbo tudi marsikaterega pripa­dnika druge generacije priseljencev, za katere morje ali smuanje ipd. niso samoumevne dobrine. to seveda velja tudi za marsikatero slovensko družino, ampak statistika potrjuje, da priseljenske družine živijo v težjih materialnih pogojih. () e samo rahlo karikiram spoznanje, ki sledi iz veine opisnih odgovorov naše ankete, bi se lahko glasilo takole: enake možnosti vseh državljanov pomenijo, da imajo socialno šibki povsem enako možnost, da ostanejo socialno šibki, kot jo imajo premožni, da ostanejo premožni. Posledice neenakih izhodiš so neenake realne možnosti zaposlovanja, izboljšanja stanovanjskih razmer in premoženjskega statusa nasploh, s tem pa tudi možnosti za izobraževanje mlajših generacij: »vsak lovek naj bi imel pravico brezplanega šolanja do . leta. Danes pa žal ni ve tako. Finanno moni se lahko izobražujejo, finanno šibki pa postajajo njihovi sužnji (poceni delovna sila).« () »Pri izobraževanju je pa tako: e imaš denar, se lahko izobražuješ, drugae pa delat!« () nešteto takih in podobnih okolišin je, ki loujejo od realnosti blagozvenee fraze vodilnih politikov v sloveniji in drugih evropskih državah o enakopravnosti vseh državljanov. »nesloveneC teŽje DoBI šIHt«: zaPoslovanje velik del anketiranih ima izrazito sporno predstavo o državljanski enakopravnosti. Med odgovori na vprašanje »Menite, da so priseljenci v sloveniji (ne)enakopravni na podroju politike, verskega življenja, izobraževanja in poklicnega napredova­nja?« so tudi mnenja, ki odražajo samoumevno podrejenost nekaterih priseljencev (eprav imajo ti v veliki veini slovensko državljanstvo): »Da, neenakopravnost obstaja, ker je uglavnem normalno da v tej sferi prednost imajo slovenci.« () »sem mnenja, da nikoli ne bodo imeli % enakih možnosti, saj je po mojem mnenju dokaj logino, da se da prej možnost (npr. pri zaposlitvi itd.) državljanu istega rodu kot priseljencu.« () Drugim se zdi prav tako samoumevno, da naj bi bila enakopravnost pogojena s primerno izobrazbo in poznavanjem vplivnih oseb: »Mislim, da e so izobraženi in e poznajo 'prave' ljudi, imajo enake možnosti.« () »odvisno je od posameznika, kaj si želi in e ima dovolj pravih znancev, da se potegne na površje in ne sprejme zgolj preživetja v tuji deželi.« () Mnogi pa se poutijo enakopravne že s tem, da imajo kaj jesti (). nekateri si svoje slabe obutke v zvezi s socialno-ekonomskim položajem priseljencev lajšajo s predpostavko, da so »zadovoljni tudi z nižjim standardom in znajo preživeti z manj denarja« (). zadovoljni so s tem, da jim je tu bolje, kot bi jim verjetno bilo v starem kraju – ne glede na morebitne delovne poškodbe in poklicne bolezni, za katere niso nikoli prejeli odškodnine, ker si niso mogli privošiti odvetnika (prim. Žitnik j. c: ), in ne glede na to, da si njihovi otroci ne morejo privošiti šolanja, ker se je treba zaposliti in pomagati pri preživljanju družine, kakor hitro postaneš polnoleten. Drugae pa ne gre. e imajo službo, se poutijo enako­pravne, e prejemajo (kakršnokoli) pokojnino, so enakopravni. z drugimi vidiki enakopravnosti se niti ne ubadajo. Dejansko pa se absurdne zapreke pojavijo že pri samem pridobivanju drža­vljanstva: »zelo težko je dobiti službo e nimaš državljanstva ali stalnega bivali-ša. Bivališa ne moreš dobiti e nimaš službe itn.« () Državljanstvo – služba – bivališe: zaaran krog.Ă Podobno je s tujimi študenti: »študentka sem, brez slovenskega državljanstva in potrebujem študentsko vizo; da bi dobila to vizo rabim plaat zdravstveno zavarovanje, potem pa zaasno bivališe (kjer je velik problem, ker lastniki stanovanj za oddajanje redko prijavljajo podnajemnike). Problem je tudi raun v banki, katerega je možno odpreti samo ako imaš naslov, itn.« () še en zaaran krog. ko so priseljenci (tudi po veŞ desetletjih redne zaposlitve v sloveniji) veinoma z velikimi mukami in po brezupno dolgotrajnem birokratskem postopku – neka­teri poroajo, da se je njim in veini njihovih znancev, ki so se tako kot oni sami priselili v slovenijo ob koncu šestdesetih in v zaetku sedemdesetih let, zaradi absurdnih zaprek vlekel naturalizacijski postopek tudi do dve leti in ve (Žitnik j. c: ) – pridobili slovensko državljanstvo, so s tem vendarle hkrati dobili obutek nekakšne avtomatine enakopravnosti. tudi ko jih z našim vprašalnikom Ă Prim. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije in . len Zakona o prijavi prebivališa. s podobnimi težavami se sooajo slovenski izseljenci – povratniki in njihovi potomci, ro­jeni v izseljenstvu, ki so se priselili v slovenijo, o emer razpravljajo avtorji monografije s pomenljivim naslovom Spet doma? (lukši-Hacin ). Ŕ vprašujemo, ali so priseljenci enakopravni, mnogi najprej odgovarjajo, da so. ko pa jih povprašamo po konkretnih vidikih njihove enakopravnosti, se slika prise-ljenske realnosti nekoliko bolj izostri: »e je 'neslovenec' težje dobi šiht.« () »enakopravne možnosti v teoriji imajo vsi. v praksi je to nekoliko drugae, ker so ljudje omejeni in težko sprejemajo vse kar je tuje. Diskriminacija je povsod.« () »tudi potomci priseljencev se danes spopadajo s problemom pridobivanja zaposlitve, saj so jim mnogokrat vrata zaprta zaradi slovenšine z naglasom ali neustreznega priimka.« () »Res je, da je priseljencem (ne glede na to, da so rojeni v sloveniji) težje najti zaposlitev. Merila so 'zanje' enostavna – merijo po imenu in priimku, ki ne 'zvenita' slovensko, ne pa po sposobnostih, znanjih… loveka.« () »na delovnem mestu te še zdaj postrane podkopljejo da si Hrvat.« () »kot [slovenski] državljan druge narodnosti opazim nepravice pri iskanju službe in neenako isplailo pri plaanem delu.« () »Predvsem pri novih zaposlitvah so nekako 'podcenjeni'. () sorazmerno pogosto v njihovih odgovorih je navajanje lastne izkušnje z etni­no diskriminacijo pri podeljevanju štipendij, tako tistim, ki se sooajo s socialno stisko, kot tudi tistim, ki izkazujejo nadpovprene sposobnosti in rezultate. Razen diskriminiranosti pri iskanju zaposlitve in neenakih pogojev na samem delovnem mestu jih približno polovica izpostavlja tudi neenakopravnost pri poklicnem na­predovanju, o emer bo tekla beseda v nadaljevanju. »PotReBno je BItI BoljšI, e ŽelIš BItI enak«: PoklICno naPReDovanje Približno polovica anketiranih posebej izpostavlja tudi (svojo) neenakopravnost pri poklicnem napredovanju: »…pri poklicnem napredovanju je pa velikokrat priimek s konnico -i ovira.« () »Da, pri poklicnem napredovanju. Dober si ali nisi naš.« () »na podroju poklicnega napredovanja so zanemarjeni in ponavadi opravljajo slabo plaana dela in velikokrat ne dobijo priložnosti, da bi se izkazali.« () »Poudarila pa bi vseeno neenakopravnost pri poklicnem napredovanju – takih zgodb tudi najve slišim.« () »Menim. ni možnosti napredovanja v službi.« () »Mislim, da enakopravnosti ni na podroju poklicnega napredovanja. še vedno je v igri nacionalizem.« () »Da, povsod v družbenem življenju. le redki so enako­vredni sodelavci, v posameznih segmentih družbenega življenja.« () »verjetno se neenakopravnost najbolj pozna pri poklicnem napredovanju, ker je ksenofobija še vedno ogromen del slovenske družbe.« () »Priseljenci morajo biti na vseh podrojih še enkrat boljši od 'slovencev', da lahko napredujejo.« () Iz lastnih izkušenj lahko povem, da prej napredujejo slovenci, kot pa 'prise­ljenci' (sebe težko smatram priseljenko, saj sem rojena v ljubljani; moje ime pa je mnogim 'signal' za neslovenko). na kratko: na vseh podrojih moraš biti trikrat boljši, da te 'nekako' sprejmejo. sicer pa vodstvene položaje (govorim Á za podjetje, kjer delam) prevzamejo slovenci in ne glede na kakovostnejše opravljeno delo, sposobnosti, predloge zunanjih sodelavcev, ne prideš niti v ožji izbor. /…/ ne glede na to, da govoriš slovensko, dobro delaš, nisi prestopnik… nisi nikoli tako dober kot slovenec. vedno sledijo trud, samo­potrjevanje; na koncu se vprašaš, zakaj tako? zakaj te ne sprejmejo takšnega kot si, zakaj je samo ime dovolj, da te postavijo v predalek, iz katerega ne moreš. Mi vsekakor ne bomo rešili tega problema – gre za kulturo ljudi, ki je na zelo nizki stopnji. () na podroju poklicnega napredovanja je zadeva morda še najbolj perea, vsaj sode po meni znanih primerih. Poznam namre zgodbe precej nadarjenih in delavnih Bošnjakov in Bošnjakinj, ki na svojih delovnih mestih stagnirajo /…/. lahko navedem konkreten primer moje sestre [izpušeno zaradi morebitne razpoznavnosti zgodbe tretje osebe]. na splošno bi rekel, da med meni zna­nimi priseljenci in priseljenkami v sloveniji vlada obutek, da je tu potrebno biti boljši, e želiš biti enak. () Prisotnost nekaterih od zgoraj navedenih dejavnikov ugotavljajo tudi drugi avtorji, npr. Romana Bešter (). vzroke za slabši socialno-ekonomski položaj priseljencev od položaja etnino slovenskega prebivalstva delno pripisujejo etnini diskriminaciji, k emur jih napeljujejo na eni strani objektivni kazalci (višja stopnja brezposelnosti, poklicna struktura in merljive oblike diskriminacije v delovnem okolju) – o teh piše med drugim sara Brezigar (), na drugi strani pa priajo o tem tudi subjektivne ocene udeležencev njihove ankete: Dobršen (eprav vseeno manjšinski) del prouevane populacije namreŞ meni, da se kot pripadniki manjšinskih etninih skupin na podroju dela (zaposlo­vanje, napredovanje, plaila) v sloveniji sreujejo z diskriminacijo in svojega položaja ne zaznavajo kot enakopravnega z drugimi slovenci. Približno odstotkov prouevane populacije meni, da nima enakih možnosti za zaposlitev kot drugi slovenci. Prav tako odstotkov jih meni, da nimajo enakih mož­nosti za napredovanje na delovnem mestu v primerjavi z drugimi slovenci. kar dobrih odstotkov pa ima obutek, da so dobro plaana delovna mesta rezervirana za slovence. subjektivni obutki prouevane populacije so vsaj delno upravieni in razlike med pripadniki »novih« etninih skupnosti in ve-insko populacijo, na katere kažejo objektivni kazalci, so lahko tudi posledica (predvsem prikrite) etnine diskriminacije. (Bešter : ) MoŽnostI za uDeleŽBo v kultuRneM ŽIvljenju kot smo videli v razdelku Participacija države, so priseljenci v zadnjem poldrugem desetletju namenjali kar devetnajst dvajsetin svojega prispevka v kulturni proraun  Rs za kulturne dejavnosti etnine veine. Pa poglejmo, v kolikšni meri si lahko naši anketiranci privošijo uživanje sadov teh kulturnih dejavnosti. Izvajalka ankete med velenjskimi priseljenci piše v svojem poroilu: »Glede na to, da sem iz velenja, kjer je po moji oceni ve kot polovica prebivalcev prise-ljencev iz bivše jugoslavije, sem predvidevala, da bom uspela dobiti odgovore na vse ankete. /…/ Drugae pa so tisti, pri katerih sem bila, vsi zelo odprti ljudje, ki nimajo kaj skrivati. /…/ veine (ali bolje reeno vseh) mojih sogovornikov kultura ne zanima.« (verdelj : ) Podobna so opažanja prostovoljke, ki se je pogovar­jala z anketiranci v delavskih naseljih na Gorenjskem in ki ugotavlja, da slednji »enostavno nimajo želje ali asa po lastnem kulturnem udejstvovanju v materin-šini (starejši), medtem ko se predstavniki mlajše generacije ukvarjajo s še bolj specifinimi problemi, ki so se razvili znotraj njihove subkulture.« (Medi« a: ) tudi prostovoljka, ki je izvajala anketo na obmoju Maribora, v svojem poroilu že uvodoma izpostavlja naslednjo ugotovitev: »kot boste videli pri analizi anket, veine priseljencev, ki sem jih jaz anketirala, ne zanima kultura v smislu ustvarjanja literarnih del, koncertov, opere, gledališa ipd. njihov osnovni cilj je preživeti, za to pa so pripravljeni prijeti za kakršnokoli delo.« (Fekonja : ) anketirani vidijo marginalizirani kulturni položaj priseljencev že v problemu same ekonomske baze priseljenskih kultur ter v posledini nedostopnosti kulturnih dobrin, v svoji socialno-ekonomsko pogojeni prikrajšanosti za možnost pasivne ali aktivne udeležbe v kulturnem življenju etnine skupnosti ali širše slovenske družbe. nekateri si za kulturo lahko vzamejo vsaj nekaj asa, e že ni denarja za to: »kultura me zanima na splošno – o kulturnih dogodkih poslušam po radiju, ali pogledam kulturne priloge na tv. Pogledam vasih oddajo knjiga mene bri­ga… osebno obožujem gledališe in film. zaradi denarja in obleke /…/ žal ne hodim v kino in gledališe. Rada imam tudi koncerte – poslušam po radiju…« () »zanima me gledališe. vendar me as, denar in snobizem moti. /…/ e bi bilo možno priti tja v hlaah in majici in tako neformalno, bi se udejstvoval.« () »Pomanjkanje entuziazma, ambicij in, seveda, denarja.« () »Folklora (plesi). Finanne težave.« () »najbolj me zanimajo koncerti /…/. najveja moja ovira je predvsem denar.« () Drugi pa si v svojih odgovorih na zadnji dve vprašanji, »katero podroje kul­ture vas najbolj zanima in kako resno ga spremljate? navedite morebitne ovire za veje kulturno udejstvovanje,« in »ali ste tudi sami aktivni na kakšnem kulturnem podroju? na katerem, kako? ali ustvarjate na kakem umetniškem podroju? kaj in kako?« niti ne prizadevajo z olepševanjem svoje neprostovoljne kulturne podobe ali samopodobe: »ni asa za to. nobeno. ni.« () »nobeno. Preživet.« () »Mal ve služb. / nobeno. službe.« () »zakaj to sprašuješ. kultura, kultura, vsi nekaj govorijo, naj se pobrigajo za ljudi, za življenje. /…/ ne moreš delati ni, ker ni de­narja, pa tudi asa. /…/ otroci hodijo v šolo /…/, tudi vasih grejo gledat kakšno gledališe /…/. jaz in starejši pa ne gremo, ne moremo it, pa tudi ni denarja.« () »nimam asa.« () »ni asa.« () »nobeno. ne.« () »ni asa. ne.« () »Poslu-šam narodnjake, za ostalo ni denarja. ne.« () »ni dovolj prostega asa.« () »vasih so to bili pevski zbori, zdaj tudi za to ni ve asa.« () »ni ne spremljam. nimam asa. ne.« () »kultura me dosti kaj ne zanima.« () »nisem nikjer, ker res nimam asa za nobene aktivnosti. kjer res delam po cele dneve da bisi izboljšo, svoje in moje familije boljše življenje.« () »ne nisem danes v to doba preve se dela tak, da res nimam asa.« () … ni ne hodimo v gledališe ali na koncerte – kakšni koncerti, to vse stane. /…/ Berem, kaj to misliš? knjige – ne, to ne berem, kakšne knjige. Mogoe kako revijo, slovensko pogledam, naših itak nimamo. Pa ni asa brat, misliš da smo vsi taki kot vi, študenti, da imamo as brat? /…/ nisem, punca, ka­kšna društva. Mi nimamo asa za to, jaz delam od h do h, potem pa še vasih popoldan. zveer pridem sem na vrt in tukaj delam, nimam asa za te stvari. ()ş Živimo v asu potrošniških in delniških vrednot, globalne konkurence, stra­tegij iskanja še cenejše delovne sile, krenja osnovnih lovekovih socialnih pravic, kopienja svetovnih virov in kapitala v žepu pešice posameznikov in malo veje pešice njihovih omembe vrednih tekmecev – nove ekonomije, ki z vrtoglavo naglico potiska svet, države, narode in družbene sloje na levi ali desni breg vse globljega, vse širšega in vse bolj neprehodnega socialnega prepada. ob sodobni tehnologiji in neomejenem medijskem dometu, ki bi lahko pod taktirko družbene spodobnosti v trenutku spremenila svet, je pomanjkanje pa res sramota za loveško družbo. tudi samostojna slovenska država z vsemi segmenti svoje politike ekonomizma v konnem efektu pristaja na še nadaljnje poveevanje socialnih razlik znotraj na­cionalnih meja,» zaradi esar je integracija priseljencev – v realni lui priseljenske ş Med anketnimi odgovori je le nekaj primerov, ko so študentke na izrecno željo an-ketiranih zapisovale njihove odgovore po nareku. tu gre za takšen primer. Praviloma pa so priseljenci sami zapisovali svoje odgovore v anketne pole. » ob nekaterih statistinih izraunih, ki na eni strani kažejo na pozitiven premik v »zmanj­šanju neenakosti in revšine« v sloveniji v obdobju – (s. javornik : ), so na drugi strani podatki, ki priajo ravno o nasprotnem. subjektivne zaznave življenjskih pogojev v tem obdobju odražajo viden porast deleža tistih oseb v nižjem dohodkovnem razredu (pri razdelitvi gospodinjstev v štiri dohodkovne razrede), katerih gospodinjstvo shaja z velikimi težavami; delež oseb v spodnjem srednjem razredu, katerih gospodinjstvoshaja s težavami, pa je v tem obdobju poskoil z dobrih % na skoraj % (s. javornik : ). Že samo podatek, da ve kot dve tretjini vseh prejemnikov pla prejema do-hodke, ki so manjši od povprene slovenske plae (kar se v obravnavanem obdobju ni spremenilo), pria o neuravnoteženosti osebnih dohodkov v sloveniji (s. javornik : ). najveji delež socialno ogroženih je med brezposelnimi moškimi in med prebival­stvom, starejšim od let. Med vsemi ženskami v tej starostni skupini jih je leta skoraj % živelo pod mejo revšine (s. javornik : ). na drugem polu slovenske družbe pa naraša število prejemnikov pla, ki prejemajo dohodke, višje od treh oziroma petih povprenih slovenskih pla. še hitreje naraša število tistih, ki prejemajo dohodke, višje od osmih povprenih slovenskih pla – njihovo število se je samo v obdobju – ve kot podvojilo (s. javornik : –). Ä izkušnje – na vseh podrojih le še bolj zavrta. Med posledicami takšnih izkušenj je oitno lahko tudi vsaj navidezno zmanjšan interes za kulturo, pa ne samo za kupo­vanje dragih knjig in udeležbo na dragih umetniških prireditvah, temve celo za aktivnejše gojenje lastnih kulturnih tradicij. seveda pa nikakor ne moremo govoriti o zmanjšanem interesu za kulturo pri tistih priseljencih, ki dejansko nimajo niti osnovnih materialnih pogojev za polnokrvnejše kulturno življenje. njihov interes za kulturo bo namre mogoe ugotavljati šele tedaj, ko bodo izpolnjeni osnovni (tudi materialni) pogoji za njihovo kulturno udeležbo. ľ na PotI k enakoPRavnI jezIkovnI In kultuRnI InteGRaCIjI DInaMIka kultuRneGa ŽIvljenja PRIseljenske skuPnostI e odmislim aktualno zmedo med etnološkimi, kulturološkimi, sociološkimi in antropološkimi definicijami pojma kultura (prim. vreer ) in se naslonim na splošno definicijo tega pojma v SSKJ, lahko izpeljem opredelitev, da je izseljenska kultura skupek dosežkov, vrednot in sadov ustvarjalnega delovanja izseljenske skupnosti oziroma ustvarjalno delovanje izseljenske skupnosti, katerega rezultat so ti dosežki in vrednote. seveda so ti dosežki in vrednote tesno povezani s širšo razsežnostjo pojma kultura, v primeru izseljencev vsaj z naslednjimi dejavniki: • s kulturno dedišino, ki so jo priseljenci prinesli iz prve domovine, jo poskušajo ohranjati in prenašati na potomce; • s kulturno dedišino nove domovine; • s pogoji in motiviranostjo za lastno kulturno delovanje in uživanje njegovih sadov; • s pogoji in motiviranostjo za uveljavljanje lastnih kulturnih dosežkov v širši družbi. Izseljenske/priseljenske kulture ne moremo preprosto oznaiti kot hibrid med izvorno in ciljno kulturo, saj nanjo delujejo tudi drugi kulturni vplivi, kot so lokalne etnine strukture obmoij, v katerih bivajo njeni pripadniki, pa globalni kulturni vplivi in imanentni notranji dejavniki (npr. starostna struktura priseljenske skupnosti). vsekakor pa je kulturna dedišina priseljenske skupnosti sestavni del nacionalne (multi)kulturne dedišine dveh narodov, izvornega in »ciljnega«. z drugo besedo, priseljenska kultura je sestavni del (vsaj) dveh nacionalnih kultur. Pri raziskovanju prevajanja iz ene literature oziroma kulture v drugo je tudi even-zohar uvedel pojma izvorni sistem in ciljni sistem, pri emer je izvorni tisti, iz katerega se prevaja, in ciljni tisti, v katerega se prevaja oziroma v katerega vstopa prevedek iz izvornega sistema. korpus takih prevedkov iz izvornega sistema I si je mogoe v ciljnem sistemu C zamisliti kot podsistem sistema C. nain selekcije iz I namre nikakor ni neodvisen od ciljnega sistema C (po Dovi : ). Pretekli razvoj izvorne kulture, ki jo priseljenska skupnost s svojo dejavnostjo, nainom življenja in vrednotami prenaša v kulturo nove domovine, sodi v predzgo­dovino priseljenske kulture. Podobno tudi razvoj ciljne kulture (tj. kulture nove domovine), v katero priseljenska kultura vnaša prvine svojih izvornih (multi)kul­turnih tradicij in jo s tem v razlinih fazah svojega obstoja bolj ali manj intenzivno sooblikuje, deloma sodi v obdobje po koncu obstoja priseljenske skupnosti. v asu svojega obstoja in vzpostavljenih stikov z izvorno in ciljno kulturo pa priseljenska kultura deluje kot deloma avtonomna kultura in hkrati kot most, po katerem poteka velik del vzajemnega kulturnega pretoka med izvorno in ciljno kulturo, pri emer izvorna hkrati postaja ciljna in obratno (glej sliko ). Prvi del tega poglavja torej namenjam najrazpoznavnejšim zakonitostim dinamike kulturnega življenja izseljenske oziroma priseljenske skupnosti kot take. v nadaljevanju opredeljujem izstopajoe znailnosti kulturnih dejavnosti v izseljenstvu po posameznih podrojih in oblikah ter konno predlagam nabor najpomembnejših vidikov kompleksnejše obravnave tega predmeta, ki so se izka­zali za relevantne tako v primeru slovenskih izseljencev v razlinih delih sveta kot tudi v primeru razlinih priseljenskih skupnosti v sloveniji. e odmislimo vplive priseljenske kulture, ki jim lahko sledimo v izvorni in ciljni kulturi ter v lokalni kulturi obmoij, v katerih bivajo njeni pripadniki (dvosmerne pušice na sliki ), lahko izpostavimo sklope dejavnikov, ki najodloilneje sooblikujejo realne pogoje za bolj ali manj polnokrvno kulturno življenje priseljenske skupnosti (slika ). ľ slika : Kulturno življenje priseljenske skupnosti: dejavniki veino pušic na sliki ż bi lahko pogojno zasukali tudi v obratno smer. Dejansko gre za sekundarne sklope dejavnikov, ki deloma izhajajo iz nekaterih osnovnejših vidikov dinamike kulturnega življenja priseljenske skupnosti, med katere vsekakor sodijo: . velikost posamezne priseljenske etnine skupnosti; . njena teritorialna koncentriranost ali razpršenost; . geografska oddaljenost od rojstne dežele ali rojstnih dežel (pogosto tvorijo dovolj koherentno etnino skupnost tudi priseljenci iste narodnosti, ki so se priselili iz razlinih držav); . obnavljanje priseljenske skupnosti (dotok novih prvih generacij priseljencev); . asovna razdalja med njenim nastankom in obdobjem, ki je predmet obravna­ ve (dolžina prisotnosti oziroma »starost« priseljenske kulture, ki bi jo lahko ponazorili s toko na paraboli njenega obstoja); . zgodovinsko-geografski vidik, namre splošni pogoji za posamezne kulturne dejavnosti v danem prostoru in asu (npr. splošni položaj literarnega založništva v doloenem kraju, regiji, državi v obravnavanem zgodovinskem obdobju). Primerjava med izkušnjami slovenskih izseljenskih skupnosti v razlinih delih sveta kot tudi med izkušnjami priseljenskih skupnosti v sloveniji kaže na to, da imajo omenjeni osnovni vidiki doloen vpliv znotraj veine od zgoraj prikazanih sklopov dejavnikov (slika ), ki jih bom poskušala osvetliti v nadaljevanju tega poglavja. znaIlnostI v Razvoju kultuRneGa Delovanja IzseljenCev Po vsakem monejšem valu priseljevanja kakega naroda v kako državo se tam po­stopoma oblikuje priseljenska skupnost na ta nain, da se sprva združuje v okviru vse bolj rednih družabnih sreanj (krme, druženje po verskih obredih), nato pa se – ne vedno in povsod v enakem obsegu, pa pa glede na potrebe in zmožnosti – organizira v formalne ali neformalne celice vzajemne pomoi. v teh se sasoma pojavijo prve iniciative za razširitev delovanja na podroja kulture, informativ­ne dejavnosti, vzgojno-izobraževalnih programov, športa, rekreacije, interesnih dejavnosti in zabave. Izseljenci se tudi zgodaj organizirajo v verske skupnosti, ustanavljajo cerkvene in druge verskoinstitucionalne upravne enote ter gradijo verske objekte. Med znailnejšimi (vsekakor tudi slovenskimi) venamenskimi izseljenskimi ustanovami/objekti je narodni dom. Hkrati izseljenci ustanavljajo tudi najrazlinejše druge etnine organizacije, zveze, društva in klube, gospodar-ska podjetja, politine forume in ponekod tudi znanstvena združenja. z razvojem kulture, ki sicer izhaja iz matine, vendar dobiva vse ve razpoznavnih avtentinih znailnosti, deloma specifinih za izseljenstvo nasploh in deloma za posamezno izseljensko skupnost, pa se že sorazmerno zgodaj formirajo kulturna društva, folklorne, literarne, gledališke in likovne skupine ter pevski zbori, ki so bodisi samostojni ali sestavni del širših etninih organizacij, društev in ustanov in ki jih izseljenci pogosto simbolno poimenujejo s kakim matinim krajevnim imenom ali z imenom kakega matinega umetnika. še zlasti pomemben segment izseljenske kulturne infrastrukture predstavljajo šole in teaji za pouk materinšine, založbe, knjižnice, arhivi in muzeji. v okviru prvih pobud in nadaljnjega razvoja kulturnih dejavnosti v izseljen­stvu imajo izobraženci, verski uitelji in duhovniki osrednjo vlogo, v organiziranje prireditev na podroju popularne kulture pa se v veji meri vkljuujejo tudi drugi segmenti pripadnikov skupnosti. Posebnost izseljenstva so med drugim živahne vzporedne kulturne aktivnosti najrazlinejših interesnih društev in zvez (npr. gorni­ških, lovskih, šahovskih ipd.), v katerih se sicer združujejo predvsem navdušenci za kako športno, rekreativno ali ljubiteljsko dejavnost, s kulturno animacijo in vsebin­sko razvejanim tiskom pa pritegnejo tudi širšo izseljensko skupnost. Podobno velja za nekatera etnina društva, ustanovljena v okviru posameznih gospodarskih in obrtnih dejavnosti, v katerih je ta ali ona etnina skupnost moneje zastopana (npr. v okviru kuharske, pekarske, slašiarske, zlatarske, rudarske itd. dejavnosti). Gibanje intenzitete in obsega (tj. koliine in razvejanosti, ne pa nujno tudi ka- Ŕ kovosti) etnine kulturne dejavnosti posamezne izseljenske skupnosti v desetletjih po prihodu glavnine njenih pripadnikov bi lahko ponazorili z znailno krivuljo, ki bi pokazala naslednjo dinamiko. v prvih letih po prihodu izseljencev v novo domovino je veji del njihovih prizadevanj usmerjen k zagotavljanju sprejemljivega socialno-ekonomskega statusa. ko je ta dosežen v doloenem delu skupnosti, zane narašati motiviranost za kulturno dejavnost v okviru skupnosti. e je pred obrav­navanim valom priseljevanja v novi domovini že obstajala priseljenska skupnost iste narodnosti s svojimi etninimi organizacijami, društvi in tiskom, se kulturna dejavnost nove priseljenske skupnosti neredko vsaj deloma nasloni na kulturne medije svojih predhodnikov, v nasprotnem primeru pa zane ustanavljati svoje organizacije, društva in medije. e po koncu osrednjega vala priseljevanja dolo-ene skupnosti ni ve obutnega (bodisi kontinuiranega ali vsaj obasno mono poveanega) dotoka novih rojakov, zane s staranjem prve generacije tudi kulturna dejavnost v skupnosti postopoma upadati. število kulturnih delavcev, pisateljev, urednikov in dopisnikov je z vsakim letom manjše, prav tako tudi število naronikov izseljenske periodike in knjižnih izdaj, zaradi esar se pisatelji, ki še vztrajajo pri pisanju v materinšini, vedno pogosteje obraajo na matine založbe. v matini domovini pa je interes za izseljenske kulturne dejavnosti, publicistiko, umetnost in seveda tudi književnost odvisen od mnogih dejavnikov. Med temi je na prvem mestu trenutni politini interes države. z vidika matinega interesa za izseljensko slovstvo, denimo, so med dejavniki še splošno stanje izvirnega leposlovnega knji­žnega založništva v državi, povean interes bralstva za izseljenske avtorje zaradi morebitnega daljšega predhodnega pomanjkanja v tovrstni ponudbi – oziroma, v nasprotnem primeru, zasienost trga zaradi izrazito poveane ponudbe izseljenske književnosti v matinem prostoru. ko postane tudi objavljanje v rojstni deželi pro-blematino, zanejo celo pisci prve izseljenske generacije vse pogosteje ustvarjati v jeziku nove domovine. obdobje vrhunca kulturne dejavnosti izseljenske skupnosti se sorazmerno podaljšuje s pritokom novih priseljenskih rojakov, e se ti vkljuujejo v kulturne dejavnosti obstojeih etninih organizacij, društev in skupin (primerjaj slike – v naslednjem poglavju). v tem primeru prihaja do številnejšega vkljuevanja druge generacije v kulturno življenje skupnosti, saj najdejo v prvi generaciji novih prise-ljencev vrstnike s podobnimi interesi oziroma celo z vejo potrebo po ohranjanju in razvijanju izvorne kulture, kot pa jo utijo sami, kar ima lahko velik vpliv na pripadnike druge generacije »starih« priseljencev. Posplošene izpeljave, eš da druga generacija priseljencev praviloma zavrže izvorno kulturo, tretja generacija pa znova kaže interes za etnine/kulturne korenine, so preve poenostavljene, saj o tem odloa obsežen splet specifinih dejavnikov, ki razlino delujejo ne le na vsako skupnost, ampak tudi na vsakega posameznika. Maša Mikola, denimo, med drugim tudi takole povzema rezultate svoje terenske raziskave: »ena izmed temeljnih ugo­tovitev tega dela je, da se v avstralskem okolju že pri drugih generacijah slovenska etninost kaže kot fleksibilna, simbolina in prostovoljna. ta pojav so raziskovalci nekaterih drugih etninih skupin, predvsem v združenih državah amerike, pa tudi v avstraliji in kanadi, ugotavljali šele pri naslednji, t. i. tretji generaciji, vnukih in vnukinjah prvih priseljencev v te države.« (Mikola : ) Med osrednjimi dejavniki sta seveda stopnja akulturacije, v zgodnjih definicijah opredeljene kot »proces oz. nepretrgan neposredni stik posameznikov ali skupin, ki povzroa korenite spremembe izvornih kulturnih elementov ene ali obeh sku-pin« (lukši-Hacin, : ), in stopnja strukturne asimilacije, tj. poenotenja z doloenim družbenim slojem in njegovo kulturo, ki lahko v ustreznih pogojih celo izpodrine zavest o etnini pripadnosti in z njo pogojeni izvorni kulturni pri­padnosti. strukturno asimilacijo lahko skupnost zavira toliko asa, dokler v njej delujejo avtonomne socialne in ekonomske mreže, potreba po njihovi vzpostavitvi in narava njihovega delovanja pa sta spet odvisni od pogojev za celovit vstop pripad­nikov skupnosti v ta ali oni sloj širše družbe. Prav slednji vidik je v zadnjem asu deležen vse bolj poglobljene obravnave. sanders (, po Razpotnik : ) formulira skupno opažanje avtorjev sodobne literature na temo etnije v ugotovitev, da pomanjkanje akulturacije in strukturne asimilacije pri priseljencih spodbuja rast družbenih mrež in institucionaliziranih oblik kolektivne akcije, ki bi poma-gala preiti ceno imigracije in manjšinskega statusa, izvirajoega iz nezadovoljive vkljuitve v družbo sprejema. socialne mreže priseljencev, s katerimi si med seboj ekonomsko in socialno pomagajo, pomenijo veliko mero soodvisnosti med lani skupine, ki povzroa zaupanje in solidarnost, za te, ki se omenjenih norm ne držijo, pa dovoljuje sankcije. Pomembno vprašanje ob tem je tudi, v kolikšni meri ostaja ekonomija priseljencev zaprta v krog njih samih, v kolikšni meri pa dosega tudi zunanji trg. ko se lani etninih mrež dokopljejo do resursov, kot so dostopi do služb v širši skupnosti, postanejo etnine meje bolj porozne, saj pomembne sfere življenja, kot je denimo delo, postanejo bolj odvisne od prispevkov zunanje, širše skupnosti. ko imajo socialne mejeĽ manj vlogo uvajev meja, ki varujejo etnino generirane vire, bolj pa vlogo premoševalcev in teh, ki opogumljajo veje medskupinsko povezovanje, tedaj zane vpliv etnine skupine na ohra­njanje etnine identitete upadati. (Razpotnik : ) ne glede na manjše ali veje potrebe in zmogljivosti etnine skupnosti, da vzpostavlja lastne socialne in ekonomske mreže, ki vplivajo na intenziteto in asovni razpon ohranjanja etnine identitete in izvornih kulturnih tradicij, pa je dolžina obdobja, ki predstavlja razcvet kulturnega življenja izseljenske skupnosti, odvisna tudi od dolžine obdobja, v katerem je potekal množini val priseljevanja te skupnosti. Daljše ko je obdobje množinega priseljevanja doloenega naroda, ve zaporednih prvih generacij prinese ta val v posamezno državo, to pa lahko bistveno podaljša in obogati kulturni razcvet skupnosti v novi domovini. Govori-mo torej lahko o celi vrsti prvih priseljenskih generacij, rojenih v stari domovini, Ľ verjetno mreže.  ki se same navadno poimenujejo z razlinimi identifikacijskimi oznakami in ki delujejo v novi domovini v zelo razlinih pogojih. v primeru, da po zakljuenem zadnjem množinem valu priseljevanja doloene etnine skupine v doloeno državo ni ve obutnega pritoka novih rojakov, priseljenska skupnost kot taka že s tretjo generacijo obiajno preneha obstajati, glavnina njenih potencialnih pripadnikov se dokonno asimilira v veinsko kulturo, rednejše stike z matino kulturo pa ohranjajo le še posamezniki.˝ Razline multikulturalistine in integracijske politike, ki so jih mnoge države uvedle v zadnjih štirih desetletjih, ne morejo prepreiti postopne kulturne asimilacije tretje ali poznejših priseljenskih generacij, lahko pa olajšajo tvorno vkljuevanje etnine kulturne dejavnosti prvih dveh in deloma tretje priseljenske generacije v kulturno ponudbo »nove« domovine, eravno izkušnje nekaterih posameznikov govorijo o ravno nasprotnem. Politike multikulturalizma, kot so jih prakticirali v nekaterih državah, so ponekod nehote celo stopnjevale etnino segregacijo kultur­nega ustvarjanja (ne glede na jezik ustvarjanja, e gre za besedne umetnosti – glej poglavje o vidikih literarne dvojezinosti), namesto da bi pospeševale kulturno integracijo, tj. tvorno vkljuevanje priseljenskih jezikov ter kulturnih dosežkov in vrednot v mnogoetnino kulturo nove domovine, v njene osrednje kulturne medije, založbe, gledališa, koncertne dvorane, galerije, knjižnice, arhive, muzeje, vsekakor pa tudi v nacionalno znanost in šolstvo. PoDRoja Izseljenske kultuRne DejavnostI najrazvitejša podroja kulturnega delovanja izseljencev so dejavnosti v okviru množine kulture (predvsem popularna glasba, ples in kulinarika), pa folklorne dejavnosti (vkljuno s folklorno glasbo in plesom), književnost, gledališe ter glasbena, plesna in likovne umetnosti. vsa ta podroja so podprta z etninim tiskom in drugimi mediji kot tudi z organizacijsko, promocijsko in izobraževalno dejavnostjo; tam, kjer so za to izpolnjeni pogoji, pa tudi s knjižnino, muzejsko in arhivsko dejavnostjo. Prve in druge so veinoma tesno vpete v kulturne programe izseljenskih društev in organizacij. Glavne oBlIke In PoseBnostI kultuRne DejavnostI IzseljenCev • osrednje prvine popularne kulture izseljenskih skupnosti so narodno-zabavna glasba, ples in etnina kulinarika, ki se lahko navezujejo tudi na druga podroja ˝ znailen primer »zgodovinskih« izseljenskih skupnosti, ki funkcionalno še komajda ob-stajajo, so nekdaj izrazito kulturno dejavne skandinavske priseljenske skupnosti v zDa. kot sem omenila že v prvem delu knjige (Bender : ), sta bila od ve sto naslovov danske etnine periodike, ki je nekdaj izhajala v zDa, leta aktivna le še dva. množine izseljenske kulture v širšem pomenu besede, kot so verske dejavnosti, šport, rekreacija, ljubiteljske dejavnosti in zabava. • Glavne folklorne dejavnosti obsegajo domao izdelavo tradicionalnih (upo­rabnih in okrasnih) predmetov, zbirateljstvo na podroju ljudske materialne kulture in razstavno dejavnost, ohranjanje in promocijo ljudskega slovstva, gojenje in javno predstavitev tradicionalne etnine kulinarike, pouevanje in izvajanje nastopov s podroja ljudske pesmi, glasbe, plesa in obiajev, na vseh pomembnejših folklornih prireditvah pa ima osrednje mesto narodna noša. v nekaterih izseljenskih skupnostih so folklorne dejavnosti sestavni del množine kulture, medtem ko so v drugih avtentine folklorne tradicije manj razširjene in jih gojijo v ožjih krogih (folklornih skupinah) oziroma individualno. Množi­no ohranjanje folklornih tradicij se lahko izraža bodisi v petju ljudskih pesmi na oziroma po množinem sreanju priseljenske skupnosti ali pa v pripravi nacionalnih jedi za udeležence in streženju tradicionalnih pija na množinih priseljenskih sreanjih. simbolna oziroma identifikacijska vloga folklorne de­javnosti v izseljenstvu obiajno presega tovrstno funkcijo folklore v matinem kulturnem prostoru. • Podroje priseljenskega manjšinskega tiska, ki je redkeje tržno usmerjen kot veinski, obsega poleg poslovnih dejavnosti v okviru založništva (trženja, logistike in pridobivanja sredstev od izseljenske skupnosti, države bivanja in matine države) predvsem uredniško dejavnost, novinarstvo in sodelovanje zunanjih avtorjev, medtem ko je promocijske dejavnosti obiajno manj. tiski se po vsebini in namenu delijo na interne društvene, informativne, vzgojno-izo­braževalne, verske, politine, kulturne, literarne, strokovne, športne in zabavne. Izseljenski asopisi, revije in letne publikacije pogosto združujejo razline vse­bine. Posebnost izseljenskega tiska je v tem, da po svoji kulturni, informativni in izobraževalni vsebini veinoma služi kot most med dvema domovinama. • knjižno založništvo v izseljenstvu je v opazni meri usmerjeno k izdajanju le­poslovja, tudi izvirnih izseljenskih literarnih del. Pomemben delež neliterarnih knjižnih del predstavljajo didaktina dela (prironiki za pouk matinega jezika, književnosti in zgodovine) ter spominska literatura (zlasti na podroju zgodovi­ne izseljenskih skupnosti ter njihovih društev in organizacij). Del v izseljenstvu objavljenih knjig obravnava versko in politino tematiko, še najmanj pa je stro­kovnih knjig, tudi s podroja izseljenske bibliografije. Delež samozaložniških izdaj v diaspori med drugim pria tudi o investicijski zmogljivosti teh avtorjev in povpraševanju v okviru izseljenske skupnosti. • Besedne kulturne in umetniške dejavnosti izseljencev, kot so etnini tisk, radij-ski in televizijski programi, vokalna glasba, književnost, dramske izvedbe in (veinoma dokumentarni) filmi, nastajajo oziroma se izvajajo bodisi v jeziku prve izseljenske generacije ali v uradnem jeziku nove domovine. etnini pred­znak kulturnih dejavnosti druge in naslednjih generacij izseljencev je vse manj pogojen z jezikom, v katerem se te dejavnosti uresniujejo. Ä • nebesedne kulturne in umetniške dejavnosti izseljencev, tj. predvsem na podro-ju likovnih umetnosti (ustvarjalna in razstavna dejavnost) ter instrumentalne glasbe in plesa (ustvarjalna, interpretativna in organizacijska dejavnost v okviru koncertov, nastopov in drugih prireditev), so sestavni del kulturnega življenja izseljenske skupnosti, v kolikor nastajajo v povezavi z izseljensko skupnostjo oziroma se javno prezentirajo tudi znotraj izseljenske skupnosti. • Druge kulturne prireditve, proslave, spominske slovesnosti, kulturno-umetniški nateaji, okrogle mize in medijske diskusije, zlasti v elektronskih medijih, so prav tako pomembni povezovalni dejavniki, ki ne krepijo samo notranjih vezi skupnosti, temve vzpostavljajo tudi številne nove vezi med skupnostjo in širšo kulturno javnostjo. • Redne vzgojno-izobraževalne dejavnosti na podroju etnine kulture in ume­tnosti. jedro etnine vzgoje predstavljajo samoiniciativne oblike pouka mate-rinšine ter seznanjanja uencev z matino zgodovino in kulturo, prav tako v materinšini. v ta namen posamezna izseljenska skupnost organizira (sama ali z državno participacijo) osnovnošolske in/ali srednješolske jezikovne teaje ter celoletne etnine šole, v katerih poteka pouk enkrat ali vekrat tedensko – vzporedno z obveznim poukom v rednih šolah. Bolj integrirane oblike so t. i. multikulturne šole (gl. npr. oBessu ) in redne etnine šole v skladu z nacionalnim šolskim sistemom (npr. lycée Français de Chicago). enakovreden status teh šol zagotavlja uencem možnost neposrednega prehoda na druge šole oziroma možnost nadaljevanja šolanja na višjih stopnjah pod pogoji, ki veljajo za vse redne šole v državi. Med integrirane oblike prav tako sodijo visokošolske katedre za posamezne etnine študije kot tudi pouk materinšine kot poseben predmet v okviru nacionalnega osnovnošolskega oziroma srednješolskega predmetnika. • Druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti na podroju kulture in umetnosti (predavanja, delavnice, umetnostni teaji, seminarji, krožki…). • knjižnina dejavnost: veina izseljenskih knjižnic deluje v sklopu verskoinstitu­cionalnih upravnih enot (župnij itd.), izseljenskih društev in narodnih domov. tam, kjer ni ustreznih pogojev ali zadostnega interesa za samostojno priseljen­sko knjižnino dejavnost, se slednja praviloma odvija v okviru splošnih javnih knjižnic. tu pa se lahko pojavlja problem možnosti in motiviranosti splošnih javnih knjižnic za organiziranje ponudbe, ki bi v celoti zadovoljevala potrebe priseljenskih skupnosti. • arhivska dejavnost: najve izseljenskega gradiva hranijo društveni in župnijski arhivi, deloma tudi druge izseljenske organizacije in zasebniki. nekateri po­membni etnini fondi in zbirke so v mnogoetninih priseljenskih arhivih kot tudi v osrednjih nacionalnih, pokrajinskih in mestnih arhivih ter v rokopisnih zbirkah razlinih knjižnic. • Muzejska dejavnost je v izseljenstvu nekoliko manj razvita, saj je v veliki meri odvisna od državnih sredstev (iz skladov, ki jih v ta namen razpisujeta matina in priseljenska država) ter od sredstev lokalne skupnosti. zato se pogosteje uresniuje v sklopu muzejskih dejavnosti lokalnih in regionalnih skupnosti ter na nacionalni ravni, pri emer priseljenci seveda v veliki meri sodelujejo. avto­nomna muzejska dejavnost priseljencev pa je – v nasprotju z njihovo knjižnino in arhivsko dejavnostjo – prej izjema kot pravilo. z afirmacijo sodobnih integracijskih nael v državi sprejema se politino­normativno, medijsko in splošno javno dojemanje posebnih kulturnih potreb priseljencev, ki obsegajo vsa zgoraj našteta podroja in oblike, nenehno nadgrajuje z novimi prvinami in vidiki, podobno kot to velja za kulturne potrebe celotne na­cionalne skupnosti. s krepitvijo stikov med izseljenci in njihovo prvo domovino pa se vse bolj razvija sodelovanje tudi v tej smeri, in sicer na podroju literarnega in drugega umetniškega ustvarjanja (razpisi in nateaji za izseljence, ki jih razpisuje izvorna država, dvostranski obiski, nastopi, razstave, gostovanja in turneje), pa na podroju kulturne animacije, novinarstva, založništva, etnine vzgoje in izobraže­vanja ter knjižnine, koncertne, razstavne, arhivske in muzejske dejavnosti (razpisi za sofinanciranje teh dejavnosti in strokovni seminarji za nosilce teh dejavnosti v izseljenstvu). PoGojI za PolnokRvno kultuRno ŽIvljenje IzseljenCev Izseljenci iste narodnosti v razlinih državah ali razlinih obdobjih in celo izseljenci iste narodnosti v razlinih kulturnih okoljih iste države oziroma v istem kulturnem okolju neke države, vendar z razlinim izseljenskim »stažem«, delujejo v zelo raz­linih pogojih za razvoj kulturnega življenja posamezne skupnosti. Glavni sklopi dejavnikov (slika , str. ), ki doloajo te pogoje, so naslednji: . sklop dejavnikov: nain obstoja priseljenske skupnosti Priseljenska skupnost lahko obstaja na razlinih ravneh samoidentifikacije, prav tako pa tudi na razlinih ravneh zunanje, medskupinske priznanosti. obstoj prise-ljenske skupnosti je navadno prepoznan takrat, ko postane njena samoidentifikacija (statistino ali kako drugae) zaznavna. na drugi strani pa lahko priseljenska skupnost obstaja tudi samo na ravni zastarelih podatkov in preživelih percepcij. Hipotetino se lahko še veljavni zakonski in drugi pravni dokumenti nanašajo na priseljensko skupnost kot na še vedno obstojeo, eprav morda ne obstaja ve. Medtem ko nekateri avtorji (anderson ; skrbiš ) sicer argumentirano dvomijo v ustreznost rabe izraza skupnost v smislu priseljenske oziroma etnine skupine (manjšine), sama brez pomislekov razumem ta pojem tudi v najširšem smislu, saj ga uporabljamo tudi v univerzalnejših zvezah, kot so npr. nacionalna, Ć mednarodna, globalna ali loveška skupnost. Pri tem lahko s pojmom skupnost oznaujemo obstojeo kohezivnost doloene skupine, lahko pa s tem pojmom oznaujemo potencialno kohezivnost skupine in jo s tem tudi spodbujamo. Razis­kave slovenskega izseljenstva in priseljenstva v sloveniji so me privedle do sklepa, da priseljenska skupnost obstaja ne glede na manjše ali veje število pripadnikov in ne glede na manjše ali veje geografske razdalje med njimi (razpršenost), e se priseljenci v neki regiji, državi ali na globalni ravni (primer slovenske kulturne akcije) med seboj funkcionalno povezujejo, imajo kake skupne interese, cilje in dejavnosti. Po moji sodbi priseljenska skupnost obstaja realno in ne le potencialno, e del priseljenske populacije, ki pripada doloeni etnini skupini, doživlja svojo notranjo povezanost v smislu skupnosti. . sklop dejavnikov: kompaktnost priseljenske skupnosti (skupna zavest) Poleg socialno-ekonomskih dejavnikov, ki jih povzemam v naslednji toki, igra odloilno vlogo pri tem, ali priseljenci doživljajo svojo etnino skupnost kot bolj kompaktno ali pa kot bolj ohlapno, predvsem kolektivni spomin. Pri konstruiranju kolektivnega spomina imajo osrednje mesto t. i. izseljenske zgodbe, bodisi zapi-sane ali ohranjene prek ustnega izroila. luki krstanovieva () ugotavlja, kako izseljenske zgodbe prispevajo k oblikovanju kolektivnih norm in vrednot, te pa ustvarjajo razline hierarhije znotraj priseljenske skupnosti, med drugim tudi v smislu pripadanja (npr. ti, ki ponejo to in to, so najbolj naši, oni, ki tega ne ponejo, so najmanj naši). Domala vsi avtorji, ki obravnavajo etnino/kulturno identiteto izseljencev, poudarjajo, da bi bile njihove avtobiografije, e bi živeli doma, manj obremenjene z vprašanji etnine identitete (ebulj sajko : ). avtobiografska prievanja, spomini, biografski prikazi, kronike in jubilejne retrospektive na eni strani beležijo in hkrati mitologizirajo zgodovino priseljenske skupnosti in njenih mejnikov, na drugi strani pa kreirajo legendarne izseljenske junake in protijunake, bodisi zgodo­vinske oziroma »mikrozgodovinske« osebnosti ali pa anonimne nosilce znailnih izseljenskih usod, ki prehajajo v mite in stereotipe. Izseljensko zgodovinopisje, podroja umetnosti in še zlasti izvirno književno delo, ki nastaja v izseljenstvu, imajo lahko osrednjo vlogo pri kreiranju zgodovinske samopodobe posamezne etnine skupnosti. kadar so te dejavnosti šibkeje razvite ali pa so njihovi dosežki deležni šibkej­še recepcije znotraj izseljenske/priseljenske skupnosti, jih lahko zelo uinkovito nadomesti identifikacija skupnosti s katerokoli drugo vrsto priseljenskih junakov, ki so (bili) uspešni v mednarodnem merilu bodisi na športnem, politinem, estra­dnem ali kakem drugem podroju javnega življenja v novi domovini. to se prav nazorno kaže pri hrvaški, srbski in bošnjaški priseljenski skupnosti v sloveniji, ki so izrazito ponosne, denimo, na mednarodno priznana športna imena iz vrst svojih priseljenskih rojakov v sloveniji. vprašanje pa je, ali lahko omenjeni dejavnik pri­pomore, da bi etnino pogojena kulturna identiteta pripadnikov druge generacije priseljencev presegla simbolno raven in spodbudila posameznika k dejavnejšemu povezovanju z drugimi pripadniki njegove manjšinske kulture. . sklop dejavnikov: socialno-ekonomska struktura priseljenske skupnosti Pri obravnavi kulturnega življenja izseljencev/priseljencev ne moremo obiti vzrone povezave med njihovim socialno-ekonomskim položajem na eni strani ter vitalno­stjo njihovega kulturnega življenja oziroma deležem priseljenske populacije, ki se ga na kakršenkoli nain udeležuje, na drugi strani. kultura s šibko ekonomsko osnovo ima drugane pogoje in izglede za vitalen, kontinuiran razvoj kot kultura z monejšo gospodarsko bazo. Materialna stiska in socialna marginaliziranost doloenega dela priseljenske skupnosti, ki sama po sebi svojim pripadnikom ne more priskrbeti socialne varnosti, se lahko odražata tudi v nižji stopnji njegove motiviranosti za kulturno udeležbo (ustvarjanje, posredovanje in spremljanje ozi­roma sprejemanje kulturnih dosežkov). Relativno intenzivni obutki etnine identitete in resna vkljuenost v etnino skupnost so predvsem lahko pridobljivi, kadar imajo etnine mreže zmogljivost priskrbeti svojim lanom sicer redke družbene dobrine. šibkejše in bolj simboline oblike etnine identitete in vkljuenosti v skupnost se pojavijo, ko etninim mre­žam ne uspe preskrbeti svojim lanom redkih družbenih dobrin (sanders , po Razpotnik : ). stopnja zaprtosti etnine skupine oz. obseg, v katerem etnina identiteta vztraja v pluralnih skupnostih, je torej odvisna od zmožnosti etninih mrež, da priskrbijo etninim skupnostim dragocene družbene vire, ti pa so seveda v veliki meri stvar širše vpetosti neke etnine skupnosti v doloeno okolje. /…/ v skladu z razumevanjem ekonomskih migrantov kot rezervne armade delovne sile in pa prispodobo, da so ekonomske migracije razvojna pomo manj razvitih držav bolj razvitim, drži predpostavka, da bodo priseljenci v imigrantski deželi veinoma zasedli slabše plaana in družbeno manj cenjena oz. med domaim prebivalstvom nezaželena delovna mesta. Priseljenci se bodo torej v novo okolje asimilirali kot delavci najslabše plaanih in najmanj cenje­nih poklicev. tako njim kot njihovim potomcem bodo nedostopne in zaprte razsežnosti življenja na materialnem, kulturnem in simbolnem podroju, ki ne sodijo v t. i. 'življenjski podstandard'. torej bo zaradi teže in nepremagljivosti, ki jo predstavlja vrojenost v doloeno okolje, razredno neobremenjen preboj otežen še za drugo in prihodnje generacije. (Razpotnik : –) Rezultati naše ankete nedvomno kažejo na to, da ima pri veini socialno ogroženih družin in posameznikov boj za samopreživetje, torej skrb za dosego in ľ vzdrževanje socialno-ekonomskega položaja, ki bi bil še nad uradnim ali realnim pragom socialne ogroženosti, tudi sicer prednost pred interesom za udeležbo v kulturnem življenju skupnosti. Podobno kot ima kulturna dejavnost nacionalne skupnosti med drugim tudi funkcijo povezovanja navznoter in navzven, ima prav takšno dvojno vlogo tudi kulturna dejavnost etnine skupnosti. a kadar so možnosti za kakršnokoli kulturno dejavnost etnine skupnosti zelo skromne ali pa jih ni, je pravzaprav brezpredmetno ugotavljati stopnjo in obseg aktualnega interesa zanjo, saj lahko govorimo le o potencialnem interesu. v deželah, kjer socialna struktura prebivalstva pretežno sovpada z njegovo etnino strukturo, je omenjena vzronost tem bolj poudarjena, znailna za domala celotne etnine skupnosti in zato vasih že tudi na prvi pogled oitna. v primeru tistih priseljenskih skupnosti, ki imajo v deželi bivanja izrazito neenakopraven položaj na podroju gospodarstva, politike in izobraževanja, opažamo v okviru njihovega kulturnega življenja nepremostljiv prepad med t. i. priseljensko »kulturno elito«, ki ima ta izstopajoi status bodisi samo v okviru svoje etnine skupnosti ali pa ji je s suverenim prebojem v veinske medije vendarle uspela tudi integracija svojega izvornega kulturnega prispevka v nacionalno kulturo nove domovine, in glavnino priseljencev, ki etnini in nacio­nalni skupnosti pripadajo le v demografsko-statistinem pogledu, saj se ne zmorejo odtrgati od njunega kulturnega roba in se približati središu kulturnega dogajanja vsaj znotraj prve, e že ne tudi druge. . sklop dejavnikov: izobrazbena struktura priseljenske skupnosti Motiviranost izseljencev za udeležbo v kulturnih dejavnostih je lahko pogojena tudi z njihovo izobrazbeno strukturo. Pri prvi generaciji izseljencev ta ni nujno pogojena z njihovim socialno-ekonomskim statusom v novi domovini, zlasti kadar gre za pretežno politine emigrante, ki so si v stari domovini pridobili visoko izobrazbo in ugleden družbeni status, v novi domovini pa se morajo zaradi nagle odloitve za izselitev preživljati s slabše cenjenim delom (npr. povojni slovenski priseljenci v argentini). kljub temu pa je njihova že pridobljena izobrazba najvekrat zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na njihovo samozavest, obutek lastnega kulturnega potenciala in s tem povezano motiviranost za sodelovanje v kulturnih dejavnostih priseljenske skupnosti. Podobno ohlapno povezavo med izobrazbeno strukturo priseljencev in nji­hovim ekonomsko-socialnim položajem opažamo tudi pri rnogorskih, makedon­skih, srbskih in hrvaških priseljencih v sloveniji. eprav je izobraženost teh štirih etninih manjšin v sloveniji višja od izobraženosti etninih slovencev (josipovi : –), se to sorazmerno šibko (v nekaterih primerih pa sploh ne) odraža v njihovem ekonomsko-socialnem statusu. to kaže na kljuni pomen vseh tistih socialno-ekonomskih dejavnikov, ki so specifini za življenje v izseljenstvu in ki jih naši anketiranci v velikem številu izpostavljajo ter slikovito ilustrirajo s svojo izkušnjo. še usodnejše posledice na socialno-ekonomski položaj in na pogoje za kulturno življenje pa imajo specifino priseljenski socialno-ekonomski dejavniki pri pripadnikih tistih priseljenskih skupnosti, ki imajo nižjo izobrazbeno strukturo od nacionalne (npr. slovenski Bošnjaki). vzrona povezava med stopnjo izseljeneve izobrazbe in njegovo motivirano­stjo za kulturno udeležbo znotraj skupnosti pa deluje v dveh nasprotnih smereh. kakor se na eni strani nizka izobrazba izseljenca, e je povezana z njegovo kontinu­irano socialno stisko, praviloma odraža v manjšem interesu (predvsem pa v slabših možnostih) za kakršnokoli kulturno udeležbo, bodisi znotraj ali zunaj izseljenske skupnosti, pa na drugi strani v primeru izseljenskih izobražencev opažamo znailno dvojnost: e nekoliko poenostavim, so izseljenski izobraženci bodisi osrednji nosilci ohranjanja izvorne kulture v izseljenstvu ali pa se v kulturno življenje izseljenske skupnosti sploh ne vkljuujejo. Rado l. lenek (: ; : –) pojasnjuje ambivalentni vpliv izobrazbe na kulturno identiteto slovenskih izobražencev v zDa: »im višja je izobrazba, ki so jo slovenski izseljenci prinesli v zDa, tem dlje se oklepajo slovenskega jezika in etnine identitete. im višja je njihova izobrazba, pridobljena v anglešini, tem laže in hitreje se amerikanizirajo.« seveda pa to pravilo ne velja za vse izseljenske izobražence, saj je njihovo vkljuevanje oziroma nevklju-evanje v kulturno življenje izseljenske skupnosti, ki naj bi ji pripadali, pogojeno še z drugimi dejavniki, kot so obstojea raven kulturnega življenja te skupnosti v asu prihoda posameznega izobraženca in pa možnosti za uspešno integracijo priseljenskega izobraženca v nacionalno kulturo nove domovine. to potrjuje pri­mer osmih vodilnih slovenskokanadskih pisateljev, pri katerih se kaže nekoliko drugaen odnos med njihovo izobrazbo oziroma jezikom (krajem) izobrazbe na eni strani in njihovim uspešnim ohranjanjem izvornega jezika in kulture na drugi strani, o emer pišem v enem od naslednjih poglavij, kjer povzemam rezultat svoje raziskave o vidikih literarne dvojezinosti v izseljenstvu. Moja raziskava je namre pokazala, da je v primeru omenjenih književnikov tudi njihova uspešna literarna dvojezinost praviloma premosorazmerno odvisna od stopnje njihove izobrazbe. ali taka vzronost deluje tudi v obratni smeri? ali tudi dvojezinost priseljencu sama po sebi zagotavlja boljši uspeh v procesu izobraževanja? Rezultati raziskave Golash-Boze () dokazujejo, da o tem odloata politina in gospodarska mo posamezne priseljenske skupnosti, o emer je bilo v tej knjigi že govora. e je izobrazbena struktura priseljenske skupnosti nizka, se to ne odraža na možnostih in z njimi povezano motivacijo za udeležbo v kulturnem življenju sku­pnosti le pri prvi generaciji. kot poudarja Razpotnikova (: ), ve avtorjev poroa na osnovi empirinih raziskav o zaostanku v izobrazbenih dosežkih še v etrti in peti generaciji priseljencev, katerih prejšnje generacije so bile slabše izo­bražene. v nasprotju s tem so odkrili višje izobrazbene spretnosti in dosežke pri drugi generaciji priseljencev, ki so imeli dobro izobražene starše. omenjeni razcep se bo po mnenju teh avtorjev v prihodnje še slabšal, »e bi prihodnja ekonomska restrukturacija izrinila priložnosti za srednji razred« (Razpotnik : ). slab- Ŕ šanje izobraževalnih pogojev in s tem pogojev družbene mobilnosti pa se odraža tudi v stagniranju oziroma ponekod celo nazadovanju pogojev in motiviranosti za pasivno ali aktivno kulturno udeležbo. . sklop dejavnikov: ideološka polarizacija priseljenske skupnosti od stopnje ideološke polariziranosti, vpliva radikalnih tokov in odnosov med njimi je odvisno, ali polarizacija deluje spodbudno ali zaviralno na kulturno dejavnost priseljenske skupnosti. sorazmerno visoka stopnja ideološke homogenosti sloven-ske politine emigracije v argentini po . svetovni vojni in njen položaj ideološke opozicije matinemu politinemu režimu sta spodbudno uinkovala na združevanje kulturnih potencialov in na samostojno ustvarjanje pogojev za suvereno kulturno dejavnost te priseljenske skupnosti. Glede na enotni, izrazito politini vzrok za izselitev tako reko celotne skupnosti in glede na posledice, ki jih je to imelo na oblikovanje njene kulturne identitete, govori Žigon (; a) celo o strategijah ohranjanja kulturno-politine identitete omenjene skupnosti. s katoliškim krogom predvojnih slovenskih priseljencev v argentino je nova skupnost vzpostavila tvorno sodelovanje, nekdanja mo in prodornost nasprotnega ideološkega pola »starih priseljencev« pa sta do tedaj že ravno toliko upadli, da v okviru medsebojnih kon­fliktov in diskvalifikacij ti dve skupnosti druga druge nista ve mogli niti nehote spodbujati niti bistveno ovirati. na takšno razmerje je pomembno vplivalo tudi dejstvo, da poznejša slovenska ekonomska emigracija šestdesetih let praktino ni zajela argentine, zaradi esar se ostareli leviarski krogi iz tamkajšnje predvojne priseljenske skupnosti niso mogli pomlajati z novimi priseljenci. na drugi strani pa so bila kulturna prizadevanja slovencev v kanadi (kocjaniŞ : –) in veini drugih držav po drugi svetovni vojni pogosteje kot v argentini ovirana zaradi kontraproduktivnih odnosov v okviru notranje ideološke polariziranosti. ta se je namre še naprej napajala z novimi priseljenci, med katerimi so bili predstav­niki nasprotnih ideoloških opcij bolj ali manj enakovredno zastopani. Podobno je razmerje med slovensko islamsko skupnostjo in tistimi Bošnjaki v sloveniji, katerih pripadnost islamski veri je šibko izražena ali pa je sploh ni. . sklop dejavnikov: stopnja kulturne podobnosti oziroma razlinosti od kulture veinskega jedra v državi sprejema Priseljenski vsakdan, nain življenja v skupnosti in njenih celicah, je osrednji predmet etnološke obravnave izseljenstva. težiše antropološke obravnave kulture je prav tako na nainu življenja (vreer : ). vsekakor pa je tudi stopnja kulturne dejavnosti (kakovostna raven; obseg; odzivnost priseljenske skupnosti – udeležba, sodelovanje; širša odmevnost kulturnih dogodkov) deloma pogojena z nainom življenja priseljenske skupnosti, zlasti z razlinimi družbenimi normami, ki jih sprejemajo posamezni segmenti priseljenske skupnosti, deloma pa tudi z znailnimi vedenjskimi vzorci znotraj posameznih segmentov skupnosti (primer: kot odziv na informacijo o kakem kulturnem dogodku lahko v doloenem delu skupnosti prevla­duje ignoriranje informacije ali pa živahen odziv, ki se lahko kaže v samoiniciativnem širjenju informacije med sorodniki in znanci; aktivnem sodelovanju v diskusijah, e gre za predavanje, tematski posvet, okroglo mizo ali predstavitev knjige; v posebnih pripravah na udeležbo, denimo v skrbi za posebno urejen osebni videz, v domaih pripravah na zasebno družabno sreanje v ožjem krogu po zakljuku kulturnega dogodka ipd.). Pravzaprav naina življenja ne moremo loiti od nobenega tu na­štetih dejavnikov, saj se vsi bolj ali manj neposredno odražajo v njem. ko govorim o družbenih normah, kolektivnih vrednotah in uteenih ve­denjskih vzorcih, se moram za hip ustaviti pri naslednji ugotovitvi naše ankete. višja stopnja medkulturnih razlik v sloveniji na eni strani zmanjšuje možnosti za polnokrvno kulturno življenje priseljenske skupnosti, saj praviloma vzbuja višjo stopnjo zavraanja s strani okolice. kot smo videli tudi v naši anketi, se to odraža v razlinih oblikah odpora lokalne, regionalne ali nacionalne populacije. na drugi strani pa lahko prav dejstvo, da so »bolj drugane« kulture v sloveniji pogosto manj sprejete kot pa »manj drugane«, deluje kot dodatni dejavnik motivacije, ki lahko pripadnike bolj zavraanih in s tem bolj ogroženih manjšinskih kultur spodbudi k intenzivnejšemu ohranjanju, razvijanju, zašiti in uveljavljanju svojih kultur. enako velja za slovenske izseljenske skupnosti v razlinih delih sveta. slovenski izseljen-ski skupnosti v afriki in na arabskem polotoku sta med najmanjšimi slovenskimi izseljenskimi skupnostmi. Poleg majhnega obsega, poudarjene razpršenosti in sorazmerno mladega izseljenskega staža živita v kulturnem okolju, ki je izrazito drugano od njihovega izvornega. njuna motivacija za ohranjanje izvorne kulture in za razvoj nekaterih organiziranih oblik kulturno-umetniških dejavnosti je prav zato precej ugodnejša od obstojeih razmer in pogojev, ki jih zanje predstavlja njihovo okolje (prim. Žigon ). . sklop dejavnikov: položaj narodnosti/vere/kulture priseljenske skupnosti znotraj lokalne, regionalne, nacionalne in globalne hierarhije etninega, verskega in kulturnega ugleda (javna podoba) sodobni avtorji na splošno ugotavljajo, da se priseljenci, ki se sooajo z dejansko ali namišljeno sovražnim okoljem, lahko zaradi tega hitreje odpovedo izvorni kulturni identiteti in se z namenom, da bi se izognili (oitnejšim ali subtilnejšim) sovražnostim, poskušajo im prej asimilirati v veinsko kulturo. Prav tako pa je uinek obutka osovraženosti lahko tudi obraten: obutek narodnostnega ponosa se lahko s stopnjevanjem nesprejetosti poveuje, s tem pa se poveuje tudi poudarjanje skupinske solidarnosti kot eden od nainov obrambe pred negativnim odnosom  lokalne ali širše družbe do njihove kulture. oitne ali prikrite znake neformalne hierarhije etninega, verskega in kulturnega ugleda opažamo v vseh državah sprejema. vpliv lokalne ali nacionalne lestvice ugleda posameznih narodnosti, ver in kultur pa deluje prav tako dvosmerno kot stopnja kulturne razlinosti, katere ambivalentno delovanje sem predstavila v prejšnji toki: bolj ko se skupnost pouti nesprejeto in nezaželeno v družbi sprejema, bolj omejene možnosti za ohranjanje in razvoj svoje kulture si lahko zagotovi kljub svoji poudarjeni motivaciji. še huje, možnosti za njihovo kulturno samoohranitev se lahko še naprej krijo, dokler glavnina skupnosti ne klone pod pritiski okolice. na položaj priseljenske kulture v nacionalnem kontekstu lahko bistveno vpliva tudi trenutni globalni ugled njene izvorne kulture. Globalni ugled neke kulture pa je lahko nenehno izpostavljen radikalnim spremembam, ki so posledica med-narodnih konfliktov svetovnih razsežnosti, navskrižnih gospodarskih interesov in podobno, predvsem pa s tem povezane medijske diskreditacije in posledino odbijajoe javne podobe neke izvorne kulture. Poleg tega je, denimo, v evropi ugled priseljenske kulture v nacionalnem kontekstu lahko podvržen tudi spremembam, ki izvirajo iz razpada nekdanjih držav migracijskega procesa (npr. vpliv politinih usmeritev in vojnih spopadov v matinih domovinah na ugled posameznih prise-ljenskih skupnosti v evropi) kot tudi iz širitve politine integracije »starih« lanic z novimi lanicami unije. z drugimi besedami, splošni mednarodni ugled neke izvorne kulture lahko ali pa tudi ne vpliva na kulturni ugled priseljenske manjšine, kar je v glavnem odvisno od trenutne (nacionalne ali mednarodne) politine atmosfere. znamenita portugalska zgodovina ali mednarodni ugled portugalske kulturne tradicije kot take nimata praktino nikakršnega vpliva na, denimo, ugled portugalske prise-ljenske skupnosti v kanadi. na drugi strani pa sedanji svetovni (gospodarsko-) politini konflikti bistveno vplivajo na ugled muslimanskih priseljencev v sloveniji in drugih državah zahoda. nekateri etnini Muslimani v sloveniji celo primerjajo svoj spremenjeni ugled in s tem povezane kulturne pogoje z reakcijo, ki je prizadela nedolžne nemške ameriane med drugo svetovno vojno ali nedolžne japonske ameriane po napadu na Pearl Harbor: vsi so tako reko ez no postali sumljivi, širša družba jih je dojemala in obravnavala kot vohune in sodelavce agresorjev. v sloveniji pa takšne reakcije ne opažajo le Muslimani sami, saj se v naši anketi kar % odgovorov vseh tistih, ki menijo, da so priseljenci v sloveniji neenakopravni na podroju verskega življenja (med temi pa so vse priseljenske narodnosti in vere sorazmerno dokaj enakovredno zastopane), nanaša na silovit odpor slovenske javnosti proti gradnji islamskega verskega in kulturnega središa v ljubljani. . sklop dejavnikov: stopnja enakopravne integriranosti kulturnih dejavnosti in dosežkov priseljenske skupnosti v kulturo nove domovine Pomemben dejavnik je narava medkulturnih odnosov (stopnja medkulturnega povezovanja) v državi priseljevanja. v deželah, kjer so kulturni mediji, kulturna politika in izobraževalne vsebine pretežno monokulturno usmerjene in so pritiski kulturne asimilacije veji, se manjšinske kulture teže ohranjajo, razvijajo, vkljuujejo in uveljavljajo v okviru širše nacionalne kulture kot pa v državah s široko razvejano integracijsko politiko, usmerjeno h kulturnemu pluralizmu, torej z mono parti­cipacijo države pri sofinanciranju manjšinskih/priseljenskih kulturnih dejavnosti (obseg te participacije mora predstavljati t. i. pozitivno diskriminacijo, saj drugae ne more zagotavljati zadostnega varstva kulturnih interesov manjšin) ter z vitalnimi medkulturnimi odnosi v vseh sferah javnega in zasebnega življenja znotraj državnih meja. slednji narekujejo sistematino medkulturno vzgojo otrok, mladine in od­raslih, visok status prevajalske dejavnosti, enakovredno vkljuevanje priseljenskih kulturnih dejavnosti, dosežkov in vrednot v osrednje nacionalne kulturne medije in druge uinkovite metode boja proti ksenofobiji, rasizmu ter gospodarski, socialni, verski, kulturni in politini marginalizaciji priseljencev. Pri obravnavi integracije priseljencev in njihovih kultur pa moramo biti po­zorni na razlina pojmovanja termina integracija. kot sem že omenila, nekateri avtorji razumejo integracijo malodane v smislu asimilacije, torej kot sprejemanje, družbeno absorpcijo priseljencev, vendar ne takšnih, kot so, temve pod pogo-jem, da se najprej spremenijo, prilagodijo do takšne mere, da se odpovedo svoji izvorni etnini/kulturni identiteti in se – za družbo sprejema udobno prikrojeni prevladujoim vzorcem – zlijejo z dominantnim monokulturnim okoljem. veina sodobnih avtorjev v okviru migracijskih in medkulturnih študij pa razume inte­gracijo priseljencev v smislu njihove enakopravne vkljuitve v družbo sprejema in enakovredne uveljavitve njihovih jezikov in kultur v kontekstu nacionalne kulture nove domovine, kar danes, kot smo videli, vsaj na formalni ravni (tj. v nekaterih svojih dokumentih) upošteva že tudi slovenska država. . sklop dejavnikov: stopnja enakopravne integriranosti kulturnih dejavnosti in dosežkov priseljenske skupnosti v kulturo rojstne dežele Izkušnje so pokazale, da lahko kompleksna integriranost izseljenske kulture v kulturo nove domovine in hkrati v t. i. matino kulturo (skupaj z zadovoljivo materialno, strokovno, organizacijsko, moralno in politino participacijo obeh držav) prispeva k nadaljnjemu razvoju izseljenske kulture in ohranjanju izvorne kulturne identitete, ki lahko v izseljenstvu preživi kot dopolnilni sestavni del kulturne identitete druge generacije in vsaj na simbolni ravni še kake naslednje generacije izseljencev. zato je sintetina obravnava kulturnega življenja posamezne Ä izseljenske skupnosti pomanjkljiva, e ne upošteva vidika integriranosti kulturnega delovanja in kulturnih dosežkov izseljenske skupnosti ne le v nacionalno kulturo države priselitve (tj. v nacionalne kulturne programe, osrednje kulturne medije, humanistine vede in une vsebine), ampak tudi v matino kulturo (programe, projekte, medije), znanstvenoraziskovalne vsebine in šolstvo. jezIk, kultuRna valenCa In kultuRna IDentIteta v Izseljenstvu vidik obojestranske integriranosti književne produkcije izseljencev in drugih sadov njihovega kulturnega/umetniškega ustvarjanja, ki vkljuujejo besedila (publici­stika, radijski in televizijski programi, vokalna glasba, dramske izvedbe in film), narekuje enakovredno obravnavo besedil v materinšini in veinskem jeziku države sprejema. znanje in uporaba maternega jezika svojih staršev ali starih staršev je namre le eden od možnih dejavnikov kulturne identitete, ni pa odloilen. to se najbolj prepriljivo odraža v tistih literarnih besedilih izseljencev, ki sicer nastaja­jo v jeziku njihove nove domovine, vendar vsebujejo celo vrsto prvin, ki izhajajo iz matine kulture. s tem da zajemajo bodisi nezavedne prvine ali pa celo snov, motiviko ter kreativne metode in tehnike deloma tudi iz izvornih tradicij in jih pro-jicirajo v neko drugo literaturo, gledališe, film itd., dodajajo izvorni kulturi nove vloge in pomene, s imer jo dejansko nadgrajujejo. zato ostajajo hkrati tudi njen sestavni del. od stopnje funkcionalne povezanosti med matino kulturo in njeno diasporo pa je odvisno, ali je izseljenska kultura sestavni del izvorne nacionalne kulture le na naelni (teoretini) ravni ali pa gre za njeno dejansko prisotnost v matinem prostoru. Pomemben vidik obravnave kulturne identitete v izseljenstvu pa je tudi tip kulturne valence, ki prevladuje med pripadniki skupnosti. Pojem kulturna valen-ca posameznika se je med avtorji migracijskih, etninih in medkulturnih študij presenetljivo hitro »prijel«. kloskowska (, po smolitz : ) npr. dopuša vsaj naslednje opcije kulturne valence: za bivalentnega posameznika je znailna kompetentnost v dveh kulturah, saj je sposoben kadarkoli aktivirati prvine dveh kultur (oziroma ene ali druge), pa glede na zahteve socialne in kulturne situacije. Polivalentni posameznik lahko funkcionira v ve kot dveh kulturah, medtem ko nekateri posamezniki, ki živijo na stiiših razlinih kultur, lahko obtiijo v sta­nju negotovosti, ne povsem zasidrani v kateri od njih, s imer odražajo razpetost svojih obutkov do teh kultur. z drugimi besedami bi lahko rekli, da bolj živijo ob kulturah svojega okolja in izvora kot pa z njimi ali v njih. Doloeni posamezniki pa obdržijo enovalentno kulturno orientacijo, bodisi zaradi izoliranosti od drugih kultur ali pa zato, ker odklanjajo možnost, da bi se bolj poglobljeno seznanili s katerokoli kulturno skupino razen svoje in se na kakršenkoli nain vsaj deloma vkljuili tudi vanjo. seveda pa kulturne valence nikakor ne smemo enaiti s kul-turno identiteto. Polivalentni posameznik se lahko izvrstno znajde v ve razlinih kulturah, kar pa ne izkljuuje možnosti, da je njegova kulturna identiteta morda izrazito enoznana. PoMen koMPleksne oBRavnave Pri parcialni, primerjalni in celo sintetini obravnavi posameznega podroja kulturnega življenja v izseljenstvu se kajpak omejujemo le na nekatere od zgoraj predstavljenih vidikov. Pri tem se moramo dosledno zavedati, da tovrstna selektivna obravnava – kot pa vsaka selektivna obravnava kateregakoli predmeta – lahko privede le do relativnih sklepov. Do veljavnih splošnih sklepov bi se lahko prebili, e bi zmogli upoštevati vse relevantne vidike. v priujoem poglavju sem poskušala evidentirati tiste sklope dejavnikov, ki glede na izkušnjo slovenskih izseljenskih skupnosti v razlinih delih sveta in najvejih priseljenskih skupnosti v sloveniji naj­odloilneje vplivajo na kulturno življenje v izseljenstvu in ki jih sodobne teoretske študije s podroja kulturnih vidikov izseljenstva/priseljenstva, kulturne integracije/ segregacije ter povezovalne oziroma premoševalne vloge kulturno-umetniške de­javnosti tudi sicer najpogosteje izpostavljajo, pa eprav veinoma bolj razpršeno, zlasti na polju monodisciplinarnih obravnav posameznih sklopov dejavnikov. v okviru obravnave posameznih sklopov dejavnikov avtorji razpoznavajo nekatere zakonitosti, ki jih tu deloma povzemam, vendar se je treba tudi na tej ravni zavedati, da ugotovljene zakonitosti prav tako veljajo samo pod doloenimi pogoji. e konceptualna in metodološka izhodiša posamezne raziskave ter iz nje izhajajoe razprave ne zajemajo vseh relevantnih vidikov kompleksne obravnave nekega predmeta, naj tudi njuni sklepi ostajajo relativni, torej naj se omejujejo na veljavnost znotraj upoštevanih kriterijev. »ugotovitve«, površne sodbe in stereotipna preprianja, kot so, denimo, da razen nekaj uveljavljenih priseljenskih književnikov, ki objavljajo v osrednjih slovenskih kulturnih medijih in pri prizna­nih založbah, v sloveniji ni kvalitetnih priseljenskih piscev, sicer bi že slišali za njihovo delo,ľ ali pa da je književno delo slovenskih izseljencev povpreno oziroma drugorazredno,ż ali: »slovenci so že tradicionalno multikulturno ozavešeni, že vsaj iz asov multikulturne avstro-ogrske, zato je sodobno razpravljanje o slovenski multikulturi odve,« ali pa (e množico podobnih sodb iz tujine ponazorim vsaj z enim primerom): »v razlinih delih sveta, kjerkoli že živijo, imajo mladi Portugalci in njihovi potomci naslednjo skupno znailnost: so dedii kulture, ki s tem, da ne ceni ľ takšno mnenje mi je v pogovoru izrazil nekdaj vodilni slovenski kulturni delavec. ż takšno splošno sodbo podaja cela vrsta slovenskih avtorjev od sedemdesetih let dalje (med drugim Poganik et al. : ), eprav v svojih obravnavah veinoma zajemajo le posamezne segmente slovenske izseljenske književnosti. Ŕ Drago janar v Razpravi o književnosti Slovencev po svetu, dvorana slovenske matice, . junij . Ć izobrazbe, ne more motivirati svojih pripadnikov…« (oliveira : –),Á bi se torej morale glasiti drugae, sicer ostajajo brezpredmetne. Á Citirano »spoznanje« je sestavni del naslednjega konteksta: »z zgodovinskega vidika velika veina portugalskega prebivalstva nikoli ni visoko cenila izobrazbe. /…/ najbrž lah­ko zapišemo, da je ta posebna znailnost portugalske kulture skozi vso njeno zgodovino predstavljala pomembno oviro za to deželo.« (oliveira : –) Po moji sodbi je avtorjevo razumevanje vzronosti ravno nasprotno od tiste, ki bi jo verjetno pokazala raziskava, e bi avtor v njej upošteval širši sklop socialno-ekonomskih dejavnikov, tako pri portugalskih izseljencih kot pri glavnini portugalskega prebivalstva v matinem prostoru – ne le zgodovinsko, ampak tudi v sodobnih posledicah. Podobno kot to velja za stopnjo udeležbe posameznika ali skupine v kulturnem življenju skupnosti, namre velja tudi za stopnjo udeležbe posameznika ali skupine v izobraževalnem procesu: moti­viranost za preživetje bo vedno imela prednost pred motiviranostjo za izobraževanje, kar pa seveda ne pomeni, da tisti, ki ima slabše materialne možnosti za izobraževanje, manj ceni izobrazbo od tistega, ki ima ugodnejše materialne možnosti za nadaljnje šolanje. Ç Izseljenska lIteRaRna In PuBlICIstIna Dejavnost v luI statIstInIH PRIMeRjav Pomlad in zelenje, vedre višave, pesem preko polja, vabee dobrave – neugnano hrepenenje želee na pot. O! emu ni stopil krepkeje, kdor je strl perot … kot sem poudarila že v prejšnjem poglavju, tudi primerjava med izkušnjami sloven-skih izseljenskih skupnosti v razlinih delih sveta kaže na to, da imajo prej omenjeni osnovni vidiki dinamike kulturnega življenja izseljenske/priseljenske skupnostiĂ doloen vpliv znotraj veine od zgoraj prikazanih sklopov sekundarnih dejavnikov (na sliki ). vpliv enih in drugih na dinamiko kulturnega življenja priseljenske skupnosti pa je mogoe deloma ugotavljati tudi s pomojo statistinih podatkov. v tem poglavju bom ugotavljala morebitno vidno odražanje nekaterih osnovnih vidikov in sklopov dejavnikov na dinamiki literarne in publicistine dejavnosti treh slovenskih izseljenskih skupnosti s pomojo medsebojne statistine primerjave. Izbor skupnosti, ki jih obravnavam v okviru te primerjave, na eni strani zajema vsaj deloma skupno (prekrivajoe se) zgodovinsko obdobje slovenskega priseljenstva v dveh razlinih državah, zDa in argentini, na drugi strani pa dve zgodovinsko zelo razlini obdobji slovenskega priseljenstva v eni državi (argen-tini), kar olajšuje ugotavljanje morebitne prisotnosti doloenih vplivov oziroma izloanje možnosti nekaterih drugih vplivov.  anna Praek krasna, strta perot, Mladinski list (Chicago), , v Petri : . Ă kot reeno, lahko med osnovne vidike vsekakor prištevamo velikost posamezne prise-ljenske etnine skupnosti, njeno teritorialno koncentriranost ali razpršenost, geografsko oddaljenost od rojstnih dežel, obnavljanje priseljenske skupnosti z novimi priseljenci iste narodnosti, »starost« priseljenske skupnosti in njene kulturne dejavnosti (tj. asovno dolžino obstoja) ter splošne pogoje za posamezne kulturne dejavnosti v danem prostoru in asu. ľ osnovne PRIMeRjave tReH slovenskIH IzseljenskIH skuPnostI eden najpomembnejših kazalcev »polnokrvnosti« kulturnega življenja priseljenske skupnosti je t. i. priseljenski tisk. Priseljenski asopisi, revije in letne publikacije (koledarji, zborniki ipd.) pogosto prinašajo – poleg drugih vsebin, ki lahko igrajo nadvse opazno vlogo v okviru prizadevanj za monejše kulturno povezovanje pri­seljenske skupnosti navzven in navznoter – tudi revijalne objave literarnih besedil priseljenskih avtorjev. njihova literarna dejavnost in pogoji zanjo pa se vendarle najnazorneje zrcalijo v knjižnih izdajah izvirne priseljenske literarne produkcije. Preden preidem k primerjavi podatkov iz grafinih prikazov statistinih po­datkov, ki odražajo dinamiko literarne in publicistine dejavnosti izbranih treh slovenskih priseljenskih skupnosti od zaetka teh dejavnosti dalje, primerjajmo med seboj osnovne podatke »kulturnih izkaznic« teh treh skupnosti, prikazanih v tabelah – (podatki v rubrikah – slonijo na statistiki, prikazani na slikah –). tabela : Predvojna slovenska priseljenska skupnost v ZDA – »kulturna izkaznica« . Intenzivnejše priseljevanje sloven-cev: – (štiri desetletja in pol) . vrhunec priseljenske periodike: – po * (ve kot tri desetletja) . vrhunec priseljevanja: – (dve desetletji in pol) oz. (neizra-zit vrhunec)** . najveje število vzporedno izhajajo-ih listov: in (po listov) . najveje število: preko . prise-ljenih (prva generacija)*** . najve izvirnih leposlovnih knji­žnih izdaj, objavljenih v izseljenstvu: – ( knjig, povpreno , letno) . zaetek društvenega življenja: (Prvo slovensko bratsko podporno društvo) . najve izvirnih leposlovnih knjižnih izdaj ne glede na jezik in kraj objave: – ( knjig, prva generacija); – ( knjig, veinoma druga generacija) . zaetek priseljenske periodike: (Amerikanski Slovenec) * vir podatkov za ta izraun je Bajec (). Priujoa obravnava ne vkljuuje primerlji­vih podatkov za desetletja po . svetovni vojni, vendar se obdobje vrhunca priseljenske periodike obravnavane skupnosti vsekakor nadaljuje še po letu . ** Podatek sicer velja za izseljevanje slovencev iz kranjske v zDa (Drnovšek ), vendar avtor meni, da leto Á tudi sicer lahko obravnavamo kot vrhunec priseljevanja slovencevv zDa (ustna izjava avtorici, . februar ). ***ocena temelji na naslednjih podatkih: po ljudskem štetju leta je v zDa samo izmed prve generacije slovenskih priseljencev kar .» oseb navedlo slovenšino kot materni jezik (in . oseb od celotne druge generacije). samo med letoma in pa se je v zDa priselilo še . slovencev in Hrvatov (klemeni : –). . Intenzivnejše priseljevanje sloven-cev: – (dve desetletji) . vrhunec priseljenske periodike: – oz. – (poldrugo desetletje ali tri desetletja) . vrhunec: – (štiri leta)* . najveje število vzporedno izhaja­joih listov: , in (po listov) . najveje število: preko . prise-ljenih (prva generacija)** . najve izvirnih leposlovnih knji­žnih izdaj, objavljenih v izseljenstvu: (edina slovenska), – (tri španske) . zaetek društvenega življenja: (Delavsko kulturno društvo ljudski oder) . najve izvirnih leposlovnih knjižnih izdaj ne glede na jezik in kraj objave: – (vsaj knjig, druga genera-cija) . zaetek priseljenske periodike: (trijezini list Gospodarstvo) (Delavski list) * Bonšek : . Brecelj (: ) navaja podatek italijanske državne statistine službe, po katerem naj bi se samo v letih – priselilo v argentino . slovencev, hkrati pa poudarja, da je bilo število zaradi ilegalnih izselitev v resnici »še enkrat tolikšno«, pri emer se sklicuje na študijo slave lipoglavšek Rakovec (: –). ** jevnikar in Mislej (: ). Bonšek (: ) navaja oceno med . in . pri­seljenih. tabela : Povojna slovenska priseljenska skupnost v Argentini – »kulturna izkaznica« . Intenzivnejše priseljevanje sloven-cev: – (osem let) . vrhunec priseljenske periodike: – (tri desetletja) . vrhunec: – (tri leta)* . najveje število vzporedno izhajajo-ih listov: (leta ) . najveje število: okoli priselje­nih (prva generacija)** . najve izvirnih leposlovnih knji­žnih izdaj, objavljenih v izseljenstvu: – ( knjig, povpreno , letno) . zaetek društvenega življenja: (Društvo slovencev) . najve izvirnih leposlovnih knjižnih izdaj ne glede na jezik in kraj objave: – ( knjig – brez ponatisov, obe generaciji) . zaetek priseljenske periodike: (Misel) (Svobodna Slovenija) * Corsellis (); Žigon (a); švent (). ** Rot (: ). Do leta Ľ je prispelo v argentino okoli ş slovenskih novonaseljencev (Žigon : ). Ŕ vpliv dejavnikov, ki sem jih v prejšnjem poglavju uvrstila med »osnovne vidike« dinamike kulturnega življenja priseljenske skupnosti, je lahko videti tako oiten, da ga na prvi pogled ni treba statistino ugotavljati. tako npr. Brecelj, ko obrav­nava vzpenjajoi se del in vrh znailne parabole kulturnega življenja predvojnih slovenskih priseljencev v argentini, samoumevno izpostavlja vpliv dveh osnovnih vidikov, namre velikosti in »starosti« (tj. dolžine obstoja) priseljenske skupnosti. ob tem omenja tudi enega najpomembnejših sekundarnih dejavnikov kulturnega življenja priseljenske skupnosti (kompaktnost oziroma koherentnost priseljenske skupnosti), ki pa je seveda tudi sam odvisen od osnovnih vidikov (v našem primeru ga Brecelj povezuje z velikostjo in »starostjo« priseljenske kulture): slovenskega izseljenskega tiska, ki se je razvil v argentini v obdobju pred . svetovno vojno, ne moremo primerjati ne po kvantiteti in tudi ne po kvaliteti z istodobnim slovenskim izseljenskim tiskom v zDa, ki je ravno v tistih letih dosegel svoj višek. to si lahko razložimo z dejstvom, da je v Argentini živelo veliko manj slovenskih priseljencev kot v ZDA. tudi njihova organiziranost je bila ohlapnejša in šibkejša, saj se je množino priseljevanje Slovencev v to južnoameriško državo zaelo tri desetletja pozneje kot v Severno Ameriko.ş (Brecelj : ; poudarila j. Ž. s.) na drugi strani pa Mislejeva, ko obravnava padajoi del znailne parabole kulturnega življenja iste priseljenske skupnosti, tj. predvojnih slovenskih priseljen­cev v argentini, ugotavlja poleg vpliva kompaktnosti/koherentnosti priseljenske skupnosti še vpliv dveh drugih dejavnikov, prikazanih na sliki , in sicer ideološke polarizacije in izobrazbene strukture: skupnost je v prvih letih povojnega obdobja doživela hude udarce, kar jo je pripeljalo celo do njenega zmanjšanja in prezgodnje utopitve v argentinskem svetu. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da sta s prihodom politinih beguncev – po letu – nastali dve povsem loeni skupnosti, od teh pa je bila povojna neprimerno bolj izobražena in strnjena. (Mislej : ; poudarila j. Ž. s.) oglejmo si torej nekaj statistinih prikazov, ki med drugim lepo ilustrirajo tudi podatkovno osnovo za zgoraj citirane interpretacije. na temelju preglednih statistinih podatkov bomo mnogo lažje potrdili, ovrgli ali dopolnili takšne sod-be, ki so v strokovnih krogih že tako splošno sprejete, da jih na videz ni ve treba preverjati. ş vendar pa je treba upoštevati, da se je glavnina ameriških slovencev priselila do leta , kar je le poldrugo desetletje pred prihodom glavnine predvojne slovenske skupnosti v argentino. * viri podatkov: Bajec ; Petri ; Žitnik in Petri . lastni izrauni. slika : Predvojni slovenski priseljenci v Argentini: periodika á–á* * viri podatkov: Bajec ; Brecelj ; Mislej ; jevnikar in Mislej . lastni izrauni.  slika : Povojni slovenski priseljenci v Argentini: periodika á–áá* * vir podatkov: Pertot . lastni izrauni. statIstIne PRIMeRjave DInaMIke In nekaj MoŽnIH InteRPRetaCIj asoPIsje e si ogledamo prikaze priseljenskega asopisja vseh treh skupnosti (slike –), zasledimo skorajda enoten trend: v vseh treh primerih opažamo sorazmerno nagel vzpon, razpotegnjeni vekratni vrh ter postopno upadanje, ki je mnogo poasnejše od vzpona. v primeru predvojne slovenske skupnosti v zDa se je število listov v dobrem desetletju (–) skoraj podvojilo (z naslovov na ), v poldrugem desetletju (–) pa se je pomnožilo s faktorjem , (s treh na ). še bolj skokovit je vzpon asopisne dejavnosti obeh slovenskih skupnosti v argentini. Predvojna skupnost je število svojih periodinih naslovov že v prvih v šestih letih svoje asopisne dejavnosti (–) pomnožila s faktorjem , a ker to v absolutni vrednosti še vedno predstavlja le hkrati izhajajoih listov, bi pri tej skupnosti na prvi pogled težko govorili o kakršnem koli razcvetu asopisne dejavnosti. In ven­dar, kakor hitro vkljuimo v primerjavo še dva osnovna vidika kulturnega življenja obravnavanih predvojnih priseljenskih skupnosti, namre njuno velikost in zgodo­vinsko-geografski vidik (splošne pogoje za asopisno dejavnost v danem prostoru in asu), bomo videli, da lahko v obeh primerih enako (ne)upravieno govorimo o razcvetu periodike. najhitrejši vzpon asopisne dejavnosti opažamo pri povojnih slovenskih priseljencih v argentini, ki so v pilem desetletju (–) pomnožili število naslovov svoje periodike s faktorjem (tj. z enega lista na listov). vzroki za tako skokovit vzpon periodinega tiska omenjenih skupnosti so za­nimivi tako s kulturnozgodovinskega vidika kot tudi z vidika migracijskih študij, razen tega pa jih je mogoe deloma uporabiti tudi v okviru predvidevanja priho­dnjih smernic publicistine dejavnosti nekaterih sodobnih priseljenskih skupnosti (zlasti ko gre za dolgoronejše nartovanje državnih subvencij). Prav zaradi tega terjajo celovitejšo obravnavo na kakem drugem mestu. tu pa naj se vendarle za hip ustavim pri najoitnejših vzrokih za izrazito razpotegnjeni (in celo vekratni) vrhunec priseljenske periodike v primeru vseh treh obravnavanih skupnosti ter pri vzrokih za postopno upadanje te dejavnosti. Grafini prikaz periodike predvojne slovenske priseljenske skupnosti v zDa (sliko ) bi lahko dopolnili z drugo polovico (–), ki pa ta hip še ne bi spominjala na zrcalno podobo leve polovice. e si zamislimo krivuljo, ki riše trend narašanja in upadanja asopisne dejavnosti po desetletjih, bi njeno desno (aktualno) »dno« namre segalo više od dna leve polovice, saj nekateri pred drugo svetovno vojno ustanovljeni slovenskoameriški listi še danes izhajajo. vsekakor pa bi tudi sam vrh asopisne dejavnosti te skupnosti segal še krepko v obdobje po drugi svetovni vojni. Podobno bi lahko dopolnili z vrednostmi vse do današnjega dne tudi oba gra­fina prikaza periodinega tiska predvojnih in povojnih slovenskih priseljencev v argentini (sliki in ). tudi v obeh slednjih primerih bi bil desni konec dopolnjene krivulje še vedno nekoliko dvignjen nad absolutno dno, saj danes poleg nekaterih revij tako imenovane sPe (slovenske politine emigracije) še vedno izhaja, denimo, tudi Duhovno življenje, ustanovljeno leta , ki pa ga lahko že skorajda od samega prihoda sPe povezujemo tudi (ali celo predvsem) s slednjo. Razpotegnjeni veglavi vrh v primeru zDa (slika predstavlja le zgodnejšo polovico asopisne dejavnosti te skupnosti) lahko razen zgodovinskim okolišinam (npr. poveani potrebi po specifinih informativnih vsebinah v asu obeh svetov­nih vojn) pripišemo zlasti dolgotrajnemu priseljenskemu valu in posledino celi vrsti »zaporednih prvih generacij« priseljencev, ki hkrati prinašajo tudi vrstništvo kulturno aktivnih drugih generacij zgodnejših priseljencev s prvimi generacijami novih prišlekov (pomlajevanje skupnosti z novimi priseljenci), kar še dodatno spodbuja aktivnost druge generacije. v primeru predvojnih in povojnih slovenskih priseljencev v argentini (glavnina vsake od obeh skupnosti je prispela v novo domovino v pilih nekaj letih) pa veglavi vrh njihove asopisne dejavnosti (sliki in ) pokriva po tri desetletja, kar v obeh primerih sovpada z najaktivnejšim obdobjem ene generacije. Podobno kot pri predvojni slovenski skupnosti v zDa tudi pri predvojni skupnosti v argentini opažamo nekoliko veje število asopisov v asu druge svetovne vojne. Ä PeRIoDIka In IzvIRno lePoslovje e podatkom za obdobja, ki jih prikazujejo slike –, dodamo še podatke o lite-rarni produkciji obravnavanih skupnosti (njihove izvirne leposlovne knjige, ki so jih objavili bodisi v izseljenstvu ali v sloveniji in slovenskem zamejstvu), postanejo nekateri vrhunci literarno-publicistine dejavnosti še bolj poudarjeni, bistveno pa se njihova amplituda ne spremeni (slike –). Predvsem je oiten podatek, da zaetek objavljanja izvirnih leposlovnih knjig slovenskih priseljencev v zDa v predvojnem obdobju skoraj za tri desetletja zaostaja za zaetkom priseljenske periodike te skupnosti, kar lahko kaže na slabše splošne pogoje za knjižno založni­štvo v obdobju – v zDa ob sorazmerno ugodnejših pogojih za tamkajšnjo asopisno dejavnost v letih pred in med prvo svetovno vojno. v nejasnejših obrisih kot pri sami periodiki, pa vendar dovolj razpoznavno, se v dinamiki literarne in publicistine dejavnosti vseh treh skupnosti (slike –) zarisujejo vplivi uvodoma predstavljenih osnovnih vidikov kulturnega življenja priseljenske skupnosti kot tudi sekundarnih dejavnikov, prikazanih na sliki . Med prvimi lahko v obravnavanih treh primerih spet izpostavimo zlasti velikost posamezne priseljenske etnine skupnosti in zgodovinsko-geografski vidik (tj. splošne pogoje za posamezne kulturne dejavnosti v danem prostoru in asu), med slika : Predvojni slovenski priseljenci v ZDA: periodika in izvirno leposlovje á–á* * viri podatkov: Bajec ; Petri ; Žitnik in Petri ; Petri et al. . lastni izrauni. * viri podatkov: Bajec ; Brecelj ; Mislej ; ; jevnikar in Mislej ; jev­nikar, Gluši, Žitnik in Mislej . lastni izrauni. slika : Povojni slovenski priseljenci v Argentini: periodika in izvirno leposlovje á–áá* * viri podatkov: Pertot ; ; jevnikar, Gluši, Žitnik in Mislej . lastni izrau­ni. slika : Predvojni slovenski priseljenci v Argentini: periodika in izvirno leposlovje á–á* Ć drugimi pa, kot smo videli, predvsem kompaktnost/koherentnost priseljenske skupnosti, njeno izobrazbeno strukturo, ideološko polarizacijo, vsekakor pa tudi, kot bomo videli v nadaljevanju, stopnjo integriranosti v kulturo rojstne dežele (sodobno kulturno ponudbo, znanstveno obravnavo in une vsebine) ter stopnjo integriranosti v kulturo nove domovine. IzvIRne lePoslovne knjIGe eprav podatki o izseljenskih leposlovnih knjigah v obdobjih, ki jih zajemajo zgornji prikazi asopisne dejavnosti, ne spremenijo bistveno nihanja vrednosti, ki ponazarjajo enega osrednjih vidikov kulturnega življenja priseljenske skupnosti (to pa je dinamika priseljenske periodike), se slika bistveno spremeni, kakor hitro raztegnemo prikazano obdobje do aktualnega stanja. novejša obdobja namre že v veji meri vkljuujejo književno produkcijo druge generacije, kar se zelo jasno odraža na slikah –. Medtem ko druga generacija na splošno manj sodeluje na podroju priseljenskega asopisja kot prva generacija, to seveda v nobenem pogle­du ne vpliva na koliino literarne produkcije druge generacije (pa pa deloma na jezik njihovih del). tako drugi vrhunec leposlovne knjižne produkcije predvojne priseljenske skupnosti v zDa (slika , stolpec –) pretežno predstavlja knji­ževno produkcijo druge generacije (kar od knjig v tem obdobju). Isto velja za drugi vrhunec leposlovne knjižne produkcije predvojne priseljenske skupnosti v slika : Predvojni slovenski priseljenci v ZDA: izvirne leposlovne knjige á–* * vir podatkov: Petri et al. . lastni izrauni. slika : Predvojni slovenski priseljenci v Argentini: izvirne leposlovne knjige á–* * viri podatkov: jevnikar, Gluši, Žitnik in Mislej ; Mislej ; jenšterle . lastni izrauni. slika : Povojni slovenski priseljenci v Argentini: izvirne leposlovne knjige á–áá* * vir podatkov: jevnikar, Gluši, Žitnik in Mislej . lastni izrauni. Pertot () navaja v svoji nadvse uporabni bibliografiji kar knjig slovenskega tiska v argentini v letih –, vendar izvirna leposlovna dela avtorjev iz vrst povojne slovenske priseljenske skupnosti v argentini predstavljajo manj kot desetino teh knjig. ľ argentini (slika , stolpec –; na tej sliki je vse od leta dalje prispevek druge generacije). kar mono pa je druga generacija zastopana tudi v književni produkciji povojnih slovenskih priseljencev v argentini (slika ), in sicer znotraj absolutnega vrhunca celotne literarne produkcije te skupnosti, to pa je po letu ş (zlasti a. Rot in t. Rode). RazPoznavnI vPlIvI nekateRIH osnovnIH In sekunDaRnIH DejavnIkov kot sem poudarila že v prejšnjem poglavju, so (tudi nedavne slovenske) izkušnje pokazale, da lahko kompleksna integriranost izseljenske kulture v kulturo nove domovine in hkrati v matino kulturo prispeva k nadaljnjemu razvoju izseljenske kulture in ohranjanju izvorne kulturne identitete. ob tem pa nas lahko drama-tina kvantitativna sprememba na podroju kulturno-umetniške dejavnosti kake izseljenske skupnosti, ki neposredno sledi obutni spremembi integriranosti te dejavnosti v matino kulturo (tj. v osrednje kulturne medije, nacionalno znanost in redne izobraževalne vsebine), zavede, da se samoumevno zanesemo na vzrono­posledini odnos med obema spremembama in pri tem morda spregledamo enega ali ve še pomembnejših dejavnikov. tako bi npr. na osnovi podatkov, ki jih prikazujejo slike , in , nemara prehitro sklepali, da je poveana znanstvena obravnava slovenske izseljenske književnosti v objavljenih študijah v sloveniji opazno prispevala k poveani lite-rarni dejavnosti sodobnih slovenskih izseljenskih avtorjev. Dejansko je poveano vkljuevanje izseljenske književnosti v raziskovalne vsebine v sloveniji in zlasti pospešeno (ne le znanstveno, ampak tudi strokovno in poljudno) objavljanje rezultatov tovrstnih študij lahko in tudi dovolj verjetno vzpodbudilo veji interes domaih založb za izvirno izseljensko leposlovje, zaradi esar je število v sloveniji objavljenih izseljenskih del poskoilo s povpreno ene na leto pred letom na knjig leta (slika ). kvantitativni vrhunec obravnave slovenske izseljenske književnosti v domai literarni znanosti ( pomembnejših objav leta , slika ) namre resnino za dve leti prehiteva vrhunec objavljanja izseljenskih književnih del pri matinih založbah (, slika ), kar sicer ne dokazuje omenjene vzrone povezanosti, odpira pa možnost takšnega vpliva. veletni trendi narašanja in upadanja vrednosti, prikazanih na slikah –, nakazujejo znailno parabolo dinamike kulturnega življenja priseljenske skupno­sti. ob primerjavi razmerij med absolutnimi vrednostmi, dopolnjenimi s podatki iz rubrik – »kulturnih izkaznic« obravnavanih skupnosti (tabele –), pa se sooimo z nekaterimi izrazitimi odstopanji, ki jih ni mogoe pojasniti zgolj z vplivom osnovnih vidikov kulturnega življenja v izseljenstvu, temve nesporno kažejo tudi na vpliv sekundarnih dejavnikov (slika ). Pet vzporednih asopisov za .–.ş pripadnikov prve generacije predvojnih slovenskih priseljencev v slika : Pomembnejše domae študije o slovenski izseljenski književnosti, objavljene á–áá* * vir podatkov: Žitnik j. f. lastni izrauni. Ŕ slika : Izseljenske leposlovne knjige, objavljene v Sloveniji á–áá* * vir podatkov: Žitnik j. a: (tabela). argentini (tj. po en list na pripadnikov) je dejansko celo ve, kot je vzpore­dnih asopisov za .–. predvojnih slovenskih priseljencev v zDa (tj. po en list na pripadnikov). Razliko v absolutnih vrednostih je v teh dveh primerih mogoe dovolj prepriljivo pojasniti že samo z velikostjo obeh skupnosti, razliko v obeh razmerjih ( : . > : .) pa vsaj z zgodovinskim dejavnikom (predvojna skupnost ameriških slovencev se je namre konstituirala v asu, ko so bili manj ugodni splošni pogoji za asopisno dejavnost kot poldrugo desetletje pozneje, ko je prispela glavnina predvojne skupnosti argentinskih slovencev). tako preprosto pojasnilo pa pri povojnih slovenskih priseljencih v argentini nikakor ni mogoe. Brez upoštevanja vseh sekundarnih dejavnikov (slika ) se ne bomo niti približali verjetni razlagi dejstva, da gre za dale najmanjšo od tu obravnavanih treh skupnosti, ki pa dosega na podroju publicistine dejavnosti ne samo najvišje relativne, ampak celo najvišje absolutne kvantitativne vrednosti (celo višje kot predvojni slovenski priseljenci v zDa).» Pri drugem vrhuncu leposlovne knjižne produkcije predvojne priseljenske skupnosti v zDa (slika , stolpec –) se nedvomno odraža vpliv stopnje integriranosti v kulturo nove domovine. kot reeno, gre pretežno za literarne knjižne objave druge generacije slovenskih priseljencev v zDa (M. jugg Molek in » Razen števila izvirnih leposlovnih knjižnih izdaj. na tem podroju namreŞ kažejo povojni slovenski priseljenci v argentini najvišje relativne vrednosti, ne pa tudi najvišje absolutne kvantitativne vrednosti (prim. . in . rubriko v tabelah in ). R. M. Prosen, –), ki so sicer veinoma izšle v samozaložbi, deloma pa že tudi pri nekaterih založbah ameriškega mainstreama (Prosen). ni manj jasno pa se v zadnjih vrhuncih leposlovne knjižne produkcije po­vojne priseljenske skupnosti v argentini (slika , stolpci –) ne odraža vpliv integriranosti v kulturo dežele izvora. ta vpliv postane še nazornejši na sliki , kjer so vrednosti s slike razvršene v petletna obdobja. najve leposlovnih knjig povojnih slovenskih izseljencev v argentini in njihovih potomcev, ki so bile objavljene v sloveniji, je namre izšlo v letih –, ko je bila tudi sicer integri­ranost slovenske izseljenske književnosti v matino kulturo in literarno znanost na vrhuncu. Prav ta dela (namre tista, ki so v letih – izšla v sloveniji in deloma v zamejstvu – brez ponatisov) pa predstavljajo kar % leposlovnih knjig povojne priseljenske skupnosti v argentini, objavljenih v omenjenem obdobju. kot reeno, pa je nekoliko drznejše hipotetino vprašanje, ali lahko povean znanstveni interes v deželi izvora posredno – s popularizacijo rezultatov in zbu­janjem interesa pri domaih založbah – spodbuja (e že ne poveano literarno produkcijo, pa vsaj) poveano publiciranje izseljenskih leposlovnih knjig. Pri­merjava statistinih podatkov (slike , in ) tega ne dokazuje, potrjuje pa možnost posrednega vpliva. Izrazito poveana literarna produkcija povojne slo­venske priseljenske skupnosti v argentini po letu (sliki in ) bi nas lahko zavedla, da bi omenjeni preporod preprosto pripisali poveanemu javnemu (in še prej znanstvenemu) interesu v sloveniji ter posledino poveanim publikacijskim možnostim v matinem prostoru. ta vpliv je bil vsekakor bistvenega pomena, kar vidimo iz koliine v sloveniji objavljenih knjig v zadnjem obdobju (sliki in ). ne smemo pa pozabiti nekaterih drugih pomembnih momentov. na eni strani bi težko preverili, koliko izseljenskih rokopisov, ki so bili objavljeni v sloveniji v de­vetdesetih letih, je že dlje asa akalo na priložnost za objavo in torej niso nastali v omenjenem obdobju. e je takšnih primerov ve, bi to pomenilo, da se književna produkcija te skupnosti ni tako dramatino poveala in gre torej dejansko zgolj za razširjene publikacijske možnosti. Drugi moment je dokaj hkratni nastop piscev iz vrst druge generacije, ki pomeni zgostitev obutnega dosedanjega prispevka druge generacije v sorazmerno kratkem obdobju. tretji moment je koliinsko še obutnejši prispevek povratnih priseljencev v slovenijo iz vrst prvih dveh generacij izseljencev (simi, Rot) ravno v obdobju absolutnega vrhunca literarne produkcije te skupnosti. etrti moment, ki ga ne smemo spregledati, pa je zgodovinsko dejstvo slovenske politine osamosvojitve, ki je lahko že samo po sebi prav tako spodbudno vplivalo na kulturni preporod literarne dejavnosti obravnavane sodobne slovenske izseljenske skupnosti.  vIDIkI lIteRaRne DvojezInostI Še beseda nam slovenska na jeziku tiho ugaša, plaho, plaho šepetamo, kar je pela mati naša.Ľ IzBoR lIteRaRneGa jezIka v MultIkultuRneM okolju Problem omejenih možnosti za razvoj kreativne materinšine v izseljenstvu postaja vse znailnejši simptom oviranega uresnievanja multikulturalistinih, interkultu­ralistinih in integracijskih nael v priseljenskih deželah. za besedne ustvarjalce iz vrst prve generacije emigrantov prinaša literarna dvojezinost, ki je sicer, kot bomo videli, praviloma privilegij izobražencev, še najzanesljivejše možnosti za prodor do razlinih ciljnih publik. v tem poglavju bom obravnavala ozadje literarne dvojezino­sti povojnih slovenskih zdomskih piscev v kanadi, nemiji in avstriji. te dežele sem izbrala zato, ker nudijo priseljenskim književnikom zelo razline pogoje za njihovo ustvarjalno delo v materinšini. kanada je leta uradno razglasila uvedbo svoje razliice multikulturalizma. s tem naj bi vsem etninim skupnostim med drugim zagotovila ne le vejo enakopravnost tudi na podroju literarnega ustvarjanja in objavljanja v materinšini, temve tudi na podroju vitalnega integriranja manjšin­skih kultur v kompleksno celovito kulturo te dežele. v priujoem poglavju med drugim obravnavam vprašanje, ali je kanadi glede na izkušnjo slovenskokanadskih pisateljev to tudi uspelo. v nemiji se nekateri najuspešnejši slovenski zdomski pisci (šentjurc, šprager) tako rekoŞ niso povezovali s tamkajšnjo slovensko skupnostjo, veinoma zato, ker so se želeli distancirati od njenih notranjih ideoloških sporov. zaradi tega so, kar zadeva uporabo materinšine, živeli v jezikovni osami, kar je bil eden najpomembnejših dejavnikov pri njihovem izboru jezika, v katerem so poslej ustvarjali. vztrajno ohranjanje materinšine na polju literarnega ustvarjanja, kot je znailno npr. za uspešno dvojezino pesnico in pisateljico Marušo krese, ali pa vsaj obasna »vrnitev« k pisanju v materinšini (šprager) sta danes že v precejšnji meri pogojeni z vpetostjo avtorjev v matino kulturo, deloma tudi prek njihovih stikov Ľ jože vovk, klic iz daljnega sveta (odlomek), Izseljenski vestnik Rafael, letn. , , št. , str. . z matinimi založniki. na drugi strani pa je bil v sosednji avstriji položaj povojnih slovenskih zdomskih piscev povsem drugaen. Možnosti za objavo del v slovenšini so bile onkraj slovensko-avstrijske meje že ob njihovem prihodu sorazmerno dobre. Priseljenskih etninih periodinih publikacij in založb tam niso potrebovali, saj so imeli dovolj prostora v založniških ustanovah in medijih, ki jih je že prej ustanovila tamkajšnja avtohtona slovenska manjšina. zato so lahko v sorazmerno kratkem asu storili korak dlje: postali so sooblikovalci in akterji tamkajšnje multikulturne politike v najširšem pomenu besede. kakšen je v resnici odnos posameznih mnogoetninih držav do priseljenskih književnikov in njihovega dela? kakšne možnosti imajo priseljenski avtorji za publiciranje svojih del v materinšini na eni strani ter v veinskem jeziku nove domovine na drugi strani? kateremu bralstvu je njihovo delo predvsem name-njeno in kateremu bralstvu je dejansko dostopno? kakšna je torej njihova vloga pri konstituiranju kompleksne sodobne kulture v mnogoetnini deželi? Preden preidem k obravnavi teh vprašanj, pa naj za jasnejšo predstavo na kratko ocenim, kolikšen delež književnosti slovenskih izseljencev so v preteklosti predstavljala dela v materinšini v razmerju do koliine del, katerih izvirnik je bil napisan in (najprej) objavljen v veinskem jeziku avtorjeve nove domovine. Prva izseljenska, predvsem misijonarska besedila so bila, kot reeno, napisana veinoma v latinšini, nemšini in drugih kljunih evropskih jezikih, nekaj celo v jezikih ameriških staroselcev, le manjši del teh besedil je bil objavljen v slovenši­ni. Po ustanovitvi prvega slovenskega izseljenskega asopisa leta , ko so bili postavljeni temelji za razmah suverene slovenske izseljenske kulture in še zlasti literarnega ustvarjanja, je v izseljenski književnosti mono prevladala materinšina. tudi med obema svetovnima vojnama in kmalu po drugi svetovni vojni so slovenski izseljenski avtorji še vedno v veliki veini pisali in objavljali v slovenskem jeziku. v teh obdobjih je ustvarjala predvsem prva generacija slovenskih priseljencev, ki je veinski jezik svoje nove domovine na splošno slabše obvladala kot naslednje generacije. Pripadnikov prve priseljenske generacije, ki so bili že kmalu po prihodu sposobni ustvarjati leposlovna dela v veinskem jeziku, je bilo malo. zelo pomem­ben dejavnik pri tem razmerju pa je tudi dejstvo, da so se s svojim literarnim delom obraali predvsem na svojo etnino skupnost, saj so – skupaj z nosilci prosvetnih, verskih in najrazlinejših kulturnih dejavnosti – prevzeli poslanstvo ohranjanja in krepitve slovenske etnine identitete v izseljenstvu. Delež v izseljenstvu rojenih piscev slovenskega porekla se v zadnjem asu po­veuje, skoraj vsako leto se v njihovih vrstah pojavi kakšno novo ime. ker je njihova povezanost s priseljensko skupnostjo in tudi s slovenijo vse šibkejša, v matini domovini vedno teže v celoti zasledujemo poti, po katerih ti pisci v tujih jezikih prenašajo slovensko slovstveno tradicijo, mentaliteto, duhovne vrednote in druge znailnosti v tuje kulture. trenutno je delež slovenskih izseljenskih leposlovnih objav v materinšini, e upoštevamo avtorje iz prvih dveh izseljenskih generacij, že manjši od polovice. Delež njihovih objav v veinskem jeziku njihovih sedanjih Ä domovin naraša, kljub temu, da je matina slovenija tik pred osamosvojitvijo leta odprla vrata svojih osrednjih revij in založb za objavo njihovih del v mate-rinšini. kako si lahko razlagamo oitni trend pospešenega objavljanja zdomske literature v veinskem jeziku mnogoetninih dežel, kateri dejavniki spodbujajo takšen trend in kateri ga zavirajo? Mnogi od izseljenskih piscev druge in tretje generacije navajajo v popisih prebivalstva veinski jezik dežele kot svojo materinšino, eprav na drugi strani vsaj nekateri gojijo tesne vezi z rojstno deželo in kulturo svojih prednikov. nji­hovo poslanstvo se vse bolj preusmerja od krepitve slovenske etnine identitete v izseljenstvu k bogatenju kulturne zakladnice svoje mnogoetnine domovine s kulturnimi prvinami naroda, s katerim jih povezuje njihov etnini izvor. svoje književno delo torej vse pogosteje namenjajo govornemu podroju, ki je mnogo širše od slovenskega. Poleg tega pa vpliva na omenjeni sodobni trend pri izboru jezika – predvsem v okviru literarnega ustvarjanja prve izseljenske generacije – še vrsta drugih dejavnikov. Mednje vsekakor sodijo okolišine, ki pogojujejo odklon praktinega izva­janja multikulturne politike od njenih teoretskih predpostavk. o tem piše slo­venskokanadska pisateljica, urednica in kulturna delavka Cvetka kocjani, ki v vrsti objavljenih lankov in tudi v neobjavljenih razmišljanjih analizira izkušnjo slovenskih priseljencev v okviru kanadske multikulturne politike (npr. kocjani ; ). avtorica na splošno meni, da je politika multikulturalizma v kanadi izredno veliko prispevala k im bolj zdravi integraciji priseljencev v novo okolje in v kanadsko družbo, zmanjševala kulturni šok in s tem pogojene duševne bo­lezni priseljencev, pospeševala enotnost vseh kanadanov pod geslom »enotnost v razlinosti« ter pomagala oblikovati specifino kanadsko kulturo, ki se precej razlikuje od ameriške. Priseljencem »vidnih manjšin« (visible minorities) je bila z uvedbo politike multikulturalizma odprta pot na razna podroja, ki so jim bila prej zaprta – v politiko, sredstva javnega obvešanja, policijo, vojsko itd. Država je nudila razline podpore priseljencem in etninim skupnostim, od zagotavljanja minimalnega dohodka v asu šestmesenega zaetnega teaja anglešine, finanne podpore za dopolnilni pouk v materinšini in pravice do materinšine kot izbir­nega predmeta v srednjih šolah (v primeru etninih skupnosti, ki prevladujejo na doloenem obmoju) do namenskih proraunskih sredstev za druge priseljenske dejavnosti, kot so etnini tisk, raziskave, urejanje priseljenskih arhivov, etnini radio, gradnja društvenih in starostnih domov ter multikulturne prireditve.˝ ob tem kocjanieva izpostavlja vrsto pomanjkljivosti, kot jih je opažala ob nastopu novega tisoletja: v multikulturne ustanove vnašajo priseljenske skupnosti svoja znailna no- tranja ideološka trenja in s tem zavirajo mnoge projekte. Finanna sredstva so ˝ arhiv IsI, osebna zbirka j. Žitnik: korespondenca , pismo Cvetke kocjaniŞ avtorici (brez datuma, prejela . septembra ). omejena in jih etnine skupnosti ali posamezniki dobijo na osnovi prijave na razpis, o katerem izseljenci niso dovolj informirani. obseg temu namenjenih sredstev se iz leta v leto zmanjšuje. Poleg tega klju za odobritev prošenj ni doreen – o tem odloajo strokovnjaki s posameznih podroij. /…/. tu obstaja nevarnost, da se le-ti odloajo za podporo na osnovi lastnega okusa, ne pa na osnovi interesa in potreb etnine skupnosti. Pogosto je bila komisija bolj naklonjena tistim, ki so že delovali v kanadskih krogih (tj. drugi generaciji), kot pa prvi generaciji priseljencev. teoretino bi sicer lahko dobil finanno podporo tudi pisatelj za literarno delo v svojem etninem jeziku, v tem pri­meru bi o izboru kandidata odloala komisija strokovnjakov z njegovega etninega podroja. za sorazmerno majhno slovensko skupnost, ki je imela v teh krogih malo strokovnjakov, so bile možnosti za oblikovanje strokovnih etninih komisij majhne. Izdajanje etninih asopisov je kanadska država veinoma obravnavala kot posel, ki naj se financira od naronine in oglasov. Podoben je bil položaj radijskih medijev: etnine radijske oddaje niso dobivale neposredne državne finanne podpore, vzdrževale so se z oglasi in sredstvi, ki jih je prispevala etnina skupnost. tudi sodelovanje na multikulturnih pri­reditvah se med slovenci ni dolgo obneslo, ker je bilo premalo prostovoljcev za zahtevno pripravo enotedenskih festivalov, državno podporo pa je prejel le osrednji organizator, ki mu je pripadla tudi vstopnina od prireditve. Razen tega pri etninih festivalih prevladuje »nižja kultura« – narodnozabavna glasba, folklora, kulinarika, spominki in le nekaj domae obrti. Priseljenci so se pogosto sklicevali na diskriminacijo, e npr. niso dobili ustrezne službe, zato so v nekaterih državnih službah uvedli pravilo, da morajo zaposliti priseljence vidnih manjšin (rnce, muslimane, Indijce itd.). Posledica tega je, da ponekod dobijo zaposlitev priseljenci, eprav so slabše usposobljeni od drugih kanadanov. v državnih službah so npr. zaposleni ljudje, ki anglešine ne obvladajo, ali npr. policaji ali gasilci, ki niso fizino dovolj sposobni za takšno delo. Priseljenci so pod krinko multikulturizma zahtevali od države vedno ve, denimo pravico do upora-be turbanov v kanadski vojski, pravico, da nosijo otroci doloene etnine skupnosti v šolo nož kot verski simbol ipd., kar je zaelo mono motiti druge kanadane. Primer obratne diskriminacije je tudi nova getoizacija kitajskih prebivalcev v Markhamu, predmestju toronta, kjer je nekitajcem praktino zaprt vstop v kanadske trgovine in urade. Poslujejo izkljuno v kitajskem jeziku in nekitajce ignorirajo. ko se je lokalni politik temu uprl, so svoj odnos oznaili kot reakcijo na lastno diskriminiranost. v obdobju konservativne vlade, ki je sovpadala tudi z veliko recesijo v kanadi, so bili priseljenci prikrajšani za številne programe. kanada zdaj že nekaj asa nima veŞ samostojnega ministra za priseljence; le-te pokriva Ministrstvo za državljanstvo in kulturo.ľ Pomanjkanje relevantnih literarnih selektorjev pri dodeljevanju državnih subvencij za tisk leposlovnih del v jezikih manjših etninih skupnosti je – poleg ľ Prav tam. Ć krenja proraunskih sredstev za kulturo nasploh – zagotovo med najbolj pere-imi problemi doslednega izvajanja multikulturne politike. odloilno zavoro so nekoŞ predstavljali tudi pomanjkljivi sistemi obvešanja morebitnih kandidatov za te subvencije, kar je bilo deloma pogojeno z nekaterimi nesoglasji znotraj samih priseljenskih skupnosti. Posledica, ki jo v primeru slovenskih izseljenskih skupno­sti kljub poveani finanni podpori s strani slovenske države utimo še danes, je usihanje etninih kulturnih revij in literarnega založništva v takšnih skupnostih, k temu pa seveda bistveno prispeva tudi konstantni osip piscev in bralstva izseljenskih del v materinšini (Horvat ). Podoben pojav sreujemo pri vseh »starejših« izseljenskih skupnosti, ki v deželah svojega nekdaj množinega priseljevanja nimajo ve koliinsko pomembnega novega pritoka rojakov. Izkušnja slovenskIH zDoMskIH PIsCev v kanaDI slovenci so prihajali v kanado v treh vejih priseljenskih valih: prvi je bil v letih –, drugi –, tretji –. Razpon v ocenah števila kanadskih slovencev in njihovih potomcev je zelo velik. Giblje se od približno . (Genorio ) do .–.ş (kocjaniŞ : ) in še nekoliko ve (urbanc in tourtel ). Po uradnem kanadskem štetju leta pa je le slovencev izjavilo, da so slo­venskega porekla, in od teh je komaj oseb navedlo slovenšino kot materni jezik (jurak : ). književno ustvarjanje slovencev v kanadi predstavlja kakovostno pomemben delež književnosti slovenskih izseljencev v materinšini in anglešini. e primer-jamo pisce iz prve generacije slovenskih priseljencev v druge evropske države in kanado, ki so se tja izselili pred drugo svetovno vojno, s pisci iz prve generacije povojnih priseljencev, opazimo zanimivo razliko: predvojna prva generacija v teh državah je veinoma pisala v slovenšini, povojna pa vse bolj uporablja v literaturi materinšino in veinski jezik nove domovine, v zadnjem asu že oba jezika pribli­žno v enaki meri. e si podrobneje ogledamo izobrazbeno strukturo piscev iz prvih priseljenskih generacij, ki pišejo tudi ali samo v veinskem jeziku, vidimo, da je na splošno višja od izobrazbene strukture piscev, ki pišejo samo v materinšini.ż In ker je izobrazbena struktura predvojne emigracije nižja od izobraženosti povojne emigracije, tudi ta dejavnik pojasnjuje izrazitejšo literarno dvojezinost slednje. Dejstvo, da je uspešna literarna dvojezinost tesno pogojena z avtorjevo izo­brazbo, nazorno dokazuje primer osmerice najopaznejših dvojezinih slovensko­kanadskih piscev. to so ludve Potokar, ted kramolc, Irma Marini ožbalt, Ivan Dolenc, tom ložar, Franc šehovi, Cvetka kocjani in Danica Dolenc ml. vsi so ż to pa ne velja za slovenske pisce v argentini, kjer se je veina intelektualcev iz povojne slovenske politine emigracije v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni tako reko odpovedala prodoru v argentinsko kulturo in se osredotoila na konsolidacijo lastne opcije slovenske kulture znotraj svoje priseljenske skupnosti. Ŕ Franca sodje, ki je veino svojega življenja prav tako prebil v kanadi, v tej skupini ne Ç (bili) pripadniki prve povojne priseljenske generacije, njihova starost ob prihodu pa je bila zelo razlina. tudi njihova povezanost s slovensko skupnostjo v kanadi je razlina, pri ložarju in kramolcu npr. manjša kot pri kocjanievi in Dolencu. vsi ti slovenskokanadski književniki, ki s svojimi deli segajo nad kakovostno pov­preje slovenske izseljenske književnosti, so zakljuili univerzitetni študij. ludve Potokar je konal študij na univerzi v Clevelandu, Ivan Dolenc v ljubljani, vsi drugi so diplomirali na univerzah v kanadi. Razen treh so vsi opravili tudi magisterij, doktorat ali specialko, eden v zDa, ostali v kanadi. vsi razen treh so študirali jezike in književnosti. vsi razen enega, ki piše samo v anglešini, so znani tako po svojih slovenskih objavah kot po angleških. eprav so bili vsi rojeni v sloveniji (le eden v begunskem taborišu v avstriji), je vsaj pri nekaterih oitno, da je v tem trenutku njihovo obvladanje anglešine že mnogo boljše od njihovega znanja slovenšine, ki jo v vsakdanjem življenju vse manj uporabljajo. zato nekateri od omenjenih piscev pri slovenskih objavah že potrebujejo pomo slovenskega lektorja. kadar so s tematiko in sporoilom svojega dela usmerjeni k slovenskemu bral­stvu, ustvarjajo v materinšini, kadar pa želijo nagovoriti širšo kanadsko družbo, kamor sodijo tudi v kanadi rojeni otroci in vnuki slovenskih priseljencev, pišejo v anglešini. Pogosto svoja dela pozneje sami prevedejo v drug jezik. veina se ukvarja tudi s prevajanjem del drugih avtorjev, s imer uspešno dopolnjujejo svo­je poslanstvo v okviru kulturnega posredništva. Dejstvo, da je kanadska država finanno podprla izid enega samega slovenskokanadskega leposlovnega dela, zgovorno pria o tem, da so bili slovenci v kanadi prisiljeni poiskati samostojne naine spodbujanja kreativnega pisanja v materinšini na eni strani ter posredovanja slovenske kulture anglofonski veini na drugi strani. Pri drugi generaciji slovenskih piscev v kanadi (sem sodi, denimo, medna­rodno priznani dramatik john krizanc) takšnega dvojnega poslanstva veinoma ni ve. njihove literarne ambicije so usmerjene k anglofonski publiki in literarni kritiki. Pred njima nastopajo kot kanadani in ne kot kanadski priseljenci, ki bi pri objavi in promociji svojih del vsaj obasno priakovali podporo svoje etnine skupnosti ali podporo iz državnih sredstev, namenjenih za izvajanje multikulturne politike. Podoben jezikovni prerez literarnega ustvarjanja prvih dveh priseljenskih generacij se kaže tudi med slovenskimi priseljenci v zDa (lenek ). zelo zanimivo vprašanje je bilo izpostavljeno na simpoziju Slovenska beseda v angleškem kulturnem prostoru / Slovene Word in the English Cultural Space v ljubljani leta . slovenskokanadski pisatelj je v diskusiji podal provokativno izjavo o mejah multikulturalizma, ki je razburila celotni avditorij in ki se je še danes živo spominja veina prisotnih. jedro njene vsebine je teza, da institucionalizirana politika multikulturalizma zavira uveljavljanje priseljenskih piscev v širši javno­sti in integracijo priseljenskih kultur v skupno kulturo mnogoetnine družbe. s sofinanciranjem etninega radia, periodike in založniških programov spodbuja obravnavam, saj je vsa svoja leposlovna knjižna dela objavil v argentini, kjer je bival let. ľ priseljenske avtorje, da objavljajo v teh medijih, s imer je njihovo delo, zlasti ko gre za jezik malega naroda, obsojeno na neznatno bralno publiko in zaprt, ozko zamejen kulturni prostor. e pišejo v anglešini in poskušajo objavljati pri osrednjih kanadskih literarnih založbah in revijah, jih pogosto zavrnejo z besedami: »saj imate svoje etnine revije in (posebne, iz državnega prorauna financirane) mul­tikulturne založniške ustanove.« odmevnost tamkaj objavljenih leposlovnih del, tudi e gre za angleška besedila, pa je žal precej omejena. Pri takšnem zavraanju integriranja manjšinske književne produkcije v osrednje medije in založbe – za­vraanju, ki se, paradoksalno, opira ravno na institucionalizirani aparat politike multikulturalizma, je brez dvoma mogoe zaslediti tudi kanek ksenofobije. sprio tovrstnega odnosa veinske kulture do priseljenskih avtorjev se slednji tem teže uveljavljajo v novi domovini in širše – v mednarodnem kulturnem prostoru. kot smo videli v . delu te knjige, imajo podobne izkušnje tudi nekateri pri­seljenski pisci v sloveniji. v mislih imam seveda zlasti tiste, ki kažejo poudarjeno ambicijo za literarni prodor in uveljavitev v širši slovenski družbi. Posebni, manj­šinskim ustvarjalcem namenjeni mediji in prireditve, katerih odmevnost veinoma ne sega onkraj meja manjšinskih skupnosti, jim takšnega prodora ne omogoajo. Dejstvo je namre, da so takšni mediji sicer nujni za ohranjanje in razvoj manjšinske kulturno-umetniške ustvarjalnosti, pri uveljavitvi manjšinskih ustvarjalcev v širši javnosti in njihovem pomikanju s periferije literarnega/kulturnega sistema proti centru pa ne morejo igrati bistvene vloge. jezIk slovenskIH knjIŽevnIkov v neMIjI v nemiji so že od leta dalje slovenski povojni emigranti izdajali razline kul­turne revije in glasila, nekatera so odigrala celo pionirsko vlogo v okviru zdomskega tiska povojne slovenske emigracije. v okviru izseljenskih društev in verskih skupno­sti v nemiji so bila tudi v zadnjih letih izdana številna informativna glasila, ki pa najvekrat ne segajo prek lokalnih meja. za medkulturne vezi med slovenskim in nemškim prostorom je bilo pomembno delovanje münchenskega založnika Rudolfa trofenika, ki je v svoji založbi objavil vrsto del, pomembnih tudi za slovenistiko. Po njegovi smrti je nadaljeval tovrstno publicistino dejavnost založnik kova (Detela a: ). najuspešnejši slovenskonemški književniki pa delujejo bolj ali manj loeno od kulturne dejavnosti tamkajšnje slovenske skupnosti. ob pešici drugih imen (npr. viktor kranjc in Darinka Pajenk) najopazneje izstopajo iz kakovostnega povpreja zdomskih literarnih poskusov slovenskonem­ških avtorjev zlasti tri imena: Igor šentjurc, veneslav šprager in Maruša krese.Á Á Dvojezina slovensko-nemška pesnica in pisateljica Maruša krese je študirala umetnostno zgodovino, primerjalno književnost in psihoterapijo v sloveniji, zDa, veliki Britaniji in na nizozemskem. od leta živi med Berlinom, Gradcem in ljubljano kot svobodna novinarka in pisateljica. je avtorica osmih radijskih iger in ve kot desetih dokumentarno­umetniških oddaj (krese ). Poleg proze in esejistike je doslej objavila sedem pesni- šentjurc, ki sodi med najplodovitejše in najuspešnejše zdomske pisatelje slovenskega rodu, je po izselitvi v celoti prešel k objavljanju v nemškem jeziku – širša javnost v matini sloveniji se je z njegovim imenom seznanila šele v asu njegove smrti (). tudi šprager je poldrugo desetletje po prihodu v nemijo pisal že skoraj izkljuno v nemškem jeziku, pri prevajanju njegovih pesmi, ki so bile objavljene tudi v slovenšini (in italijanšini), pa so sodelovali nekateri znani slovenski pesniki in prevajalci. ker je šprager v treh zbirkah objavil tudi pesmi v materinšini, velja za dvojezinega avtorja, eprav ima sam o tem drugano mnenje. o pisanju in objavljanju v nemšini oziroma slovenšini je pred leti napisal naslednje: Moje pisateljevanje je delo izseljenca, ki je moral leta v tujino in ki piše v nemškem jeziku. ta jezik mu je, kot piše jean apatride v Standortsbestim-mung der Fremdenliteratur, njegova 'zrana', ne prvobitna domovina (seine luftheimat). /…/ Problematika publiciranja pisateljev tuje narodnosti v nem­škem jeziku se tukaj ne razlikuje od problematike domaih kolegov. objave v antologijah in v literarnih asopisih ne predstavljajo težav, pomembna je doloena kakovost. kar pa zadeva knjižne objave proze in poezije, so težave velike, pravzaprav skoraj nepremagljive. kot vam je gotovo znano, uspe le pešici novincev na tem podroju prodor in sprejem njihovih rokopisov pri velikih založbah, ki ne zahtevajo samoprispevkov. e presodijo, da se jim bo objava neke knjige izplaala, ji postavijo neusmiljeno ceno. Drugi, etudi kvalitetni avtorji, se morajo zadovoljiti s samoprispevkom pri manjših ali majh­nih založbah, ki nimajo prodajne mreže. samoprispevki se suejo od okrog do . nemških mark! Pisatelji pošiljajo svoje rokopise kar množino razlinim založbam in dobijo vasih tudi poštno-obratno negativen odgovor, kar pomeni, da mnoge založbe sploh ne pogledajo rokopisa. Imel sem sreo, da sem pri zadnjem romanu dobil pozitiven odgovor srednje velike založbe, ki prejme letno okoli rokopisov. založbi se je zdela tema aktualna in zanimiva, a sem moral kljub temu plaati samoprispevek. Pesmi pa je skoraj nemogoe objaviti. naklade so majhne in za založbe niso atraktivne. še nekaj besed o tukajšnjih možnostih objavljanja v slovenšini. Moja slovenšina, kot vidite, ni ve sodobna (priujoi citat je lektoriran, op. j. Ž. s.), saj živim že dolga leta v nemiji. ker nemšino že od nekdaj obvla-dam, sem v osemdesetih letih zael pisati v tem jeziku. Pisatelji iz turije in Irana, ki živijo tukaj, imajo lažjo pot, saj imajo v nemiji svoje založbe in mnogo bralcev. turkov je okrog štiri milijone, slovencev pa nekaj tiso. to pomeni, da lahko predstavimo svoje slovenske rokopise le v sloveniji. ne glede na vse to je moja želja, da tudi svoj nemški roman predstavim kakšni slovenski založbi, ki bi ga bila pripravljena prevesti.Ă ških zbirk, za zbirko kratke proze Vsi moji Božoi () pa je leta prejela slovensko literarno nagrado Fabula.  ve o tem v Detela a: –. Ă arhiv IsI, osebna zbirka j. Žitnik: korespondenca , pismo veneslava špragerja avtorici, au (nemija), . september . Ŕ slovenska javnost v domovini se je, podobno kot z imenom Igorja šentjur-ca in mnogih drugih, tudi z imenom veneslava špragerja seznanila šele sredi devetdesetih let, ko je široko zanimanje matinih kulturnih medijev in založb za zdomske pisce po ve desetletjih blokade in po nenadnem prebujenju leta doseglo vrhunec. MultIkultuRna avstRIja Podobno usodo dolgoletnega ignoriranja v rojstni domovini so delili tudi slovenski zdomski književniki v avstriji, eprav gre za sosednji deželi. založbe v sloveniji so tudi njihovemu delu odprle vrata šele v zaetku . let ali le malo prej. kljub temu pa avtorji, ki so po doloenem obdobju bivanja v avstriji zaeli pisati in objavljati v nemšini, vzporedno še naprej ustvarjajo in publicirajo tudi v materinšini. vodilni sodobni slovenski izseljenski književniki v avstriji so lev Detela, nje­gova zdaj že pokojna žena Milena Merlak Detela in tea Rovšek-Witzemann. vsi trije so si za dom izbrali Dunaj, kjer so ve desetletij ustvarjali izrazito dvojezino literaturo. lev Detela, najodmevnejši slovenski zdomski pisatelj v avstriji, ki je zael študij slavistike na Filozofski fakulteti v ljubljani, zakljuil pa ga je na Dunaju, je od leta do danes objavil prek dvajset knjig v slovenšini, prek deset v nemšini in eno v treh jezikih. v sloveniji je zael objavljati knjige šele v devetdesetih letih. seznam revij in asopisov, kjer najdemo njegove objave ali prispevke o njegovem delu, obsega blizu naslovov, od tega le manjši del iz matine slovenije. Detela je za svoje delo prejel vrsto literarnih nagrad in štipendij (v trstu, tübingenu, Buenos airesu in na Dunaju).ş Pomemben je tudi kot prevajalec, urednik in posrednik med najrazlinejšimi kulturami. k temu, da mu je sorazmerno zgodaj uspel prodor v celotni nemški govorni prostor, je najve prispevala njegova lastna podjetnost, ki jo je vodila želja po premagovanju meja med jeziki in kulturami. leta je skupaj z dvema soizdajateljema na Dunaju ustanovil mednarodno literarno revijo LOG, ki izhaja v nemšini in v kateri je samo v prvih dveh desetletjih izhajanja objavljalo okoli književnikov z vseh delov sveta (scherr : –). o svoji dvojezinosti in o vprašanju multikulturnosti nasploh piše: Multikulturnost in dvojezinost oziroma vejezinost sodijo k mojim pogla­vitnim pisateljskim pa tudi uredniškim izkušnjam. Povezane so z izdajanjem dunajske literarne revije LOG. Mnenja o multikulturnosti so sicer razlina. v doloenih nacionalistinih krogih vseh vrst multikulturnosti nasprotujejo iz prestižnih šovinistinih razlogov (veinskega) naroda, ki bi rad obdržal politini monopol nad doloenim teritorijem in ohranil njegovo nacional-no-politino-jezikovno 'enotnost' in 'istost'. toda tudi pri nasprotni strani, 'manjšini', 'podrejeni' skupini, se velikokrat oglase pomisleki ob morda vasih ş ve o tem v Žitnik j. ; a: –. pretiranem, ideologiziranem forsiranju multikulturnosti, saj menijo, da se veina kljub morebitnim dobrim namenom ne bo nikoli dovolj kompleksno prilagodila kompliciranemu razmerju veina–manjšina v razvejanem spletu multikulturnosti in vejezinosti. /…/ kljub razlinim pomislekom sem se kot pisatelj slovenskega rodu in slovenskega jezika sredi nemške veine na Dunaju zelo zgodaj sooil s problemom dvojezinosti in multikulturnosti. Razmeroma zgodaj sem zael pisati tudi v jeziku veine, vendar nisem opustil literarnega ustvar­janja v svojem primarnem jeziku. to paralelno delovanje v dveh jezikih spremljajo dokaj pozitivne izkušnje. s pomojo razlinih jezikovnih mo-delov sem skušal razvijati tudi nove (vasih eksperimentalne) stilistine in vsebinske literarne strukture tako v slovenšini kot v nemšini. Pri tem je kritika v nemškem prostoru vekrat naglasila izvirnost iz verjetno slovenske jezikovne in kulturne zakladnice v nemški svet prestavljenih stilistinih zasukov in besednih tvorb, ki v splošni jezikovni rabi v nem-šini niso obiajni. Revija za mednarodno literaturo loG že sama po sebi temelji na principu multikulturnosti. v njej objavljamo tekste iz najrazlinejših jezikov in kul­turnih krogov. Revija izhaja iz tehninih razlogov sicer samo v nemšini, vendar s poudarkom, da prinaša tekste tujih avtorjev v še neobjavljenih avtentinih nemških prevodih. Po možnosti so te objave vedno združene s kratkimi informacijami o avtorju in njegovem tekstu, tako da si lahko zainteresirani bralci poišejo dostop tudi do omenjenih tekstov v izvirnih jezikih posameznih avtorjev. v triindvajsetih letih izhajanja si je revija loG stkala posebno multikulturno mrežo, ki povezuje njene avtorje tako reko po vsem svetu prav na podlagi njihove razlinosti.» naj še PIšeM v MateRInšInI? Iz zgoraj citiranih izkušenj slovenskih zdomskih književnikov lahko razberemo, da so pogoji za dvojezino literarno ustvarjanje priseljenskih piscev v posameznih deželah zelo razlini. Politika in praksa multikulturalizma v mnogih izrazito etnino mešanih državah sami po sebi še ne zagotavljata enakih možnosti za raz­voj (in še manj za širšo uveljavitev) vseh kultur, ki so prisotne v mnogoetnini družbi. kot sem že poudarila, je uveljavitev posameznega priseljenskega avtorja v novi domovini pogosto manj odvisna od literarne vrednosti njegovih del kot od njegove individualne podjetnosti v tej smeri. tudi pisateljeva ideološka usmeritev lahko odpira vrata politino zainteresiranih založb in revij. oboje seveda enako velja tudi za veinske pisatelje. tisti, ki pridobijo status pisatelja v izgnanstvu, pa so za mnoge politino angažirane medije v novi domovini lahko celo zanimivejši od njenih matinih piscev. » arhiv IsI, osebna zbirka j. Žitnik: korespondenca , pismo leva Detele avtorici, Dunaj, . oktober .  Da bi prodrli v veinsko kulturo in dosegli im širše bralstvo, so se nekateri pisci odrekli pisanju v materinšini in se v celoti (nekateri tudi zelo uspešno) po­svetili ustvarjanju v veinskem jeziku (Igor šentjurc, Franc šehovi, john krizanc). tisti, ki so v izseljenstvu postali izrazito dvojezini pisatelji, so izbrali zanesljivejšo, vendar težjo pot. v veinskem jeziku so zaradi slabših osebnih povezav z vodil­nimi založniki in uredniki mnogi od njih teže objavljali od pisateljskih kolegov, pripadnikov veinskega naroda. najpodjetnejši so v novi domovini ustanovili lastne literarne revije ali celo lastno založbo (Ivan Dolenc, lev Detela). In e so bile njihove publikacije v okviru teh podjetij dovolj odmevne, so poslej tem laže prodirali tudi v osrednje kulturne medije svoje nove domovine. Doloeno število kakovostnih izseljenskih piscev pa ostaja dostopnih le pripadnikom svojega mati­nega naroda/jezika. zaradi nedoslednega uresnievanja integracijskih nael o med-kulturni prehodnosti, ki vkljuujejo gmotno spodbujanje prevajanja in objavljanja manjšinske literarne produkcije, je njihov literarni prispevek v novih domovinah še vedno marginaliziran. njihovo literarno delo predstavlja znailen in zanimiv, eprav izoliran, neintegriran del raznolike kulture v mnogoetnini deželi, ki jih je sprejela v svoj gospodarski, politini in pravni sistem, ne pa tudi v svojo kulturo. Meje naCIonalne knjIŽevnostI, Meje naRoDaĽ rni konji orjejo Pa nisem romar. rdeo prst Nisem tvoj romar, med oljkami Sibila: in v vetru lahki lovorjev pelod meni je stepski veter ponižno lega v panonskih hrastih na mojo stezo. tulil usodo.˝ namen in posledica pozornosti, ki jo matina/nacionalna kultura, znanost in šolstvo namenjajo književnemu ustvarjanju izseljencev in priseljencev, je trajna integracija zdomskega in priseljenskega slovstva v zakladnico narodne literature in kulture. v okviru obravnave tega procesa pa se med drugim zastavlja vprašanje obsega oziroma meja narodne (nacionalne) književnosti: katera literarna dela priseljencev ter izseljencev in njihovih potomcev še sodijo v sklop narodne knji­ževnosti? odloilna lonica pri razvršanju posameznih literarnih del v okvir te ali one narodne književnosti je – po kriteriju, ki je v najsplošnejši veljavi – jezik literarnega ustvarjanja oziroma prve objave. e bi v poenostavljeni definiciji to-rej sledili zgolj omenjenemu kriteriju, bi trdili, da slovenska književnost obsega literarna dela, napisana v slovenskem jeziku. na drugi strani pa osrednji pregledi slovenskega slovstva vkljuujejo v svojo obravnavo tudi nekatera literarna dela v drugih jezikih in celo nekatere pisce, ki so pisali samo v tujem jeziku. ker se dose-danji poskusi ustrezne definicije obsega narodne književnosti zdijo nezadovoljivi, mi zdi smiselno, da v okviru obravnave integracije literarnega dela izseljencev v matino kulturo in literarnega dela priseljencev v kulturo sprejema posvetim temu vprašanju posebno pozornost. vprašanje obsega/meja narodne književnosti je bilo že nekajkrat aktualizirano, zlasti pri obravnavanju regionalne književnosti na jezikovno mešanih obmojih ter pri obravnavi dvojezinih ali tujejezinih zamejskih in izseljenskih piscev. najširša razprava o tem vprašanju se je vedno znova odpirala, kadar je tekla beseda o louisu Ľ svojo rabo pojma narod pojasnjujem v poglavju terminološka pojasnila, razdelek Narod, nacionalen, Slovenec. ˝ Rafko vodeb, sibila iz kume, II, v: Debeljak in Papež : . Ä adamiu. Mnogi smo tega ameriškega pisatelja brez pomislekov uvršali tudi med slovenske književnike, bodisi izrecno ali vsaj implicitno.ľ v svojem znamenitem eseju, ki je povzroil razkol v uredništvu Ljubljanskega zvona, je ŽupaniŞ () med drugim zapisal: »adami je ostal slovenec v prvini svojega duha, v instinktivnem pogonu, v tajnem bistvu. /…/ amerika mu je dala, kar mu je mogla dati … niesar pa mu ni odvzela.« ali pa še bolj slikovito: »ali sem še pri adamiu? še. saj sem pri smehu. In pri slovenski žalosti in slovenskih problemih.« tudi zadravec (: ) se mu s stališa slovenske kulture ni pripravljen odpovedati: »slovenci smo imeli taas nekaj pisateljev amerianov /…/: kolumb med njimi je bil louis ada-mi. kolumbi pa niso izgube niti za svoje narode niti za loveštvo.« Poniž (: –) poudarja pisateljevo slovenstvo, kot se zrcali v njegovih delih, in ugotavlja, »da je adami v svojem literarnem delu /…/ prešel dolgo in miselno zapleteno pot od prvega samozavedanja svojega dvojnega porekla – v biti slovenec, po svojem uenem, pridobljenem znanju amerian – ki mu je odprla bistvene razsežnosti obzorja. /…/ zato se lahko identificira s svojimi nacionalnimi koreninami, lahko jih skozi literarno pripoved predstavi svojim bralcem. Rezultat tega prizadevanja je vsekakor tudi adamievo obojestransko prizadevanje za pretok kulturnih in literarnih vrednot.« najradikalnejši pa je Paternu (: ): »adami je v svojem portretu slovenije na poseben, strnjen nain opravil tako reko celotno pot slo­venskega pripovednega pisanja o njej in njenih ljudeh, od trdine in juria mimo kersnika do Cankarja, Župania in voranca. ne da bi se zavedal je ob prihodu na domaa tla kljub vsej svoji druganosti postal tudi slovenski pisatelj.« temeljni sintetini pregledi zgodovine slovenskega slovstva obiajno vklju-ujejo v obravnavo tudi v tujih jezikih napisana leposlovna dela tistih avtorjev, ki so glavnino svojega literarnega opusa vendarle ustvarili v slovenskem jeziku. Manj doreeni pa so kriteriji vkljuevanja literarnih opusov tistih piscev (veinoma slovenskega rodu), ki so ustvarjali oziroma ustvarjajo izkljuno v tujih jezikih, ven­dar njihovo delo v pretežni meri izhaja iz slovenske kulture, slovenskih literarnih tradicij, narodno pogojenih ustvarjalnih pobud, slogovnih, tematskih in motivnih asociacij s preteklo in sodobno slovensko kulturo. Dejstvo, da je adami kot ne­kakšen poseben fenomen kar samoumevno uvršen v leksikografske in praktino vse pomembnejše literarnozgodovinske preglede slovenskega slovstva, drugi tuje­jezini pisatelji, katerih delo je prav tako utemeljeno v slovenski kulturi, pa ne (z nekaj bolj ali manj sluajnimi izjemami v posameznem pregledu), samo še dodatno potrjuje nedefiniranost obsega narodne književnosti. Helga Gluši (c: ) se tega zaveda: »ob vprašanju jezika izseljenske književnosti je za raziskovalce književnosti zanimivo širše vprašanje vkljuevanja književnosti, ki jo izseljenski ľ leta sem na zagovoru svoje doktorske disertacije »zadnje obdobje adamievega literarnega ustvarjanja« v odgovor na vprašanje lana komisije, ali lahko ameriškega pi-satelja louisa adamia uvršamo tudi med slovenske pisatelje, izpostavila tiste literarne prvine adamievih del, ki ga po mojem mnenju nesporno uvršajo tudi med slovenske književnike. tedaj še precej nedoreeni argumenti takšnega stališa so povzeti v mojem delu Pero in politika (Žitnik j. a: –). pisatelji slovenskega rodu pišejo v neslovenskem jeziku, v okvir slovenske nacio­nalne kulture. Raziskava [Žitnik in Gluši ] v tem pogledu ponuja bogato in pomembno gradivo, ki je že (literarno ustvarjanje louisa adamia) ali pa še bo našlo živ odmev v slovenski kulturni zavesti.« v devetdesetih letih so našla svoje mesto v matini kulturi še nekatera imena tujejezinih slovenskih izseljenskih pisateljev (Igor šentjurc, vlady kociancich…), zaradi esar postaja vprašanje meja narodne književnosti, ki ga slovenska literarna znanost še vedno ni dorekla, s pojavom »vrnitve« slovenske izseljenske književnosti v matini prostor po osamosvojitvi slovenije iz leta v leto aktualnejše. novi predlogi za njegovo razrešitev pa so, e že ne docela spregledani, vsaj brez temeljitega premisleka zavrnjeni.ż janko kos (: ) definira obseg slovenske književnosti v Enciklopediji Slovenije takole: »Pod slov. k. razumemo praviloma besedno umetnost, ustno spo-roeno ali zapisano v slov. jeziku; izjemoma lahko štejemo vanjo tudi tujejezina besedila (lat., nem., it.) tistih pisateljev, ki so svoja poglavitna dela ustvarili sicer v slov. (trubar, a. Bohori, a. t. linhart, Prešeren, j. stritar). Do konca . st. se je razvoj slov. k. omejeval na slov. etnino ozemlje, po se je z izseljenci, emigranti in zdomci razširil v zDa, po . sv. v. tudi v argentino in avstralijo.« v isti publikaciji se tudi s soavtorico gesla izseljensko slovstvo dotakneta tega vpraša­nja (kos in Gluši : ). najprej navajata svojo definicijo pojma izseljenska književnost: »književnost slov. izseljencev, zdomcev in emigrantov, ki nastaja zunaj sklenjenega slov. etninega ozemlja in je objavljena v tujini, v zamejstvu ali v Republiki sloveniji. Pojem vkljuuje predvsem književnost slov. ekonomskih izseljencev v . st. in . pol. . st.; od te se razlikuje t. i. zdomska književnost.«Ŕ nato izpostavita vprašanje jezika: »I. s. nastaja po navadi v slov. jeziku, pogosto pa tudi v jeziku novega okolja, najpogosteje v angl. in špan. Med ustvarjalci, ki pišejo samo v tujih jezikih, so posamezniki, ki s svojim delom v celoti pripadajo ż tako, denimo, andrijan lah (: –) v sicer zelo ugodni recenziji Slovenske izseljenske književnosti –Á na kratko polemizira s konceptom integriranja tistih literarnih del v tujih jezikih, ki izhajajo iz slovenske kulture in jo posledino nadgrajujejo, v sklop slovenske izseljenske književnosti: »ustaviti se kaže pri vsebinskem obsegu naslova sIk. Beseda 'slovenska' nas vodi sicer v smer slovenšine kot jezika sIk, vendar sega koncept sIk širše: tudi v pisanje slovenskih izseljencev (oziroma potomcev slovenskih izseljencev) v drugih jezikih (npr. v nemšini, anglešini, španšini…). seveda ostaja naelno vpraša­nje, ali lahko uvršamo tujejezino pisanje v okvir sIk oziroma ali je tovrstno uvršanje smiselno. /…/ sledi poglavje literarno ustvarjanje avstralskih slovencev v angleškem jeziku /…/. tako se zdi, da je pravzaprav vseeno, v katerem jeziku pišejo avtorji sIk: vsi enakovredno spadajo v sIk! smiselno pa bi bilo uvrstiti angleško pišoe avtorje le kot zanimivost v Dodatek.« Ŕ ker imata književno ustvarjanje slovenske ekonomske in politine emigracije kljub nekaterim pomembnim razlikam dovolj skupnih znailnosti (med katerimi so najbolj oitne slogovna vpetost v slovensko literarno tradicijo, tematsko in motivno vraanje v matino domovino, domotožje kot ustvarjalni vzgib in sooenje matine kulture s kulturo novega okolja), zaradi esar so številni pisci iz predvojne in povojne emigracije objavljali v skupnih revijah (Duhovno življenje, Ameriška domovina, Amerikanski Slovenec, Ave Maria idr.), sama ne upoštevam takšne delitve. Pridevnike zdomski, izseljenski in emigrantski uporabljam sinonimno, po potrebi s asovnim doloilom. Ć novi domovini, vendar je v njihovih besedilih mogoe zaslediti literarno snov in duhovne prvine iz slov. tradicije (l. adami, j. vodaine). /…/ Izrazit del i. s. je ZDOMSKA KNJIŽEVNOST; pod tem se najpogosteje razume literarno ustvarjanje slov. ideološke in politine emigracije, tj. beguncev in izgnancev po . sv. v. /…/ v nasprotju z drugim i. s., ki se v novejšem asu nagiba k dvojezinosti, je zdomska književnost pisana samo v slov. jeziku.«Á v nadaljevanju pisci podgesel v okviru gesla izseljensko slovstvo enakovredno obravnavajo slovenske izseljenske pisatelje ne glede na jezik njihovega literarnega ustvarjanja. o samem pojmu literatura piše janko kos (: ) med drugim, da se »lite-rarna veda še ni zedinila ob doloitvi obsega in vsebine tega pojma, tj. o eksistenci in ustroju literature.« Citat je že star, a je še vedno aktualen. nedoreenost obsega in vsebine pojma literatura podvaja nedoreenost pojma narodna književnost (naci­onalna književnost, književnost naroda v sodobnem, mnogoetninem, multikul­turnem smislu). Definicija pojma književnost/literatura pa je bila doslej vendarle mnogo pogosteje problematizirana kot definicija doloila narodna (slovenska). v kosovi obravnavi zgodovine pojma literatura na slovenskem se nehote razkriva enoznano pojmovanje doloila slovenska: »op je uporabljal termin [literatura] v obeh pomenih – v širšem smislu kot oznako za celotno spisje v slovenšini, tako v naslovu svojega nemško napisanega prispevka k zgodovini slovenske literature…« (kos : ; poudarila avtorica). Pomen prilastka slovenska v oznaki slovenska literatura se od opa do danes ni bistveno spremenil, saj ga domala vsi, ki to knji­ževnost obravnavajo, naelno uporabljajo kot sinonim prilastka v slovenskem jeziku, ob tem pa brez jasnih kriterijev vkljuujejo v svoje obravnave tudi literarna dela v drugih jezikih in nekatera imena tujejezinih slovenskih pisateljev. upravieno se torej lahko vprašamo: kaj je slovenska književnost? kaj je narodna književnost? kaj je švicarska, kanadska ipd. književnost? e gledamo na narodno književnost kot na enoznani pojem, tj. kot na knji­ževnost narodnostne skupine z enim matinim jezikom, potem njena doloenost z Á tudi s trditvijo, da je zdomska književnost, v nasprotju z drugim izseljenskim slovstvom, pisana samo v slovenšini, se ne morem strinjati. Izrazito dvojezini slovenski izseljen-ski pisci na Dunaju in drugod, ki prav tako sodijo med povojne ideološke in politine emigrante, se sami prištevajo k zdomskim piscem (v ožjem pomenu besede) in zdomski pisci jih prištevajo medse.  ko vkljuujemo tujejezine pisatelje v obravnavo slovenskega slovstva, pa bodimo enako pozorni glede pravilnega zapisa njihovih imen, kot smo pri navajanju tistih, ki pišejo v slovenšini (prim. »španger« namesto šprager, kos in Gluši : ). Isto velja tudi pri citiranju naslovov njihovih del (pravilna naslova špragerjevih prvih zbirk – do – sta Spuren überall in Mein Leseabend). Po podatkih, objavljenih v Enciklopediji Slovenije, bi sklepali, da veneslav šprager piše v slovenskem jeziku, vendar ni tako. Pe­sniška besedila, ki jih je objavil v slovenšini, je prepesnil iz svojih nemških izvirnikov, pri emer je potreboval pomo. o svoji trijezini zbirki, ki jo je objavil s soavtorico G. schlosser-laukel (Jezik kamna / Lingua di pietra / Steinsprache, koper: lipa, ), piše avtor naslednje: »originali so bili v nemšini, slovenske prevode je napisal moj prijatelj kajetan kovi, deloma tudi jaz…«. arhiv IsI, osebna zbirka j. Žitnik: korespondenca , pismo veneslava špragerja avtorici, au, nemija, . september . narodnim jezikom seveda ni sporna. ker pa sodobni pojem narod z vidika etnine, kulturne in jezikovne pripadnosti ni enoznaen, tudi narodna kultura, narodna književnost in celo narodni jeziki ne morejo biti enoznani pojmi. v sodobni druž­beni realnosti obstaja narod z etninega, jezikovnega in kulturnega vidika vsaj na štirih ravneh. v primeru slovenskega naroda so to: . vsi tisti neposredni potomci iz slovenskih zakonov, ki svojo jezikovno in kulturno pripadnost slovenski etnini skupini obutijo kot primarno in nesporno; . neposredni potomci iz mešanih zakonov (v domovini, zamejstvu in izseljen­stvu); . slovenci, ki so jezikovno asimilirani v drug govorni prostor, vendar je pri njih še vedno prisotna tudi slovenska etnina in kulturna identiteta; . slovenski narod v smislu sodobne mnogoetnine, multikulturne in vejezine nacionalne tvorbe (mnogi potomci iz zakonov drugih narodnosti, ki živijo v sloveniji bodisi kot pripadniki avtohtonih manjšin ali priseljenskih skupnosti, se izrekajo za slovence). tako obstaja na ve ravneh tudi narodova kultura, in e smo pripravljeni pogledati na narodno književnost s širšega zornega kota, tudi ta obstaja na ve ravneh. Morda si je smiselno tudi priznati, da se – kljub poudarjeni skrbi za mate-rinšino – vloga veinskega narodnega jezika v kulturi posameznega naroda tudi zaradi drugih dejavnikov nezadržno spreminja: »ob vsem tem pa se je kulturna politika dolžna s posebno pozornostjo in trajno skrbjo posveati tistemu bistvenemu elementu naše kulturne identitete, ki je hkrati temelj naše nacionalne identitete. to je slovenski jezik. ne samo zato, ker se slovenski kulturni prostor ne prekriva s slovenskimi državnimi mejami in ker so slovenske manjšine v sosednjih državah izpostavljene moni eroziji, ampak tudi zato, ker postaja slovenšina v procesih globalizacije sama po sebi celo v Republiki sloveniji pogosto ogrožena, pa kot negospodarno, e ne kar odveno sredstvo komunikacije.« (Slovenski nacionalni kulturni program : ) o izumiranju slovenskega jezika in slovenske književnosti v ožjem pomenu besede bi zaenkrat še težko govorili, saj gibanje števila piscev in njihovih literarnih del v slovenšini (tudi tistih, ki so jih založbe v posameznem letu prejele, pa jih zaradi krize v založništvu izvirnega leposlovja niso mogle objaviti), še ne vzbu­ja resne zaskrbljenosti.Ă e bo zaradi nezadostnih možnosti za objavo izvirna slovenska literarna produkcija zaela upadati, jo bo treba reševati s poveanim državnim subvencioniranjem.ş vsekakor pa se je treba zavedati razsežnosti so-dobnega procesa izumiranja jezikov in usihanja književne produkcije v etninih jezikih. v kanadi, podobno kot v nekaterih drugih delih sveta, je – ob vseh ad­ Ă od leta do , denimo, je število izdanih knjig in brošur v sloveniji naraslo od na naslovov, v naslednjih dveh letih pa se je skrilo za naslovov (opi in tomc : ). ş leta je Ministrstvo za kulturo Rs namenilo za knjige najveje število subvencij do-tlej (), od tega jih je bila polovica () namenjenih izdaji leposlovnih del, veinoma izvirnih. subvencioniranih leposlovnih prevodov je bilo okoli (Gazvoda : ). ľ ministrativnih ukrepih federacije ali posameznih provinc in teritorijev za njihovo ohranitev – število še živih jezikov avtohtonih etninih manjšin iz leta v leto nižje. a ko jeziki izumrejo, jih trdoživejše prvine etnine kulture, v katerih se še naprej udejanja etnina identiteta, preživijo. Dokler obstaja etnina identiteta, obstaja tudi narodnost. navidez samoumevni predpostavki, da hkrati z jezikom izumre tudi etnina književnost, bi etnini pisci, ki pišejo v veinskem jeziku, in drugi nosilci etninih kultur brez lastnega jezika oporekali. Mnoge kulture so v svojih najstabilnejših prvinah preživele svoje matine jezike. Druge živijo v diaspori bolj ali manj neodvisno od jezika. takšna skupnost svoje književnosti ne utemeljuje v etninem jeziku. kadar pa govorimo o širših narodnih združbah, kakršni sta, denimo, ameriški in kanadski narod, postane pomen jezika kot temelja kulturne in narodne identitete docela vprašljiv. ali lahko tudi spreminjanje etninega in jezikovnega zemljevida sveta upravieno terja premislek o našem dosedanjem razumevanju meja narodne književnosti? Menim, da lahko literarno delo avtorja, ki si je za osnovno sredstvo umetniške komunikacije ali – z vidika primerjalne estetike – za gradivo umetniškega obliko­vanja izbral tuj jezik, vsebuje ve specifinih literarnih prvin, ki nesporno izhajajo iz kulture njegovega matinega naroda, kot mnoga dela, napisana v matinem jeziku tega naroda. janez stanonik (: ) kategorino zastopa stališe, da je »v bistvu izseljenska književnost dvonacionalna«. lahko se celo vprašamo, ali ni bistvo izseljenske književnosti v tem, da je dvonacionalna. Izseljensko literarno delo sodi v kulturno zgodovino obeh narodov, celo e je napisano v kakem tretjem jeziku. v nemškem jeziku napisana avtobiografija andreja Bernarda smolnikarja (; ; ), iz katere si je longfellow izposodil odlomke in jih uporabil v Hyperionu, vsekakor sodi v slovensko in ameriško kulturno zgodovino, v nemško pa ne.» Po svojih literarnih znailnostih brez dvoma sodi tudi v slovstveno zgo­dovino. v katero? stališe, da narodno književnost prvenstveno doloa jezik, je torej v kontekstu ožjega pojmovanja narodne književnosti (torej v smislu etnine književnosti) seveda še vedno nesporno, v kontekstu širšega, sodobnejšega pojmo­vanja narodne književnosti pa ne. zanima me, ali je smiselno ta koncept razširiti že v sami definiciji pojma narodna književnost, k emur se bom vrnila pozneje. zorni kot, ki ga bom na kratko predstavila v nadaljevanju, ne sodi med rele­vatnejše vidike v okviru obravnavanega vprašanja, temve le dodatno relativizira pomen posameznega jezika v narodni književnosti. umetnostne teorije se veliko ukvarjajo z ugotavljanjem razlik in podobnosti med posameznimi vrstami ume­tnosti. Brž ko zanemo razmišljati o pojmu književnost predvsem kot o eni od vrst umetnosti in o pojmu slovenska književnost kot o eni od slovenskih umetnosti, se nam lahko odpre še nekoliko drugaen pogled na pomen doloila slovenska. li­kovni umetnik, arhitekt, skladatelj, koreograf itd. oblikuje pri svojem umetniškem ustvarjanju »univerzalno« gradivo v tem smislu, da njegove osnovne prvine (zvok, » smolnikarjeva avtobiografija z naslovom Denkwürdige Ereignisse je izšla v treh obsežnih zvezkih v zDa. barva, rta, gib itd.) same po sebi naeloma še ne pogojujejo bolj ali manj vitalne povezanosti umetnine s kulturo umetnikovega naroda. ustvarjalni opus sloven-skega slikarja, skladatelja itd. po bolj ali manj doreenih kriterijih vkljuujemo v korpus slovenske likovne umetnosti, slovenske glasbene umetnosti…, ga v tem smislu opredeljujemo, komentiramo in vrednotimo, tudi e v njem ni mogoe zaslediti prav niesar specifino slovenskega. zaznavanje zvoka, barve, oblike, giba samo po sebi ni pogojeno s pripadnostjo doloenemu narodu in njegovi kulturi. Prav tako tudi vidno zaznavanje grafinega jezikovnega zapisa ali slušno zaznavanje govora ni pogojeno s pripadnostjo doloenemu narodu/kulturi. tudi semantino razumevanje jezika je bolj odvisno od znanja jezika kot pa od naravne jezikovne pripadnosti, ki obiajno (ne pa nujno) sovpada z naravno kulturno pripadnostjo, z etnino pa pogosto ne. Podobne omejitve se kažejo tudi pri zaznavanju etnino­kulturno pogojenega pomena doloenih barv, oblik, melodij, ritmov, gibov itd., s katerimi umetnik na podroju drugih umetnosti vnaša v svoje delo specifine motive, ki izhajajo iz doloene kulture. njihovo razpoznavanje je prav tako pogosto bolj odvisno od poznavanja te kulture kot pa od naravne kulturne pripadnosti. kljub temu pa pomena slednje tudi v tem kontekstu ne smemo podcenjevati. Gro­smanova (: ) izpostavlja, da tudi na podroju vizualnih komunikacij lahko pride do medkulturne­ga nesporazuma in stalno prihaja do medkulturnih vplivov. Pred leti so organizatorji razstave angleškega portreta na kitajskem osupnili zaradi nelagodnosti, ki jo je pri kitajskih obiskovalcih razstave povzroila evropska oblikovna konvencija senenja. na otvoritvi razstave ugledni povabljeni go-stje in strokovnjaki niso mogli zadržati zaudenega nasmihanja in šepetanja. šele njihovo poznejše vprašanje, zakaj si angleške gospe eno polovico obraza obarvajo temnejše kot drugo, je organizatorjem pomagalo razumeti nenava-den nesporazum (Cary : ). Izhajajo iz svoje umetniške tradicije in na njej osnovane umetniške izkušnje in obzorja priakovanj, so kitajci v tem pojavu lahko videli samo posebnosti predstavljenega modela oz. dejanskega videza upodobljene osebe. niso pa si mogli brez pojasnila ustvariti predstave o neznani oblikovni konvenciji senenja. /…/ ko delo preide iz enega kulturnega okolja v drugo, ko ga tako v medkul­turnem položaju doživljajo v delu samem nepredvideni naslovniki/sprejemalci zunaj izvirnega družbeno-kulturnega okolja in brez potrebnega poznavanja le-tega in v njem ustaljenih oblikovnih konvencij, je nujno raunati s spre­membami v estetskem doživljanju. to velja za vse medkulturne položaje, ko se sprejemalci sreujejo z deli (neznane) tuje kulture, iz drugane konceptu­alizacije realnosti in drugane življenjske in umetniške izkušnje. /…/ eksperimentalno preuevanje recepcije vizualnih sporoil na naine, ki bi bili podobni že ustaljenemu raziskovanju recepcije besednih sporoil, pa bi gotovo prineslo nove vpoglede v gledaleve/zaznavaleve odzive, ki bi presegali doseženo znanje o odzivih na osnovne oblike in barve. /…/ ker posamezni jeziki realnost segmentirajo in poimenujejo na razline Ŕ naine, lahko govorec doloenega jezika vidi in razlouje npr. le tiste barve, za katere mu njegov jezik ponuja ustaljena imena. Pripadniki razlinih jezi­kovnih skupnosti in kultur zato posamezne barve ‘vidijo’ razlino, vsaj ko jih morajo ubesediti oz. svoje zaznave pretvoriti v besedni opis. na podroju razmišljanja in pogovora o subjektivnih predstavah smo vsi omejeni z ma-terinšino oz. s svojim prvim jezikom, ki je za vse hkrati jezik primarnega odnosa do sveta in ustvovanja. v bistveno druganem položaju pa so vsekakor – poleg zamejcev (pripadnikov »avtohtonih« manjšin) – tudi potomci priseljencev, zlasti tisti iz mešanih zako­nov, vendar to velja (denimo v primeru priseljencev v sloveniji) tudi za potomce tistih parov neslovenskega rodu, ki so po preselitvi že prešli faze resocializacije in akulturacije, a so ohranili svojo materinšino kot jezik sporazumevanja v krogu družine in najbližjih prijateljev rojakov. ti starši svojim otrokom od njihovega rojstva dalje posredujejo kulturno pogojene zaznave in interpretacije, ki izhajajo iz dveh ali ve kultur. ko govorimo o njihovih otrocih, lahko ugotovimo, da se njihovo estetsko polje (Berleant ) ali literarno polje (Bourdieu : ), ki vstopijo vanj ob gledanju risanke ali ilustracije oziroma ob branju knjige bodisi v njihovem primarnem ali sekundarnem jeziku, razlikuje od estetskega oziroma literarnega polja uenca slovenskega rodu. kulturno pogojene zaznave potomcev takšnih priseljencev so namre kulturno bivalentne ali – denimo pri potomcih iz mešanih neslovenskih zakonov, ki živijo v sloveniji – lahko celo kulturno poliva­lentne (kloskowska ). ko torej govorimo o psihinem (psihofizinem, psihofiziološkem) odzivu ob gledanju, poslušanju, branju sodobne umetnine, postaja posebnost besedne umetnosti z vidika ustvarjalevega gradiva vse bolj relativna. Predpogoj za celo­vito percepcijo vseh komponent sodobne umetnine je dovolj razvita sposobnost utnega, ustvenega in miselnega zaznavanja, slednje pa je v veliki meri pogojeno znanjem in sposobnostmi (med kakršne sodi tudi razumevanje drugega jezika), pridobljenimi ne le s primarno socializacijo, temve tudi z vseživljenjskim uenjem in izkušnjo. Doloene smeri v razlinih umetnostih sicer vztrajno zagovarjajo takšno umetnost, ki ni v nobenem pogledu pogojena s kulturno razgledanostjo in posledino pridobljenimi sposobnostmi specifinih miselnih zaznav, veji del sodobne umetnosti pa je utemeljen prav v dialogu s kulturno zgodovino. zato je brez pridobljenih znanj in sposobnosti lahko naš doživljaj ob pogledu na sodobno likovno umetnino ali ob poslušanju sodobne glasbene umetnine pogosto skoraj tako mono zreduciran kot, denimo, ob poslušanju estetsko dognane poezije v jeziku, ki ga sicer ne razumemo, vendar pa lahko v njem zaznavamo doloene zvone, ritmine, onomatopoetine in druge univerzalno razpoznavne oblikovne znailnosti poezije, ki že same po sebi deloma komunicirajo vsebino, njihov estetski uinek pa sega tudi onkraj meja semantinih zaznav. k relativizaciji pomena posameznega jezika v narodni književnosti prispevata tudi globalizacija dominantnih jezikov (zlasti anglešine), ki vse bolj prevzemajo Á vlogo jezikov skupne komunikacije, in pa sodobno prepletanje jezikov, ki pogosto odraža monejšo pripadnost starostni, socialni ali interesni skupini kot pa naro­du. slovensko pesem, napisano v izrazito mednarodno orientiranem najstniškem slengu, ki lahko vsebuje ve besed z angleško osnovo kot s slovensko, bo morda laže dojel najstniški pripadnik kakega drugega naroda kot pa slovenec, ki tega slenga ne pozna. s takšnega vidika lahko gledamo na umetnostni jezik kot tak, kljub mnogoterosti njegovih variant (posameznih jezikov), stopenj in zvrsti, kot na vsaj deloma univerzalno gradivo umetniškega ustvarjanja – torej podobno kot na tista gradiva, ki jih oblikuje umetnik na podroju kake druge umetnosti. ali je torej smiselna in dovolj utemeljena trditev, da doloa obseg narodne književnosti neka specifina lastnost njenega osnovnega gradiva – jezika, obseg drugih narodnih umetnosti pa doloajo povsem drugani kriteriji? Pogojno. z vidika vseh zgornjih ugotovitev je odgovor na vprašanje, kateri kriteriji doloajo obseg drugih narodnih umetnosti, hkrati tudi odgovor na vprašanje, kateri so najustreznejši kriteriji za postavljanje meja narodne književnosti, seveda tiste v širšem, sodobnejšem pomenu besede. vprašanje obsega oziroma meja narodne književnosti, ki je eno od stinih vpra­šanj literarne zgodovine in literarne teorije, pa je z vidika jezikovne prehodnosti mogoe obravnavati še drugae. v literarni teoriji je analogija priljubljen pripomo-ek. avtorji in zagovorniki razlinih teorij išejo analogije v biologiji (umetnina kot organizem), geologiji (strukturalisti), kemiji (Paul Guillaume) in še marsikje, saj lahko takšna metoda uinkovito pripomore k nazornejši predstavitvi predlaganih konceptov in rešitev. najnazornejše analogije razmerij se ponujajo v tem, kar nam je najbližje in v našem življenju najbolj prisotno: v vsakdanjosti. In ker je naše doživljanje sorazmerno velike družbene celice, kakršna je narod, in vsega, kar jo doloa, abstraktnejše od našega doživljanja primarne družbene celice – družine, bom za jasnejšo nadaljnjo osvetlitev zamisli o obsegu narodne književnosti tudi sama uporabila analogijo družina – narod. z bolj ali manj prepriljivo analogijo seveda ni mogoe niesar dokazati, vsekakor pa ta metoda lahko pripomore k odkrivanju novih zornih kotov. e izhajam iz predpostavke, da narodno književnost prvenstveno doloa jezik, to seveda za družino ne velja. Pri mešanih zakonih je lahko družina dvojezina. Primarno družino praviloma doloa razmerje med starši (ali skrbniki) in njihovi-mi neposrednimi potomci (ali posvojenci). Imenujmo sklop znailnih vedenjskih vzorcev, navad, mentalitete in vrednot posameznika oziroma družine osebna oziroma družinska kultura. ko otroci odrastejo, se obiajno odselijo od doma in si veinoma ustvarijo nove družine. njihova primarna družina je tedaj sicer razpršena, vendar še vedno obstaja. v socialnem pogledu primarna družina obstaja, dokler obstaja obutek pripadnosti primarni družini. vitalnost njenega nadaljnjega obstoja pa je odvisna od vitalnosti njenih vezi v tem obdobju. v stavku »ob nedeljah se zbere doma [pri starših] vsa naša družina,« oznauje besedna zveza naša družina primarno družino,  beseda vsa pa najverjetneje pomeni, da se ji tedaj pridružijo tudi sekundarne družine odraslih otrok. tudi stavek »samo za hipec skoim domov [k staršem] pogledat, e me moji kaj potrebujejo,« še ne pomeni, da se nekdo v svojem novem domu (oziroma v sekundarni družini) ne pouti doma. Dvojna družinska pripadnost je tudi v naši kulturi nekaj povsem vsakdanjega. vzemimo za primer, da se odrasli otrok izseli v tujino, stopi v mešan zakon in si ustvari družino. zaradi nezadostnih možnosti za uporabo maternega jezika bo njegovo znanje materinšine morda zaelo bledeti. vzporedno s tem procesom pa se lahko odvija obratnosorazmerni proces: prav zaradi praktinih ovir pri vzdrževanju rednih stikov s primarno družino se lahko v dojemanju njenega odseljenega lana pomen besede dom (doma, domov, od doma) intenzivira in dobiva nove dimenzije. Denimo, da je odseljeni lan družine pisatelj iz prve izseljenske generacije ali starš pisatelja iz druge generacije izseljencev. Po nekaj desetletjih bivanja v novi domo­vini njegovo obvladovanje materinšine morda ni ve na dovolj visoki ravni, da bi se v njej lahko suvereno izražal in v njej oblikoval umetniška besedila. Pri svojih pismih staršem si morda pomaga z lektoriranjem ali celo prevajanjem. e je pisatelj, zane sasoma pisati samo še v veinskem jeziku nove domovine. svojega znanja materinšine mu ni uspelo ubraniti pred pritiski jezikovne asimilacije, uspelo pa mu je ohraniti veino drugih bistvenih kulturnih prvin svoje prvotne družine (in naroda). v obdobju njihove primarne socializacije te prvine uspešno posreduje tudi svojim otrokom. njegov otrok, ki je postal pisatelj, piše v veinskem jeziku svoje domovine, vendar njegovi ustvarjalni vzgibi – podobno kot pri staršu, le v druganem raz­merju – izhajajo iz sooenja kulture, znotraj katere je bil primarno socializiran, s kulturo njegovega širšega okolja. njegova besedila se še vedno bodisi izrazito ali pa komaj zaznavno navezujejo na kulturo oetove/materine primarne družine (in naroda). e njuni starši oziroma stari starši, ki so ostali v domovini, vedo, da so upodobljeni ali da se (posredno) oglašajo v njunih besedilih, jih bo zanimalo, v kakšnih oblikah, kontekstih in obsegu živi in se uveljavlja njihova družinska (in narodna) kultura onkraj državnih in jezikovnih meja. Poskrbeli bodo, da bodo to tudi izvedeli in morda na ta ali oni nain celo sodelovali pri nastajanju njunih novih literarnih del. e jezika, v katerem so njuna dela napisana, ne razume vsa družina, bodo seveda najprej poiskali nain, kako premagati jezikovno pregrado. e tega ne storijo, bo njihova družinska kultura sasoma izgubila del svojih po­membnih nosilcev. In e tega ne stori narod v matini domovini z vrednotenjem in prevajanjem svoje tujejezine zdomske književnosti v materinšino, bo njegova kultura sasoma ravno tako izgubila del svojih pomembnih nosilcev. s prevaja­njem in vrednotenjem tujejezine literature, ki izhaja iz doloene narodne kulture, se krepi vitalna vez med nosilci te kulture ne glede na jezikovne meje. In e po obdobju ideološko-politino pogojene blokade zdomske književnosti v matinem prostoru nekega naroda nastopijo pogoji za integracijo zdomske književnosti v matino kulturo, sodi v okvir tega procesa tudi vrednotenje in prevajanje tujejezine zdomske književnosti v matini jezik. e gledamo na ta razmerja z obratne plati, kot veinski narod v deželi pri­seljevanja in avtohtonih etninih manjšin, lahko nesporno ugotovimo, da je tudi prevajanje manjšinskih književnosti v veinski jezik prav tako bistven dejavnik pri uspešni integraciji manjšinskih jezikov in kultur v skupno kulturo mnogoetnine družbe. z drugimi besedami bi takšno integracijo lahko opredelili kot aktivno vlogo pri nastajanju kompaktnejše nacionalne kulture na nivoju, ki ne ogroža ohranitve in suverenega razvoja posameznih manjšinskih in veinske kulture. v kolikšni meri je ta aktivna vloga odvisna od posameznikovega obvladovanja veinskega jezika? Integracija manjšinskega jezika v skupno kulturo predstavlja nasprotje jezikovni asimilaciji. jezikovna integracija pomeni pridobitev enakopravnega položaja posa­meznega jezika z drugimi sojeziki v neki kulturi. In da lahko o tej skupni kulturi sploh govorimo, mora biti zagotovljena neovirana komunikacija (prehodnost) med vsemi sojeziki v tej kulturi. Izpostavitev ilustrativne analogije ni nujna, lahko pa je v pomo. naj se torej vrnem k razmerjem v družini. v starševski vlogi lahko biološkega starša nadomesti skrbnik (sorodnik, rej­nik…). vzemimo, da gre za maeho ali oima kot drugega skrbnika. v takšnem primeru se novi skrbnik obiajno priseli v družino. Med priseljene lane družine moramo šteti tudi otroke, ki jih starši posvojijo šele potem, ko je njihova primarna socializacija že zakljuena. v obeh navedenih primerih, zlasti v prvem, ko gre za vkljuitev odrasle osebe v družino, priseljeni lan vnaša v kulturo družine prvi­ne svoje osebne kulture, hkrati pa tudi sam sprejema nekatere prvine družinske kulture. e se pri tem niti njemu niti družini ni treba odrekati bistvenim prvinam svoje kulture, je to nedvomno najlažji nain uspešne integracije novega lana v družino. e gre za tujejezinega novega lana družine, zlasti odraslega, ki lahko morda zunaj družine še vedno pretežno komunicira (s sorodniki, prijatelji, sodelavci ali sosedi) v materinšini, se bo v vseh pogledih najhitreje integriral v svojo novo dru­žino in njeno kulturo tako, da bo hkrati z njegovo integracijo na drugih podrojih potekala tudi njegova jezikovna integracija, ki bo omogoila neovirano komuni­kacijo v družini. to lahko pomeni, da bo bodisi samo on postal dvojezien ali pa vsa družina, lahko pa prej kot on sam postane dvojezien kak drug lan družine in prevzame vlogo posrednika (prevajalca). analogija s priseljenstvom drugih narodov se kar sama ponuja. tudi v tem primeru predstavlja zaželena imhitrejša dvojezinost priseljenca samo enega v široki paleti indikatorjev, ki razkrivajo de­jansko stopnjo posameznikove integriranosti v novo okolje in v skupno kulturo mnogoetnine družbe. v sloveniji živijo tujejezini književniki, scenaristi ipd., katerih delo je pomemben sestavni del slovenske kulture. Prevajanje njihovih del v slovenšino pa je žal še vedno bolj odvisno od njihovih osebnih stikov z vplivnimi slovenskimi kulturnimi delavci kot pa od literarne vrednosti njihovega dela ali njegovega potencialnega pomena za slovensko kulturo. Ä Integracija izseljenske književnosti v matini prostor je – tako kot, denimo, integracija povratnikov (nekdanjih izseljencev, ki so se vrnili v izvorno domovino) – dvosmerni proces. Da bi se izseljenci v vejem številu fizino vraali v rojstno deželo, morajo biti za to v matinem prostoru izpolnjeni doloeni pogoji, npr. ustrezna pravna ureditev in ugodne ekonomske možnosti, ki ne le omogoajo vra-anje izseljencev, ampak ga tudi spodbujajo. Podobno velja za »vrnitev« oziroma prodor književnosti in druge kulturno-umetniške dejavnosti izseljencev v matini prostor. osebno prizadevanje izseljenskega umetnika, publicista ali kulturnega organizatorja, da bi si njegovo delo pridobilo enakovreden položaj v sodobni ma-tini kulturi, navadno ne zadoša. na uspeh takšnih prizadevanj seveda bistveno vplivajo interes, ideološka odprtost in kulturna dozorelost matinega prostora. Integracija zdomske literature in kulture v matini prostor je eden od dejavnikov, ki zavirajo proces razpadanja nacionalne kulture na posamezne med seboj loene dele (tj. na matino, zamejsko in zdomsko kulturo na eni strani ter veinsko, pri­seljenske in druge manjšinske kulture na drugi strani). ta proces, ki se je odvijal zlasti v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, je – z vidika celovitosti – vsekakor oslabil slovensko kulturo, eprav je prav ta razpad vzpostavil antagonistini odnos med povojno emigrantsko in matino kulturo, odnos, iz katerega na drugi strani izhaja cela vrsta ustvarjalnih pobud v omenjenem obdobju. v izrazito mnogoetninih deželah se že od sedemdesetih let dalje uveljavljajo naela politike multikulturalizma in njegovih poznejših, kompleksnejših razliic, ki dajejo ve poudarka interaktivnemu povezovanju in medsebojni kulturni in jezikovni prehodnosti (gre predvsem za naela poznejšega interkulturalizma in kulturne integracije). na ta nain želijo države zagotoviti svojim avtohtonim in priseljenskim etninim skupnostim med drugim vejo enakopravnost tudi na podroju uporabe materinšine, publikacijskih možnosti in vitalnega integriranja manjšinskih kultur v kompleksno pluralno, pa vendar celovito nacionalno kulturo posamezne mnogoetnine dežele. veinska in manjšinske kulture na ta nain dru­ga druge ne ogrožajo, temve se medsebojno dopolnjujejo, pri emer morajo biti izpolnjeni tudi vsi pogoji za ohranitev njihove avtentinosti. kultura obstaja v takšni deželi na ve ravneh, v osnovi pa predvsem na dveh: na ravni posameznih avtentinih etninih kultur in na ravni kompleksne skupne kulture. slednja ne more obstajati, e kulturna politika ne zagotavlja vsakovrstne – tudi jezikovne – prehodnosti med sokulturami, ki jo sestavljajo. zato je organi­zacijska in finanna spodbuda države pri prevajanju literarnih del iz manjšinskih jezikov v jezik(e) skupne komunikacije (obiajno torej v veinski jezik) bistven po­goj za obstoj celovite skupne kulture. v pojmu multikulturalizem veina vpletenih namre še vedno vidi predvsem mozaik med seboj šibko ali pa komajda povezanih etninih kultur v neki deželi, ne pa administrativno ureditev, ki zagotavlja obstoj narodnostnih sokultur v mnogoetnini deželi na obeh ravneh, torej tudi na ravni skupne, med seboj tesno prepletene kulture naroda s pestro etnino strukturo. kolikor trdnejše so vezi med manjšinsko kulturo (vkljuno s književnim ustvar-janjem njenih pripadnikov ne glede na jezik) in njeno matino kulturo (ne glede na njeno geografsko bližino ali oddaljenost), toliko laže bo manjšinska kultura ohranila svojo avtentinost. e je ravno tako uspešno integrirana v svojo matino kulturo kot v skupno kulturo mnogoetnine dežele, znotraj katere se razvija, je s tem priznana njena dvonacionalnost. njena dvojna kulturna vpetost pa je pogoj za njeno ohranitev v multikulturnem prostoru. v druganem položaju so manjšin­ske kulture zelo majhnih avtohtonih etninih skupnosti, ki nimajo v zaledju svoje (monejše) nacionalne matine kulture in ki ravno zaradi tega hitreje izumirajo kot tiste, ki jo imajo. Podobno kot za vse manjšinske velja tudi za manjše matine nacionalne kulture: kolikor trdnejše bodo njihove vezi z njihovimi izvenmatini-mi deli (zamejsko in izseljensko kulturo), toliko laže bodo s svojimi avtentinimi prvinami preživele v procesu globalizacije dominantnih svetovnih kultur. v tem kontekstu pa igrajo pomembno vlogo sodobne razsežnosti spreminjajoega se pojmovanja tega, kar imenujemo narod oziroma narodno. vepomenskost oziroma v osnovi dvoznanost pojmov narod in narodna (slovenska) kultura narekuje tudi dvojni pomen pojma narodna (slovenska) knji­ževnost, ki bi ga lahko opredelila takole: . književno delo pripadnikov naroda, napisano v njihovih materinšinah; . književno delo v veinskem narodnem jeziku. eprav prva, širša opredelitev pojma slovenska književnost po obsegu sovpada s splošnim razumevanjem drugih narodnih umetnosti (npr. slovenska glasbena umetnost, slovenska likovna umetnost),Ľ je ta pomen mnogo manj uveljavljen v slovenski kulturni zavesti in še zlasti v slovenski literarni znanosti kot pa drugi, ožji pomen (književno delo v slovenskem jeziku). Pri tem je vprašljiva celo nujnost utemeljenosti literarnega dela v narodni (slovenski) kulturi, saj v primeru druge definicije ta kriterij sploh ni prisoten. literarno delo samoumevno sodi v slovensko literaturo, e je napisano v slovenskem jeziku, etudi v njem ni mogoe zaslediti niesar, kar bi se navezovalo na slovensko literarno oziroma kulturno tradicijo. v tem primeru gre seveda bodisi za izvirno ali »uvoženo« novost v slovenski književ­nosti, ki lahko sproži zaetek nove literarne smeri v okviru narodne književnosti. analogni procesi se odvijajo na podroju drugih narodnih umetnosti, ki takšnim novostim ne morejo zapirati vstopa v narodno kulturo s podobnimi omejitvami, kot jih doloa že citirana definicija obsega slovenske književnosti v Enciklopediji Slovenije. za zakljuek tega poglavja želim izpostaviti še praktine implikacije prve od obeh zgoraj navedenih definicij narodne književnosti. vprašanje integriranja »tuje­jezine« literarne dejavnosti avtohtonih in priseljenskih manjšin v skupno narodno kulturo predstavlja le drugo plat vprašanja integracije tujejezine izseljenske in Ľ Pisci gesla likovna umetnost (špelca opi in Redakcija enciklopedije slovenije) v Enciklopediji Slovenije (. zvezek, ljubljana: Mladinska knjiga, , str. –) uporab­ljajo izraze likovna umetnost na slovenskem (str. ), slovenska arhitektura (str. ), slovenski slikarji (str. – sem štejejo tudi tiste, ki so razstavljali predvsem na tujem); definiciji obsega/meja likovne umetnosti posameznega naroda pa se izognejo. Ć zamejske literature v matino kulturo. Prva, širša definicija narodne književnosti bi pomenila, da so prevajanje, vrednotenje in integracija tujejezine izseljenske (in zamejske) literature v matino kulturo (tudi v sintetine literarnozgodovinske preglede in leksikone) prav tako pomembni za sodobni kulturni razvoj in z njim povezano kulturno identiteto naroda kot vkljuevanje njegove izseljenske (in zamejske) literature v materinšini. Isto velja tudi za literaturo »avtohtonih« in »priseljenskih« manjšinskih avtorjev, ki pišejo bodisi v materinšini ali v veinskem jeziku. še posebej pomembni za slovensko kulturo in književnost pa so dvojezini in tujejezini izseljenski in priseljenski pisatelji tudi zato, ker so v veliki veini hkrati tudi književni prevajalci. Bolj ko bodo integrirani v matino kulturo in hkrati v kulturo svoje nove domovine, veji bo njihov prispevek k mednarodnemu preto­ku literarnih dosežkov in kulturnih vrednot. kot smo videli, Slovenski nacionalni kulturni program navaja slovenski jezik kot bistveni element kulturne identitete in temelj nacionalne identitete, kar se seveda izrecno nanaša na narod, kulturno in nacionalno identiteto v ožjem pomenu besede. takšna vloga slovenskega jezika se namre ne nanaša niti na tiste državljane Republike slovenije, katerih pripadnost drugim narodnostim, kulturam in jezikom nikakor ne izkljuuje njihove slovenske nacionalne identitete, niti na tiste slovence, katerih tuja nacionalna in jezikovna identiteta ravno tako ne izkljuujeta njihove slovenske narodnostne in kulturne pripadnosti. slovenšina je ob še dveh uradnih jezikih dominantni uradni jezik v slove­niji. ni manj kot to – pa tudi ni ve. v vseh drugih pogledih je slovenšina v tej državi le materinšina enega dela njenih državljanov, kar velja tudi za hrvaški, srbsko-hrvaški, srbski in bosanski jezik, v mnogo manjšem deležu za madžarski, albanski, makedonski, romski in italijanski jezik in v še manjšem deležu za mno­žico drugih jezikov (Popis , Prebivalstvo po maternem jeziku). Prav zato naj bo tudi »Cankarjevo tekmovanje v materinšini«, e ga hoemo tako imenovati, dejansko za vse slovenske uence tekmovanje v njihovi materinšini. Menim, da svojega veinskega jezika ne moremo v nobenem pogledu ogroziti s tem, da – podobno kot mnogi drugi narodi – svoje pojmovanje slovenstva (in z njim pogojeno pojmovanje narodne kulture in književnosti) tudi mi ustrezno razširimo in ga uskladimo s polivalentnimi jezikovnimi in kulturnimi razmerji v sodobni slo­venski družbi, ki so posledica odhajanja njenih pripadnikov v tujino in prihajanja novih pripadnikov iz tujine. upiranje neizogibnim spremembam, nezaupanje v prihodnost in obutek kulturne ogroženosti so kontraproduktivni, saj kažejo na podcenjevanje vitalnosti lastne kulture, na pomanjkanje kulturne samozavesti. ta pa nam je potrebna in ni drugega je ne more bolj omajati kot neustreznost naše lastne kulturne samopodobe. Boljše izglede za prihodnost slovenske kulture si bomo odprli, e si priznamo, da se z mobilnostjo in spreminjajoo se narodnostno in jezikovno strukturo svojih pripadnikov slovenska kultura ne siromaši, temve se znotraj neprekinjenega preoblikovanja svetovne etnine in jezikovne sestave le posodablja in s tem v danem trenutku tudi krepi. z uspešno integracijo v soasne procese v okviru širše družbene realnosti so mnoge prvine starih kultur preživele svoja ljudstva in jezike in postale sestavni del stabilnega jedra svetovne kulture. In kot to velja za domala vsa podroja njihovega kulturnega delovanja, od tradicio­nalnih ljudskih obiajev do znanosti, tehnologije, ideologije in religije, velja to tudi za njihovo umetnost. tako so nekdanje kulture preživele svoja ljudstva in jezike tudi s svojo besedno umetnostjo in z njenimi najprodornejšimi dosežki zasedle trajno mesto v svetovni književnosti. tega pa niso dosegle z zapiranjem, temve z odpiranjem svojih kulturnih meja. ľ konCentRIna sHeMa naCIonalne knjIŽevnostI In plaho, plaho se je vraalo mu zdravje. da pije moni zrak razlinih letnih asov, In štirikrat sem peljal ga pred goro Fudži peljal sem ga poasi više, zmeraj više, vezo sedeemu pri oknu gorskih koŻ nov ep za preizkušeno srce Slovencev.˝ eprav even-zohar poudarja, da »ostati znotraj nacionalnega polisistema pomeni zagrešiti veliko napako, saj poleg literature domaih avtorjev v vsakem sodobnem polisistemu obstaja tudi korpus prevodne literature, ki igra neko vlogo v polisis­temu, in ta vloga je lahko v doloenih okolišinah odloilna« (Dovi : ), se priujoa knjiga seveda ne dotika vprašanja prenavljanja slovenskega literarnega repertoarja prek transferjev in interferenc iz tujih literatur, saj so to teme, ki so dale od predmeta tukajšnje obravnave. Poudarek tu predstavljene raziskave je bil predvsem na vlogi in položaju slovenske izseljenske književnosti in literarne produkcije priseljencev v sloveniji znotraj nacionalnega polisistema slovenske književnosti in kulture ter na celotni problematiki medkulturnih interakcij med priseljenskimi manjšinami in nacionalno veino v sloveniji oziroma med matino slovenijo in slovenskim izseljenstvom. v ospredju pa je bilo seveda vprašanje, ali je takšnih medkulturnih interakcij v tem trenutku v sloveniji dovolj za sodobno delovanje nacionalnega polisistema, v katerem naj bi imeli vsi njegovi pripadniki enakopravno možnost udeležbe v kulturnem življenju, in e jih ni dovolj, kakšne so posledice njihove nezadostnosti. v slovenskem literarnem polisistemu je zdaj navsezadnje kanoniziran že opa-zen delež literarne produkcije slovenskih izseljenskih avtorjev, od priseljenskih ˝ vladimir kos, Balet o dogodku (odlomek), zbirka Spev o naši gori (tokio, ), Buenos aires: slovenska kulturna akcija, . ż pisateljev v sloveniji pa je bil doslej vsaj deloma kanoniziran samo en avtor (josip osti). Podobno kot druge empirino-sistemske usmeritve tudi even-zoharjeva polisistemska teorija seveda ne priznava kanoninosti kot lastnosti samega bese­dila. vsekakor pa priznava pomen delitve kulturnega obmoja na kanonizirano in nekanonizirano plast, med katerima obstajata napetost in neke vrste komunikacija. Dovi (: ) takole povzema omenjeno even-zoharjevo delitev: kanonizirano predstavlja tisto, kar kot táko priznavajo kulturno dominantne skupine in kar se prek njihovega konsenza shranjuje v kulturni zakladnici neke družbe, njena mo pa se udejanja predvsem prek izobraževalnega sistema. Medtem je nekanonizirana plast mnogo obsežnejša, a je veinoma obsojena, da utone v pozabo. toda v vitalni kulturi nekanonizirane plasti vedno pri­tiskajo na kanonizirane in te se pod njihovim pritiskom ves as spreminjajo; pritisk popularnih kultur in subkultur je pomemben, saj zagotavlja visoko raven kanonizirane institucionalne kulture. e ga ni (dovolj), slednja oko­steni, postane stereotipna in nesposobna, da bi se sooila s spremenljivimi zahtevami družbe, v kateri funkcionira. Mesto, kjer se dokonno potrdi ali ovrže kanonini status nekega doloenega repertoarja, je center polisistema. v njem ves as poteka boj razlinih kulturnih skupin in repertoarjev za kljuno mesto nadzora nad sistemom, pri emer je znailno gibanje s periferije v center in obratno. Da lahko sploh govorimo o sistemu, mora biti ta najprej stabilen, kar pomeni, da je neodvisen od sistemov, ki ga obkrožajo: to je mogoe, e je dovolj heterogen in e ima zadosten nabor alternativnih možnosti – šele ko je repertoar dovolj velik, je mogoe govoriti o vzdrževanju in ohranitvi sistema in njegove meje. stabilnost pa ne pomeni okamenelosti, saj se mora repertoar kljub temu nenehno dinamino spreminjati. nacionalni kulturni prostor deluje kot polisistem. Pomensko razmejevanje med sistemom in polisistemom je lahko z vidika njune zgradbe nekoliko sporno. Polisistem je sestavljen iz sistemov, vendar tudi sestavni deli vsakega sistema lahko predstavljajo vsaj deloma avtonomne sisteme, katerih celovito delovanje pa ven­darle pride do izraza šele v kontekstu skupnega sistema in je od njega tudi deloma odvisno. Prav isto pa velja tudi za sisteme, ki tvorijo polisistem. spornost takšne razmejitve se zmanjša, kakor hitro definiramo relevanten kriterij razmejitve. v primeru priujoih teoretskih izpeljav je kriterij razmejitve tista stopnja avtonomnosti, ki dovoljuje doloeni skupnosti, da lahko samostojno (eprav ne brez dopolnjevanja svojega kulturnega repertoarja z interferencami in transferjem iz drugih kulturnih polisistemov) uresniuje svoj kulturni interes. v tem primeru gre za avtonomen polisistem nacionalne kulture, sestavljen iz deloma avtonomnih sistemov veinske (ali veinskih) in manjšinskih sokultur. sistem je tu definiran kot kultura doloene etnine skupnosti, ki razpolaga s potrebno infrastrukturo, da se lahko znotraj te skupnosti odvijajo kulturne dejavnosti, nastajajo sadovi teh dejavnosti (produkt) in so zagotovljeni pogoji za distribucijo kulturnih sadov porabnikom (prejemnikom) znotraj skupnosti. z Ŕ vidika financiranja kulturnih dejavnosti in distribucije njenih sadov je sistem le deloma avtonomen. ko govorimo o kulturi nacionalne veine in »avtohtonih« ali »priseljenskih« manjšinskih skupnosti, je težnja sodobnih mnogoetninih držav usmerjena k sodelovanju, povezovanju, medkulturnemu pretoku in celo spajanju njihovih kulturnih dejavnosti ter promocije in distribucije njihovih kulturnih sadov najprej na ravni nacionalne skupnosti, nato pa še na ravni mednacionalne vzaje­mnosti. Prve in druge povezave potekajo na polju sofinanciranja ter strokovne, organizacijske, promocijske in moralne podpore. nacionalna kultura sodobne mnogoetnine države dosega dovolj visoko stopnjo avtonomnosti, da lahko celoten proces kulturne produkcije, promocije in sprejemanja (vkljuno z medkulturnim pretokom med nacionalno veino in manjšinami) poteka znotraj njenih meja. zato je nacionalna kultura tu definirana kot avtonomen polisistem. Mednacionalno povezovanje na podroju kulturnega pretoka (tudi s pomojo mednarodnih kulturnih skladov) je nadgradnja delovanja avtonomnega nacionalnega polisistema. Pomembna posebnost manjšinskih kulturnih dejavnosti, njihovih sadov in porabnikov je njihova vpetost v dva nacionalna polisistema. v kolikšni meri se gmotna, strokovna, organizacijska, promocijska in moralna podpora manjšinskim kulturnim dejavnostim ter distribuciji in uveljavljanju njihovih sadov dejansko uresniuje znotraj obeh nacionalnih skupnosti in med njima (stopnja enakopravne kulturne integracije »zunajih« in »notranjih« manjšinskih skupnosti), je odvisno od interesa posamezne nacionalne skupnosti, ta pa je (razen od mednarodnih normativov) odvisen tudi od tega, kolikšno stopnjo vekulturnosti je že dosegla nacionalna zavest posamezne nacionalne skupnosti. vsaka etnina kultura na sliki je deloma avtonomen sistem, ti pa so med-sebojno povezani v polisisteme nacionalnih kultur. v katerih segmentih se slednji medsebojno prekrivajo, kažejo rte spojnice. Po even-zoharju bi bile posamezne etnine kulture na slikah in prej kot deloma avtonomni sistemi oznaene kot odvisni polisistemi. »o odvisnosti lahko govorimo, kadar je en polisistem relativno šibak, ne nujno ekonomsko-politino, temve tedaj, ko drug sistem ponuja razvi­tejše in nove funkcije. /…/ šibek polisistem ne more delovati izkljuno z lastnim repertoarjem, ker je ta nezadosten.« (Dovi : )ľ z vidika njune notranje strukture vsekakor lahko gledamo na veinsko ali manjšinsko kulturo kot na od­visni polisistem, ki ga tvorijo razlini, med seboj tesno povezani sistemi. z vidika notranje strukture nacionalnega kulturnega polisistema pa se mi zdi nazorneje, e za veinsko in manjšinske kulture, ki ga sestavljajo, uporabljam oznako deloma avtonomni sistemi. nacionalni polisistemi se na podroju kulturne izmenjave povezujejo med seboj ľ even-zohar uporablja termin odvisni polisistem v kontekstu literarnih polisistemov predvsem za novejše literarne polisisteme, kakršen je npr. sodobna hebrejska književ­nost, vsekakor pa so v podobnem položaju tudi (ne samo novejše) priseljenske in druge manjšinske književnosti, ki jih prav tako lahko obravnavamo kot odvisne sisteme ali – po even-zoharju – odvisne polisisteme. slika : Medpolisistemske relacije med nacionalnimi kulturami tudi mimo kulturne produkcije manjšinskih skupnosti. tako kulturne organizacije, društva in posamezniki sklepajo bilateralne mednacionalne dogovore o kulturnih programih in projektih, s pomojo katerih se njihove nacionalne skupnosti kultur-no zbližujejo in medsebojno bogatijo. tovrstne povezave so na sliki nakazane s rtami spojnicami, ki potekajo mimo manjšinskih skupnosti, kar pa ne pomeni, da manjšinske skupnosti ne morejo sodelovati v njih.  slika : Nacionalna kultura nacionalna kultura je polisistem, sestavljen iz petih tipov pripadajoih etninih sokultur, ki so med seboj bolj ali manj funkcionalno povezane (slika ) in druga brez druge ne morejo v celoti uresnievati svojih kulturnih interesov. sokulture, ki so locirane znotraj osrednjega kroga matine kulture (obod predstavlja državno mejo), in tiste, ki jih na sliki povezujejo z matino kulturo rte spojnice, se funkci­onalno spajajo v polisistem nacionalne kulture prek razlinih oblik integracije. slika : Koncentrina shema nacionalne književnosti e razumemo nacionalno književnost kot funkcionalno celoto, si jo bomo še najlažje predstavljali v obliki koncentrinih krogov (slika ). književna produkcija v osrednjem krogu nastaja pretežno v jeziku nacionalne veine, književna pro-dukcija zunanjih treh obroev pa je dvojezina. argumente za takšno pojmovanje Ä narodove književnosti bomo našli v odgovoru na vprašanje, ki ga obravnavam v poglavju Meje nacionalne književnosti, meje naroda. ali torej književna dela izhajajo iz nekega jezika ali iz neke kulture? ali drugae: so slovenska literarna dela zasidrana v slovenskem jeziku ali kulturi? v obsežno delo Greenwood Encyclo­pedia of Multiethnic American Literature (nelson ), ki je poželo nekaj nagrad, so vkljueni tudi tisti slovenskoameriški pisci, ki so pisali samo v slovenšini. In vendar že naslov enciklopedije pove, da gre za ameriško književnost. literarna dela v slovenskem jeziku so torej lahko sestavni del razlinih literatur. v enakem smislu tudi slovenska književnost postaja vse bolj mnogoetnina in vejezina. Morda lahko nekaj asa še vztrajamo pri zastareli miselnosti, ki se oklepa arha-inega pojma nacionalne države in z njim povezanega zastarelega monokulturnega razumevanja pojma narod. zagotovo pa bi takšno vztrajanje predstavljalo le še enega od mnogih anahronizmov v slovenski kulturni zavesti. zato ne vidim zadrž­kov, da ne bi tudi v kontekstu pojmovanja svojega naroda (s tem pa tudi narodove kulture, literature in drugih umetnosti) stopili v korak z drugimi sodobnimi narodi in razširili pojem slovenstva, tako da bo – ne le na ravni naše nacionalne oziroma državljanske zavesti, ampak tudi na ravni naše kulturne zavesti – vkljueval vso svojo dejansko mnogoetninost, vejezikovnost in vekulturnost. skleP Zanje ni prostora na okenskih policah; domai postavljajo kaktuse blizu pei, v kateri gori ogenj. Bodiasti so in odporni kot zimzelen glas vpijoega v pušavi. Kako dolgo bodo vzdržali preveliko bližino vroine, ne da bi pri tem oveneli in utihnili? ż Raziskava je pokazala, da se je v devetdesetih letih bistveno poveala prisotnost zdomske književnosti v osrednjih slovenskih kulturnih medijih, zlasti v matinih kulturnih revijah in založniških programih. Razcvet tovrstnih objav v sloveniji od leta dalje kaže na skokovit porast interesa za zdomsko literaturo v matinem prostoru, zlasti v prvih sedmih letih preteklega desetletja. Podobno velja za njeno vkljuitev v temeljna dela slovenske literarne zgodovine. na podroju šolstva pa za sedaj lahko govorimo le o njeni delni vkljuenosti, in še to le v univerzitetne študijske programe, en srednješolski ubenik (ambrož et al. ) in en ubeniški komplet (Na pragu besedila , , videokaseta). ker so pisci prispevkov o zdomski literaturi, objavljenih v osrednjih kulturnih medijih, veinoma raziskovalci v humanistiki, se spreminjanje njihovega interesa za emigrantsko slovstvo neposredno odraža prav v teh medijih, ti pa predstavljajo dovolj prepriljivo zrcalo sodobne slovenske kulture. Pregled kulturne periodike in znanstvenih publikacij po drugi svetovni vojni pokaže, da so se slovenske literarne vede do zaetka osemdesetih let preteklega stoletja manj ukvarjale z izseljenskimi pisci kot poslej. najpomembnejša izjema je jože Poganik (a: –; b) s svojo predstavitvijo vidnejših piscev povojne emigracije, ki je oitno motivirala še nekatere literarne zgodovinarje in druge raziskovalce v sloveniji, da so zaeli obrav­navati tudi te avtorje. Pisali so tako o predvojnih kot o povojnih zdomskih avtorjih, le da so študije o slednjih laže objavljali v zamejstvu kot v domovini. za razliko od domaih raziskovalcev pa so zamejski in predvsem zdomski literarni zgodovinarji ż Milena Merlak Detela, tudi neki dom (odlomek), zbirka Svet svitanja, Celovec–ljublja­na–Dunaj: Mohorjeva založba, , str. . Ç pisali o književnikih povojne emigracije že v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih (Martin jevnikar, tine Debeljak, France Papež, lev Detela…). Politini preobrat leta torej ni tako bistveno vplival na sam predmet raz­iskav slovenske literarne znanosti, vsekakor pa je odprl vrata za objavo lankov o piscih iz povojne emigracije v številnih domaih revijah, katerih uredništva so dotlej takšne lanke odklanjala. strankarska pluralizacija slovenije je sicer tudi odigrala doloeno vlogo v okviru narašajoega interesa slovenske literarne zgodovine za obravnavo izseljenske književnosti. znailno pa je, da odloilne prelomnice na tem podroju ni zartal kak politini dogodek, temve znanstvenoadministrativna sprememba v vladnem resorju za znanost. leta je prvi t. i. »tancigov razpis« v okviru sedemletnega pretežno »projektnega« naina financiranja znanstveno­raziskovalne dejavnosti – ob vseh svojih nedoreenostih in stranpoteh – prviŞ omogoil bolj urejeno financiranje temeljnih raziskovalnih projektov, v katerih so odtlej laže sodelovali poznavalci posamezne problematike iz razlinih raziskovalnih organizacij in ustanov, samostojni raziskovalci in upokojeni znanstveniki. Prav ta okolišina je omogoila povezavo najrazlinejših poznavalcev posameznih sklo­pov emigrantskega slovstva in koordinacijo njihovih srednjeronih raziskovalnih usmeritev. Do leta , ko je tedanje Ministrstvo za znanost in tehnologijo zaelo izvajati projektno financiranje, raziskovalne organizacije veinoma niso imele dovolj namenskih sredstev za obsežnejše vkljuevanje zunanjih sodelavcev v svoje raziskovalno delo (kar se je z letom znova pokazalo kot ena od pomanjkljivosti tedaj uvedenega programskega sistema financiranja, ki so jo pozneje spet poskušali odpraviti z delnim favoriziranjem medinstitucionalnih projektov). Med najoitnejšimi plodovi poveanega zanimanja za zdomske pisce ter izbolj­šanih možnosti za preuevanje njihovega dela in objavo tovrstnih študij v domovini v zadnjem poldrugem desetletju so – razen pregleda Slovenska izseljenska književnost , Ŕ in Á (Žitnik in Gluši ) – vsekakor . izdaja leksikona Cankarjeve založbe Slovenska književnost, pa delo andrijana laha Slovenska književnost . stoletja (oboje ) in sintetini pregled Slovenska književnost III (Poganik et al. ), saj je v teh delih zdomsko slovstvo že mnogo bolje predstavljeno kot v vseh dotedanjih delih slovenske literarne zgodovine. kljub omenjenim uspehom na tem podroju pa zdomska književnost tudi v tem trenutku še ni ustrezno vkljuena v temeljna slovenska literarnozgodovinska dela. konkretni predlog za njeno ustreznejšo vkljuitev v temeljne preglede in leksikone – s poimensko navedbo spregledanih ali (do danes še vedno) nezadostno predstavljenih pomembnejših piscev je bil pred leti objavljen v Slavistini reviji (Žitnik j. : ). Podobno kot v znanosti ocenjujem tudi mesto izseljenske književnosti v so-dobni slovenski kulturi. ne glede na oitni prodor emigrantskega slovstva v ma-tini prostor v zadnjem poldrugem desetletju njegova javna odmevnost še vedno zaostaja za odmevnostjo domae literarne produkcije, saj so zainteresirani krogi bralcev zdomskih del še vedno precej sklenjeni in stalni, bolj ali manj ekskluziven delek kulturne javnosti pa se pojavlja tudi na vseh domaih javnih predstavitvah ľ tovrstnih publikacij. kaže torej, da bo zdomska književnost v resnici lahko zasedla produktivnejše, vitalnejše mesto v sodobni slovenski kulturi šele tedaj, ko jo bomo v še ustreznejši meri vkljuili v osrednje kulturne medije, znanost in predvsem tudi šolstvo. ali lahko slovenska vlada z delovanjem v okviru svojih resorjev za kulturo, znanost in šolstvo ter urada za slovence v zamejstvu in po svetu pripomore k širšemu in produktivnejšemu vkljuevanju kulturno-umetniške dejavnosti slo­venskih izseljencev, seveda tudi literarne, v izvirno kulturno-umetniško ponudbo osrednji slovenski javnosti? vsekakor. višina razpisanih sredstev za sofinanciranje kulturnih projektov slovenskih izseljencev je leta dosegla že .. euR. v zadnjih letih se je delež državnega sofinanciranja kulturnih dejavnosti zdomskih ustvarjalcev in kulturnih delavcev spremenil tudi v razmerju do, denimo, držav­nega sofinanciranja zamejskih predlagateljev, ne da bi bili slednji prikrajšani pri nominalni višini subvencij.Ŕ k poveanju sredstev za izseljenske kulturne projekte je zagotovo bistveno pripomoglo dejstvo, da je maja stopil v veljavo Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. ta zakon namre med dru­gim podrobneje doloa sestavo, naloge in delovanje sveta za slovence po svetu ter sveta za slovence v zamejstvu in postavlja nove temelje za sofinanciranje kulturne dejavnosti prvih in drugih. ustrezni slovenski vladni resorji pa lahko s spodbudo in fleksibilnejšim sofinan­ciranjem še okrepijo sodelovanje z zdomskimi književnimi in likovnimi ustvarjalci, glasbeniki, folklornimi in gledališkimi skupinami, spodbujajo postavitev njihovih razstav v sloveniji, njihove samostojne koncerte in nastope v domovini ter njihovo udeležbo na domaih literarnih, gledaliških, folklornih, glasbenih, likovnih in drugih kulturnih sreanjih in nateajih. Predvsem pa lahko s pomojo urada za slovence v zamejstvu in po svetu izpopolnijo obseg in kakovost obvešanja zdom­skih skupnosti in ustvarjalnih posameznikov o možnostih in pogojih za pridobitev razlinih vrst pomoi, ki jim jih že zdaj lahko nudi slovenska država. število slovenskih izseljenskih revij in založb v zadnjem asu nezadržno upada. zdomski pisci se za objavo svojih del vse pogosteje obraajo na založbe in revije v sloveniji, vzrok za to pa ni le veja odprtost matinega prostora za sprejemanje zdomske kulture, temve tudi zmanjšana možnost publiciranja slovenskih literar­nih del v izseljenstvu. Menim, da mora slovenska država še naprej nuditi finanno podporo tudi izseljenskim kulturnim revijam in založniškim programom, saj bo na ta nain nekoliko zavrla postopno zamiranje zdomske leposlovne ustvarjalno­sti v materinšini in upoasnila vse veji osip izseljenskega bralstva.Á Da bi bila Ŕ leta je bilo razmerje med sredstvi, namenjenimi prvim in drugim, približno : , leta pa : , (urad vlade Republike slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu, , javne objave). Á leta so nam na uradu za slovence v zamejstvu in po svetu – ob njihovi zavrnitvi vloge za sofinanciranje objave monografije o življenju in kulturnem delovanju povojnih slovenskih izseljencev v njihovem begunskem obdobju – (švent ) – pojasnili, da so morali glede na omejena razpisana sredstva (.. euR!) zavrniti vse vloge slovenska kultura trdnejša v povezavi vseh svojih sestavnih delov, med katere so-dita tudi zamejska in zdomska kultura, se morajo okrepiti vsi njeni deli in njihove medsebojne vezi. Glede na socialno-ekonomski položaj sorazmerno velikega števila slovencev v domovini se verjetno zdi, da sodi matina pomo pri ohranjanju izse­ljenske kulture in pri krepitvi vezi v skupnem slovenskem kulturnem prostoru med izdatke, ki terjajo še posebej temeljit razmislek. Hkrati pa predstavlja ohranjanje slovenstva kjerkoli, ne glede na njegove zemljepisne koordinate, za narod, ki v lui dolgoronejšega demografskega trenda postopoma usiha, naravno nujo. * Milijon evrov razpisane finanne podpore za kulturne programe in projekte sloven-skih izseljencev in še , milijona evrov finanne podpore za delovanje slovenskih zamejcev je že lep dosežek. s tem se kajpak nikakor ne morejo meriti sredstva, namenjena kulturnemu delovanju priseljenskih skupnosti v sloveniji. leta je Ministrstvo za kulturo namenilo kulturnemu delovanju italijanske skupnosti . euR, delovanju madžarske skupnosti pa . euR. sredstva za kulturne projekte romske skupnosti so tega leta znašala . euR, za »druge manjšinske etnine skupnosti in priseljence« pa je bilo skupno še vedno razpisanih le . euR. zato je razumljivo, da je bilo v tej zadnji kategoriji, ki vkljuuje dale najve-je število zainteresiranih kulturnih društev, od prijavljenih projektov lahko odobrenih le projektov. eprav naj bi tudi pripadniki veinske etnine skupnosti s svojim prispevkom v nacionalni kulturni proraun sofinancirali kulturne dejavnosti manjšinskih skupnosti, se v sloveniji v praksi dogaja ravno obratno. v zadnjem poldrugem desetletju se je namre v povpreju namenjalo kulturnim dejavnostim nacionalne veine kar , % vložka priseljencev v državni kulturni proraun, medtem ko so priseljenci že s pol odstotka svojega lastnega vložka v kulturni proraun Rs pokrili vse državne subvencije, ki so jih sami prejeli, odstotkov njihovega vložka pa je država namenila kulturnim dejavnostim ustavno priznanih manjšin v sloveniji. e nacionalna skupnost ne namenja manjšinskim kulturnim dejavnostim sorazmernega deleža sredstev, ne moremo govoriti o vzajemni podpori. v tem primeru je podpora enostranska, saj le pripadniki manjšin s svojim vložkom v kulturni proraun države prispevajo za kulturne dejavnosti nacionalne veine, ne pa tudi obratno. enakopravnost na polju vzajemnega sofinanciranja je dosežena, e manjšinske skupnosti prejemajo za svoje kulturne dejavnosti vsaj toliko sredstev, kot jih same prispevajo za kulturne dejavnosti etnine veine. Glede na aktualno stanje, kate­ za sofinanciranje monografij, esar pa nismo želeli preverjati. e to drži, upam, da ne gre za dolgoronejšo odloitev urada, saj bi takšen ukrep lahko resno ogrozil knjižno založništvo v slovenskem izseljenstvu ter objavo domaih znanstvenih in strokovnih monografij o kulturno-umetniških dejavnostih v slovenskem izseljenstvu.  Gre v veliki veini za priseljenska društva v smislu, kot ga pojasnjujem v poglavju ter­ minološka pojasnila. Ŕ rega znailnost je, kot smo videli, izrazita potisnjenost priseljenskih kultur na rob nacionalne kulture, pa bi morale biti priseljenske (oziroma t. i. »nove«) manjšin­ske skupnosti v imenu varstva manjšin in njihovega kulturnega interesa vsekakor upraviene do vejih sredstev za svoje kulturne dejavnosti, kot jih same prispevajo v nacionalni kulturni proraun za kulturne dejavnosti etnine veine. ta relacija se najvekrat zamegljuje z lažnim enaenjem kulturnih dejavnosti in kulturnega interesa etnine veine z nacionalnim kulturnim interesom kot takim. sprejemanje vedno novih sklepov o veji integraciji manjšinske kulturno-umetniške produkcije v ponudbo osrednjih slovenskih kulturnih institucij, ki se – z redkimi obudovanja vrednimi izjemami – v praksi tako reko ne uresniujejo, pa ne more odtehtati oitne zapostavljenosti priseljenskih manjšinskih kulturnih dejavnosti v sloveniji. Izgovor, da priseljenci v prvi vrsti uživajo sadove osrednjih slovenskih kulturnih ustanov in drugih prejemnikov sredstev iz kulturnega prorauna Rs in da je zato prav, da jih (priseljenci) tudi sami tako radodarno financirajo, pri naših anketirancih (anketa IsI ) preprosto ne vzdrži. na eni strani je resnino pre­velik delež tistih, ki si ne morejo privošiti stroškov (aktivne ali pasivne) udeležbe v kakršnemkoli kulturnem dogajanju. na drugi strani pa se odpira vprašanje, zakaj pripadniki veinske narodnosti v veji meri ne uživajo sadov kulturnih dejavnosti manjšinskih, tudi priseljenskih skupnosti. le tako bi se namreŞ lahko uresnievala kulturna integracija kot dvosmerni proces. kot taka pa je definirana prav v vseh dokumentih, ki opredeljujejo naela integracije priseljencev. e bi priseljenci preje­mali za svoje kulturne dejavnosti toliko sredstev, kot bi jim jih moralo sorazmerno pripadati,Ă bi bila njihova produkcija po kakovosti, pestrosti in obsegu še bolj zanimiva tudi za etnine slovence. šele tedaj bi lahko govorili o ustrezni stopnji medkulturnega pretoka znotraj slovenskega nacionalnega prostora, s tem pa tudi o ustrezni stopnji enakopravne kulturne integracije priseljencev. * v sloveniji objavlja ve kot priseljenskih leposlovnih ustvarjalcev (iz vrst prve generacije priseljencev), ki se še vedno deloma identificirajo ne le s svojo izvorno kulturo, ampak tudi s svojo priseljensko subkulturo. od tega jih širša slovenska kulturna javnost pozna le pešico, medtem ko glavnina teh avtorjev ostaja z vidika družbe sprejema anonimna. zanimalo me je, v kolikšni meri prvi (»elitni« priseljen- Ă e naj bi priseljenci sorazmerno toliko prejemali za svoje kulturne dejavnosti kot »av­tohtone« manjšine – te so v zadnjem poldrugem desetletju prejemale povpreno , % kulturnega prorauna Rs za populacijo, ki glede na narodnostno opredeljenost v popisu predstavlja , % prebivalstva slovenije, bi morala priseljenska kulturna društva, ki želijo uresnievati kulturni interes , % narodnostno ali regionalno opredeljenega slovenskega prebivalstva, prejemati za svoje kulturne dejavnosti približno Ŕ % kulturnega prorauna Rs – ne pa dvestokrat manj, tj. , %, kolikor so ga v celotnem obdobju od zaetka financiranja (v devetdesetih letih) pa do danes v povpreju dejansko prejema-la. ski avtorji) in drugi (v sloveniji neznani avtorji) objavljajo v materinšini in koliko v slovenšini oziroma v slovenskem prevodu. zanimalo me je tudi, kako se njihova delna identifikacija z izvorno kulturo odraža v njihovem delu, njihovem delovanju, promocijskem povezovanju, ustvarjalnih pogojih in publikacijskih možnostih. število slovenskih izseljenskih piscev (iz vrst prve generacije slovenskih iz­seljencev), ki objavljajo v svoji drugi domovini, je teže ugotovljivo. Množica tujih periodinih in drugih publikacij, v katerih se morda pojavljajo njihovi leposlovni prispevki, je namre nepregledna. na osnovi dosedanjih razikav pa lahko ugoto­vimo, da v sloveniji ta hip objavlja svoja leposlovna dela mnogo manj slovenskih izseljenskih kot pa priseljenskih piscev. Povsem nasprotna slika pa se pokaže, kakor hitro primerjamo število v sloveniji uveljavljenih izseljenskih avtorjev s številom v sloveniji uveljavljenih priseljenskih piscev. število izseljenskih pisateljev, ki so (deloma tudi ne glede na jezik ustvarjanja) vkljueni v temeljne slovenske literar­nozgodovinske preglede in leksikone, pa v literarnovedne raziskovalne vsebine, srednješolske literarne ubenike in visokošolske študijske vsebine, je namreŞ neprimerno veje od števila na ta nain kanoniziranih priseljenskih besednih ustvarjalcev. zanimalo me je, ali lahko v sloveniji presežemo takšno izkljue­vanje priseljenskih avtorjev. na kakšen nain? Preveriti sem želela utemeljenost argumentov in realne možnosti za njihovo produktivnejše vkljuevanje v osrednji slovenski kulturni prostor. na osnovi raziskave literarnih del priseljencev v sloveniji in njihovega položaja se je v doloeni meri pokazala soodvisnost med slovensko literarno institucijo, trgom in repertoarjem. Institucija po even-zoharju (, , povzeto po Dovi« : ) ni nekaj fizinega, temve gre za skupek dejavnikov, ki vzdržujejo literaturo kot družbeno in kulturno dejavnost. Institucija regulira normativni sistem, sank-cionira in zavraa doloene produkte in modele ter doloa produkte, ki se bodo trajneje vpisali v zgodovinski spomin neke skupnosti. tako razumljena institucija vkljuuje del avtorjev, kritike, založbe in asopise, skupine dominantnih avtorjev, pa tudi državne ustanove: akademije, ministrstva, šole in medije. taka »institucija« seveda ni nekaj homogenega in ne deluje usklajeno, znotraj nje potekajo boji za prevlado, neprestano je prisotno gibanje med centrom in periferijo. trg je skup dejavnikov, povezanih s prodajo in kupovanjem literarnih izdelkov in promocijo literarne potrošnje. Repertoar pa razume even-zohar kot skupek pravil za ustvar­janje in uporabo produkta, ki morajo biti do neke mere skupna vsem udeležencem v literarnem sistemu (prav tam). sedanji rezultat razmerij med slovensko literarno institucijo, trgom in reper­toarjem je ta, da je glavnina priseljenske literarne produkcije odrinjena na rob, njeni sprejemniki pa so predvsem pripadniki iste etnine manjšine, kot ji pripada avtor. zaradi neprevajanja manjšinske literarne produkcije v dominantni jezik in zaradi neobjavljanja v osrednjih slovenskih literarnih revijah in pri uglednih slovenskih literarnih založbah književna besedila teh avtorjev ne morejo biti vkljuena v temeljna dela slovenske literarne zgodovine in v une vsebine na vseh  stopnjah šolstva v sloveniji. Prav zato tudi ne morejo prodreti v kulturno zavest širše slovenske javnosti. temu se pisci prilagajajo z vsebino in formo svojih del, obe pa glede na obstojee zakonitosti razmerij med slovensko literarno institucijo, trgom in repertoarjem vsaj deloma doloata edina ciljna publika, ki jim je na voljo (njihovi priseljenski rojaki) in edina literarna institucija, ki je pripravljena objavljati, vrednotiti in promovirati njihovo delo (priseljenske revije in redke založbe, ki so odprtejše tudi za priseljenske avtorje). Podoben problem se kaže celo pri bolj ali manj uveljavljenih priseljenskih piscih, kot so osti, johnson Debeljakova, Bekri, Ristovieva, lasieva, Chrobáko­vá Repar, Dimkovska in Mirevska. eprav veinoma objavljajo tudi v osrednjih slovenskih literarnih revijah in pri osrednjih slovenskih založbah, se udeležujejo osrednjih slovenskih literarnih festivalov, nastopajo na literarnih veerih in dis-kusijah na uglednih prizoriših slovenske kulturne promocije in torej postopoma postajajo dejavniki slovenske literarne institucije, tudi njihova dela še niso vkljuena v temeljna dela slovenske literarne zgodovine niti v osnovnošolske ali srednješolske ubenike. to dejstvo vsekakor kaže na to, da celo t. i. priseljenska literarna »elita« še ni postala dovolj vpliven sestavni del institucije, ki »doloa produkte, ki se bodo trajneje vpisali v zgodovinski spomin neke skupnosti« (even-zohar , , po Dovi : ). * z anketo o kulturnem položaju priseljencev in njihovih potomcev v sloveniji (an­keta IsI ) smo želeli zbrati im bolj razlina mnenja in izkušnje priseljencev in njihovih potomcev, zato smo poskušali z njo zajeti takšne anketirance, da bi se njihova struktura im bolje pokrivala s strukturo priseljenske populacije v sloveniji. temu cilju v zadostni meri ustrezajo krajevna in regionalna zastopanost anketira­nih, njihova generacijska, spolna in narodnostna struktura.ş starostna struktura anketiranih je zaradi izstopajoega deleža mladih in skromnega deleža starejših od let neznailna, prav tako neznailni za priseljensko populacijo pa so tudi rezultati analize zadnjih treh strukturnih vidikov, zajetih v . toki vprašalnika – izobrazba, poklic in delovni status, saj odražajo poveano prisotnost študentov in izobražencev med anketiranimi. v ż priseljenskih kulturnih društev od , kolikor jih je bilo registriranih v sloveniji do leta , je aktivno vkljuenih nekaj ve kot deset odstotkov anketirancev. Pri tem je treba izpostaviti, da raziskava ni bila osnovana na reprezentativnem vzorcu, temve smo uporabili metodologijo študije primera, ki je že naelno zasnovana na nakljunem vzorcu. to moramo upoštevati ş Po podatkih zadnjega popisa prebivalstva % vseh priseljenih iz tujine prihaja iz dru­gih republik nekdanje jugoslavije in le % iz drugih držav. Podobno razmerje kažejo tudi rezultati popisa v kategorijah strukture po narodnosti in maternem jeziku. Med anketiranimi je delež pripadnikov narodnosti iz drugih republik nekdanje jugoslavije oziroma njihovih potomcev (, %) le malo veji od omenjenega deleža v popisu. tudi pri vseh sledeih zakljukih, ki se nanašajo zgolj na naš nakljuni vzorec in jih nikakor ne moremo posploševati. Rezultati ankete so v priujoi knjigi analizirani z vidika spodbujevalnih ozi­roma zaviralnih pogojev za izražanje etnine in kulturne identitete priseljencev in njihovih potomcev v slovenski družbi, pa z vidika kazalcev in dejavnikov kultur­nega položaja priseljencev in njihovih potomcev ter konno še z vidika priseljenske izkušnje v sloveniji v lui integracijskih nael. veina anketiranih poudarja, da so ponosni na svoje narodnostno poreklo, približno tretjina pa jih priznava, da po potrebi zatajijo svojo etnino identiteto ali poreklo. Pri tem najvekrat omenjajo narodnostno nestrpnost (tudi v razlinih uradih in javnih zavodih) kot razlog za prikrivanje svoje etnine identitete. Med anketiranimi je manj kot deset takšnih, ki vidijo kakršnokoli prednost v svoji priseljenski situaciji; kot prednost navajajo znanje dveh maternih jezikov in vrašenost v dve kulturi. skoraj vsi pa s precejšnjim poudarkom pišejo o težavah, ki jim jih v sloveniji prinaša njihovo neslovensko poreklo. velik del anketiranih ima sporno predstavo o državljanski enakopravnosti. Mnogi se poutijo enakopravne že s tem, da je vsaj en lan družine redno zaposlen, da otroci obiskujejo šolo in da imajo kaj jesti. v njihovih odgovorih na vprašanja o konkretnih vidikih njihove enakopravnosti pa se pokaže povsem drugana slika njihove priseljenske realnosti. Pogosto v njihovih odgovorih je navajanje lastne izkušnje z etnino diskriminacijo v šolah, pa pri podeljevanju štipendij, iskanju zaposlitve, na delovnem mestu in pri poklicnem napredovanju. ve kot % vseh tistih anketirancev, ki poudarjajo versko diskriminacijo, se (ne glede na lastno versko pripadnost) sklicuje na primer ljubljanske džamije. Malo manjši pa je delež tistih, ki opozarjajo tudi na politino neenakopravnost, zlasti na dejstvo, da kot nepriznane manjšine nimajo svojih predstavnikov v državnem zboru. Mnogi s tem povezujejo tudi svojo kulturno neenakopravnost, predvsem diskriminiranost pri podeljevanju državnih subvencij za kulturne dejavnosti v okviru etninih skupnosti. vsem, ki omenjajo prilagajanje, se zdi samoumevno, da se morajo oni prila­goditi veinski družbi, ne pa tudi obratno. Podobno kot pripadniki dominantne kulture tudi sami ne razumejo socialne, jezikovne in kulturne adaptacije v smislu vzajemnega procesa. njihovi odgovori kažejo na to, da se pogosto niti uitelji niti uenci ne zavedajo, prav tako pa tudi ne delodajalci in delavci, da slovenska ustava vsakemu državljanu zagotavlja pravico do svobodne uporabe svojega jezika, vse­kakor tudi na šolskih hodnikih in v veini delovnih okolij priseljencev. Iz anketnih odgovorov se kaže prepad med formalnimi oziroma reprezenta­tivno prikazovanimi in realnimi pogoji za svobodno izražanje etnine/kulturne identitete priseljencev v sloveniji ter za enakovredno vkljuevanje njihovih kulturnih dejavnosti, tradicij in vrednot v slovensko nacionalno kulturo. Prav tako omejen je tudi dostop nepriznanih manjšin do oblikovanja družbenih norm nacionalne družbe, ki naj bi ji te skupnosti pripadale. Ä odgovori anketiranih veinoma odražajo mnenja, da imajo priseljenci slabše pogoje za kulturno-umetniško delovanje kot drugi državljani, da osrednji sloven-ski mediji tako reko ne poroajo o njihovih kulturno-umetniških dejavnostih, da slovenska država te dejavnosti le maehovsko podpira in da je torej kulturni položaj priseljencev v tej državi nedvomno obroben. vzrok in posledico takšnega stanja vidijo v prevladovanju negativnih stereotipov o priseljencih, v trdovratno zakoreninjenih predstavah, ki tvorijo izkrivljeno javno podobo priseljencev. velik del anketirancev vkljuuje v ta zaarani krog verižnih lenov, ki hkrati delujejo vzrono in posledino, na prvem mestu svoj neenakopravni socialno-ekonomski položaj, ki je tesno dvosmerno povezan z njihovim neenakopravnim položajem na podroju politike, izobraževanja in poklicnega napredovanja. Podobno dvosmerno vlogo v tem krogu dejavnikov in uinkov pripisujejo tudi verski neenakopravnosti ter vsem drugim oblikam etnine diskriminacije in ksenofobije, od prezirljivega odnosa slovenskih sokrajanov pa vse tja do prikritega ali oitnega zapostavljanja s strani posameznih uslužbencev v državnih uradih in javnih zavodih, deloma pa tudi s strani slovenskega pravnega sistema ter zakonodajne in izvršne oblasti v državi. tudi posredni vzroki za obstojeo raven jezikovnega znanja anketiranih (kot tudi njihovega interesa za jezikovno izpopolnjevanje) ter interesa za pasivno ali aktivno udeležbo na podroju tako manjšinskih kot osrednje nacionalne kulturne ponudbe po vsem videzu v pretežni meri izvirajo iz njihovega socialnega statusa, ksenofobnega odnosa veinske družbe do njih ter najrazlinejših oblik etnine, verske, politine, kulturne in socialne diskriminacije s strani države in družbe, medtem ko neposredni vzroki izvirajo predvsem iz njihove posledine kulturne mar-ginalizacije in psiholoških spodbud ali zavor, ki jim jih ta prinaša: »sem povedal, nimam asa za kulturo, to je brez veze. Delamo vedno. /…/ študentje vedno nekaj govorite o kulturi, pa vlada pa to. Brigajte se rajši za to, da bo kaj boljše, ne pa za kulturo.« () v vseh primerih gre za subjektivno odzivanje na objektivne okolišine, ki za opazen del priseljencev pomenijo izrazito prikrajšanost na vseh podrojih, esar se vse bolj zavedajo tudi etnini slovenci: »'južnjaki' kot jim praviš, so prisi­ljeni delati za tako mizerno plao ker ne dobijo dela na bolj prestižnem delovnem mestu. /…/ sam obudujem delavce, ki garajo veino dneva, celi mesec in domov prinesejo k sIt za družino, res sramota da se to dogaja v eu.« (Forum Pivnica, . . ) »vzvišen folk bi revšino gledal samo na Discoveryju. Dejstvo je, da so revni priseljenci druga plat medalje bogate evrope, da ji nastavljajo ogledalo, so njena rna pekoa vest…« (forum Dnevna Mladina, --) stopnja razvitosti medkulturne zavesti in z njo povezano uresnievanje med-kulturnega dialoga sta v veliki meri odvisna od stopnje enakopravne integracije manjšinskih skupnosti in priseljencev v širšo družbo. stopnja enakopravne (jezi­kovne, kulturne, socialno-ekonomske, politine) integracije pripadnikov ustavno priznanih in nepriznanih manjšinskih skupnosti v sloveniji pa, kot smo videli, v tem trenutku še izrazito zaostaja za merili, ki so navedena v okviru integracijskih nael Rs, vsebovanih v . toki Resolucije o imigracijski politiki RS (), v ., ., ., . in . toki Resolucije o migracijski politiki RS (), programskih ciljih Ministrstva za notranje zadeve Rs za leto itd. na to sta v zadnjih letih med drugim opozarjala v svojih poroilih slovenski varuh lovekovih pravic Matjaž Hanžek (npr. v toki .. letnega poroila za leto ) in evropski komisar za lovekove pravice alvaro Gil-Robles (npr. v poroilih CommDh() in CommDH()), vsekakor pa tudi cela vrsta domaih raziskovalcev, ki so se doslej ukvarjali s to problematiko. na osnovi zgoraj prikazanih in povzetih rezultatov ankete lahko sklenem dve splošni ugotovitvi, ki kot rdea nit izstopata iz veine anketnih odgovorov in ki dokaj zgovorno replicirata na problematiko svobodnega izražanja etnine in kulturne identitete priseljencev v sloveniji, hkrati pa potrjujeta ugotovitve domala vseh dosedanjih raziskav o položaju priseljencev in njihovih kultur v sloveniji:» - Dokler bo odnos slovenske države do priseljencev in njihovih politinih, ver­skih in kulturnih priakovanj tak, kot je, in dokler se bodo priseljenci poutili nesprejete ali le napol sprejete v svoji ožji okolici, v šolah in na delovnih mestih, v širši slovenski družbi pa v vseh pogledih odrinjeni na rob, je paradoksalno govoriti o aktualnem uresnievanju kakršnekoli (enakopravne, dvosmerne) integracije priseljencev v Sloveniji. - Dokler obstaja v slovenski javnosti predvsem stereotipna, popaena, negativna predstava o priseljencih, k emur pogosto prispevajo tudi slovenski mediji, bodo priseljenci – tako v popisih prebivalstva kot tudi v vsakdanjem življenju – še naprej v veliki meri prisiljeni zatajevati svojo etnino in kulturno identiteto. vzajemna vzronost med politinim, socialno-ekonomskim, jezikovnim in kulturnim položajem (ne samo priseljencev) je že lep as splošno priznano dej­stvo, ki ga tudi najsodobnejše empirine raziskave vedno znova potrjujejo (npr. Golash-Boza : –).Ľ na kakšne naine torej vplivata politini in social-no-ekonomski status priseljencev na njihov jezikovni in kulturni položaj, si najbrž ni težko predstavljati. na eni strani ima kulturna dejavnost s slabšo ekonomsko osnovo manjše možnosti za preživetje in polnokrvni nadaljnji razvoj, kot pa jih ima kulturna dejavnost z boljšo ekonomsko osnovo. na drugi strani pa kvalitetni priseljenski ustvarjalci v novi domovini ne morejo dosei zasluženega ugleda, e jih nacionalni mediji ignorirajo, njihove etnine skupnosti pa nimajo sredstev za tako mone lastne medije, da bi bili odmevni na nacionalni ravni. » Delna bibliografija tovrstnih raziskav je objavljena v komac in Medvešek : –. Ľ v nekoliko drugani zvezi opozarja na omenjeno soodvisnost tudi Meta Grosman (: ): »nobenega dvoma pa ni o tem, da prevlada nekega jezika in njegovega kulturnega vpliva terja veliko gospodarsko, politino in vojaško mo, brez katere se ne more medna­ rodno širiti in uveljavljati (Crystal : ; Graddol ). v navezi s to mojo uporaba doloenega jezika lahko postane orodje širjenja in uveljavljanja moi (Phillipson ), še zlasti kulturnih vplivov.« Ć težje pa si predstavljamo, kako deluje omenjena vzronost v obratni smeri, namre, kako vplivata jezikovni in kulturni položaj priseljencev na njihov socialno­ekonomski status. nizka stopnja jezikovne in kulturne integracije priseljencev, tj. nizka stopnja sprejetosti njihovih jezikov, kulturnih tradicij in vrednot v širši družbi, pomaga ohranjati ksenofobni odnos pripadnikov veinske družbe do priseljencev. ksenofobni odnos pa seveda vpliva na socialno-ekonomski položaj priseljencev, saj se tak odnos – po izkušnjah priseljencev – kaže tudi pri njihovih možnostih v okviru šolanja, zaposlovanja in poklicnega napredovanja. v tem krogu dejavnikov in uinkov torej igrajo kljuno vlogo, poleg samih priseljencev in stopnje organizi­ranosti njihovih skupnosti, predvsem slovenska država in nacionalni mediji. Država lahko odigra svojo vlogo z ustreznejšo finanno in strokovno podporo, mediji pa z vejim zanimanjem za kulturni prispevek priseljencev v zakladnico slovenske nacionalne kulture, kar bi hkrati predstavljalo vejo javno promocijo priseljenskih kulturnih dejavnosti, dosežkov in vrednot v slovenskem prostoru. * spodbujanje in podpiranje etninih kulturnih dejavnosti, pa tudi tradicij, vrednot in naina življenja v državah sprejema je vsekakor nujno, saj omogoa razvoj teh kultur tudi zunaj meja njihovih matinih dežel. Da pa bi te etnine kulture lahko na enakopraven nain tvorile skupno mnogoetnino kulturo dežele sprejema, morajo biti dostopne vsem njenim pripadnikom. zato naj države sprejema med drugim bolj podprejo tudi prevajanje priseljenskih (in drugih manjšinskih) literarnih del v jezik svojega veinskega naroda in njihovo objavljanje v svojih osrednjih kulturnih medijih. zaradi nepoznavanja in nerazumevanja mentalitet pripadnikov drugih jezikov je jezikovna diferenciacija namre še vedno pogost povod za stigmatizacijo in zavraanje kulturno druganih sodržavljanov. Brez medsebojne jezikovne pre­hodnosti v skupnem vekulturnem prostoru posamezne etnine kulture ne morejo razviti ustreznega medsebojnega razumevanja ter izmenjave etinih, kulturnih in socialnih vrednot. Meta Grosman (: ) razmišlja podobno: književni prevodi že od nekdaj ponujajo bralcem možnost spoznavanja loveške izkušnje zunaj meja lastnega jezika in jim tako posredujejo izziv strpnosti do drugega in druganega ter spodbudo k odprtosti duha, odstirajo pa jim tudi nove in drugane možnosti ubesedovanja loveškega izkustva in pogovora o njem. ta izziv besedil iz drugih/tujih kultur pa lahko pride do svojega polnega izraza samo, e ga sprejmemo in razumemo kot medkulturni stik, v katerem sestavine druganosti in tujosti priznavamo in spoznavamo na temelju lastne kulture. šele pri tako kritinem branju besedilo lahko ugle­damo z vsemi njegovimi kulturno pogojenimi posebnostmi, s sestavinami druganih konceptualizacij realnosti in druganih življenjskih izkušenj, brez sicer samodejne asimilacije te druganosti na lastno kulturo. tako branje omogoa osebnostno bogatenje in širjenje obzorij z novimi/neznanimi pogledi na loveške možnosti, ki lahko sproža tudi nemir in neprijetna vprašanja o lastni kulturi. Prevedena literatura po even-zoharju (, po Dovi : ) v danem sistemu najpogosteje zasede obrobno mesto. osrednje mesto zasede le, kadar gre za mlado literaturo, ki še ni povsem razvita, ali za literaturo, ki ima znotraj neke druge literature periferno oziroma manjšinsko pozicijo, ali pa tedaj, ko je literatura danega sistema šibka zaradi lastnih kriz. v tem primeru prevodna literatura zasede osrednje mesto kot nosilka inovacije. nasprotno v primeru, da prevodna literatura zasede mesto v periferiji danega sistema, obiajno sledi že uveljavljenim normam v polisistemu in postane – paradoksalno – konservativni dejavnik brez pozitivnih korelacij z originalnim ustvarjanjem. šele ko bomo dodobra seznanjeni z vsebinami in oblikami vsega, kar lahko izrazijo naši nacionalni sojeziki in kar lahko posredujejo tradicije naših nacional­nih sokultur, bomo – ne le naelno, temve tudi v vsakdanjem odnosu – sposobni enakega spoštovanja do pripadnikov vseh jezikov in kultur v naši skupni kulturi. le na tak nain lahko pripadniki mnogoetninih družb v resnici spoznamo, s kom pravzaprav živimo, s kom si delimo skupno domovino, kakšni kreativni vzgibi, stiske in motivacije ustvarjajo našo že zdaj kar tesno prepleteno skupno kulturo, v kateri pa je še vse preve nepotrebnih miselnih, ustvenih, politinih in administrativnih pregrad in zaprek. šele na ravni ustreznih medsebojnih odnosov v okviru nacionalne kulture se lahko vzpostavijo pogoji za enakopravno sožitje posameznih etninih sokultur v deželi. e njena suverenost ni ogrožena, lahko posamezna kultura sprejema konstruktivne pobude iz svojih domaih sokultur in to sprejemanje doživlja kot lastno obogatitev, ne pa kot »onesnaževanje« s »tujimi« kulturnimi prvinami. ksenofobija je strah pred tujim, neznanim. tudi pred tistim neznanim, ki je že zdavnaj postalo del našega življenja in nezavedno tudi nas samih. ko spoznamo svoj neznani sestavni del, ko tuje ni ve tuje, ampak postane naše tudi na zavedni ravni, odpade tudi strah. In e bomo, kot sem v tej knjigi že poudarila, naposled razumeli, da mobilnost in spreminjajoa se narodnostna in jezikovna struktura pripadnikov neke kulture te kulture ne ogrožata in da sprejemanje novih kulturnih prvin ne siromaši posamezne kulture, temve jo znotraj neprekinjenega preobliko­vanja svetovne etnine in jezikovne sestave le posodablja in s tem v danem trenutku tudi krepi, bosta odpadla tudi naše nezaupanje in obrambna agresivnost. takšno stališe predstavlja le zrcalno plat naših prizadevanj, da bi tudi druge priseljenske dežele spoznavale in sprejemale slovensko zdomsko kulturo in z njo slovenske kul­turne vrednote in tradicije na enak nain, kot naj bi slovenci v matinem prostoru spoznavali in sprejemali kulture svojih priseljencev. Menim, da je loena obravnava odnosa matinega naroda do kulturnih sadov, ki nastajajo v njegovi diaspori, na eni strani, na drugi strani pa odnosa istega ve-inskega naroda do kulturnih sadov priznanih in nepriznanih manjšin, ki živijo in ľ ustvarjajo znotraj njegovih nacionalnih meja, tvegana, saj se pri loeni obravnavi teh odnosov vse prepogosto oblikujejo dvojna merila. kakor hitro pa se slovenci skušamo hkrati postaviti v obe zrcalni vlogi, ki ju prevzemamo kot izseljenski in priseljenski narod, se nam odpre jasnejši pogled na množico zavednih in nezavednih izkljuevanj te ali one skupine iz nacionalnega kulturnega polisistema. nihe ne priakuje, da bi priseljenski književniki v sloveniji pisali samo še v slovenšini. In e pišejo v materinšini, ali nas njihovo delo, ki nastaja v naši sku­pni domovini, ne zanima? Podatek o tem, koliko priseljenskih del objavimo letno v slovenskem prevodu v osrednjih slovenskih kulturnih revijah in pri osrednjih slovenskih kulturnih založbah, je zaskrbljujo. Multikulturna nacionalna zavest slovencev v matinem prostoru se je komaj zaela razvijati, isto pa velja tudi za multikulturno zavest slovenske »literarne institucije«. Prav tako zgovoren je tudi odgovor na vprašanje, koliko tujejezinih del naših izseljenskih avtorjev objavimo letno v slovenskem prevodu. e se nam zdi verjetno, da bo v slovenšini napisano delo priseljenskega avtorja v sloveniji odmevalo tudi v njegovi matini domovini in da ga bodo tamkaj želeli brati tudi v avtorjevem matinem jeziku, bodimo odprtejši tudi za integracijo tujejezinih del slovenskih zdomskih književnikov v našo ma-tino kulturo. osrednje slovenske literarne revije bi lahko uvedle posebne rubrike za prevode tujejezinih del izseljenskih in priseljenskih avtorjev, podobno kot jih imajo za tuje avtorje. katera od vejih osrednjih slovenskih založb pa bi lahko po vzoru Cunjakove emonice in Mariborske literarne družbe zaela izdajati posebno zbirko del tujejezinih izseljenskih in priseljenskih piscev v slovenskem prevodu. Pomemben korak na tej poti je priznanje dejstva, da je vsaka izseljenska književnost, ne glede na to, ali je objavljena v materinšini ali v veinskem jeziku nove domovine, vsaj dvonacionalna.˝ zato v vsakem primeru in ne glede na jezik sodi v kulturno zakladnico vsaj dveh narodov. Matini narodi naj ne zanemarjajo velikega narodnega pomena, ki ga imajo v tujih jezikih objavljena literarna dela njihovih izseljenskih piscev, saj tudi ta dela pomembno prispevajo k mednarodnemu prodoru njihovih matinih kultur in tradicij. z vrednotenjem in prevajanjem teh del v matini jezik ter z njihovo integracijo v matino književnost in kulturo se krepijo vezi med nosilci narodove kulture znotraj in zunaj njenih teritorialnih in jezikovnih meja, s imer se krepi in bogati tudi sama narodova kultura. na drugi strani pa bodo tudi dežele sprejema zares absorbirale vse svoje priseljenske kul­ture v svojo skupno kulturo šele tedaj, ko jim bodo ne le omogoile enakopraven razvoj v materinšini, temve jih bodo z vrednotenjem in prevajanjem v mnogo vejem obsegu kot doslej sprejele tudi v svoje veinske jezike – jezike univerzalne komunikacije v posameznem nacionalnem multikulturnem prostoru. tako kot znotraj sodobnega pojma narod vse bolj bledijo etnine meje, tako tudi znotraj sodobnih pojmov narodova (nacionalna) kultura in literatura vse bolj bledijo nekdaj odloilne jezikovne lonice. ta proces pa v nobenem pogledu ne ˝ Pri avtorjih, ki so se z manjšinskih etninih ozemelj priselili v tretjo deželo, lahko verjetno išemo ponotranjene kulturne prvine vsaj treh razlinih kulturnih sidriš. ogroža nacionalnih jezikov, književnosti in kultur, temve jim – ravno nasprotno – le odpira vrata v nove življenjske prostore in oblike. ko govorimo o razpoznavnosti slovenije, imejmo torej pred omi mnogo­etnino, vekulturno in vejezikovno slovenijo, torej takšno, kakršna je. naj bosta njena notranja, identifikacijska razpoznavnost in njena zunanja, mednarodna razpoznavnost v njenem sprejemanju, ne pa zavraanju svoje etnine, jezikovne in kulturne pestrosti. Ŕ MultICultuRal slovenIa: tHe PosItIon oF MIGRant lIteRatuRe anD CultuRe In slovenIa (suMMaRY) the first part of the book includes – following the introductory data – a brief overview of the most important slovenian émigré writers and then touches upon the main issues of slovenian émigré literature: its scope, quality and language, and its level of integration into slovenian national literature and culture. In the first decades after the second World War, the cultural and political conditions in slovenia served to prevent rather than encourage the integration of emigrant literature into the cultural arena of the mother country. In the seventies, slightly more opportunities were opened up to start this process, which until ş remained within the framework of individual scientific and research interest, personal contacts with expatriate writers and occasional expatriate literary publications in individual slovenian literary magazines or at individual book publishers in slovenia. after slovenian independence (), the attitude towards the neglected creative figures in the slovenian diaspora changed radically. the inclusion of slovenian émigré literature became one of the recognizable characteristics of the modern slovenian culture on offer within slovenia proper. the writing of slovenian emigrants has been enriching slovenian literature with new and different literary impulses, themes and points of view. through their artistic efforts in the slovenian language, emigrant writers are a spiritual and cultural link for the mother country with the world and the world with the mother country. this of course also applies to the younger emigrant generations, who for the most part are writing in foreign languages. through original works written in their native language, emigrant writers bring to slovenian literature their intimate experience of the foreign land that has become their home. on the other hand, those who write in the language of their new country and whose works have become constituent parts of the literature of other nations, bring to foreign literature the elements of slovenian literary and cultural traditions. the proportion of writers of slovenian descent born within emigrant com­munities has grown in recent times, and almost every year some new name joins their ranks. Yet since their ties to the emigrant community and also to slovenia are increasingly tenuous, it is getting more and more difficult to trace entirely the path by which these writers in foreign languages are transferring the slovenian literary tradition, mentality, spiritual values and other characteristics to the foreign culture. Currently it is already less than half of the slovenian emigrant literature that is being published in slovenian. this means that the proportion of work being published in the majority language of the receiving countries is growing, despite the fact that just before independence in slovenia opened up its main magazines and publishing houses to publish emigrant work written in slovenian. the mission of most of the emigrant writers of the second and third generations is being orientated increasingly away from strengthening the slovenian ethnic identity among emigrants and towards enriching the cultural treasury of their multicultural home country with cultural elements of the people to which their ethnic roots are linked. In order to get a foothold in the majority culture and gain the widest possible readership, some first-generation émigré writers – like most of the second-genera­tion emigrants – have renounced writing in their mother tongue and have devoted themselves entirely (and some very successfully) to writing in the majority langua­ge. those who became bilingual writers have chosen a more difficult path. In the majority language, owing to poorer personal connections with the main publishers and editors, many have found it harder to get published than their fellow writers from the majority national group. the most enterprising ones have set up their own literary magazines or even their own publishing companies in the new country (Detela, Dolenc, Pribac). and if their publications produced by these companies were sufficiently well received, they then found it easier to break into the main cultural media of their new country. Yet owing to their monolingualism, a certain number of high-quality emigrant writers remain accessible only to members of their native people/language. their literary work, which is hardly ever translated into the languages of their new homelands, actually represents a characteristic and very important, albeit isolated and unintegrated part of the diverse culture in a multiethnic country that has accepted them into its economic, political and legal system, but not into its culture. the sudden “return” of expatriate literature to the mother country is evident particularly in three areas: in the arts, in literary science and in education. a clearer picture of the radically accelerated tempo and the dramatically increased dimensi­ons of this process since is afforded by the most telling data. In the first eight years of the past decade alone, more emigrant books of literature were produced in slovenia than in all previous periods together – since , that is, when the first book by an émigré author (i.e. Pirc ) was published in slovenia. Moreover, of the eight publications in slovenia to date of group anthologies of expatriate poetry and prose, only the first was published in the eighties and the last after , while the remaining six were published in the condensed period of –. a similarly radical change can be observed within slovenian literary science. the first comprehensive overview of this literature was published in ljubljana in (Žitnik and Gluši ), while emigrant literature enjoyed greater inclusion in the Cankarjeva založba lexicon Slovenska književnost and in Pregled književnosti V: Slovenska književnost . stoletja by andrijan lah in , and in the main literary  history review of the recent period, Slovenska književnost III (Poganik et al. ) only in . In these books emigrant literature is presented much more thoroughly than in all previous books on slovenian literary history. the number of domestic researchers of expatriate literature and the number of their monographs, procee­dings and other publications in this field rose dramatically in the first half of the nineties, and the same period saw an equally marked increase in the number of cultural magazines in slovenia showing a distinct interest in emigrant literature. In schools, emigrant literature was rarely mentioned before the turn of the mil­lennium, except at the university level. even nowadays, primary school syllabuses for slovenian studies include no discussion at all of emigrant literature, although its inclusion in the fundamental works of slovenian literary history serves to fulfil the basic condition for its integration into both primary and secondary school syl­labuses. Yet even in secondary school textbooks and reading matter for the study of slovenian literature, slovenian emigrant literature is sadly still not represented with sufficient balance. Here, for comparison, the main slovenian writers from auto-chthonous minorities in neighbouring countries have been relatively well presented at least since the beginning of the s, while in the more extensive selection of secondary school readers, textbooks, work folders and reading lists for compulsory and additional home reading assignments there were no emigrant authors at all in the past century – except in the previously mentioned review by andrijan lah of , which is not one of the confirmed secondary school textbooks, however. an attempt to compensate for this lack is the relatively recently produced textbook for the th (final) year of grammar schools and four-year professional schools, Branja  (ambrož et al. ). apart from this, slovenian secondary school students can familiarize themselves with a brief overview of emigrant literature by means of a video on the preservation of slovenian in neighbouring countries and among emigrant communities, and this is a component part of the textbook set Na pragu besedila () for third-year secondary students. the issue of more integrated involvement of expatriate literature in the study of slovenian literature has for the moment been left entirely to the interest and resourcefulness of the individual teacher. at the university of ljubljana, some of the literary works by slovenian emigrant authors are included in the under- or post-graduate study pro­gram at some of the departments of the Faculty of arts. at the university of nova Gorica, slovenian émigré literature has been included in certain post-graduate study programs as well. * the second part of the book offers an analysis of thematic and literary-aesthetic characteristics of the literary work written by the more or less established immigrant authors in slovenia (apart from josip osti, the most prominent among them, the names belonging to this small group are, for example, erica johnson Debeljak, Ismet Bekri, ana Ristovi, lidija Dimkovska, jordan stavrov, ana lasi, Žanina Mirevska and stanislava Chrobáková Repar) and by some of the less recognised immigrant authors (Rade vukovac, nebojša Ignjatovi, vladimir veki, ljuben Dimkaroski). the typical feature of their poetry, prose, drama and essays is the question of identity and its structure, which is tackled in their work directly or through literary characters. all of the authors seem to ask themselves questions about their being foreign, different, about their intercultural status. each author meets literary-aesthetic expectations of slovenian readership to a different degree, and more or less fits in the literary socialization of slovenian readers, least of all those who write predominantly patriotic literature, dedicated to their original homeland. josip osti writes in slovenian language and is con­sequently the only one among the analyzed authors who has been recognized as a slovenian author. all the others are still faced with the language as the major slovenian ideological barrier, which determines whether a writer is a slovenian author or a foreign one. this, however, is what practical and theoretical benefits of the authors and their literary integration are dependant on. only a small percentage of approximately immigrant writers living in slovenia have won recognition in contemporary slovenian culture, which is to say that their works have been published by major slovenian literary magazines and publishing houses, they have participated in central literary events and have been active in key slovenian literary movements. the rest of them (about per cent) publish their works mainly in a magazine called Paralele and attend a festival called Sosed tvojega brega. even though the purpose of the Paralele magazine and the Sosed tvojega brega festival is to promote interculturality, slovenians in general have accepted the authors participating in either the magazine or the festival with nothing but tolerance, showing no intercultural consciousness, which is essential if we want to prevent such activities from falling into paracultural and from merely representing the tolerance threshold of a culture. the status of the immigrant literature and its place in slovenian cultural con­sciousness is hardly noticeable within the entire cultural system of slovenia, and is therefore in need of radical changes that should take place in slovenian literary institutions and media. these changes should include a loosening of the strict delimitation of slovenian national literature now determined solely by language, a clear delimitation between the assimilation and the integration of immigrant literature, and finally – a more vital and certainly a more equal integration of the immigrant authors in multicultural slovenia. * In the third part of the book, partial results of the Questionnaire on the cultural position of the immigrants and their descendants in slovenia are resumed. the questionnaire was carried out within the research project Literary and cultural Ä image of the immigrants in Slovenia (july – june ) by eleven volunteers – students of the Faculty of arts in ljubljana – in slovenian towns with various concentration of first-generation immigrants. Pointed out are those answers to the questionnaire that deal with the factors influencing the cultural position of the immigrants in slovenia, and with the indicators revealing that position. one of the themes in this book is the factors observed in slovenian society that stimulate the immigrants’ expressing or concealing their ethnic and cultural identity. In the census, the share of those who did not state slovenian ethnicity was per cent. approximately per cent of the population marked the answer “unknown ethnicity”, were ethnically undetermined, or did not answer. only . per cent of the population stated one of the ethnicities relating to other parts of former Yugoslavia, whereas all the other non-slovenian ethnicities together, in­cluding the so-called “autochthonous” minorities, constituted less than one per cent of the population. the immigrants from other parts of former Yugoslavia represent per cent of all first-generation immigrants now living in slovenia. the serbs, the Croats, the Bosniaks, the Muslims and the Bosnians represent the largest groups of immigrants in slovenia. a comparison between immigration and ethnicity statistics based on the census results, combined with the results of several local investigations, show that in the census not only a vast majority of second-generation but also a considerable part of first-generation immigrants stated slovenian ethnicity. the stereotypes about the immigrants in slovenia and on how they imperil ethnic slovenians, their survival (immigrants are believed to be taking off their jobs), security (immigrants are believed to be responsible for the majority of cri­minal offences in slovenia), culture, language, etc., are indirectly indicators and directly factors of social-economic, political and cultural position of the immi­grants. thus, a special chapter of the third part of the book discusses this group of factors. summarized are the opinions of the interviewed on their equality in the field of politics, religious life and education, including two sections on frequently self-evident social, cultural and language subordination of the immigrants, and on what slovenians think of their own ethnic intolerance. other sections discuss the language knowledge of the immigrants, their reading habits, and their practi­cing of cultural traditions. special emphasis is on the existing possibilities for the development and assertion of ethnic cultural activities in the broader slovenian society, and on the question of actual possibilities of the socially and economically underprivileged members of immigrant communities for any kind of participation in the field of culture. Parts of the abovementioned fieldwork, as stated before, were focused on the questions of in what measure the immigrants from other parts of former Yugoslavia feel accepted and equal in slovenia, and how often, in what circumstances and for what reason they may tend to conceal their ethnic/cultural identity. the share of those who often feel compelled to conceal their ethnic/cultural identity is ama-zing. the answers to the question “in what circumstances” were: “among ethnic slovenians”, “in job interviews”, or for example, “luckily I look like a slovenian, so I never have to mention my ethnicity.” one of the reasons turned out to be their fear of the disadvantages of being non-slovenian in slovenia. this fear generates either from one’s own or somebody else’s experience. We must realise that the census took place at the moment when slovenian xenophobia was reaching one of its peaks. less than a year later, many immigrants, e.g. in the city of Celje, even felt it safer to remove their names from their doors because there had been acts of violence against them or against their compatriot neighbours. those who have experienced or witnessed any kind of disadvantage of being non-slovenian in slovenia are suspicious of expressing their ethnic origin, let alone their intimate feeling of ethnic identity, particularly in printed questionnaires and forms. they believe that if there were any obvious or written evidence of their ethnicity, it could be used against them. We wanted to find out whether – besides a degrading attitude felt in the immi­grants’ closer milieu and besides their marginalized position in society at large – a discriminatory attitude could also be observed in the slovenian state and its institu­tions, and/or in some public institutions. the answer was affirmative: a considerable share of the Ă interrogated immigrants have experienced or observed some sort of ethnic maltreatment in state offices or public institutions. Many immigrants have experienced some sort of legal maltreatment that has never been reported on in the media. For example, after several decades of their lives in slovenia, a number of the immigrants from former Yugoslav republics went through a regular bureaucratic war that took up to two years before they were finally naturalised. the immigrants are afraid they would be among the first ones to lose their jobs in case of a labour cut; and many know the feeling of being the usual public scapegoat in unresolved criminal acts or delinquencies. For them, to be what they are is risky at school, at work and in most public places. kobolt (: –) summarizes similar results of her own enquiry: “those [immigrants] who openly showed or stressed their attachment to their native homeland and its cultural tradition had more negative experiences with their superiors and co-workers.” on the basis of the questionnaire results presented in this book, two reliable conclusions confirming also the findings of most of other recent studies on the status of the immigrants and their cultures in slovenia can be formulated: . as long as the slovenian state does not change its attitude towards the immigrants and their political, religious and cultural expectations, and as long as the immigrants are contemned at school, at work, in most places outside their homes, and driven to the edge of society in almost every aspect, it is paradoxical to speak about present implementation of any kind of integration of the immigrants in slovenia, based upon the principle of equality. . as long as the image of the immigrants that prevails in slovenian public perception remains as stereotypical, distorted and negative as it is, which is partly Ć due to the mainstream media, the immigrants will feel unsafe or unwelcome not only to state their truly felt ethnicity in census forms but also to express their ethnic and cultural identity in everyday life. * the last part of the book explores the conditions that are required for a fully deve­loped cultural and artistic activity (production, consumption and reception) going on within or in vital connection with the immigrant community. Drawing on the experience of slovenian emigrant communities in other european countries, austra­lia, argentina, Canada, the united states, africa and the arabian Peninsula, and the experience of the largest immigrant communities in slovenia, the most evident sets of factors that have been found relevant in terms of shaping those conditions in the case of the abovementioned communities are summarized. Relying on an information grid extracted from a most diverse selection of sources, the author attempted to point to some relevant aspects that have been largely neglected in the field of cultural historiography. emigrants of the same ethnicity living in different countries or different periods and even immigrants of the same ethnicity in different cultural environments of the same country (or in the same cultural environment of a country but in a different phase of immigration) experience very different conditions for the development of cultural life of their community. the sets of factors determining these conditions that have turned out to be relevant both in the case of slovenian emigrants and in the case of the immigrants in slovenia are the following: - mode of existence of the immigrant community; - compactness and coherence of the immigrant community; - socio-economic structure of the immigrant community; - educational structure of the immigrant community; - ideological polarization of the immigrant community; - inter-group compatibility of social norms, values and way of life of the immigrant community (degree of intercultural similarities and dissimilarities); - position of the ethnicity and cultural background of the immigrant community in the (local, regional, national, global) ethnic and cultural hierarchy; - degree of integration of the community’s cultural activity and achievements in the cultural context of the new homeland; - degree of integration of the community’s cultural activity and achievements in the cultural context of the mother country. In the last part of the book, questions relating to literary bilingualism are also discussed. Considered are slovenian émigré writers in several countries in which very different policies of multiculturalism and integration have been implemented. as the questions of literary monolingualism and bilingualism also raise the question of the integration of foreign-language works by slovenian émigré authors (as well as by the immigrant authors living in slovenia) into the corpus of slovenian national literature, the concluding chapters continue to problematize the concept of a single “national language” as the demarcation line between national literatures. In the conclusion, the findings on the structure of national literature and “national cul­ture” in regard to ethnicity, language, and geographical dispersion of its authors/ members argued for throughout the book, are summarized. In a multiethnic country, “national culture” (in the sense of the cultural-arti­stic treasury of a nation) exists on several levels, but basically on two: the level of individual authentic ethnic cultures and the level of the complex common culture. the latter cannot exist if cultural policy does not guarantee all kinds of passage – including linguistic – among the co-cultures that constitute it. state organizational and financial incentives for the translation of literary works from minority languages into the language(s) of shared communication (usually the dominant language) are therefore an essential condition for the existence of an integral common culture. this kind of accessibility is the only way for members of multiethnic societies to really appreciate who they are living with and with whom they share a common homeland, and to see what kind of creative impulses, needs, and motivations form their already quite tightly interwoven common culture, which is, however, still subject to unnecessary mental, emotional, political, and administrative barriers and fences. the conditions for the equal coexistence of ethnic co-cultures in a country can only be met if adequate mutual relationships exist on the level of the common culture. the majority language in slovenia is in no respect under threat if – as many other nations have done – the slovenians too appropriately expand their concept of “slovenianhood” (and with it the concept of national culture, national arts, na­tional literature and national identity) and align it with the polyvalent linguistic and cultural relations in modern slovenian society, which are the consequence of the members of this society departing abroad and of its former and new members returning or arriving from abroad. the geographic mobility and changing ethnic and language structure of those who belong to slovenian culture does not serve to impoverish that culture. Indeed within the continuous transformation of the world's ethnic and linguistic composition it merely updates slovenian culture and in this way at a given moment even strengthens it. therefore, when we try to identify distinguishable features of slovenia, let us bear in mind that slovenia is a multiethnic, multicultural and multilingual country. the inner, self-recognizing identification of slovenia and its broader, international identification should be firmly based upon the acceptance rather than denial of slovenia’s ethnic, lingual and cultural diversity. ľ Izvleek In kljune BeseDe Izvleek Prvi del knjige obravnava položaj slovenske izseljenske književnosti in njeno mesto v okviru slovenske nacionalne kulture. v drugem delu so predstavljeni najrazpo­znavnejši priseljenski pisci v sloveniji in njihov položaj v kulturnem kontekstu nove domovine. tretji del je posveen širši obravnavi položaja priseljencev v sloveniji, stopnje njihove (kulturne, socialno-ekonomske, politine) integracije, stopnje nji-hove enakopravnosti na podroju ohranjanja in izražanja etnine/kulturne iden­titete ter uveljavljanja njihovih kulturno-umetniških dejavnosti in dosežkov v širši slovenski družbi. v zadnjem delu so težiša obravnave na dejavnikih, ki vplivajo na kulturno življenje priseljenske skupnosti kot take, pa tudi na vprašanjih literarne dvojezinosti izseljenskih/priseljenskih piscev ter problemu togega zamejevanja nacionalne književnosti z enim samim »nacionalnim jezikom«. zadnje poglavje ponuja teoretski koncept koncentrine paradigme nacionalne književnosti, ki vkljuuje tudi doloene segmente tujejezine literarne produkcije. kljune besede slovenska književnost, slovenska kultura, vekulturnost, medkulturna zavest, slovenska izseljenska književnost, priseljenci v sloveniji, priseljenski pisatelji, integracija priseljencev, stereotipi o priseljencih, kulturna enakopravnost, etnina diskriminacija, kulturna marginalizacija. aBstRaCt anD keY WoRDs abstract the first part of the book discusses the position of slovenian émigré literature and its place in the framework of slovenian national literature and culture. In the second part, the most significant immigrant writers in slovenia are presented, and their position in the cultural context of slovenia is analyzed. the third part comprises a broader examination of the immigrants’ position in slovenia, their (cultural, socio-economic, political) integration, and the level of their equality regarding the status of their cultural-artistic activities and their affirmation in broader slovenian society. the last part of the book focuses on the factors influencing cultural life of the immigrant community as such. this is followed by a chapter on literary bilin­gualism among emigrant/immigrant writers. the concluding chapters continue to problematize the concept of a single “national language” as the demarcation line between national literatures. a theoretical concept of a “concentric paradigm of national literature”, which includes certain segments of foreign-language literary production, is introduced. key words slovenian literature, slovenian culture, multiculturality, intercultural awareness, slovenian émigré literature, immigrants in slovenia, immigrant writers, integration of immigrants, stereotypes on immigrants, cultural equality, ethnic discrimination, cultural marginalization. Ŕ vIRI In lIteRatuRa tIskane oBjave adami, louis (). Kriza v Ameriki (prev. anton Debeljak). ljubljana: tiskovna zadruga. ambrož, Darinka, et al. (). Branja . ljubljana: Dzs. anderson, Benedict (). Imagined Communities (revidirana izdaja). new York: verso. avsenik nabergoj, Irena (). Hrepenenje po domovini v poeziji slovenskih avtoric v zdomstvu. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Bajec, jože (). Slovensko izseljensko asopisje á–á. ljubljana: slovenska izseljenska matica. Balažic Bulc, tatjana (). jezikovni prenos pri uenju sorodnih jezikov (na primeru slovenšine in srbohrvašine). Jezik in slovstvo, letn. , št. –, str. –. Bender, Henning (). Discussion. v: Henning Bender et al., Press and emi­gration: Roundtable Discussion. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Berger, Peter, in luckmann, thomas (). Modernost, pluralizem in kriza smisla. ljubljana: nova revija. Berleant, arnold (). The Aesthetic Field: A Phenomenology of Aesthetic Experience. Illinois: Charles s. thomas. Bešter, Romana (). ekonomska integracija priseljencev z obmoja nekdanje jugoslavije in njihovih potomcev v sloveniji. Percepcije slovenske integracijske politike: Zakljuno poroilo (ur. Miran komac in Mojca Medvešek). ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, str. –. Bevc, Milena, in Prevolnik-Rupel, valentina (). Meddržavne selitve prebivalcev slovenije ter obseg emigrantov in tujcev v sloveniji – devetdeseta leta. Dve domovini / Two Homelands, št. –, str. –. Biti, vladimir (). Identiteta. Primerjalna književnost, št. , str. –. Bonšek, uroš (). »ker e ne znaš slovenskega jezika, je kot da ne bi bil slove­nec«: vloga slovenskega jezika pri oblikovanju etnine identitete pri tretji in etrti generaciji slovenskih politinih emigrantov v argentini. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Bourdieu, Pierre (). The Rules of Art: Genesis and Structure of the Literary Field. stanford: stanford university Press. Brecelj, aleš (). slovenski etnini tisk v argentini do druge svetovne vojne. Dve domovini / Two Homelands, št. –, str. –. Brezigar, sara (). Pojavi etnine diskriminacije v javni upravi, vojski in po­liciji v Republiki sloveniji. Percepcije slovenske integracijske politike: »uskoško« prebivalstvo v Beli krajini, etnina diskriminacija v delovnem okolju, izseljevanje in povratništvo Slovencev: Zakljuno poroilo (ur. Miran komac in Mojca Medvešek). ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, str. –. Brgo, Milena (). Opisna bibliografija slovenskega tiska v Avstraliji. Melbourne. Cakirerk, Rana (). Workshop on common european migration policy, katholi-eke universiteit leuven, – november, . Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Cary, joyce (). Art and Reality. new York: Doubleday. Christian, Henry a. (). Louis Adamic: A Checklist. kent, ohio: the kent state university Press. Christian, Henry a., ur. (). Izbrana pisma Louisa Adamia (prev jerneja Petri). ljubljana: Cankarjeva založba. Corsellis, john (). the slovene political emigration –. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Crystal, David (). English as Global Language. Cambridge: Cambridge univer­sity Press. ebulj sajko, Breda (). Med sreo in svobodo. ljubljana: samozaložba. ebulj sajko, Breda (). Etnologija in izseljenstvo: Slovenci po svetu kot predmet etnoloških raziskav v letih á–áá. ljubljana: slovensko etnološko društvo. ebulj sajko, Breda (). Razpotja izseljencev. ljubljana: založba zRC. erne, janez (). oris kulturnega dela slovencev v Canberri. Zbornik avstralskih Slovencev á. sydney: saluk, str. –. opi, špelca, in Redakcija enciklopedije slovenije (). likovna umetnost. Enciklopedija Slovenije, . zvezek. ljubljana: Mladinska knjiga, str. –. opi, vesna, in tomc, Gregor (). Nacionalno poroilo o kulturni politiki Slovenije. ljubljana: Ministrstvo za kulturo Republike slovenije. urin Radovi, suzana (). analiza stanja na podroju kulturnih dejavnosti narodnih skupnosti, romske skupnosti, drugih manjšinskih skupnosti in prise-ljencev. Analiza stanja na podrojih kulture in predlog prednostnih ciljev (ur. uroš Grilc). ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Dostopno tudi preko: http://www. culture.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/zakonodaja/ analiza_stanja/.pdf (. . ). Debeljak, aleš (). koncentrini krogi identitet. Evropske pisave: Kaj je evropskega v evropskih literaturah? (ur. ursula keller in Ilma Rakusa). ljubljana: aristej, str. – . Dedi, jasminka, jaluši, vlasta, in zorn, jelka (). Izbrisani: Organizirana ne­dolžnost in politike izkljuevanja. ljubljana: Mirovni inštitut. Dekleva, Bojan, in Razpotnik, špela, ur. (). efurji so bili rojeni tu: Življenje  mladih priseljencev druge generacije v Ljubljani. ljubljana: Pedagoška fakulteta; Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Deleuze, Gilles, in Guattari, Felix (). Kafka (prev. vera trohaj). ljubljana: luD literatura. Detela, lev (a). Povojna slovenska zdomska književnost v evropi. Slovenska izseljenska književnost : Evropa, Avstralija, Azija (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –, –. Detela, lev (b). Dva slovenska besedna umetnika v aziji. Slovenska izseljenska književnost : Evropa, Avstralija, Azija (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. Detela, lev (). Pet desetletij slovenske zdomske kulturne revije Meddobje. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Dimkovska, lidija (). književnost priseljencev v sloveniji – njene znailnosti in položaj v slovenski kulturi. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Dimkovska, lidija (). literarne objave ne-elitnih priseljenskih pisateljev v reviji Paralele – znailnosti in položaj v slovenski kulturi. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Dolinar, Darko, in juvan, Marko, ur. (). Kako pisati literarno zgodovino danes?. ljubljana: znanstvenoraziskovalni center sazu. Dovi, Marijan (). literarni polisistem in mehanizmi medkulturnih stikov. Jezik in slovstvo, letn. , št. , str. –. Drljepan, jure (). Bogastvo razlinosti. Paralele . ljubljana: javni sklad Re-publike slovenije za kulturne dejavnosti, str. . Drnovšek, Marjan (). »zgodovina izseljencev ni zgodovina naroda«. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Drnovšek, Marjan (). okrajna poroila o izseljevanju iz kranjske v letih –. Gestrinov zbornik (ur. Darja Miheli). ljubljana: zRC (zRC sazu), str. –. Drnovšek, Marjan (). kulturna in šolska dejavnost med slovenskimi izseljenci v evropi v . stoletju. . seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Ustvar­jalnost Slovencev po svetu: Zbornik predavanj (ur. Boža krakar - vogel). ljubljana: Center za slovenšino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, str. –. Drnovšek, Marjan (). ali je zgodovina izseljenstva tudi del slovenske zgodo-vine. Zgodovina v šoli, letn. , št. –, str. –. Drnovšek, Marjan, ur. (). Historical and Cultural Perspectives on Slovenian Migra­tion. ljubljana: zRC Publishing, scientific Research Centre of the slovenian academy of sciences and arts. Dumas Rodica, tatiana (). Les Slovčnes américains: Ecriture et identité. saint-etienne: université de saint-etienne. eiletz, Marijan, et al., ur. (). Zbornik Slovenske kulturne akcije á–. Buenos aires: slovenska kulturna akcija. even-zohar, Itamar (). Polysystem Studies. Posebna številka revije Poetics Today, letn. , št. . even-zohar, Itamar (). Factors and dependencies in culture: a revised outline for polysystem culture research. Canadian Review of Comparative Literature, letn. , št. , str. –. Dostopno tudi preko: http://www.tau.ac.il/~itamarez/ works/papers/papers/fac-dep-crcl.htm (. . ). Filipi, vincenc, ur. (). Katalog ubenikov za šolsko leto /: Srednja šola. ljubljana: zavod Republike slovenije za šolstvo. Filipi, vincenc, in Pevec Grm, slava, ur. (). Katalog ubenikov za šolsko leto /: Poklicne, tehniške in druge srednje šole. ljubljana: Center Rs za po­klicno izobraževanje. Fogl, Ivan (/). Josip Osti: Umiru i zmije koje su nas ujedale. sarajevo: svje­tlost. Friedrich, Hugo (). Struktura moderne lirike (prev. Darko Dolinar). ljubljana: Cankarjeva založba. Gabri, aleš (). How the culture of the slovene emigrants was received in slovenia. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Gantar Godina, Irena, ur. (). Intelektualci v diaspori/Intelectuals in Diaspora: Zbornik referatov simpozija . obletnice rojstva Louisa Adamia. ljubljana: zRC sazu. Gantar Godina, Irena (). kulturnoumetniško delovanje slovencev v slovanskih deželah. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Gazvoda, jelka (). založništvo. Letno poroilo . ljubljana: Ministrstvo za kulturo Republike slovenije, str. –. Genorio, Rado (). Slovenci v Kanadi / Slovenes in Canada. ljubljana: Inštitut za geografijo univerze v ljubljani. Gluši, Helga (a). književnost novih slovenskih priseljencev v zDa po letu . Slovenska izseljenska književnost : Severna Amerika (ur. janja Žitnik s so-delovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. Gluši, Helga (b). Povojna slovenska književnost v južni ameriki: Poezija. Slovenska izseljenska književnost : Južna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. Gluši, Helga (c). slovenska izseljenska književnost: sklepna misel. Slovenska izseljenska književnost : Južna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, , str. –. Gluši, Helga, in Žitnik, janja (). slovene emigrant literature: summary. Slo­venska izseljenska književnost : Južna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, , str. –. Golash-Boza, tanya (). assesing the advantages of bilingualism for the children of immigrants. International Migration Review, letn. , št. , str. –. Gomba, jure (). Migration policy in a new europe from the point of view of slovenia. AWR Bulletin, letn. (), št. , str. –. Ä Gosar, anton (). selected demografic impacts of migrations: the case of slo­venia. Migrants and Education: Challenge for European Schoold Today (ur. Dan D. Daatland in jernej Mlekuž). ljubljana: Institute for slovenian emigration studies at zRC sazu, str. –. Graddol, David (). The Future of English?. london: the British Council. Graf, Peter (). Wahrnehmung des Fremden als verstehen des eigenen: Interkul­turelle Pädagogik und konstruktivismus. Migrationsforschung und Interkulturelle Studien (ur. j. oltmer). osnabrück: IMIs, str. –. Graf, Peter (). Migration as a change of cultural relations by a new language map. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Grilc, uroš, ur. (). Analiza stanja na podrojih kulture in predlog prednostnih ciljev. ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Grosman, Meta (). Književnost v medkulturnem položaju. ljubljana: znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Haralambos, Michael, in Holborn, Martin (). Sociologija: Teme in pogledi (. izdaja, . natis). ljubljana: Dzs. Heidegger, Martin (). Mišljenje i pevanje (prev. Božidar zec). Beograd: nolit. Horvat, avgust (). Periodini tisk v povojni slovenski emigrantski skupnosti v argentini. Dve domovini / Two Homelands, št. –, str. –. jevnikar, Martin (). Povojna slovenska književnost v južni ameriki: Proza. Slovenska izseljenska književnost : Južna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. jevnikar, Martin, Gluši, Helga, Žitnik, janja, in Mislej, Irene (). Biografije in bibliografije. Slovenska izseljenska književnost : Južna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. jevnikar, Martin, in Mislej, Irene (). slovenci v južni ameriki. Slovenska iz­seljenska književnost : Južna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. josipovi, Damir (). Demografski uinki imigracije v Sloveniji po II. Svetovni vojni: Doktorsko delo. ljubljana: univerza v ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za geografijo. josipovi, Damir (). Uinki priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni vojni. lju­bljana: založba zRC. jurak, Mirko (). kanada. Slovenska izseljenska književnost : Severna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. juvan, Marko, in Dolinar, Darko, ur. (). Kako pisati literarno zgodovino danes?. ljubljana: znanstvenoraziskovalni center sazu. južni, stane (). Identiteta. ljubljana: Fakulteta za družbene vede. katunari, vjeran (). Interkulturalizem. Teorija in praksa, letn. , št. –, str. –. kermauner, taras (). Povojna slovenska književnost v južni ameriki: Drama-tika. Slovenska izseljenska književnost : Južna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelo­vanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. klemeni, Matjaž (). slovenci v ameriški statistiki. Celovški zvon, letn. , št. , str. –. klopi, vera, komac, Miran, in kržišnik - Buki, vera (). Albanci, Bošnjaki, rnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Republiki Sloveniji (ur. vera kržišnik - Buki). ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Dostopno tudi preko: http://www.sigov.si/uvn/FRaMe.htm (. . ). kloskowska, antonina (). national identification and the transgression of national boundaries: the steps towards universalisation. Dialogue and Huma­nism, , str. –. kobolt, alenka (). Zdej smo od tu – a smo še efurji?. ljubljana: I. kocjani, Cvetka (). slovene identity: the Canadian experience. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. kocjani, Cvetka (). združevanje kanadskih slovencev. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. komac, Miran (). varstvo »novih« narodnih skupnosti v sloveniji. Razprave in gradivo, št. , str. –. komac, Miran, in Medvešek, Mojca, ur. (). Percepcije slovenske integracijske politi-ke: zakljuno poroilo (. natis). ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. komac, Miran, in Medvešek, Mojca, ur. (). Percepcije slovenske integracijske politike: »uskoško« prebivalstvo v Beli Krajini, etnina diskriminacija v delovnem okolju, izseljevanje in povratništvo Slovencev: Zakljuno poroilo. ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. kos, janko (). Pregled slovenskega slovstva. ljubljana: Državna založba slove­nije. kos, janko (). Literatura. (literarni leksikon: študije, Drugi zvezek.) ljubljana: Državna založba slovenije. kos, janko (). Primerjalna zgodovina slovenske literature. ljubljana, zIFF in Partizanska knjiga. kos, janko (). književnost. Enciklopedija Slovenije, . zvezek. ljubljana: Mla­dinska knjiga, str. –. kos, janko, Dolinar, ksenija, in Blatnik, andrej, ur. (). Slovenska književnost. ljubljana: Cankarjeva založba. kos, janko, in Gluši, Helga (). Izseljensko slovstvo. Enciklopedija Slovenije, . zvezek. ljubljana: Mladinska knjiga, str. –. krakar - vogel, Boža, ur. (). . seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Ustvarjalnost Slovencev po svetu: Zbornik predavanj. ljubljana: Center za slo­venšino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. kržišnik - Buki, vera (). narodnostno samoorganiziranje albancev, Bošnjakov Ć / Muslimanov, rnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in srbov v sloveniji. v: vera klopi, Miran komac in vera kržišnik - Buki, Albanci, Bošnjaki, rnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Republiki Sloveniji (ur. vera kržišnik - Buki). lju­bljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, str. –. kuhar, Peter (). Mila vlaši Gvozdi: »vsak je pesem zase«. Paralele, št. , str. –. Dostopno tudi preko: http://www.jskd.si/dejavnosti/literatura/paralele/ paralele_.pdf (. . ). kuzmi, Mihael (). zaetki dramske dejavnosti med slovenskimi izseljenci v Bethlehemu, Pa., zDa. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. lah, andrijan (). Slovenska književnost . stoletja. ljubljana: Rokus. lah, andrijan (). Pregled onkraj literarnozgodovinskih okvirov. Delo, knji­ževni listi, . avgust , str. –. legiša, lino, ur. (–). Zgodovina slovenskega slovstva. ljubljana: slovenska matica. legiša, lino (). Zgodovina slovenskega slovstva VI: V ekspresionizem in novi realizem (ur. lino legiša). ljubljana: slovenska matica. lenek, Rado l. (). Problems and perspectives of ethnic identification: Withering away or reaffirmation?. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. lenek, Rado l. (). on poetic language in the literature of a linguistic di­aspora at the moment of its separation from the native language. Literature, Culture and Ethnicity: Studies on Medieval, Renaissance and Modern Literatures: A Festschrift for Janez Stanonik (ur. Mirko jurak). ljubljana: Filozofska fakulteta, znanstveni inštitut, str. –. leskošek, vesna, ur. (). Mi in oni: Nestrpnost na slovenskem. ljubljana: Mirovni inštitut. Letna poroila Ministrstva za kulturo, od –. ljubljana: Ministrstvo za kulturo Rs. lipoglavšek -Rakovec, slava (). slovenski izseljenci: Geografski pregled predvojnega stanja. Geografski vestnik, , str. –. luki« krstanovi, Miroslava (). emigrant tales. Sooenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje: Zbornik referatov s simpozija, Portorož, Slovenija, .–á. maja ááĂ / The Confrontation between Myth and Reality on the Arrival of the Emigrants to a New Land: Proceedings of the Symposium (ur. Irena Gantar Godina). ljubljana: znanstvenoraziskovalni center sazu, Inštitut za izse­ljenstvo, str. –. lukšiŞ - Hacin, Marina (). Ko tujina postane dom: Resocializacija in narodna identi­teta pri slovenskih izseljencih. ljubljana: znanstveno in publicistino središe. lukšiŞ - Hacin, Marina (). Multikulturalizem in migracije. ljubljana: založba zRC. lukšiŞ - Hacin, Marina (). Pomen kulturnoumetniške dejavnosti med sloven- skimi izseljenci: zahodna evropa. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. lukši - Hacin, Marina, ur. (). Spet doma? Povratne migracije med politiko, prakso in teorijo. ljubljana: založba zRC. Maalouf, amin (). U ime identitete (prev. Živan Filippi). zagreb: Prometej. Mahni, joža (). Zgodovina slovenskega slovstva V: Obdobje moderne (ur. lino legiša). ljubljana, slovenska matica. Marcus, laura (). literatura, identiteta in avtobiografski diskurz. Primerjalna književnost, št. , str. –. Maritain, jacques (). lovek in država (prev. Cirila toplak). ljubljana: štu­dentska založba. Maver, Igor (). literarno ustvarjanje avstralskih slovencev v angleškem jeziku. Slovenska izseljenska književnost : Evropa, Avstralija, Azija (ur. janja Žitnik s so-delovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. McWilliams, Carey (). Louis Adamic and Shadow-America. los angeles: arthur Whipple. Medvešek, Mojca, in vreer, natalija (). Percepcije sociokulturne integracije in nestrpnosti: nove manjšine v sloveniji. Percepcije slovenske integracijske po­litike (ur. Miran komac in Mojca Medvešek) (. natis). ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, str. –. Mežnari, silva (). »Bosanci«: A kuda idu Slovenci nedeljom?. ljubljana: Repu­bliška konferenca zsMs in univerzitetna konferenca zsMs. Mikola, Maša (). Živeti med kulturami: Od avstralskih Slovencev do slovenskih Avstralcev. ljubljana: založba zRC. Mikoli, vesna (a). Medkulturna pragmatika pri pouku slovenšine kot j. Jezik in slovstvo, letn. , št. –, str. –. Mikoli, vesna (b). Medkulturna slovenistika – realnost ali izziv? Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Seminar slovenskega jezika, literature in kul­ture: Zbornik predavanj (ur. Marko stabej). ljubljana: Center za slovenšino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, str. –. Milani, Irena (). skrb za drugo generacijo: kulturna investicija za ohranitev slovenske pripadnosti v zDa (primer snPj). Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Milani, Irena (). Tematski sklopi v reviji Mladinski list – Juvenile (á–á): Doktorska disertacija. ljubljana: univerza v ljubljani, Filozofska fakulteta. Mislej, Irene (). slovenski tisk v argentini po drugi svetovni vojni. Dve domovini / Two Homelands, št. –, str. –. Mislej, Irene (a). literarno ustvarjanje slovenskih izseljencev v španskem jeziku. Slovenska izseljenska književnost : Južna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. Mislej, Irene (b). literarno delo južnoameriških slovencev pred drugo svetovno ľ vojno: Proza. Slovenska izseljenska književnost : Južna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. Mislej, Irene (). Pregled slovenskih izseljenih likovnih ustvarjalcev. Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob –letnici Slovenske izseljenske matice (ur. Milica trebše - štolfa). ljubljana: združenje slovenska izseljenska matica. Mugerli, Maruša (a). slovenski prevodi literarnih del priseljenskih avtorjev po letu . Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Mugerli, Maruša (b). Pisanje med kulturama (Dvojezino pesništvo josipa ostija). Zbornik predavanj . seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. ljubljana: Filozofska fakulteta, str. –. nelson, emmanuel s., ur. (). The Greenwood Encyclopedia of Multiethnic American Literature. Westport, Ct: Greenwood Press. oates Indruchova, libora (). spremna beseda. v: stanislava Chrobáková Repar, Angelske utopije. ljubljana: Društvo apokalipsa. oliveira, M. armando (). Portuguese and Portuguese-descendant youths of the Diaspora: Cultural heritage and attitudes towards education. AEMI Journal, št. , str. –. osti, josip (). otroci so vena mladost sveta. v: Ismet Bekri, Cipele starijeg brata. ljubljana: Društvo bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva, edicija ljiljan. Pajnik, Mojca, ur. (). Xenophobia and Post-Socialism. ljubljana: Peace Institu­te. Pajnik, Mojca, lesjak tušek, Petra, in Gregori, Marta (). Immigrants, who are you? Research on immigrants in Slovenia. ljubljana: Mirovni inštitut. Pajnik, Mojca, in kuzmani, toni, ur. (). Nation-States and Xenophobias: In the Ruins of Former Yugoslavia. ljubljana: Peace Institute. Paternu, Boris (). nastajanje adamievega sestava vrednot ob ameriki in jugoslaviji. Louis Adami: Simpozij: Symposium (ur. janez stanonik). ljubljana: univerza edvarda kardelja, str. –. Payne, Michael, ur. (). A Dictionary of Cultural and Critical Theory. oxford, uk; Cambridge, Massachusetts: Blackwell Publishers. Pertot, Marjan (). Bibliografija slovenskega tiska v Argentini á–á: I. del – knjige. trst: knjižnica Dušana erneta. Pertot, Marjan (). Bibliografija slovenskega tiska v Argentini á–á: II. del – asopisje. trst: knjižnica Dušana erneta. Petri, jerneja (). književnost slovenskih priseljencev in njihovih potomcev v zDa od leta . Slovenska izseljenska književnost : Severna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. Petri, jerneja (). slovensko gledališe v Clevelandu: zaetki, razcvet in konec. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Petri, jerneja, et al. (). Biografije in bibliografije. Slovenska izseljenska književnost : Severna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. Phillipson, Robert (). Linguistic Imperialism. oxford: oxford university Press. Pirih svetina, nataša, in Ferbežar, Ina (). slovenšine tujejezinih govorcev. Jezik in slovstvo, letn. , št. , str. –. Podvinski, zvone (). Folklorno življenje med slovenci na švedskem. Dve do-movini / Two Homelands, št. , str. –. Poganik, jože (a). Zgodovina slovenskega slovstva : Eksistencializem in struktu­ralizem. Maribor: obzorja. Poganik, jože (b). Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo: Oris izhodišŻ in ocena vrednosti. trst: zaliv. Poganik, jože, in zadravec, Franc (). Zgodovina slovenskega slovstva. Maribor: obzorja. Poganik, jože, et al. (). Slovenska književnost III. ljubljana: Dzs. Poniž, Denis (). nacionalno v literaturi louisa adamia o slovencih in ju­goslaviji. Louis Adami: Simpozij: Symposium (ur. janez stanonik). ljubljana: univerza edvarda kardelja, str. –. Požgaj Hadži, vesna, in Ferbežar, Ina (). tudi to je slovenšina. . seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj (ur. Irena orel). lju­bljana: Center za slovenšino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, str. –. Pungartnik, Marjan (). spremna beseda. v: vladimir veki, Kaj bi ti govoril, Ivan! Maribor: Mariborska literarna družba. Rant, jože, ur. (). Zbornik dela v zvestobi in ljubezni – Zedinjena Slovenija á–áá. Buenos aires: Društvo zedinjena slovenija. Razpotnik, špela (). Preseki odvenosti: Nevidne identitete mladih priseljenk v družbi tranzicijskih vic. ljubljana: Pedagoška fakulteta. Razpotnik, špela, in Dekleva, Bojan, ur. (). efurji so bili rojeni tu: Življenje mladih priseljencev druge generacije v Ljubljani. ljubljana: Pedagoška fakulteta; Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Resolucija o imigracijski politiki Republike slovenije – ReIPRs (). Uradni list RS, št. /, str. . Resolucija o migracijski politiki Republike slovenije – ReMPRs (). Uradni list RS, št. /, str. . Resolucija o odnosih s slovenci po svetu – ReosPs (). Uradni list RS, št. /. Rey-von allmen, Micheline (). une éducation interculturelle: Défi et nécessité pour nos société pluriculturelles. Migracijske i etnike teme, letn. , št. , str. –. Rot, andrej (). slovenski tisk v argentini po drugi svetovni vojni. Dve domovini / Two Homelands, št. –, str. –. Ŕ s. javornik, jana, ur. (). Socialni razgledi . ljubljana: urad Republike slovenije za makroekonomske analize in razvoj. sanders, jimy M. (). ethnic boundaries and identity in plural societies. Annual Review of Sociology, letn. , str. –. scherr, Dieter (). »loG« – literatur ohne Grenzen (intervju z levom Detelo). Autorensolidarität, št. / – /, str. –. shiffman, Dan (). Korenine multikulturalizma: Delo Louisa Adamia (prev. Cirila toplak). ljubljana: založba zRC. skrbiš, zlatko (). on ethnic »communities« in non-native environments. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Slovar slovenskega knjižnega jezika (). (ur. anton Bajec et al.) ljubljana: Dzs. Slovenski nacionalni kulturni program: Predlog (). ljubljana: nova revija. smolej, viktor (). Zgodovina slovenskega slovstva VII: Slovstvo v letih vojne á–áĂ (ur. lino legiša). ljubljana, slovenska matica. smolicz, jerzy (). national identity and cultural valence in an ethnically plu­ralist setting: the case of australia. Scandinavian and European Migration to Australia and New Zealand (ur. olavi koivukangas in Charles Westin). turku: Institute of Migration; stockholm: CeIFo, str. –. sollors, Werner (). Beyond Ethnicity: Consent and Descent in American Culture. new York: oxford university Press. stabej, Marko, ur. (). Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj. ljubljana: Center za slovenšino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. stanonik, janez (). književnost slovencev v zDa pred letom . Slovenska izseljenska književnost : Severna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. stepani, lucija (). lidija Dimkovska: nobel proti nobelu. Sodobnost, št. , april . strutz, janez (). Dialog, Polyphonie und system: zur Problematik einer Ge-schichte der »kleinen literaturen« im alpen-adria Raum. Kako pisati literarno zgodovino danes? (ur. Darko Dolinar in Marko juvan). ljubljana: znanstveno­raziskovalni center sazu, str. –. strutz, janez, in zima, P. v., ur. (). Komparatistik als Dialog: Literatur und in-terkulturelle Beziehungen in der Alpen-Adria-Region und in der Schweiz. Frankfurt am Main: lang. suli, nives (). Thank God I am Slovenian. ljubljana: znanstveni inštitut Filo­zofske fakultete univerze v ljubljani. suša, Barbara (). literarno ustvarjanje slovencev v avstraliji v slovenskem jeziku. Slovenska izseljenska književnost : Evropa, Avstralija, Azija (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. šabec, nada (). Half pa pu: The Language of Slovene Americans. ljubljana: škuC. šeleva, elizabeta (). Kniževno-teoriski studii. skopje: Matica makedonska. šeleva, elizabeta (). Dom-identitet. skopje: Magor. škulj, jola (). Multikulturalizem, vejezikovnost in modernost. Primerjalna književnost, Posebna številka, zbornik ob sedemdesetletnici janka kosa, str. –. šprager, veneslav (). Priseljenski pisatelji v nemiji: ustvarjalna motivacija. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. štuhec, Miran (). Motivno-tematska raven pripovedne proze slovenskih izse­ljencev v avstraliji (razvojni premiki). Slavistina revija, letn. , št. –, str. –. švent, Rozina (). Življenje Slovencev v begunskih taboriših na avstrijskem Koroškem po drugi svetovni vojni: á–á: Doktorska disertacija. ljubljana: univerza v ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za zgodovino. švent, Rozina (). Slovenski begunci v Avstriji á–á. ljubljana: založba zRC. tavar, zora (). literarno delo južnoameriških slovencev pred drugo svetovno vojno: Poezija. Slovenska izseljenska književnost : Južna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. toplak, kristina (). slovenski likovni ustvarjalci v avstraliji. Etnolog, letn. ˝ (), str. –. toplak, kristina (). umetniška ustvarjalnost migrantov: Primer slovencev v nemiji. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. trebše - štolfa, Milica, ur. (). Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob –letnici Slovenske izseljenske matice. ljubljana: združenje slovenska izseljenska matica. ugreši, Dubravka (). Zabranjeno itanje. sarajevo: Geopoetika omnibus. urbanc, Peter, in tourtel, eleanor (). Slovenians in Canada. Hamilton, ontario: the slovenian Heritage Festival Committee. valeni, joseph (). z delom uma in srca – ustvarjalnost med slovenci v se­verni ameriki. . seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Ustvarjalnost Slovencev po svetu: Zbornik predavanj (ur. Boža krakar - vogel). ljubljana: Center za slovenšino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, str. –. vreer, natalija (). vloga kulture pri procesih integracije (prisilnih) priseljen­cev. Razprave in gradivo, št. , str. –. vreer, natalija (). Integracija prisilnih priseljencev iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji: Teoretizacija in primerjalne prakse v antropološki perspektivi. Doktorska disertacija. ljubljana: Institutum studiorum Humanitatis, Fakulteta za podi­plomski humanistini študij. vreer, natalija (). Integracija kot lovekova pravica: Prisilni priseljenci iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji. ljubljana: založba zRC.  zadravec, Franc (a). Zgodovina slovenskega slovstva : Ekspresionizem in socialni realizem, Prvi del. Maribor: obzorja. zadravec, Franc (b). Zgodovina slovenskega slovstva : Ekspresionizem in socialni realizem, Drugi del. Maribor: obzorja. zadravec, Franc (). oton Župani in louis adami. Louis Adami: Simpozij: Symposium (ur. janez stanonik). ljubljana: univerza edvarda kardelja, str. –. zadravec, Franc (). Slovenska književnost II: Moderna – ekspresionizem – socialni realizem. ljubljana: Dzs. zakon o odnosih Republike slovenije s slovenci zunaj njenih meja – zoRssznM (). Uradni list RS, št. /. zakon o uresnievanju javnega interesa za kulturo – zujIk (). Uradni list RS, št. /. zakon o uresnievanju javnega interesa za kulturo (uradno preišeno besedilo) – zujIk-uPB (). Uradni list RS, št. /. Žigon, zvone (). Otroci dveh domovin: Slovenstvo v Južni Ameriki. ljubljana: založba zRC. Žigon, zvone (a). Iz spomina v prihodnost: Slovenska politina emigracija v Argen­tini. ljubljana: založba zRC. Žigon, zvone (b). slovenska kultura v južni ameriki po osamosvojitvi slove­nije. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Žigon, zvone (). Izzivi druganosti: Slovenci v Afriki in na Arabskem polotoku. ljubljana: založba zRC. Žitnik, janja (a). Pero in politika: Zadnja leta Louisa Adamia. ljubljana: slo­venska matica. Žitnik, janja (b). literarnozgodovinske raziskave slovenske izseljenske knji­ževnosti. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Žitnik, janja (a). Povojna slovenska zdomska književnost v evropi: Dunaj. Slovenska izseljenska književnost : Evropa, Avstralija, Azija (ur. janja Žitnik s so-delovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. Žitnik, janja (b). Preuevanje slovenske izseljenske književnosti. Glasnik Slo­venskega etnološkega društva, letn. , št. –, str. –. Žitnik, janja (c). slovene emigrant literature, periodicals and other publica­tions and the reading public in slovenia. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Žitnik, janja (). uvod. Slovenska izseljenska književnost : Evropa, Avstralija, Azija (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. Žitnik, janja (d). Dosedanje študije o slovenski izseljenski književnosti. Slo­venska izseljenska književnost : Evropa, Avstralija, Azija (ur. janja Žitnik s sode­lovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. Žitnik, janja (e). literarni poskusi slovencev v drugih deželah evrope do leta . Slovenska izseljenska književnost : Evropa, Avstralija, Azija (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. Žitnik, janja (f). Izbrana bibliografija. Slovenska izseljenska književnost : Južna Amerika (ur. janja Žitnik s sodelovanjem Helge Gluši). ljubljana: založba zRC in Rokus, str. –. Žitnik, janja (). književno delo slovenskih izseljencev. Slavistina revija, letn. , št. , str. –. Žitnik, janja (a). Besedna umetnost slovenskih izseljencev in njeno mesto v sodobni slovenski kulturi. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Žitnik, janja (b). slovenski izseljenski pisci in literarno povratništvo. . seminar slovenskega jezika, literature in kulture, . . – . . : Zbornik predavanj (ur. Irena orel). ljubljana: Center za slovenšino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, str. –. Žitnik, janja (c). književnost slovenskih izseljencev. Slovensko izseljenstvo: Zbor­nik ob -letnici Slovenske izseljenske matice (ur. Milica trebše - štolfa in Matjaž klemeni). ljubljana: združenje slovenska izseljenska matica, str. –. Žitnik, janja (a). literarno povratništvo in meje narodne književnosti. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Žitnik, janja (b). naj še pišem v materinšini? – slovenski zdomski književni­ki v multikulturnem okolju. . seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Ustvarjalnost Slovencev po svetu: zbornik predavanj (ur. Boža krakar - vogel). ljubljana: Center za slovenšino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, str. –. Žitnik, janja (a). the return of slovene emigrant literature. AEMI Journal, št. , str. –. Žitnik, janja (b). literarno ustvarjanje med izseljenci. Zgodovina v šoli, letn. , št. –, str. –. Žitnik, janja (a). Multiculturalism and globalization: a comment. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Žitnik, janja (b). anna valencic, Petunia en un cebollar, RIl editores, santiago de Chile, , str. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Žitnik, janja (c). Immigrants in slovenia: Integration aspects. Migracijske i etnike teme, letn. , št. –, str. –. Žitnik, janja (). slovene emigrant writers in Canada and europe – the questi­on of bilingualism. Möglichkeiten und Grenzen des Multikulturalismus: der Schutz sprachlich-kultureller Vielfalt in Kanada und in Europa: internationales Symposium (ur. Fritz Peter kirsch in Waldemar zacharasiewicz). Wien: zentrum für ka­nada-studien, universität Wien, , str. –. Žitnik, janja (d). Integracija izseljenske književnosti v matino kulturo. Glasnik Slovenske matice, letn. – (/), št. –, str. –. Žitnik, janja (e). lively visions, ossified realities: Co-cultures in slovenia. AEMI Journal, št. , str. –. Ä Žitnik, janja (a). kulturno življenje v izseljenstvu: koncept kompleksne obrav-nave. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Žitnik, janja (b). How does it feel to be a child of a second-rate citizen?. Mi-grants and education: Challenge for European schools today (ur. Dan D. Daatland in jernej Mlekuž). ljubljana: Institute for slovenian emigration studies at zRC sazu, str. –. Žitnik, janja (a). Položaj priseljenskih kultur v sloveniji: Identitetni vidiki. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Žitnik, janja (b). kulturni položaj priseljencev v sloveniji: Dejavniki in poka­zatelji. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Žitnik, janja (c). Cultural life of the immigrant community: Factors of dyna­mics. Migracijske i etnike teme, letn. , št. , str. –. Žitnik, janja (a). Izseljenska književnost in asopisje: zgovorne statistike. Dve domovini / Two Homelands, št. , str. –. Žitnik, janja (b). slovenian émigré literature: Ignored, forgotten, and redis­covered. Historical and cultural perspectives on Slovenian migration (ur. Marjan Drnovšek). ljubljana: zRC Publishing, scientific Research Centre of the slovenian academy of sciences and arts, str. –. Žitnik, janja (c). Begunska izkušnja slovenskih zdomskih književnikov. v: Rozina švent, Slovenski begunci v Avstriji á–á. ljubljana: založba zRC, str. –. Žitnik, janja (). Priseljenska izkušnja v samostojni sloveniji v lui integracij­skih nael. Studia Historica Slovenica, letn. , št. /, str. –. Žitnik, janja (a). statistical facts are human fates: unequal citizens in slove­nia. Journal of Ethnic and Migration Studies, january , letn. , št. , str. –. Žitnik, janja (b). slovene émigré literature as a part of slovene national lite­rature. Slovene Studies, letn. , št. , str. –. Žitnik, janja, in Gluši, Helga, ur. (). Slovenska izseljenska književnost: zv. : Evropa, Avstralija, Azija; zv. : Severna Amerika; zv. : Južna Amerika. ljubljana: založba zRC in Rokus. Žitnik, janja, in Petri, jerneja (). slovenski izseljenski pisci v tridesetih letih. Slovenska trideseta leta (ur. Peter vodopivec in joža Mahni). ljubljana: slo­venska matica, str. –. Žniderši, Martin, Podmenik, Darka, in kocijan, Gregor (). Knjiga in bralci IV. ljubljana: Filozofska fakulteta, oddelek za bibliotekarstvo. Župani, oton (). adami in slovenstvo. Ljubljanski zvon, št. , str. –. sPletnI vIRI aRRs (): javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike slovenije. Razpisi , Razpisna dokumentacija, Podrobnejša predstavitev ciljev po posameznih temah. Dostopno preko: http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/crp/ razpisi//inc/podrob-predstavitev-ciljev.doc (. . ). Balti, admir (). Mediji in manjšine v sloveniji in veliki Britaniji. Medijska mreža, št. – (maj), dostopno preko: http://www.mediawatch.mirovni-in­ stitut.si/bilten/seznam//manjsine/ (. . ). Bošnjak. Dostopno preko: http://www.bosnjak.si (. . ). Cancedda, alessandra (). skilled Migrants Integration assessment Model – sMIaM: Guidelines. laboratorio di scienze della Cittadinanza, european Commission, Directorate-General for justice, security and Freedom. Dostopno preko: http://www.smiam.org/documents/sMIaMlGenGl (. . ). Dogodki.net – Forum. Dostopno preko: http://www.dogodki.net/forum (. . ). Društvo slovenskih pisateljev. Dostopno preko: http://www.drustvo-dsp.si (. . ). Društvo slovensko makedonskega prijateljstva (ljubljana). Dostopno preko: http:// www.slo-mak.com (. . ). Društvo srbska skupnost (ljubljana). Dostopno preko: http://www.srbska-sku­ pnost.si (. . ). DsP – josip osti. Dostopno preko: http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji// detail.html (. . ) Forum Bicikel.com. Dostopno preko: http://www.bicikel.com/sl/forum (. . ). Forum Dnevna Mladina – komentar. Dostopno preko: http://www.mladina.si/ dnevnik (. . ). Forum lajf.com. Dostopno preko: http://www.lajf.com/forum (. . ). Forum Pivnica. Dostopno preko: http://www.slo-lanparty.com/forum (. . ). Forum sDs. Dostopno preko: http://www.sds.si/forum (. . ). Forum svet pogovorov. Dostopno preko: http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB. pl (. . ). Ć Forumi portala ekonomija. Dostopno preko: http://www.ekonomija.net (. . ). Glas Sandžaka. Dostopno preko: http://www.glas-sandzaka.si (. . ). Hrvaška skupnost v Republiki sloveniji. Ljubljanske novice, . . . Dostopno preko: http://www.ljnovice.com (. . ). Inštitut za etnine in regionalne študije. Dostopno preko: http://www.iscomet. org/ (. . ). Inštitut za narodnostna vprašanja. Dostopno preko: http://www.inv.si/ (. . ). Inštitut za slovensko izseljenstvo zRC sazu. Dostopno preko: http://isi.zrc-sazu. si/ (. . ). jenšterle, Marko (). samota te najde sama. (Intervju z vlady kociancich.) Dostopno preko: http://slova.mojforum.si/ (. . ). jesenice online forum. Dostopno preko: http://forum.jesenice.com (. . ). krese, Maruša (). Meta krese: naenkrat se je znoilo. Dostopno preko: http://www.cd-cc.si/default.cfm?jezik=sl&kat=&Predstava=» (. . ). Letno poroilo varuha lovekovih pravic za leto . Dostopno preko: http://www. varuh-rs.si/index.php?id=#c (. . ). locutio on-line – avtorji. Dostopno preko: http://www.locutio.si/ (. . ). Makedonsko kulturno društvo Biljana (Maribor). Dostopno preko: http://www. mkd-biljana.si (. . ). Makedonsko kulturno društvo Makedonija (ljubljana). Dostopno preko: http:// www.mkdmakedonija.si (. . ). Metelkova mesto, klub Gromka. literarni veer »serija branj revije Literatura«. Dostopno preko: http://www.metelkova.org/gromka (. . ). Mirovni inštitut. Dostopno preko: http://www.mirovni-institut.si/ (. . ). Mirovni inštitut – kdo smo (stanislava Repar). Dostopno preko: http://www. mirovni-institut.si/ (. . ). Mladi forum sD. Dostopno preko: http://www.mladiforum.org (. . ). Mnz (): Ministrstvo za notranje zadeve. Prednostne programske naloge. Dostopno preko: http://www.vlada.si/predstavitev_vlade (. . ). naela, cilji, kriteriji ter posebni ukrepi za (so)financiranje kulturnih programov in projektov iz dela državnega prorauna, namenjenega kulturi na podroju kulturne dejavnosti italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske sku­pnosti, drugih manjšinskih etninih skupnosti in priseljencev v Republiki sloveniji za leto . Dostopno preko: http://www.kultura.gov.si/bin?bin. svc=obj&bin. id= (. . ). narodi bivše sFRj želijo status manjšine. Žurnal .si, . . . Dostopno preko: http://.../search?q=cache:BgkvRexaj:www.zurnal.org/cms/ novice/slovenija/index.html%Fid%D+%zveza+zvez+kulturnih+dr u%C%atev%&hl=sl&ct=clnk&cd=&gl=si (. . ). nemejebat.com. Dostopno preko: http://www.nemejebat.com (. . ). Popis . Dostopno preko: http://www.stat.si/popis/si (od ). Republika slovenija, Državni zbor (). Imenik naslovov slovenskih društev in organizacij po svetu. Dostopno preko: http://www.dz-rs.si/fileadmin/dz.gov. si/pageuploads/Dz/PDF_datoteke/imenik.pdf (. . ). Republika slovenija, Ministrstvo za kulturo (). Poroilo o (so)financiranju kultur­nih programov in projektov v letu . Dostopno preko: http://www.kultura.gov. si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Podatki/letna_porocila/ FInPoR.pdf (. . ). Republika slovenija, Ministrstvo za kulturo. Dostopno preko: http://www.gov.si/ mk (. . ). Republika slovenija, Ministrstvo za kulturo (). Razpisi, pozivi in javna naroila. Dostopno preko: http://www.mk.gov.si/si/razpisi_pozivi_in_jav-na_narocila/ (. . ). Republika slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve, oddelek za lovekove pravice (). Pripombe in mnenje h glavnim ugotovitvam in priporoilom drugega mnenja posvetovalnega odbora za nadzor nad izvajanjem okvirne konvencije sveta evrope za varstvo narodnih manjšin (okvnM) z dne . . . Dosto­pno preko: http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/zunanja_politika/ oddelek_za_cl._pravice/PRIPoMBe_In_Mnenje_H_GlavnIM_ uGotovItvaM_In_PRIPoRoCIloM__slo.pdf (. . ). Republika slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve (). Mnenje na poroilo komisarja za lovekove pravice Sveta Evrope o napredku Slovenije pri izvajanju njegovih priporoil (–). Dostopno preko: http://www.mzz.gov.si/ fileadmin/pageuploads/zunanja_politika/gil_robles_-_Internet_link.pdf (. . ). Rezultati javnega poziva za izbor kulturnih projektov na podroju drugih manj­šinskih etninih skupnosti in priseljencev v Rs, ki jih bo v letu finan­cirala Republika slovenija iz prorauna, namenjenega za kulturo. Dostopno preko: http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi//pregled-domaci.asp (. . ). RGl Forum › vaše mnenje o … › Džamija v ljubljani, –. Dostopno preko: http://www.rgl.si/rgl.php (. . ). Rtv slovenija forum, Re: slovenija – Islamija?!? Dostopno preko: http://www. rtvslo.si/forum (. . ). sjekloa, Marko (). Integracija priseljencev v slovensko družbo. Dostopno preko: http://www.markosj.net/priseljenci.htm (. . ). sloport forum naš svet – ljudje iz Bosne. Dostopno preko: http://www.sloport. net/forum (. . ). slovenski hip-hop portal – Forum. Dostopno preko: http://www.hiphopar.com (. . ). strokovna služba jskD (javni sklad Rs za kulturne dejavnosti), julij . stanje ľ na podroju slovenske kulture po sprejemu zakona o uresnievanju javnega interesa za kulturo in pred sprejemom nacionalnega kulturnega programa. Do-stopno preko: http://www.sigov.si/dsvet/dejavnost/posveti/posvet_/ tersar.htm (. . ). svet evrope, svetovalni odbor o okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin (). Drugo mnenje o Sloveniji, sprejeto . maja Ă (aCFC/oP/II()). Dostopno preko: http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/zunanja_po­ litika/oddelek_za_cl._pravice/ndopinionokvnM__slo.pdf (. . ). svet evrope, urad komisarja za lovekove pravice (). Poroilo o spremljanju napredka Slovenije (–): Ocena napredka v izvajanju priporoil komisarja Sveta Evrope za lovekove pravice (CommDH()). Dostopno preko: http:// www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/zunanja_politika/Porocilo_Gil_ Roblesa.pdf (. . ). svet evrope, urad komisarja za lovekove pravice (). Poroilo g. Alvara Gil­Robles-a, komisarja za lovekove pravice, o njegovem obisku v Sloveniji, .–. maj Á (CommDh()). Dostopno preko: http://www.varuh-rs.si/fileadmin/ user_upload/pdf/mednarodna_porocila/Porocilo_se_Robles__slo. pdf (. . ). tahara, shozo (). to louis adamic Fans of the World. Dostopno preko: http:// www.synapse.ne.jp/saitani/fan.htm (. . ). urad vlade Republike slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu. Dostopno preko: http://www.uszs.gov.si/ (. . ). uredništvo Mladina on-line (). v slovenijo prihaja komisar se za lovekove pravice. Dostopno preko: www.mladina.si/dnevnik// (. . ). vsi drugani – vsi enakopravni. Ministrstvo za šolstvo in šport, urad Rs za mla­dino. Dostopno preko: http://www.ursm.gov.si/ (. . ). zakon o uresnievanju javnega interesa na podroju kulture (). Dostopno preko: http://www.gov.si/zak/zak_vel.nsf/zakposop/--?openDocument (. . ). zRRs (). naslovi slovenskih društev in organizacij po svetu. Dostopno preko: http://www.zrss.si/slovenscina/gradiva/naslovi_slovenskih_dru%C%atev_ in_organizacij.pdf (. . ). zveza kulturnih društev slovenije / Druga slovenija. Dostopno preko: http://www. zveza-kds.si/ (. . ). zveza srbskih društev slovenije (solkan). Dostopno preko: http://www.zsds.si (. . ). DRuGI vIRI Anketa ISI (). Anketa o položaju priseljencev, njihovih potomcev in njihovih kultur v Sloveniji. arhiv Inštituta za slovensko izseljenstvo zRC sazu, Projekti IsI, literarna in kulturna podoba priseljencev v sloveniji, anketa. Bajda, Polona (). Izvajanje ankete med priseljenci – terensko poroilo. Anketa ISI (), anketna dokumentacija. Fekonja, Martina (). Poroilo, . . . Anketa ISI (), anketna doku­mentacija. kramer, laura Bianka (a). Poroilo: Dobovec pri Rogatcu in trlino, . . . Anketa ISI (), anketna dokumentacija. kramer, laura Bianka (b). Poroilo: Rogaška slatina, . . . Anketa ISI (), anketna dokumentacija. kramer, laura Bianka (c). Poroilo: Rogaška slatina, . . . Anketa ISI (), anketna dokumentacija. Medi, Željka (a). Poroilo (kranj, jesenice). Anketa ISI (), anketna do-kumentacija. Medi, Željka (b). Poroilo (trži – križe). Anketa ISI (), anketna doku­mentacija. Mrak, nataša (). Poroilo o izvajanju anket, . . . Anketa ISI (), anketna dokumentacija. Na pragu besedila : Posneto gradivo (). ljubljana: založba Rokus. simoniti, Iztok (). slovenski jezik v združeni evropi. Predavanje v okviru Historinega seminarja zRC sazu, ljubljana, . . . vareško, tina (). Poroilo (Brežice/novo mesto/Metlika). Anketa ISI (), anketna dokumentacija. verdelj, katja (). Poroilo za velenje. Anketa ISI (), anketna dokumenta­cija. vižintin, urška (). Poroilo o opravljenem anketiranju (. . – . . ). Anketa ISI (), anketna dokumentacija. voki, tatjana (). evidenca anketiranja po posameznih soseskah, Prilogi a in B. Anketa ISI (), anketna dokumentacija. Wörsdörfer, Rolf (). zgodovina migracij kot kulturna zgodovina. Predavanje v okviru Historinega seminarja zRC sazu, ljubljana, . . . Žitnik, janja (c). Immigrants in slovenia. Referat na Workshop on common Ŕ European migration policy, eza in katholieke universiteit leuven, .–. november . Žitnik, janja (c). suggestions concerning the provisional version of sMIaM, ljubljana, . april . arhiv Inštituta za slovensko izseljenstvo zRC sazu, Projekti, sMIaM. Žitnik, simon (). Povzetek dosedanjih podatkov iz sumarnika. Anketa ISI (), anketna dokumentacija. Žitnik, simon (). anketni sumarnik: tabele –. Anketa ISI (), anketna dokumentacija. lePoslovje aleksi, Petra P. (). Ptica selica / Ptica selivka. Maribor: samozaložba. Ameriške povesti (). Chicago: Prosvetna matica. Bekri, Ismet (). Oevo breme. Banjaluka: Glas. Bekri, Ismet (). Izabrane pjesme. sarajevo: veselin Masleša svjetlost. Bekri, Ismet (). Otac s kišobranom. Wuppertal: Bosanska rije. Bekri, Ismet (). Cipele starijeg brata / evlji starejšega brata. ljubljana: Društvo bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva, edicija ljiljan. Bergles, Ciril, ur. (). To drevo na tujem raste: Antologija slovenske zdomske poezije zadnjih štiridesetih let. ljubljana: aleph. Beseda: asopis za kulturu, št. () – št. (). ljubljana: Društvo srbska skupnost. Chrobáková, Repar, stanislava (a). Pesmi (prev. Primož Repar). Apokalipsa, //, str. –. Chrobáková, Repar, stanislava (b). Angelske utopije (prev. špela sramel). lju­bljana: Društvo apokalipsa. Chrobáková, Repar, stanislava (). Pesmi. Apokalipsa, //, str. –. Chrobáková, Repar, stanislava (). Iz skupne zime (prev. Barbara korun in Primož Repar). ljubljana: Društvo apokalipsa. Cimerman, Ivan, ur. (). Lipa šumi med evkalipti: Izbor pesmi Slovencev v Avstraliji. ljubljana: slovenska izseljenska matica. Debeljak, tine, in Papež, France, ur. (). Antologija slovenskega zdomskega pesni­štva. Buenos aires: slovenska kulturna akcija. Detela, lev (). Atentat. trst: sodobna knjiga. Detela, lev, ur. (). Slovenska zdomska književnost zadnjih let. Posebna številka revije Dialogi, letn. , št. . Dimkaroski, ljuben (). Makedonium (prev. nada Carevska). ljubljana: samo­založba. Dimkaroski, ljuben (). ekor poblisku. ljubljana: sojuz na makedonskite kulturni društva vo slovenija in MkD Makedonija. Dimkovska, lidija (). Nobel proti Nobelu (prev. aleš Mustar). ljubljana: Center za slovensko književnost, aleph. Dimkovska, lidija (). Skrita kamera (prev. aleš Mustar). ljubljana: Cankarjeva založba.  Dolenc, Danica (). kaj je v imenu? (prev. andrej arko). Naši na tujih tleh (ur. jerneja Petri). ljubljana: Cankarjeva založba v sodelovanju s slovensko izseljensko matico, str. . Drljepan, jure (). Uklesan u slova / V rke vklesan. ljubljana: emonica (zbirka za nacionalne manjšine in etnine skupine). Gluševi, zoran, ur. (). Panorama srpske književne rei. ljubljana: Društvo srpska zajednica. Grdina, Igor, ur. (). Besede so ostale kot semena: Izbor iz poezije slovenskega zdom­stva. ljubljana: Filozofska fakulteta. Gruden, Pavla (). Ljubezen pod džakarando. ljubljana: Prešernova družba. Ignjatovi, nebojša (). Tragovi vremena / Sledi asa. koevje: samozaložba. Ignjatovi, nebojša (). Pesme. Beseda: asopis za kulturu, št. . ljubljana: Dru-štvo srbska skupnost. johnson Debeljak, erica (). Tujka v hiši domainov (prev. jana Cedilnik). Ma-ribor: založba obzorja. johnson Debeljak, erica (a). Sreko Kosovel: Pesnik in jaz (prev. jana Cedilnik). ljubljana. študentska založba. johnson Debeljak, erica (b). koža sveta (prev. nevena Ršumovi). Sarajevske sveske, . johnson Debeljak, erica (). Black Widow, Blesok, . skopje: Blesok. johnson Debeljak, erica (). Tako si moj (prev. andrej skubic). ljubljana: Mladinska knjiga. jug, Gvidon (). Izseljenec: Vtisi mojega potovanja v Argentino. Buenos aires: samozaložba. kos, vladimir (). Ljubezen in smrt. In še nekaj. Buenos aires: slovenska kulturna akcija. kos, vladimir (). Spev o naši gori. Buenos aires: slovenska kulturna akcija, . košak, Peter (). kdaj se bo vse to konalo. To drevo na tujem raste: Antologija slovenske zdomske poezije zadnjih štiridesetih let (ur. Ciril Bergles). ljubljana: aleph, str. . lasi, ana (). Gde ti živiš? (dramsko besedilo, uprizorjeno), osebni arhiv. lasi, ana (). Za sada nigde (dramsko besedilo, uprizorjeno), osebni arhiv. Markham, edwin []. Circle. Pave Peace through Literature and Culture: Electro­nic Magazine, vol. , no. . Dostopno preko: http://www.iflac.com/horizon/ horizon/ptlc.htm (. . ). Mati zupani, jadranka (). Paralelni glas. novo mesto: Dolenjska založba (literarna zbirka siga). Mati« zupani, jadranka (). Zasuti ocean. Maribor: Mariborska literarna družba. Memi, sara (). Svetlobna reka / Svjetlosna rijeka. novo mesto: titra. Merlak Detela, Milena (). Svet svitanja. Celovec–ljubljana–Dunaj: Mohorjeva založba. osti, josip (). Snokradica. sarajevo: veselin Masleša. osti, josip (). Salto mortale. sarajevo: svjetlost. osti, josip (). Tetovirani violinista. sarajevo: svjetlost. osti, josip (). Grom iz vedra neba. sarajevo: svjetlost. osti, josip (). Zmijski pastir. Beograd: BIGz. osti, josip (). Barbara i barbar. Beograd: Prosveta. osti, josip (). Plamen, žar, pepeo i obratno. sarajevo: veselin Masleša. osti, josip (). Sarajevska knjiga mrtvih (prev. jure Potokar). ljubljana: Državna založba. osti, josip (). Salomonov peat (prev. jure Potokar). ljubljana: Mihela. Papež, France (). Dva svetova. Buenos aires: slovenska kulturna akcija. Paralele, revija za vprašanja kulture pripadnikov drugih narodov, ki živijo v slo­veniji, št. () – št. (). ljubljana: javni sklad Republike slovenije za kulturne dejavnosti. Petri, jerneja, ur. (). Naši na tujih tleh. ljubljana: Cankarjeva založba v sode­lovanju s slovensko izseljensko matico. Pibernik, France, ur. (). Beseda ez ocean: Antologija slovenske zdomske poezije. ljubljana: Mladinska knjiga. Pirc, Franc (). Franz Pirz, misijonar v polnozhni Ameriki: Podbreshanom, svojim nekdanjim farmanom is Noviga Jorka v spomin. ljubljana: n. od kleinmayr. Postolski košir, Metoda (). Žarenje. ljubljana: Media Pool. Praek krasna, anna (). strta perot. Mladinski list (Chicago), , v: Naši na tujih tleh (ur. jerneja Petri). ljubljana: Cankarjeva založba v sodelovanju s slovensko izseljensko matico, str. . Prešeren, jože, ur. (). Zbornik avstralskih Slovencev á. sydney: saluk/ salaC. Prešeren, jože, et al., ur. (). Zbornik avstralskih Slovencev áĆ / Anthology of Australian Slovenes á. sydney: saluk/salaC. Pribac, Bert (). V kljunu golobice. Canberra: the lapwing Private Press. Ristovi, ana (). Meridiani (prev. aleš ar). ljubljana: študentska založba. Ristovi, ana (). Život na razglednici. Beograd: Plato. Rot, andrej, ur. (). Ob Srebrni reki: Kratka proza argentinskih Slovencev. ljubljana: Mladinska knjiga. semoli, Peter (). šest vprašanj o smislu. Nova revija, letn. , št. , str. . simi, zorko (). Korenine venosti. Buenos aires: vestnik in tabor. smaji, senada (). Kroz život / Skozi življenje. Maribor: Mariborska literarna družba (zbirka oglej). smolnikar, andreas Bernardus (–). Denkwürdige Ereignisse. . zv.: Cambridge, ; . zv.: Philadelphia, ; . zv.: new York, . Ä stavrov, jordan (). Skrivna zaveza (prev. Peter kuhar). Grosuplje: Mondena (zbirka Izziv); Maribor: Mariborska literarna družba. stavrov, jordan (). Povratnik. ljubljana: kulturno društvo Mihajlo Pupin. šprager, veneslav, in schlosser-laukel, Gertrud (). Jezik kamna / Lingua di pietra / Steinsprache. koper: lipa. šprager, veneslav (). Augenblicke / Trenutki. laafeld/Potrna: Pavlova hiša. tavar, zora, Gluši, Helga, in jevnikar, Martin, ur. (). Pod Južnim križem: Antologija emigrantske proze á–áá. Celje: Mohorjeva družba. veki, vladimir (). Pesmi. krapina: ljudevit Gaj. veki, vladimir (). Kaj bi ti govoril, Ivan! (prev. Željko Perovi in Marjan Pun-gartnik). Maribor: Mariborska literarna družba. veki, vladimir (). Put kroz Saharu / Pot skozi Saharo (prev. Željko Perovi). Maribor: Mariborska literarna družba. vodeb, Rafko (). Kam potujejo oblaki?. Rim: alma Mater. vodeb, Rafko (). sibila iz kume, II. Antologija slovenskega zdomskega pesništva (ur. tine Debeljak in France Papež). Buenos aires: slovenska kulturna akcija, str. . vovk, jože (). klic iz daljnega sveta. Izseljenski vestnik Rafael, letn. , št. , str. . vukovac, Rade (). Ranjeni plonici: Pjesme / Ranjeni ploniki: Pesmi (prev. Ismet Bekri). šentjur: literarno društvo. vukovac, Rade (a). Kameni prsti / Kamniti prsti. šentjur: literarno društvo šentjur. vukovac, Rade (b). Pesme. Beseda: asopis za kulturu, št. . ljubljana: Društvo srbska skupnost. Žohar, jože (). zemlja. Slovenski koledar áá. ljubljana: slovenska izseljenska matica, str. . IMensko kazalo adami, louis , , , , , , , , , , , , , , , –, , , » aleksi, Petra P. , ľ alexandrescu, sorin ˝ ambrož, Darinka , , , , ˝ anderson, Benedict , ˝ apatride, jean Ľ arko, andrej , ż arko, vojko  arnež, janez  artamonova Gaji, nadežda , Á avsenik nabergoj, Irena , ˝ B Bai, josip ż Bajda, Polona , , Ľ Bajec, anton ˝ Bajec, jože , , , , , , ˝ Baksi srnel, antonija Ă Balažic Bulc, tatjana , ˝ Balti, admir ,  Bani, Branislav Á Baraga, Friderik Irenej , ľ Barnes, julijan » Bavar, evgen Ŕ Beckett, samuel ż Bekri, Ismet –, –, , , , , , Á Belii, vinko , –˝ Bender, Henning , , ˝ Berger, Peter , ˝ Bergles, Ciril , , , ż Berleant, arnold , ˝ Bešter, Romana , ˝ Bevc, Milena , ˝ Biti, vladimir , , , ˝ Blatnik, andrej , , , ,  Bohori, adam  Bojetu, Berta Á Bonšek, uroš , ˝ Borovnik, silvija ľ Bourdieu, Pierre , ˝ Bratko, Ivan Ŕ Brecelj, aleš –, , ľ Brezigar, sara , ľ Brgo, Milena , ľ Brodski, josif aleksandrovi ˝ Broz tito, josip , ş Brulc, tone , Á Budja, avguština ˝ Buh, jožef ľ Bükvi, Frank  Burger, janez , » C Cakirerk, Rana , ľ Cancedda, alessandra , , ,  Cankar, Ivan , Á Carevska, nada , ľ Cary, joyce , ľ Cedilnik, jana , ż Chirac, jacques ż Christian, Henry a. , ľ Chrobáková Repar, stanislava –, , , , , , , , , , ľ Cimerman, Ivan , ľ Clug, edward Ŕ Corsellis, john , ľ Crystal, David , ľ Cukale, jože Ă Cunjak, Dušan , » « ar, aleš , Ŕ avkovski, Boris Ľ ebulj, janez ľ ebulj sajko, Breda , , ľ erne, janez , ľ op, Matija Ă opi, špelca , ľ opi, vesna , , ľ urin Radovi, suzana , , , , , , ľ D Daatland, Dan D. , Á Debeljak, aleš , , , ľ Debeljak, anton ˝ Debeljak, tine , –, , , , , Á Debeljak, tine, ml. Á Dedi, jasminka , ľ Dekleva, Bojan , , , , , , Ľ Dekleva, Milan , Á Deleuze, Gilles , ż Detela, lev , , , , , , , –, , , –, , , , , , , Ŕ Dimkaroski, ljuben , –, , , , ľ Dimkovska, lidija , , , , –, , –, , , , , , ľ Doktori, David , Ŕ Dolenc, Danica, ml. , , ż Dolenc, Ivan , , , , ľ Dolinar, Darko , –, ˝ Dolinar, ksenija , , ,  Donhauser, Michael ş Dovi, Marijan , , , , –, , , , ż Drakuli, slavenka ˝ Drljepan, jure , , , , , , ż Drnovšek, Marjan , , , , , Á Dular, janez Ŕ Dumas Rodica, tatiana , ż Dvosák, Marko  E eiletz, Marijan , ż eler, Miroslav  even-zohar, Itamar , , , , –, , , , Ŕ F Fekonja, Martina , , Ľ Ferbežar, Ina , , Ľ Filipi, vincenc , Ŕ ľ Filippi, Živan ş Finžgar, Fran saleški ş Fister, anton Ŕ Flisar, evald Á Fogl, Ivan , Ŕ Friedrich, Hugo , Ŕ G Gabri, aleš , Ŕ Gantar Godina, Irena , , Ă Gazvoda, jelka , Ŕ Genorio, Rado , Ŕ Gil-Robles, alvaro , , , , » Gluševi, zoran , ż Gluši, Helga , , , , , , , , , , , , –, , , –, –, Á Gluvi, Goran Ă Golash-Boza, tanya , , , , Ŕ Goljevšek, alenka ˝ Gomba, jure , Ŕ Gosar, anton , , , , Á Gosti, klemen ľ Graddol, David , Á Gradišnik, janez  Graf, Peter , , Á Grdina, Igor , , ż Grdina, jože ż Greenlaw, lavinia ş Gregori, Marta , » Griar skeledžija, Mihail  Grilc, uroš , Á Grill, vatroslav ľ Grosman, Meta , , , , , , , , , , , , , , , , , Á Gruden, Pavla , , ż Guattari, Felix , ż Guillaume, Paul ľ Guli, aleš , Ă H Hanžek, Matjaž , , , ,  Haralambos, Michael , Á Heidegger, Martin , , Á Hliš, Danijela Ă Holborn, Martin , Á Horvat, avgust , , Á Hudolin, jurij Ľ Ignjatovi, nebojša , , –, , , ż Ili, Ratomir Á Ilija, lojze  Ionesco, eugčne ż J jakopi, Marjan  jaluši, vlasta , ľ janar, Drago ,  janeži, stanko , , , » januš, Gustav ş javornik, Mirko , » jelini, zdravko  jembrih, Ivica Ă jenšterle, Marko , , Ă jeram, Peter ľ jeruc, Dimitrij oton Á jevnikar, Martin , , , , , , , , , , Á jeza, Franc Á johnson Debeljak, erica , , , , , , , ż jontez, Ivan , ş josipovi, Damir , , , , , , , , , , Á jovanovi, Dušan  jovanovi, Marko ,  jovanovski Brdarski, trajan ż jug, Gvidon , , ż jugg Molek, Mary , , ˝ juhant, janez  jurak, Mirko , , , , , Ă jurec, Ruda , , , ľ juri, josip Á juvan, Marko , , ˝ južni, stane , , , , –, , , , Á K kacin, Ivan (jan) kai, Mila ż ka1a, Franz ż kappus, Mark anton Ŕ katunari, vjeran , Á kavka, josip  kermauner, taras , , ,  kersnik, janko Á keser, z. Ľ kette, Dragotin ż Janja Žitnik Serafin, Vekulturna Slovenija kiraly Moss, suzanne Ŕ kirsch, Fritz Peter Ŕ klemeni, Matjaž , , Ŕ klinar, Peter  klopi, vera , , , , , Ă kloskowska, antonina , ,  kobal, andrej ż kobal, Ivan Ă kobolt, alenka , ,  kocbek, slobodanka Á kociancich, vlady , , , Ă kocijan, Gregor , Á kociper, stanko , » kocjani, Cvetka , , , ,  koivukangas, olavi ˝ kolšek, Peter ş komac, Miran , , , , , , , , , , , , , , –ş korošec, Ivan  korošec, vladimira ş korun, Barbara , ľ kos, janko , , , , , , , , , ľ kos, vladimir , , , , , , ż kosovel, sreko , , , ż košak, Peter , , , ż kovi, kajetan , Ă krakar - vogel, Boža , , , , Ŕ kralji, zlatko Ă kramer, laura Bianka , , Ľ kramolc, ted (Božidar) , , Ă kranjc, viktor » kravos, Marko ş kremžar, Marko  krese, Maruša , , , , Ă krese, Meta Ă kreslin, vlado Ŕ kristan, etbin –˝ krivec, jože » krizanc, john , ż kržišnik - Buki, vera , , , , ,  kuhar, lovro Prežihov voranc Á kuhar, Peter , –, , , Á kuni, Mirko , » kundera, Milan , ˝ kurtovi, emil  kuzmani, toni , » kuzmi, Mihael , , Ă ż kvas, jana ş lah, andrijan , , , , , , , Ă laric, Paul ż lasi, ana , , –, , , ż lavrin, janko , ş lavtižar, lovrenc ľ leber, Michelle Ă legiša, lino , , , ˝ lenek, Rado l. , , Ă lesjak tušek, Petra , » leskošek, vesna , Ă likar, vojislav ş linhart, anton tomaž  lipoglavšek - Rakovec, slava , Ă lipuš, Florjan ş logar, tine ş longfellow, Henry Wadsworth » ložar, tom , Ă luckmann, omas , ˝ luki krstanovi, Miroslava , Ă lukši - Hacin, Marina , , , , , , , , , , , , , , ş M Maalouf, amin , , , ş Mahni, joža , , Á Majnik, janko Ă Makarovi, svetlana Ľ Marcus, laura , , ş Marini ožbalt, Irma , Ă Marinšek, špela ş Maritain, jacques , ş Markham, edwin , ż Mati zupani, jadranka , , , , ż Matuška, alexander » Mauser, karel , , , Á Maver, Igor , , , , , ş McWilliams, Carey , ş Medi, Željka , , Ľ Medvešek, Mojca , , , , , , , , , , , , ş Memi, sara , ż Merlak Detela, Milena , , , , , , Ŕ Messner, janko ş Mežnari, silva , , ş Miheli, Darja ż Mikola, Maša , ş Mikoli, vesna , ş Milani, Irena , ş Milhari Hladnik, Mirjam » Milosz, Czeslav ˝ Miloševi, slobodan Ľ Mirevska, Žanina , , , , Ŕ Mislej, Irene , , , –, , , , , » Mlakar, Frank , ż Mlekuž, jernej , , , , Á Mole, vojeslav , , , , ˝ Molek, Ivan , , , ˝ Mozeti, Brane Ľ Mrak, Ignacij ľ Mrak, nataša , , Ľ Mugerli, Maruša , , , , , , , , , , , , » Müller, Heiner » Müller, Herta ˝ Mustar, aleš ľ N nelson, emmanuel s. , , » novaan, anton , , ˝ novak, Boris a. , Á novak Popov, Irena » novak, zvonko a. ż O oates Indruchova, libora , , » oliveira, M. armando , » oltmer, j. Á orel, Irena , Ŕ osti, josip –, , , , , –, , , , , , , , Ŕ P Pajenk, Darinka » Pajnik, Mojca , , » Palir, Rado Á Papež, France , , , , , , , , , Á Paternu, Boris , » Payne, Michael , » Perovi, Željko , , , Á Pertot, Marjan , , , » Petri, jerneja , , , , , , , , , , , , , , , , Ŕ Ŕ Pevec Grm, slava , Ŕ Phillipson, Robert , Ľ Pibernik, France , Ŕ Pilon, veno Ŕ Pirc, Franc , , , , Ŕ Pirih svetina, nataša , Ľ Plath, sylvia ş Podmenik, Darka , Á Podvinski, zvone , Ľ Poganik, jože , , , –, , , , , , , Ľ Pohlin, Marko Ŕ Poniž, Denis , , , Ľ Porle, sonja  Postolski košir, Metoda , Ŕ Potokar, jure Ŕ Potokar, ludve , Ă Požgaj Hadži, vesna , Ľ Praek krasna, anna , , , , Ŕ Prešeren, France , , ,  Prešeren, jože , Ŕ Prevolnik - Rupel, valentina , ˝ Pribac, Bert , , , Ŕ Prosen, Rose Mary , ľ Pungartnik, Marjan , , , Á Putrle, jana ş R Rant, jože , , Ľ Ratkaj, Ivan ľ Razpotnik, špela , , , , , , , , , , , Ľ Reid, angus  Repar, Primož , ľ Rey-von allmen, Micheline , Ľ Ristovi, ana , , , , , , Ŕ Rode, tone , , » Rode, vinko ,  Rogelj, janko n. , ľ Rot, andrej , , , , , , Ŕ Rousseau, jean-jacques ż Rovšek - Witzemann, tea , ˝ Ršumovi, nevena ż Rupel, Dimitrij  S s. javornik, jana , ˝ said, edward ˝ saksida, Igor ľ sanders, jimy M. , , , ˝ scherr, Dieter , ˝ schlosser - laukel, Gertrud , Á semoli, Peter , Ŕ shifman, Dan , , ˝ simi, zorko , –, , , , , , Ŕ simoniti, Iztok , , Ľ simonovi, Iigenija Ľ sinatra, Frank Ŕ sjekloa, Marko , , ş skrbiš, zlatko , ˝ skubic, andrej , , ż smaji, senada , Ŕ smolej, viktor , ˝ smolicz, jerzy ˝ smolnikar, andrej Bernard , , Ŕ sodja, Franc  sollors, Werner , ˝ speti - Magajna, Ivko ż sramel, špela ľ stabej, Marko , ˝ stanonik, janez , , , , , –, ż stanovnik, Majda ľ stavrov, jordan , , , –, , Á stepani, lucija , ˝ stritar, josip  strutz, janez , ˝ suli, nives , , ˝ suša, Barbara , , ˝ svit, Brina (Brina švigelj Merat) ,  Š šabec, nada , ľ šalamun, tomaž Á šehovi, Franc , ż šeleva, elizabeta , , , , ľ šentjurc, Igor , , , , ,  šimac, Pavel  šimenc, stanko ş škola, oton ľ škulj, jola , ľ šoukal, Milena , , Ŕ šprager, veneslav , , , , , , –, , , Á štuhec, Miran , ľ šušterši, Franc ľ švarnel, špela » švent, Rozina , , , , Á T tahara, shozo , » tancig, Peter ş tasi, David ż tavar, zora , , , , , Á omas, Charles s. ˝ todorov, Cvetan ˝ tomc, Gregor , , ľ tomši, jack ż tonkli, štefan » toplak, Cirila , ˝ toplak, kristina , , ľ tourtel, eleanor , ľ trampuž Bratina, Bogomil Ŕ tratar, neža ż trebše - štolfa, Milica , , , Ŕ trobec, jakob ľ trofenik, Rudolf » trohaj, vera ż trubar, Primož , ,  truhlar, vladimir , , Ŕ trunk, jurij , ľ turnšek, Metod Á U ugreši, Dubravka , , ľ urbanc, Peter , ľ V valencic, anna , Ŕ valeni, joseph , ľ valéry, Paul » vareško, tina , Ľ vauhnik, vladimir ľ veki, vladimir , , , , , , , Á verdelj, katja , , Ľ vižintin, urška , Ľ vlaši Gvozdi, Mila , , , Ă vodaine, jean (vladimir kavi) , Ă vodeb, Ra1o , , , , Á vodopivec, Peter Á vojnovi, Goran  voki, tatjana , Ľ vombergar, joža , » vovk, jože , Á vovk, urban ş vovko, andrej ş vreer, natalija , , , , , , ľ vukovac, Rade , , , , –, , Á W Westin, Charles ˝ Willenpart, Marjan Á Wörsdörfer, Rolf , Ľ Z zacharasiewicz, Waldemar Ŕ zadravec, Franc –, , , ż zajc, Dane Á zakrajšek, kazimir ż zec, Božidar Á zima, Peter v. , ˝ zorman, Ivan , » zorn, jelka , ľ zupani, katka » Ž Žagar, Cilka Ă Žigon, zvone , , , , , Žitnik serain, janja , , , , , , , , , –, , , , , , , , , , , , , , , , , , , –, –, , –, –, , ˝ Žitnik, simon , , ˝ Žitnik, vinko , » Žniderši, Martin , Á Žohar, jože , , , Župani, oton , , , , Á Â