ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA O ZGODOVINSKEM IN ARHITEKTONSKEM RAZVOJU TARTINIJEVEGA TRGA V PIRANU BREDA KOVIČ IN MIROSLAV PAHOR UVOD Razlogov za pisanje pričujoče razprave je bilo več. Predvsem je italijanska literatura o Piranu Tartinijev trg popolnoma zanema- rila. Razen bežnih opisov nekaterih hiš, kot n. pr. »benečanke« in občinske palače, ste- brov za zastave in nekaj besed o pristani- šču, ni ničesar napisanega. Nikjer v litera- turi niso zabeležene spremembe zadnjih sto petdeset let, čeprav so bile takšne, da so ta predel mesta spremenile v upravno, pro- metno in trgovsko središče. V zadnjih deset- letjih ima v našem mestu vedno večjo vlogo tudi turizem. Iz katerekoli strani pridemo v Piran, nas pot nujno pripelje na Tartini- jev trg. Tega si vsakdo najprej ogleda in najbolj vtisne v spomin. Po drugi strani je najdba številnih virov, ki jih italijanska hi- storiografija ni upoštevala, dala zgodovin- skemu opisu novo pobudo. In končno so se oblastni in upravni organi, društva in go- spodarska podjetja lotili v preteklem letu obnavljanja prvih zgradb na Tartinijevem trgu. Zaradi njegovega osrednjega položaja, predvsem pa zaradi historičnih arhitektur, ki so vključene v venec stavb okoli trga, je jasno, da morajo biti vsa dela na fasadah historičnemu okolju primerno in tehnično pravilno izvršena. Da pa bi bilo mogoče kronistično jasno beležiti spremembe, ki jih terjajo nove potrebe, je najprej treba vedeti, kakšno je bilo stanje pred temi spremem- Ijami, ki jih mora kronist beležiti. Poleg tega Tartinijev trg naravnost sili, da bi ga uredili. Za dobro ureditev pa je potreben podroben študij, ki naj upošteva vse možne elemente, te pa lahko nudijo zgo- dovinarji, umetnostni zgodovinarji, arhi- tekti itd. Toda za takšno delo je treba ob- delati gradivo, ki ga nudijo arhivi in spo- meniki. Zato ne bo odveč, če poskušamo po- dati dostopni del tega gradiva v obliki opisa o nastanku in razvoju Tartinijevega trga, najvažnejših objektov na njem, ter s tem skromno prispevati k osvetlitvi spomeniške problematike mestnega središča. Ni namen tega opisa podajati tehnične rešitve in pred- loge. To je delo sposobnih arhitektov, ki imajo smisel za zgodovinske arhitekture in stare urbanistične enote. Arhitekti se pa mo- rajo nujno držati veljavnih konservatorskih načel. Ker bi opis nastanka in razvoja trga ter umetnostnozgodovinska opredelitev nje- govih arhitektur to delo dokaj olajšala, pred- vsem pa, ker tak opis v resnici manjka, naj bo pričujoča razprava uvod v širše razglab- ljanje, ki naj bi zajemalo vso problematiko današnjega mestnega središča v Piranu. KRATEK RAZVOJ MESTA Mesto Piran je nastalo v petih razvojnih fazah. Zahodni, najstarejši del, Punta ime- novan, je nastal na rtiču. Bil je že v VII. sto- letju obzidan. Center tega dela je bil na se- danjem Prvomajskem trgu, kjer je še v XIII. stoletju stala občinska palača. Drugi, seda- nji osrednji del mesta je začel nastajati ko- nec XIII. stoletja, kmalu po beneški oku- paciji občine. Ta del mesta je nastal okoli notranjega zaliva oziroma pristanišča, ob sedanji ulici IX. Korpusa, ob Bolniškem ko- lovozu, Rozmanovi ulici in delno ob Ulici Svobode. Imenovali so ga Poljska vrata (Porta campo), kar dokazuje, da je bil do tedaj še nezazidan, ker je nastal izven vrat tega imena. Obzidali so ga leta 1452, o čemer priča kamenita napisna plošča na ohranje- nem delu severnega obzidja ne daleč od žup- nišča. Zvezo s svojo okolico je imel tedaj Piran po prvih Vratih v Rašpor. Tretji, jugozahodni predel mesta je nastal po letu 1452 in je bil obzidan med leti 1475 in 1534, ko je nastalo sedanje mestno ob- zidje. Ta del mesta so imenovali Marciana. Četrti mestni predel, imenovan Borgo, je nastal med XVI. in XVIII. stoletjem ob se- danji Tomšičevi, Marksovi, Marušičevi,- Aškerčevi ulici ter ob Gradnikovem trgu vse do griča Mogorona. V tem času je ob- zidje izgubilo svojo obrambno funkcijo, zato je ves ta predel ostal neobzidan. Peti mestni predel je nastal v avstrijskem času na morskem nasipu vzdolž obale od sedanjega notranjega pristanišča do tovarne mila Jadranka na cesti za Portorož. Tak je po vsej priliki zazidalni razvoj na- šega mesta. Vendar v piranski historiografiji cesto naletimo na teorijo, ki govori o tem, da sta se v XV. stoletju vključila v novo ob- zidje (1475) mesto Piran, t. j. sedanja Punta in starorimsko naselje Marciana ob jugo- vzhodni obali. Ta teorija je težko sprejem- ljiva. Predvsem bi njeno sprejetje pomenilo zanikati mestu ves teritorialni razvoj med VII. in XIX. stoletjem. Po drugi strani pa so vsa povojna sondiranja na krajih, kjer bi naj nekoč stalo naselje Marcina, dala po- vsem negativne rezultate. Logično je, da je prvotno naselje stalo na rtiču in da se je širilo od notranjega zaliva 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V smeri proti odprtemu morju. Vsekakor je bil v VIL stoletju n. e. obzidan samo ta del današnjega mesta. V pisanih virih ni go- vora o Marciani kot naselju, čeprav je enkrat imenovan patriarh Marcian, ki naj bi bil rojen v Piranu. Kako se je staro mestno je- dro razvijalo v svoji notranjosti, lahko samo ugibamo. Vemo, da je imelo štiri mestna vrata, od katerih so samo ena vodila na kopno (Porta canipo ali Poljska vrata), druga tri vrata pa na morje. Vemo tudi, da so v notranjosti tega predela najkasneje v XIII. stoletju sezidali utrdbo, imenovano grad. Tu je imel svojo rezidenco oglejski gastald. Ko je prešlo mesto na komunalno upravo, je imelo, kot rečeno, občinsko hišo na Prvo- majskem trgu, katerega so še pred nedav- nim imenovali Stari trg. To je vse, kar se da z gotovostjo reči o notranjosti stare Punte. Ugotovljeno je, da je tedanje kopno obzidje potekalo v smeri severovzhod - jugozahod s podnožja cerkvenega griča do sedanjih Osrednjih vrat. Ce izvzamemo cerkev sv. Petra, ki je stala že leta 1272,^ so šele Benetke začele s prvimi gradnjami izven starega obzidja. Arhivski viri nam poročajo o mestni četrti Porta cam- po šele v XIV. stoletju. To je namreč mestna četrt, ki je s severne strani obkrožala notra- nje pristanišče. Šele kasneje je nastala mest- na četrt, ki je zaprla pristanišče z južne strani. Najstarejše stavbe tega mestnega pre- dela segajo v začetek XV. stoletja. V drugi polovici XV. stoletja so ves novi del obzi- dali. To se je zgodilo predvsem zaradi turške nevarnosti.^ Izven obzidja, ki se je zaklju- čilo pri mestnih vratih Marciana, se je Pi- ran razvijal v drugi polovici XVI. in v XVII. stoletju. To je bil četrti mestni predel, ki razen skladišča soli ni imel starejših stavb. Šele Avstrija je v Piranu gradila peti mest- ni predel na nasipih, ki so delno nastali ob obali zaradi razširjenja kopnega po nanosih, deloma pa bili umetno narejeni v XIX. sto- letju.' Ker nas pa vse to trenutno le delno za- nima, se obrnimo sedaj na historično ozadje, ki je prisililo Benetke, da so pričele zidati izven starega obzidja. Benetke so našle Piran v notranjih razprtijah. Trinajsto stoletje po- meni za Piran stoletje notranjih strankarskih bojev zaradi politične nestabilnosti, ki je te- daj vladala v Istri nasploh. Boji med Benet- kami in oglejskim patriarhom so povzročili politični razcep tudi v Piranu. Tu sta na- stali beneška in patriarhova stranka, ki sta bili v stalnih medsebojnih bojih za oblast. Iz kompromisnih elementov obeh je nastala avtonomistična stranka, kateri se je posre- čilo omejiti tako patriarhove kot beneške pravice in postaviti oblast na osnovo komu- nalne ureditve.'' Motili bi se, če bi mislili, da je bil poslej mir, kajti prvi beneški po- testati poročajo o notranjih strankah in Sta- tuti iz leta n07 prepovedujejo uporabljati notranje utrdbe za strankarske boje.^ Benetke so se hotele postaviti imd stranke in čimbolj osredotočiti oblast v svojih rokah. Zato je nastala tudi misel o gradnji nove občinske palače izven obzidja. NASTANEK PRVIH PALAČ Občina — historiat in funkcija: Temeljni kamen občinski palači je položil potestat Matteo Manolesso 7. marca 1291. O tem nam poroča kamcnita napisna plošča v veži se- danje občine. Kandier je najbrž od tod pre- vzel svojo notico v delu »Fasti profani« k istemu letu.* O zidavi palače poroča register plačil, kjer je tedanji blagajnik zapisoval izplačila v zvezi z gradnjo.' Seveda se grad- nja ni končala v enem letu. 7. aprila 1307 je občina Piran kupila v Benetkah šestnajst macesnovih tramov in šest žaganih strešnih leg, ki jih je potrebovala pri gradnji občin- ske palače.* 5. oktobra 1316 je beneški senat dovolil Piranu kupiti in odpeljati 10.000 strešnikov za kritje občinske palače.* Morda so jo tako dolgo gradili zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Vsekakor pa so bila ta prva dela zaključena najkasneje do leta 1318. Palača pa ni bila tedaj popolnoma go- tova, kajti leta 1367 imamo nova poročila o delih na občinski palači. Ohranjeni regi- ster izplačil iz tega leta nam navaja pri- bližno 50 zapisov o delavskih plačah za dela na tej stavbi. Naj navedemo primer: »Libras XIII., soldos II., parvos III ad magistro Ja- cobo Mnrario ideo quod laboravit ad pala- cium potestatis Pirani«. Kaj so delali na stavbi, tedaj ni znano. Morda je nastal ob- činski stolp, morda nadzidki, ki jih vidimo na Carpaccijevi sliki, morda pa je šlo za prve prezidave v notranjosti ali na fasadah. Sodimo, da so se tedaj pojavili na občinski palači prvi gotski elementi. V kasnejših sto- letjih je bilo na fasado vzidanih okoli 10 na- pisnih plošč,"" ki so verjetno poročale o raz- nih restavracijah in prezidavah. Te plošče so sicer ohranjene, vendar so bili napisi iz- brisani v dobi francoske okupacije na za- četku XIX. stoletja. O tem, kako je bila občinska stavba orien- tirana in čemu je služila, imamo tri poročila. Prvega nam je podal Kandier v časopisu I/Istria za leto 1852." Po njem ga je prevzel Caprin'2 in končno Morteani.^' Kandier nam pove, da je bila glavna fasada orientirana na Poljski trg, ki je bil med palačo in log- 22 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gio, to je na severovzhod. Jugovzhodna fa- sada je gledala proti notranjemu pristanišču, tretja proti Ribiškemu trgu, ki je bil na pro- storu med občino in fonticumom. Četrto pro- čelje stavbe, to je severnozahodno, je bilo naslonjeno na staro mestno obzidje, ki je ločevalo Poljska vrata od Osrednjih. Kand- ier navaja naslednjo prostorsko razporedi- tev stavbe: v pritličju so bili prostori za skladišča in zapore ter prostor za pisarne. V zgornjem nadstropju je bila ob stopnišču manjša dvorana, poleg nje na desni in levi prostori za pisarne. Na sredi, verjetno z okni proti morju, dvorana Velikega sveta. Na Ri- biški trg se je odpiral »liago« ali pokrita te- rasa. Morteani nam daje nekoliko izčrp- nejše poročilo in navaja v I. nadstropju urade vicedominov in cenilcev, dvorano Ve- likega sveta, in stanovanje potestata. V prit- ličju navaja na eni strani urade občinskega glasnika in oskrbnika ter orožarno, na drugi strani pa zapore in stanovanje rabljev. Ca- prinov funkcionalni opis prostorov je enak Morteani jevemu. Arhitektonski opis občinske palače: Naj- verodostojnejši vir o nastanku in zidavi stare občinske palače je še danes ohranjena ka- menita napisna plošča, sedaj vzidana v veži nove občinske stavbe. Besedilo se glasi: SIT TIBI CHRISTE DATA HAEC DOMUS INITIATA PRESENTI DIE SEPTIMO INTROEUNTE MARCIO AN M C C NONAGESIiMO^ P,RIMO INDICTIONE IUI HEG DOMUS VTILITER FACTA TEMPORE POTESTATIS VIRI NOBILITATIS MATHEI MiANOLESSI Q. FECIT HVNC LA- PIDEM SCRIBI ET DE PRECEPTO EIVS EGO PAVLVS NOIE SCRIBSI (»Naj bo tebi, Kristus, podarjena ta hiša, ki se je začela, graditi danes, 7. nastopajo- čega marca, leta 1291 v 4. indikciji. Ta hiša je bila koristno narejena, ko je bil potestat mož iz plemstva Matej Manolesso, ki je na- ročil, naj se napravi na tem kamnu napis in sem ga po njegovem ukazu jaz, Pavel po imenu, vklesal.« — Opomba: Matej Mano- lesso je v raznih letih svojega županovanja zgradil občinsko palačo, morda tudi del fon- tika in samostan ter cerkev sv. Frančiška. Pavel, ki je vklesal napis na občini, se nikjer drugje ne omenja) Prvotno lice te stavbe nam ni niti pisme- no niti kako drugače sporočeno. Ker je bila, kot pravi zgoraj citirani napis, gradnja za- četa ob koncu XIII. stoletja, je morala stav- ba nositi pečat romanskega sloga. Kaj več o njeni prvotni obliki ni mogoče reči, kajti palača na žalost ne stoji več, prav gotovo pa so se morali ob njeni porušitvi v drugi polovici preteklega stoletja pokazati zani- mivi in oprijemljivi detajli, iz katerih bi se dalo sklepati na njeno najstarejšo obliko. Prva nam znana slika, ki v ozadju za glav- no figuralno skupino med drugim prikazuje delni videz stare občinske palače, je platno slikarja Vettora Carpaccia iz leta 1519 (na- ročeno za cerkev sv. Frančiška in predstavlja »Mater božjo v družbi šestih svetnikov«). Kot je razvidno z omenjene slike, je bila občin- ska palača še na začetku XVI. stoletja okra- šena s cinastimi nadzidki, podobno kot je to ohranjeno na koprski pretorski palači. Dobro je viden tudi mestni stolp, ki je bil, kot kaže slika, prislonjen ob levi vogal jugo- vzhodne fasade. V njegovem spodnjem delu je vidna celo gotska monofora. Druga ohranjena slika, ki nam zelo dobro predstavlja staro občino in skoraj vse stavbe severovzhodne strani današnjega Tartinije- vega trga, je litografija A. Tisclibeina: »Man- dracchio di Pirano« iz leta 1842. Na njej je skoraj v celoti vidna vzhodna fasada občin- skega poslopja, ki je orientirana proti no- tranjemu pristanišču. Stavba je dvonad- stropna, masivna, raztegnjena, mirno poči- vajoča kamnita gmota. Streha je krita s korci, prejšnjih cinastih nadzidkov ni več, ravno tako manjka mestni stolp. Nekako v srednji osi te fasade je vhod, ki ga tvori po- krit portik (vhodna lopa) na štirih stolpih. Trokapna streha portika - krita tudi s korci — se v višini prvega nadstropja nasla- nja na stavbo. V pritličju sta na desnem krilu stavbe še dve pravokotni vratni odpr- tini, prva večja, skozi katero se vidijo v nad- stropje vodeče stopnice, druga manjša, ki imajo nad nadvratno preklado še pravokot- no odprtino z železno kovano mrežo. Vhodna vrata pod portikom niso vidna na tej sliki. Ob vznožju stavbe je po vsej dolžini viden izstopajoč kamnit podstavek (zokelj), na ka- terem so posedali meščani in v prijetnem pogovoru opazovali živahno dogajanje v pri- stanišču. Okenske odprtine prvega in drugega nad- stropja so kaj različne in se komaj drže ho- Stara občinska palača po rUbi G. De Franceschija ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA rizontalne osi, medtem ko pravilne verti- kalne razporeditve sploli ni. V stilnem oblikovanju okenskih odprtin prvega nad- strojjja so dobro vidne različne prezidave, ki jih je palača doživljala skozi svoj nekaj- stoletni obstoj. Od desne proti levi si slede okna naslednjih oblik: prvi dve sta po obliki enaki, enostavno pravokotni s kamnitimi okviri z majhnim napuščem na vrhu in kon- zolno okensko polico spodaj. Zapira ju že- lezna kovana mreža in lesene polne polk- nice. Nad portikom sta dve okenski odpr- tini, ki pričata o prezidavah v času rene- sanse. Po obliki sta enaki, zgoraj polkrožno zaključeni, z dvema iz zidne površine iz- stopajočima pilastroma; pod okensko polico pa je pri obeh vidna pravokotna napisna plošča, ki prav gotovo poroča o tedanjih preureditvah na stavbi. Med obema ravno- kar opisanima oknoma je vidna v fasado poglobljena trikotna niša z neko poprsno plastiko. Tudi pod spodnjo stranico te niše je kamnita napisna plošča, plastično deko- rirana. V horizontalni smeri sledi sedaj lepa got- ska monofora, na vrhu trolistno zaključena in z napisno ploščo pod okensko polico, ter končno bifora — lep renesančen arhitekton- ski element. Vseh pet oken vrhnjega nadstropja je eno- stavne pravokotne oblike, se pa med seboj nekoliko razlikujejo po velikosti. Med tako opisanima horizontalnima vrstama okenskih odprtin je nekoliko iz osi stavbe vidna pla- stika krilatega leva, simbola beneške repu- blike. Stoji na kamniti konzolni plošči. Na fasadi je raztresenih še nekaj napisnih plošč in heraldičnih znakov, verjetno piranskih potestatov. ki so bili soudeleženi pri raznih prezidavah palače. Vsi ti po obliki različni arhitektonski ele- menti ustvarjajo na sicer strogi fasadi videz nemira in razgibanosti, kar je vključevalo palačo v pester in slikovit ambient piran- skega mandrača. Kot verodostojen vir o podobi občinske stavbe iz srede XIX. stoletja nam je ohra- njena fotografija, ki jo je izdelal Alfredo Pettener. čigar potomci so še do nedavnega imeli svoj atelje v Piranu. Tudi ta fotografija nam prikazuje jugo- vzhodno fasado, toda iz takega stava, da je vidna tudi severna, po svoji funkciji glavna fasada. Od prejšnjega opisa se na jugo- vzhodni fasadi ni nič izpremenilo, zato ga tudi ne bomo ponavljali. Edina razlika je v tem, da je tu odstranjena pokrita vhodna lopa in so zato na fotografiji dobro vidna vhodna vrata. So pravokotna ter nad vratno preklado trikotno zaključena. Ce bi bilo v tem polju kaj upodobljeno s fotografije, ni mogoče ugotoviti. Na severno fasado je prislonjeno zunanje kamnito stopnišče z zidano ograjo, ki je vo- dilo v gornje nadstropje. Ta fasada ima dvoje vratnih odprtin: eno v pritličju in eno vrh stopnišča v prvem nadstropju. Poleg zad- njih je vidna kvadrifora, kot kaže enaka že opisani bifori na jugovzhodni fasadi. V knjigi Giuseppa Caprina: »LTstria no- bilissima« najdemo piransko občinsko pa- lačo upodobljeno v perorisbi (avtor G. De Franceschi). Od prejšnjega opisa ni izpre- memb, pač pa je tu dobro vidna povezava občine s staro loggio, katero pa je tedaj na- domestila že nova stavba kazine. Nadstropni hodnik, ki je gotovo moral že biti prenov- ljen, podpirajo trije polkrožni oboki z dvema vmesnima slopoma. Na sliki sta dva oboka že zapolnjena s steno, le tretji slviži proste- mu prehodu med trgom Poljskih in trgom Osrednjih vrat. Hodnik ima v prvem nad- stropju poleg košarastega loka, ki služi vho- du, še pet okenskih odprtin, na vrhu seg- mentno zaključenih. Okna so med seboj ločena po šestih iz zidne površine izstopa- jočih pilastrih. Streha hodnika je delno dvo- kapna in delno enokapna (zaradi novejše zadaj stoječe stavbe, na katero je ta del hodnika prislonjen) in krita s korci. Ce sedaj na kratko povzamemo vse, kar je iz ohranjenega slikovnega gradiva raz- vidno, vidimo naslednje: O podobi prvotne občinske stavbe iz konca XIII. stoletja nima- mo zanesljivih podatkov. Na začetku XVI. stoletja je imela še cinaste nadzidke in ob levem jugovzhodnem vogalu mestni stolp, katerega so kasneje porušili. Zanesljivo ve- mo, kakšno je bilo njeno pročelje, orienti- rano proti mandraču ob koncu XVIII. sto- Detajl slike Vettora Carpaccia iz leta 1519, kjer je na desni polovici slike viden del občinske palače z meslniin stolpom 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO letja. V tem tristoletnem razdobju je doži- vela stavba številne prezidave in dopolnitve, kot to jasno kažejo posamezni arhitektonski detajli, pripadajoči raznim stilnim obdob- jem. Vse te dokaze častitljive starosti je ohra- nila do svojega žalostnega konca, ko so jo občinski očetje, ki niso znali ceniti njene zgodovinske vrednosti, dali porušiti v letu 1877. Fonticum — historiat in funkcija: Skoraj istočasno kot občinsko palačo so piranski oblastniki zgradili fonticum ali tržnico oz. skladišče žita in moke. O tej stavbi nam ohranjeni viri ne povedo mnogo. Kandier nam v »Fastih« poroča, da so začeli zidati fonticum leta 1501. Po vsej verjetnosti je bil zgrajen v romanskem slogu, a kasneje mor- da gotiziran. Vsekakor je bil razdeljen na najmanj dva velika prostora, od katerih je eden služil za žito, drugi za moko. Zgradba je stala v smeri severozahod - jugovzhod z daljšo stransko fasado, obrnjeno proti no- tranjemu pristanišču. Po obliki tlorisa, ki sta ga objavila v svojih delih Kandier in Mor- teani, sklepamo, da je bilo skladišče žita na jugovzhodni strani, kar bi funkcionalno ustrezalo, ker so večino žita uvozili po mor- ski poti in ga je bilo najprikladneje razto- voriti takoj pri vhodu v pristanišče in pre- peljati skozi najbližja vrata v skladišče. Po istem tlorisu sklepamo, da je bilo skladišče za moko na severozahodni strani poslopja z vhodom s tedanjega ribiškega trga. Ta je bil bližji mestnemu obzidju, torej priklad- nejši za kupca, malega človeka ali obrtnika, ki je moko potreboval pri svojem domačem ognjišču. Verjetno sta bili obe skladišči že konec XVL stoletja združeni tako, da je bila vsaj delno odstranjena vmesna stena. Tedaj pa se v zgradbi pojavi še tretja ustanova — zastavljalnica (Möns pietatis, Monte di pi- etä), ki je s svojima pisarnama zavzela se- verovzhodni vogal. Zgradba fontika pa je morala biti že v zelo slabem stanju. Kmalu se namreč pojavi potreba po njeni restavra- ciji. Zastavljalnica m fontik sta se restav- racijskih del lotila ločeno. Najprej se je obnavljanja lotila zastavljalnica, hi si je v tridesetih letih XVII. stoletja uredila no- tranje stopnišče, vodeče iz pritličja v prvo nadstropje. Iz virov namreč izvemo, da so v pritličju shranjevali težke predmete iz že- leza, bakra in brona, v prvem nadstropju pa dragocenosti iz srebra in zlata in drage kamne.''' Napisna plošča na severni fasadi sedanjega sodišča iz leta 1635 nam pove, da so sklenili popraviti zastavljalnico v času Giovannija Rainerja, kapitana v Rašporju in začasnega delegiranega sodnika za Istro. Toda dela niso bila tedaj opravljena. Viri nam povedo, da je bilo leta 1635 in 1636 več sej sveta, na katerih se je šele razpravljalo, kje in kako se naj dobi za popravila potre- ben denar.15 Yeč virov imamo o fontiku. To so razne >Terminazioni sistematiche« iz XVIII. stoletja, ki govore le o administra- tivni ureditvi skladišča in ne o hiši kot taki. O njej nam govori le napisna plošča, vzi- dana v severni fasadi sodišča, ki pravi, da je bil fonticum »spravljen v to elegantnejšo obliko« v času potestata Melchiorja Zena ter sindikov Pietra Caldana, Dominica Apollo- nia in Francesca del Senna. Ista plošča nam pove, da so poleg teh stala podobna vrata zastavljalnice, tem zelo sorodna in ki so jim služila za vzor.'* Sklepamo lahko torej, da je uprava zastavljalnice dala mestnim očetom pobudo, da so se lotili obnovitvenih del fontica. Kot omenjena plošča pove, so bila ta dela izvršena leta 1638. Vendar prav nič ne vemo, kakšno podobo je stavba tedaj imela. Prav gotovo so jo okusu časa primer- no barokizirali in zato ne bo odveč, če po- skušamo opisati ohranjena vrata fontica in zastavljalnice ter mestna vrata sv. Jurija, nastala približno v istem času, ki so danes prislonjena ob levo krilo poslopja sodišča. Fonticum — ohranjeni arhitektonski de- tajli: Oboje vrat tako zastavljalnice kot fon- tika so vzidana v severni steni današnje pa- Panorama Pirana iz XMI. stoletja po sliki nezuanega slikarja, ki jo hrani piranska stolna cerkev ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lače sodišča. Po obliki so skorajda povsem enaka, ker so, kot povedano, ena služila za vzor drugim. Portal fontica je pravokotne oblike. Po- vršina vratnih podbojev posnema gradnjo izmenjajočih se večjih in manjših kamnitih kvadrov. Na nadvratni prekladi je name- ščenih pet baročnih grbov, od katerih je srednji večji od stranskih. Nad njimi pa je j)ravokotna kamnita plošča z napisom: AEDES FRUiMBNTARIAS COMMUNITATIS AERE A MAIORIBUiS MCGCII EXTRUTAS PATRIE UTILIOiRI BONO AC EVIOBNTIOM FRUGI CONSULENTES HANG IN ELEGANTIOREM FOKMAiM REDUCBNDAS LABORAVERE ILLmus D. MELCHIOiR ZENO POTESTAS SP. DD. DOMINICUS APOLLONIO. PETEUS CALDANA. ERANCISCUS A SENNO SINDI. MDCXXXIIX QUARTO NONAS MAU UNDE PRODIGIUM AG ABDE MONTEM HIC PARBNTBM A FRUiMEiNTO PIETATEM ILLIC MIRARE NATUM (»Da so se žitnice, z občinskimi stroški od prednikov leta 1302 zgrajene, v to elegant- , nejšo obliko predelale, so se v skrbi za večjo korist domovine in zaradi večje preglednosti trudili: prosvetljeni g. Melchior Zeno, po- testat — ugledni gg. Dominik Apolonio. Pe- ter Caldana. Frančišek plemeniti Senno sin- diki. — 1638 7. maja — od tod čudo: Po zgradbi zastavljalnice, ki je tej sorodna — po milosti žita občuduj tukaj nastalo.« — Opomba: Tvorec napisa očitno misli samo na vrata zastavljalnice, ki so stala poleg novo nastalih vrat fontika na severnem pro- čelju iste zgradbe. Zastavljalnica je namreč zavzemala samo del prostorov na severo- vzhodnem vogalu hiše). Portal je na vrhu zaključen z zidnim ven- cem. Opisa vrat zastavljalnice ali monte di pieta ne bomo ponavljali, sledi naj le nad- vratni napis, ki se glasi: GIVIUM UNIONI QUORUM MODERATUM REGIMEN CAßlTATE IN PROXIMUM NITITUR ESSE FULGITUM, GUNGTOR AUCTIO BONORUM MÖNS PIETATIS ERGO SElNATUS GÖNS. AD SUBLEVANDAS PAUPUM NECESIT RASPURGII. GAPolUDce DELBGO ISTRIAE PROVISc ILLmo AG EXLmo DD. lOANNE RAINERIO PRETOR ILLmo D. lOANNlE BALBO PRAESBDIBUS EGREGIIS VIRI PETRO GALDANA ET lOANNE FUBEGONO EREGTUS A PARTU VIBCINIS ANNO MDCXXXIII DIE XX DBGEMBßlS (»Zvezi meščanov, katerih umirjena oblast, ki temelji na ljubezni do bližnjega, z (raz- prodajo) vsega dražbenega imetja zastavljal- nice, po nasvetu senata zaradi nujne pomoči revežem, (v času) kapitana iz Rašporja, dele- giranega sodnika in načelnika za Istro, pre- svetlega in vzvišenega gospoda Ivana Rai- neria, presvetlega gospoda Ivana Balba, na- čelnika, (ter) upraviteljev Petra Caldana in Ivana Furegona zgrajen po porodu Device leta 1633 dne 20. decembra.« — Opomba: Rašpor, v virih večkrat tudi Raspurch, je bila beneška srednjeveška trdnjava v sred- nji Istri na meji z avstrijsko posestjo. Trd- njava je imela za načelnika beneškega kapi- tana, ki je bil od časa do časa tudi delegirani sodnik za Istro. Za Piran razen kratke dobe tudi stalen višji sodnik. Ostale osebe, razen Ivana Balba, so Pirančani in verjetno sindiki leta 1633. Ivan Balbo je Benečan, ki je bil tisto leto imenovan za načelnika, to je, sod- nega pregledovalca za Istro) Stavba sodišča, o kateri bo še govora, je bila že s tem namenom projektirana, da vključuje v svojo severno steno portala fon- tica in zastavljalnice, v jugozahodna pa nekdanja mestna vrata sv. Jurija. Pravo- kotna kamnita napisna plošča poroča na- slednje: D. O. M. ANiDREAE BALBI PRAET. NOMINE SUMMAM FORTITUDIiNBM ANIMO RELI- QUAS ADMIRARE VENBlftAKE VIRTUTES EIUS STUDIUM POST INSTAVRATAM PQRTUS MOLBM AERE PUBLICO HAG PERPETI iNOVAM ELEGANTIOlRI I'N FORMEM VETUSTAM RUENTBM RBDIMIT PORTAM REGTOlRIS GENIO COLLEGI iDBGRETO PATRIAE DECORE PRAEFUSIT iSOLBRTIA PRUDENTIUM VliRORUM PETRO?>lII CALDANAE I. V. ET AEQUITUM lOANNIS PETROINiII AC DOMINIGI iPEmONII SPECTABILIS GOMMUNITATIS SYNDICORUM ANNO HUMA>NITAT:I VERBI M. D. C. L. ,X. QUINTO GAL. lUuNM. (»Bogu najboljšemu in najvišjemu — V imenu pretorja 'Andreja Balba, občudujoč Pogled na vhod notranjega pristanišča (XVI/I. stoletje) ">7 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO njegovo največjo značajnost [in] časteč |nje-i gove] ostale kreposti ter prizadevnosti po! obnovi pomola v pristanišču, kar je prema-; gal na javne stroške, je rešil stara rušeča se j vrata v novo elegantnejšo obliko z bistroum- ■ nostjo voditelja; po odločbi kolegija na časti domovine je to naredila prizadevnost izku- j šenih mož Petronija Caldane, sodnika, ter! vitezov Ivana Petronia in Dominika Petronia j sindikov ugledne občine v letu učlovečenja : besede 1660 5. junija.« — Opomba: Andrej Balbo, Benečan, v tem letu sodni pregledo- i valeč Istre, je dal napraviti pomol in obno-1 viti mestna vrata sv. Jurija. Ostale osebe so i Pirančani iz družine Petronio-Caldana in { sicer sodnik iz veje Caldana iste družine, ] oba sindika pa iz veje Petronio) Vrata so bila torej postavljena, oziroma v ^ to obliko prenovljena leta 1660, zato tudi; baročni stilni elementi v njihovi dekoraciji. > Vratna odprtina je zgoraj polkrožno zaklju-; čena, ob straneh pa sta vidna iz zidu iz- i stopajoča polkrožna stebra, katerih kapitela i nosita prof iliran zidni venec. Temu sledi j zgoraj citirana napisna plošča, obdana odi petero heraldičnih znakov. Med temi je zgo-! raj na desni spoznati piranski grb, drugi pa i prav gotovo pripadajo odličnikom, ki jih i Detajl z beneško-gotske hiše na Tartinijevem trgu omenja napis. To polje z grbi zaključuje trak zidnega venca, imd katerim je reliefno upodobljen krilati lev — simbol beneške re- publike. Uokvirjen je z dvema padajočima volutama. Vsa nadvratna dekoracija izzveni z motivom školjke med dvema ležečima volutama. Loggia — (loza, lobia, lobium publicum, loggia) — historiat in funkcija: O loggi ima- mo še manj poročil kot o prejšnjih dveh stavbah. Prej omenjeni opisi nam povedo, da je bila loggia povezana z ene strani z ob- činsko palačo, z druge pa s cerkvijo sv. Jakoba, ki je stala na Poljskih vratih. To je razvidno iz risbe, ki jo je Caprin priobčil v knjigi LTstria nobilissima, in o kateri pravi, da je bila narejena po predlogi iz XVII. stoletja. Načrt mesta, ki ga objavlja Caprin in po njem Morteani, nam daje za zidavo loggie letnico 1372. Primerjava med statuti iz leta 1358 in onimi iz leta 1384, nam to potrjuje, ker v prvih loggia še ni ome- njena, v drugih pa se navaja kot urad catha- verov. To pomeni, da je bila loggia tretja javna zgradba, ki je nastala izven starega mestnega obzidja. Z glavno fasado je bila orientirana na Poljski trg nasproti glavni fasadi občinske palače." Vsi prej navedeni opisi občinske palače se strinjajo v tem, da so v loggi delili pravico. Kandier nam celo pove, da je bila sodna dvorana v prvem nadstropju nad arhivi. Ta Kandlerjeva pripomba nam dokazuje, da sodišče ni bilo edina funkcija loggie, ker govori o občinskih arhivih, kar pomeni, da je imela občina v pritličju loggie nekaj svo- jih uradov. Med temi so bili gotovo catha- veri, občinski pisar, morda tudi sodniki in drugi. Da je bilo v prvem nadstropju sodišče, nam potrjujejo viri iz XVI. in XVII. stoletja. Največ jih je iz leta 1578, ko je v Piranu županoval Andrea Venier, eden tistih pote- statov, ki so si močno prizadevali, da bi po- pravili kritično stanje skladiščne in občinske blagajne ter pomirili notranje socialne boje. V tem svojem prizadevanju je naletel na tiste ljudi, ki so kot javni uradniki neod- govorno in namenoma praznili blagajno. Ta- ko je nastala cela vrsta pisem, s katerimi poziva upnike, da poravnajo svoj dolg. Tako je n. pr. 28. avgusta 1578 pisal Pellegrinu Del Senno in Pietru Petroniu, 5. novembra pa Giovanniju de Apoloniju in drugim, 16. novembra Amerigu Apoloniju in drugim, naj se zglase v javni loggi, da poravnajo svoje dolgove. V nasprotnem primeru so bili v loggi zaprti, dokler niso izpolnili svojih obveznosti. Znan je celo primer, ko so dolž- nika izgnali z občinskega ozemlja, ker ni imel sredstev za plačilo.'* Te vire navajamo 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zato, ker nam Kandlerjevo trditev potrjuje- jo. Iz vseh pa je razvidno tudi, da so bili v loggi zapori. Dozdevno nasprotje v virih, ki nam govore o zaporih v občini in teh v loggi, si razlagamo tako, da so bili v loggi zapori za plemstvo, na občini pa za mešča- ne, kar se je dogajalo tudi po drugih mestih. Verjetno je bila v loggi tudi dvorana, kjer so se shajali plemiči na razne pomenke. Zato ni slučaj, da je bila po porušenju loggie na istem mestu zgrajena kazina, ki je služila istemu namenu. Kakšna je bila stavba loggie in kako se je v teku svojega štiristoletnega obstoja izpre- minjala, nam za sedaj ni znano. Ko so tako nastale izven starega mestnega obzidja omenjene tri javne zgradbe, so tudi meščani začeli zidati v tem predelu in tako je od začetka XIV. do srede XV. stoletja nastal mestni okraj, ki ga viri imenujejo Porta Campo.'' Imenuje se tako, ker je na- stal v neposredni bližini Poljskih vrat ob severni obali notranjega pristanišča in ob ulici, ki vodi k stolni cerkvi. Šele v pet- desetih letih XV. stoletja je dobil ta mestni predel svoje obzidje, katerega ostanki so se letnico 1452) in v Kožlovičevi ulici (prva Rašporska vrata). Od tedaj dalje se četrt Porta Campo vedno češče omenja. Stavbe, ki zapirajo trg s severne strani, so, razen ene, vse izmenjale svoj prvoten videz. Na Tintorettovi sliki, ki jo je mojster izdelal sredi XVI. stoletja, je vidnih tudi nekaj stavb današnjega Tartinijevega trga. Tako cerkvica sv. Petra z odprtimi strešnimi linami za zvonove in dve meščanski hiši, od katerih ena je kasneje v baroku prezidana rojstna hiša Tartinija. Obe ti stavbi nosita pečat gotike (okna s trolistnimi šilastimi loki). Isto je razvidno iz slike XVII. stoletja, ki jo hrani stolna cerkev in ki poleg glavne figuralne skupine v spodnjem pasu prikazu- je tedanjo podobo mesta. Iz navedenega lah- ko sklepamo, da so bile tudi vse druge stavbe na tej strani trga zgrajene v tem obdobju, t. j. v XIV. in XV. stol. Vendar je le majhna stavba na skrajni levi do danes ohranila svoj beneško-gotski stilni karakter, čeprav z delnimi izpremembami, ki so nastale ob prenavljanju njene notranjščine in prostorov v pritličju. Glavna fasada je orientirana na trg. Na tej je v prvem nadstropju ohranjena originalna gotska trifora, uokvirjena z bene- ško-gotskim zoborezom. V drugem nadstrop- ju pa je dvoje izredno bogatih monofor, katerih podokenske police nosijo konzole v oblike levjih glav. Med obema oknoma je vzidana kamnita plošča s stoječim levom, ki drži med šapama napisni trak z besedami: »Lasa pur dir«, zaradi česar se je okoli te stavbe spletla že marsikatera zgodbica. Na ščitu grba je vklesana črka B — iniciala prvih gospodarjev hiše, ki so bili iz družine Del Bello. Najlepši arhitektonski element fasade pa je plastično dekorirani vogalni balkon. Nanj se odpira dvoje vratnih od- prtin, ki se stikata v pravem kotu ob robu stavbe. Vrata so zgoraj trolistno zaključena in ločena med seboj z močnim vogalnim stebrom, na katerem počiva po ena stran šilastega loka, drugo pa podpira iz zidu izstopajoč steber. Balkonsko ploščo nosijo tri bogato profilirane zidne konzole, ojačane s spodnje strani z levjimi glavami. Ograjo samo tvorijo vitki stebrički, od katerih ima vsak drugače oblikovan košarast kapitel. Na vrhnji plošči ograje so postavljene na sredi- ni in ob vogalih plastično obdelane glave (vogalna levja s črko B). Oboje vratnih od- prtin je uokvirjenih, enako kot že omenjena trifora z zoboreznini okvirom. Po stilnih elementih datiramo stavbo v sredino XV. stoletja. Bila je že večkrat re- stavrirana, vendar so k sreči vse adaptacije, razen ene, posegle le v njeno notranjost. Tako prezidavo omenja n. pr. Tamaro Bar- tolomeo v svojih zapiskih iz leta 1901. Po- roča, da je restavracijo tedaj opravil pod- jetnik Carlo Paco na stroške Starinoslovske direkcije. Pri tem ugotavlja, da je restav- Detajl stebra za zastave z reliefno upodobljenim sv. Jurijem (1466) KRONIKA ČASOPIS ZA SiLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO racija dobro uspela, vendar ne pove, v kakš- nem obsegu je bila izvršena.*' Ohranjena fotografija, ki nam kaže podobo stavbe na začetku našega stoletja, nam priča, da so l)ili pritlični prostori, tedaj namenjeni ka- varni, povsem neskladni z spomeniškim karakterjem stavbe. Verjetno je zato prišlo do ponovne restavracije pritličja pod itali- jansko upravo. Dela so bila izvršena po načrtih arh. Forlatija, kasnejšega ravnatelja zavoda >Sopraintendenza antichita ed arte- Trieste«. Vhodna vrata in dvoje oken lokala je obdal s kamnitimi okviri, ki so okrašeni z motivom kite in zoborezoni. S tem je bila dosežena večja harmonija arhitektonskih elementov. O restavraciji na stavbi, ki je .sedaj v teku, bo potrebno v prihodnosti obširneje spregovoriti. Sledeč razvoju tega mestnega predela, nam je omeniti na majhnem, nekaj stopnic vzvi- šenem trgu poleg cerkvice sv. Petra stoječi renesančni vodnjak. Grajen je iz belega istr- skega apnenca. Spodnji del je okrogel tam- bur, ki prehaja z ločnimi stranicami v kva- dratno vrhnjo ploskev. Služil je za vodno preskrbo bližnjim hišam. Leta 1954 so ga zasuli, odstranili vrhnje železno ogrodje in zabetonirali zgornjo odprtino. V vrsti fasad z nekdaj gotskimi stilnimi karakteristikami na severni strani notranje- ga pristanišča je bila sedanja Tartinijeva hiša, ki je nastala pred letom 1384, ker je kot »časa Pizzagrua« omenjana v tedanji redakciji mestnih statutov. Kot ugotovljeno, je na Tiniorettovi sliki prikazana kot gotska. Med njo in sosedno hišo je opaziti ulico, ki je vodila proti severu. Prej omenjena slika XVII. .stoletja nam priča, da je bila ulica za- zidana, hiša pa v celoti barokizirana. Najdba baročnega portala v prostorih bivše ulice nam dokazuje, da je hiša doživela najmanj dve prezidavi. V prvi je vhod ostal v isti ulici, pri zadnji pa so ga prenesli v ulico sv. Petra. Takšna je ostala Tartinijeva hiša do leta 1846, ko so bratje Vatta, ki so jo podedovali po svoji sestri Lucietti Tartini, imetje Tartinijeve družine, vzidali v južno fasado kamnito napisno ploščo v spomin na velikega mojstra. Najnovejše spremend)e na južni fasadi pa so se izvršile v letih 1954—55, ko je Primorska založba Lipa dala razširiti pritlični stranski četverokotni odprtini v polkrožna izložbena okna. Pri teh delih je bilo tigotovljeno, da je bila hiša brez te- meljev, grajena neposredno na morskem nasipu. Opisana hiša predstavlja dragocen kul- turni spomenik, ker je bil tu rojen 8. aprila 1692 Giuseppe Tartini..Njegova rojstna soba v prvem nadstropju je še danes ohranjena. Izrazitejši barok zastopa stavba, izstopa- joča iz do sedaj omenjene linije hiš na vzhodni strani trga. Nedvomno je nastala Se na srednjeveških temeljih, kar dokazuje- jo polkrožni oboki v pritličju, ki so nudili nekdaj, ko je bil trg Se pristanišče, zavetje majhni m čolnom. Posebno lepa je njena čelna fasada z zatrepom, kovanim železnim ohranili pri sedanjem župniSču (plošča t balkonom in polkrožnim obokom fasade. Tudi za to stavbo je potreben še podrob- nejši študij, pri katerem se bo treba opirati na izsledke, ki so se pokazali ob njeni zad- nji restavraciji: ta pa je še v teku. Tudi tej sosednje hiše so morale nastati na nekdanjih pristaniških lokih. Bile pa so delno v XIX., delno v XX. stoletju jiopol- nonia j)renovljene. Pristanišče in trg: Notranje pristanišče v Piranu je imelo svojo funkcijo najkasneje že v srednjem veku. V statutih mesta iz leta 1307 je o pristanišču sicer ena sama nepo- sredna uredba,-' ki prepoveduje meščanom odlaganje smeti, tropin, gnoja, kamenja itd. v pristanišče, na občinski trg okoli njega in na pomol. Ta uredba, ki je zapisana v prvih statutih beneške redakcije, nam daje mož- nost sklepati, da je bila vnesena tudi v sta- tute iz leta 1274 in da je že prej veljalo, da je tako dejanje po veljavnih pravnih obi- čajih prepovedano in kaznivo. Za vsak tak ]>rekrSek je moral kršilec plačati 40 soldov globe. Uredba, ki je bila vnesena tudi v vse kasnejše redakcije statutov, nam dokazuje veliko skrb oblasti za snago in uporabnost pristanišča. Kljub temu pa je bilo leta 1320 stanje pristanišča tako kritično, da je bene- ška vlada poslala v Piran tri inženirje zaradi izgradnje novega pomola. Zaradi pomanjka- nja sredstev so se omejili na popravilo inan- drača.^2 Kljub prej omenjeni uredbi kaže, da prebivalstvo ni dovolj pazilo na snago v pristanišču, kajti leta 1488 je Veliki svet na predlog potestata Nikolaja Dolfija iz- glasoval nov zakon o snagi v pristanišču in tamkajšnje obale, v katerem prepoveduje Poglpd na piranski trg po Tischlioinu (18«) ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA puščati ali raztovarjati na obali drobno kamenje in pesek. Prav tako je bilo prepo- vedano odlagati gnoj in pesek v pristanišču piranskega trga. Nadalje je bilo prepove- dano metati v pristanišče kamenje in druge smeti. Prav tako ni smel nihče imeti v pri- stanišču barke ali čolna, če so mu to pre- povedali pristaniški uradniki.^s Istočasno so bili izvoljeni štirje uradniki, ki so imeli na- logo paziti na obalo in pristanišče.^'' Mestni statuti nam nakazujejo tudi mejo tedanjega trga. Leta 1358 je bil tržni prostor razširjen iz prejšnjega trga Poljskih vrat na vse notranje pristanišče in obalo okoli njega. Že statuti iz leta 1358 imajo uredbo, po kateri je možno sklepati, da je trg ob- segal tudi pristanišče. Statuti 1384 to uredbo povzemajo in vnašajo mejo trga s prista- niščem. V sedmem poglavju IL knjige te redakcije prepovedujejo mestni očetje zmer- janje v pristanišču in na občinskem trgu. Tu smatrajo za občinski trg ves prostor od hiše pokoj. Preta de Preto (po vsej verjet- nosti sedanja psevdogotska hiša zunaj pri- staniških obokov) naravnost do hiše Lorenza Pizzagrue (kasnejša Tartinijeva hiša) in to do njenega zgornjega vogala, do poti, ki je vodila na Kolovoz (sedanja ulica IX. Kor- pusa). Od tu D ravni črti do zgornjega vogala občinske logge, tako, da je omenjena pot ostala izven trga. Od zgornjega vogala logge v ravni črti k spodnjemu, kjer je bil urad cathaverov. Od tu poleg logge in poleg lese- nih stopnic do mestnega zidu in od tam do občine. Ob občinski fasadi, ki gleda na mor- je, do mesnice in občinskega pomola znotraj zidu. Od tu okoli pristanišča in preko kanala do prej omenjene hiše Nikolaja de Preto.^^ Menda ni treba poudarjati, da vključuje uredba tudi vse sedanje parcele od psevdo- gotske do baročne hiše, saj je bilo tam še morje, medtem ko se izogne zahodnemu delu severne strani, ki očitno še ni bila zazidana. Pristaniški loki, ki smo jih že omenili, so tedaj že obstajali. Po drugi strani pa je iz omenjene razmejitve razvidno, da je bila mesnica ob fontiku, to je verjetno v podalj- šku portika sv. Jurija, ki je vodil s trga na odprto morje, to je v poznejše zunanje pri- stanišče. Toda vsi ti zakoni in uredbe niso mogli navaditi prebivalstva, da bi vzdrževalo snago v pristanišu in na trgu. V virih XVI. stoletja namreč večkrat srečamo notice, ki nam govore o tem, da ga je bilo treba oči- stiti. Tako n. pr. je 20. junija 1560 Mali svet sklenil, da je treba takoj očistiti malo pri- stanišče ali mandrač tega mesta, ker je sko- raj poln umazanije.^* Pristanišče so čistili po načinu tlake. Več virov nam pove, da so oblastniki sklicali ljudi na pristaniško tlako. V pritožbi piranskih meščanov beneškeijiu delegiranemu sodniku, ki so jo predložili »populäres« Zuane Vidal, Giovanni Amoroso itd., se pod točko 1. zahteva, da se naj s pristaniško tlako obremenijo tako bogati kot revni prebivalci mesta.^' Ta pritožba je bila oddana 20. oktobra 1578. V razsodbi, ki je bila podpisana 25. februarja 1579, je dele- girani sodnik pritožbo meščanov sprejel in naložil tlako vsem mestnim prebivalcem, ta- ko revnim kot bogatim. V isti razsodbi je tudi predlagal, da se naj v bodoče vsa taka dela opravljajo na stroške občine, kar naj vsakokrat sklene Veliki svet, in da naj se sčasoma tlaka opusti.^^ Najbrže je ta ali neka podobna razsodba dala Velikemu svetu razlog, da je leta 1594 sprejel sklep, naj se nadzorniku obale po- veča plača na 10 dukatov, s pogojem, da s svojim denarjem plača vso škodo na obali in v pristanišču v primeru, da ni prijavil povzročitelja.2* Iz istega vzroka je nastal tudi zakon iz leta 1578. Kljub vsem ukrepom oblasti o pristanišču to ni bilo vzdrževano in leta 1600 imamo sklep Velikega sveta, naj se v bodoče ne mečejo več na trg in v pristanišče ostanki malte in drugih odpadkov.'" Preden nadaljujemo, naj se nekoliko ozre- mo na podobo pristanišča in trga. Do leta 1473 nimamo o tem nobenih podatkov. Leta 1473 pa je o Piranu pisal Marin Sanudo. S skopimi besedami nam pove, da je bil po- mol na trgu. Bil pa je tako majhen, da so ob njem lahko pristajale samo barke. Pri Detajl cerkvice sv, Petra z nadvratuim reliefom (1I8I8) 31 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vhodu na trg sta bila dva stolpa, ki sta ne- dvomno spadala k obzidju iz leta 1452. Stebra sta stala drug nasproti drugemu na vsaki strani vhoda. Marin Sanudo pa govori tudi o zunanjem pristanišču, kjer so lahko pristajale večje ladje in galeje.^' Ce upošte- vamo še, da so vhod v malo pristanišče za- pirali z železno verigo, bi to bilo vse, kar vemo o piranskem pristanišču do leta 1578. Na Tiniorettovi sliki pa opazimo, da so vodila v mesto, in sicer na trg, ob levem pristaniškem stolpu mestna vrata sv. Jurija, da je bil ob desnem stolpu prizidek s štirimi cinami, skozi katerega so vodila v mesto druga, manjša vrata s polkrožnim lokom. Leta 1578 je bil zgrajen med obema stolpoma dvižni most, ki je po eni strani služil pešcem, po drugi strani pa barkam, ki so dobile do- voljenje, da se zatečejo v notranje prista- nišče.*^ Ta most je lepo viden na sliki XVII. stoletja, ki smo jo že večkrat omenili. Leta 1466 so postavili na severno obalo pristanišča dva mogočna kamenita stebra. Na prvem je s čelne strani upodobljen sv. Jurij na konju, na desni stranici pa ima vklesan občinski grb s petelinjo nogo. Pod reliefom sv. Jurija je napis: NOSTRIS TUTA MANES PIRRANEA TELLUS (»Po naših molitvah boš varna ostala, zem- lja piranska«) Na čelni stranici drugega stebra je upodob- ljen krilati lev sv. Marka, pod njim pa napis: ALLIGER EGGE LEO TERAS WARE SIDERA CARPO (»Glej krilatega leva, ki grabi ozemlja, morja in zvezde«) Na desni stranici je grb potestata Ludovica Sagreda, ki je dal stebra postaviti. Nad njim je letnica 1466, pod njim pa napis: Nova občinska palača iii Tartijtijev spomenik SIGRBDO LÖDOVICE DECUS Tliftl TUTOR IIONE.STI (»Tebi, Ludvik Sagredo, pošteni zaščitnik, V čast« — Opomba: Ludvik Sagredo je bil piranski potestat leta 1466). Ob grbu so z gotskimi črkami vklesane ini- ciale omenjenega potestata. Na levi stranici drugega stebra so vklesane občinske dolžin- ske mere PER(tica), PAS(sus). BRAZ(za), MAZ(za) in STRO(ppa). Prve štiri so služile za tekstilije, poslednja pa za drva.*^ Obe zadnji stranici stebrov sta delno izdolbeni, tako da je bilo'mozno nanje pritrditi visoke drogove za zastave. Na prvem je visela bela zastava sv. Jurija, ki je bila obenem občin- ska zastava, na drugem pa zastava sv. Marka, oziroma beneška državna zastava. Enajst let kasneje, t. j. leta 1477, so ob vznožje občinskega zunanjega stopnišča po- stavili občinske količinske mere. To je lep kamen nepravilne peterokotne oblike, ki ima na čelni stranici upodobljenega krilatega beneškega leva z odjirto knjigo. Ob njem pa sta oba piranska grba. Letnica 1477 je vkle- sana na čelni stranici natl levom. V kamen so vklesane tri količinske mere: prva je piranska urna, ki je držala pet beneških veder, druga je verjetno beneško vedro, tret- ja pa je trenutno še popolnoma neznana. Tako količinske kol dolžinske mere so slu- žile občinskim cenilcem za kontrolo mer v trgovinah. Tak je bil piranski trg dolga stoletja. Kljub umazaniji lep in intimen, slikovit in poln življenja. Toda že XV111. stoletje je prineslo spremembe. Tedaj sta bila namreč vsaj delno porušena stolpa ob vhodu v pri- stanišče. S tem je piranski trg izgubil dobr- šen del svoje slikovitosti. To se je zgodilo predvsem zaradi tega, ker je obzidje izgubilo svojo obrambno funkcijo. Že v XVII. stoletju opažamo, da so Pirančani naslanjali svoje nove hiše na staro mestno obzidje. Marsikje je bilo obzidje predrto in hiše so se začele pojavljati tudi izven njega. Za dokaz nam spet služi že večkrat omenjena slika iz stol- nice. Seveda so pristaniški stolpi vzdržali dlje, toda XVIII. stoletje je obračunalo tudi z njimi. V XVIII. stoletju je trg doživel še druge spremend^e. Poleg že omenjene baročne hiše so bile na starih temeljili zgrajene tudi druge hiše posebno na vzhodni in jugovzhodni stra- ni, ledaj je bila porušena tudi stara loggia. Virov o tem sicer nimamo, nam pa to potrju- je Tischbeinova litografija, ki je nastala ne- kaj desetletij kasneje. Ta nam predstavlja mestni trg in pristanišče s številnimi slikovi- timi jadrnicami. V levem kotu trga je videti 32 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA novo zgrajeno stavbo, ki je bila najbrže tako imenovana kazina. Dvonadstropna stavba gleda z ožjo čelno fasado proti trgu. Ta je arhitektonsko najbolj oživljena, zato le njen opis. Razdeljena je na tri horizontalne pa- sove. Spodnji, kjer je dvoje oken in vhod v kavarno, je z zidnim vencem deljen od nadstropnega pasu. Ta ima po vsej dolžini prvega nadstropja balkon, oprt na kamnitih konzolah. Nanj se odpira na vsaki strani po ena vratna odprtina, zgoraj zaključena s seg- mentnim čelom. Tem vratom ustrezajo okna vrhnjega nadstropja. To polje je deljeno tndi vertikalno s štirimi iz zidne površine izstopajočimi kaneliranimi pilastri, katerih kapiteli prehajajo v močan zidni venec nad okni vrhnjega nadstropja. Tako opisana stavba je nastala v prvih dveh desetletjih preteklega stoletja in v vencu stavb, ki ob- dajajo trg, zastopa slog klasicizma. Nekako v istem času je spremenila svoje prvotno srednjeveško lice tudi mala arhitek- tura cerkvice sv. Petra. Prezidava je bila iz- vršena po načrtih znanega dunajskega arhi- tekta Pietra Nobila. O tej obnovi poroča napis, vklesan na fasadi: DIVO PETRO AS. PYRRHANENSIS RESTITUIT A. D. MDCCCXVin (»Sv. Petru je vnema piranska vrnila v letu gospodovem 1818«) Pod citiranim napisom je reliefna plošča, ki prikazuje izročitev ključev sv. Petru. Za avtorja tega reliefa je v nekih zapiskih ime- novan Antonio Bosa.** Največje spremembe na piranskem trgu pa so se izvršile v XIX. stoletju. Poleg že ome- njene obnove severne strani trga so bile ob- novljene tudi na vzhodni in južni strani. Razen nekaterih so vse izgubile svoj prvotni stilni karakter. Najvažnejše spremembe pa so se izvršile na zahodni strani trga in na trgu samem. Leta 1877 so porušili staro, častitljivo ob- činsko palačo. Ta namerni vandalizem je po- vzročil tedanji potestat (zaradi neurejenega arhiva XIX. stoletja še ni mogoče z goto- vostjo navesti njegovo ime; morda je bil Fe- lice Gabrielli, verjetneje Pietro Vatta). Edini vir, ki ga je bilo mogoče dobiti o tej zadevi, je tiskani a nepodpisani govor omenjenega potestata ob otvoritvi nove občinske palače 27. julija 1879. Iz govora, ki je poln lepih besed in fraz, a skop s podatki, se da izlušči- ti, da je dal sicer s težkim srcem porušiti staro občinsko palačo, da so 26. marca 1877 položili temeljni kamen, da je načrte za novo občinsko hišo napravil tržaški inženir Giovanni Righetti, ki je osebno vodil in nad- zoroval dela od začetka do konca. Delo je trajalo nekaj več kot dve leti.'^ V atrij nove palače so vzidali stare količinske mere, ne- kaj grbov in napisno ploščo stare palače. Sedanja občinska stavba zavzema manjšo površino kot prvotna, ker so na njen račun razširili zelenjadni trg, nekaj let kasneje pa prislonili na zadnjo, to je, vzhodno fasado pokrito tržnico. Kljub temu je največja stav- ba na današnjem trgu. V njeni fasadi je čutiti vpliv avstro-ogrske prestolnice. Pročelje ima močno poudarjen srednji del, na katerem je osredotočena vsa bogata dekoracija. Nad polkrožno zaključenim portalom je v prvem nadstropju balkon z balustradno ograjo. Na tej stoje štirje mogočni stebri. Kapiteli teh nosijo nekak timpanon, ki daje temu osred- njemu polju fasade glavni poudarek. Trikot- ni zaključek tega zatrepa tvorita dve ale- gorični ženski figuri, med njima pa je piran- ski mestni grb. V srednji osi pročelja palače je viden na konzolni plošči stoječ beneški lev z odprto knjigo kot spomin na staro občin- sko hišo. Pod oknom vrhnjega nadstopja sta grba, ki verjetno pripadata dvema od nek- danjih potestatov Pirana. Ko so mestni oblastniki obračunali s staro občinsko stavbo in si sezidali novo po teda- njem okusu, je prišel na vrsto tudi fonticum. Tega so že ob ustanovitvi okrajnega sodišča začeli uporabljati za sodne prostore in za- pore. Zemljiška knjiga, kjer je bil najden ta podatek, nam še pove, da je bilo v isti stavbi tudi sodnikovo stanovanje. Severni del pa je še vedno zavzemala zastavljalnica. Hiša je tedaj vključevala stavbne parcele 604, 607 in 608.3« Leta 1885/86 je nek G. Moso izdelal več načrtov za adaptacijo te stavbe. Toda med ohranjenimi ni bil izveden niti eden.*' Mosu pa se imamo zahvaliti, da ima- Pogled na del piranskega trga KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mo danes vsaj približno predstavo, kakšen je bil konec XIX. stoletja ta del današnjega Tartinijevega trga. Na nekdanji fonticum so se z jugozahodne strani naslanjala vrata sv. Jurija, od koder je vodil na trg pokrit por- tik, ki se je ob jugovzhodnem vogalu stavbe obrnil proti severu. V tem portiku so bile še leta 1885 tri zelenjadne trgovine. Jugovzhod- ni vogal portika so predstavljali ostanki obzidnega pristaniškega stolpa, ob katerem je vodil most na nasprotno obalo mandrača.'* Tedaj je verjetno obstajal samo še pritlični del stolpa. Med leti 1886 in 1891 je bil portik oziroma prizidek porušen. Vsaj delno je bila poruše- na tudi stavba fontika. Delno na njenih te- meljih, delno pa na novem prostoru je bila zgrajena sedanja sodna palača. Letnica na vhodnih vratih nam priča, da je bila do- grajena leta 1891. To nam potrjuje tudi zem- ljiška knjiga, kjer so leta 1892 zapisali, da se ukineta stavbni parceli 604 in 607. Na stavbni parceli 608 pa je že stalo novo so- dišče, katerega severni prostori so bili zopet namenjeni zastavljalnici; ta se je kasneje razvila v piransko banko.*' Iz omenjenih Mosovih načrtov je razvidno, da je stavbo projektiral on. Najbrže pa je moral svoj zadnji načrt precej preurediti, kajti stavba ima več okenskih odprtin, kot jih je tam predvidel. Načrt je bil narejen tako, da je vključil baročna vrata zastavljalnice in fon- tica v severno, vrata sv. Jurija pa v jugo- zahodno fasado. Vsi trije elementi so torej ostali »in situ«. Današnja stavba sodni je je enonadstropno trokrilno poslopje. Njena glavna fasada je orientirana na trg. Tudi tu je čutiti vpliv Dunaja. Njeno pročelje je z arhitektonskimi elementi deljeno tako ver- tikalno kot horizontalno. Horizontalno deli- tev pritličja od nadstropja tvori močan pro- filiran zidni venec, ki poteka po vsej dolžini fasade. Vertikalno delitev pa tvorijo iz zidne površine izstopajoči pilastri, ki posnemajo jonski red. Vendar je ta vertikalna delitev izvedena le na sredi in ob straneh pročelja, tako da nastanejo na fasadi tri poudarjena in dve vmesni nepoudarjeni polji. V srednji osi stavbe je polkrožno zaključen portal z dvema močnima stebroma ob straneh. Njuna kapitela nosita zidni konzoli vrhnjega balu- stradnega balkona. Nad zaključnim zidnim vencem, ki poteka po vsej dolžini fasade, je nad srednjim poljem še balustradna ograja. Ob vznožju stavbe, na vsaki strani portala, je po ena kamnita klop, podprta s konzolami. Občinska palača, sodna palača in druge popravljene in spremenjene hiše na* piran- skem trgu dokazujejo, kako malo pozornosti so polagale lokalne, z njimi vred pa tudi avstrijske državne oblasti na bogato mestno preteklost. Tu smo imeli opravka z vanda- lizmi, ki so bili že v tistih časih obsojanja vredni. Toda te spremembe niso zadostovale. Lokalne politične oblasti so posegle tudi v značaj trga samega. Na kratko je treba na- vesti tudi podatke o teh posegih. Do leta 1885 piranski trg ni imel posebne- ga imena. Kot smo že videli, so ga imenovali na kratko »madrač« ali »občinski trg« ali »pristanišče piranskega trga«, še prej pa »trg pri Poljskih vratih«. Leta 1885 pa ga je potestat Pietro Vatta imenoval »Tartinijev trg« v spomin na skladatelja in violinista Giuseppa Tartinija. Pietro Vatta se je tudi prvi bavil z mislijo, da bi dal zasuti staro pristanišče. To delo pa mu je preprečila smrt. Cesar on ni mogel, je dovršil potestat dr. Domenico Fragiacomo. Ta je dal najprej z dovoljenjem avstrijskih pomorskih oblasti podaljšati zunanji pomol. Delo je 4. maja 1893 začel in pa konec septembra 1894 do- vršil podjetnik Pietro Petronio pod nadzor- stvom vladnih inženirjev. Novi del pomola je dolg 90 m.^" Sicer so na novem pomolu delali Avstrijci že leta 1801, kot je razvidno iz tedanjega proračuna. Kakšen pa je bil obseg tedanjih del, ni mogoče dognati.*' Medtem ko so gradili nov pomol, so seveda spremenili staro zunanje pristanišče, ki so ga v ljudskem jeziku imenovali »magnarola«, v pristanišče za majhne čolne, s tem da so zgradili ob njegovem ustju dve pregradi, t. j. dva majhna pomola.*^ Istočasno pa so skle- pali tudi o usodi starega notranjega prista- nišča — mandrača. Dne 11. maja 1894. leta so porušili dvižni most po 316 letih njegove- ga obstoja.*' Po poročilih, ki nam jih v svo- jih zapiskih daje kronist Bartolomeo Ta- maro, je raandrač v zadnjih časih postal pravcato smrdljivo jezero. Poznalo se mu je pomanjkanje nege in slabo vzdrževanje, kljub stalni skrbi oblastnih organov, da bi ga ohranili. Saj je tudi razumljivo. Ko so ribiči pripeljali svoj plen v pristanišče, so ga najprej tu očistili in odvrgli v morje vso nepotrebno navlako. Tako se je počasi pol- nil ta lepi zalivček s smrdljivimi ribiškimi odpadki. Po drugi strani so južni vetrovi nanašali pesek in drobno kamenje ob vhod, kjer se je nabiralo in otežkočalo naravno čiščenje. Ne glede na to, da bi se mogel s temeljitim čiščenjem ali s korenito sanacijo spraviti mandrač v popoln red, je dr. Do- menico Fragiacomo na nekaterih sejah ob- činskega sveta podal predlog, ki ga je izdelal že pokojni potestat Pietro Vatta, da se no- tranje pristanišče zasuje. Dejstvo, da je moral ta predlog večkrat podati, priča, da so se občinski svetniki temu upirali. Sicer 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ni znano, iz katerih razlogov, vendar je bil tak odpor pozitiven. Končno pa je Fragia- como uspel z neprestanim ponavljanjem, da bo mesto na ta način dobilo trg, ki ga tedaj še ni imelo (iz Tamarovih zapiskov je ra- zumljivo, da Fragiacomo ni smatral tedanje- ga trga s pristaniščem za trg v pravem po- menu besede). Potestat je dela izročil že omenjenemu podjetniku Pietru Petroniju. Da bi dobila za zasutje potreben material, je občina kupila del griča Mogorona. Delo so začeli 9. februarja in dovršili 2. junija 1894. S konjskimi in oslovskimi vpregami so v malo pristanišče zvozili 6000 voz materiala. S tem se je trg povečal za 6840 m^. Tako je Piran zgubil eno svojih največjih privlač- nosti, ki bi lahko ostala, če bi bil mandrač redno vzdrževan, pridobil pa je na uporab- nem prostoru.** 10. aprila 1895 so prenesli prej omenjene stebre za zastave ob vhod na trg. To sicer ni bilo potrebno, smatrali pa so, da jih mora obiskovalec zagledati koj, ko pride na trg.*' Dne 8. aprila 1892 je poteklo dve sto let od Tartinijevega rojstva. Za to priložnost so piranski občinski oblastniki hoteli postaviti mojstru spomenik. Občinski možje so po- vabili razne umetnike, naj z vso naglico poš- ljejo svoje načrte. Prav za to določeni odbor je izbral delo benečanskega kiparja Antonija Dal Zotta. Tržaškemu kamnoseku Antoniju Tamburliniju, rojenemu Pirančanu, so za- upali delo na podstavku. Vendar ni šlo vse po predvideni poti. Podstavek je bil sicer gotov, spomenik pa ne. Skoraj pet let je bilo treba čakati, da ga je mojster dovršil in pri- peljal v Piran. Obstoji več pisem Antonija Dal Zotta, kjer se opravičuje, zakaj ni mogel dovršiti dela.*^'^ Spomenik, ki je bil vlit v umetnostni livarni Munareti v Benetkah, je končno prispel v Piran v noči 15. junija leta 1896.** Dne 2. avgusta istega leta pa je bil svečano odkrit. Na štiri metre visokem podstavku, čigar vogale krasi motiv dvojnih volut, stoji bro- nasti kip velikega violinista v nadnaravni velikosti (2,40 m). Mojster je rahlo sklonjen naprej, z lokom v desnici, z levico pa za hrbtom drži violino. Upodobljen je torej v trenutku, preden mu bo lok zdrsel po na- petih strunah godala. Na podstavku je citati: A GIUiSBPPE TARIUiNI L'ISTRLV MDCGGXCVI (»Istra Giuseppu Tartiniju 1896«) pod njim pa je v bronu upodobljena knjiga, notni listi in listnata vejica. Ves monument obdaja ograja iz kovanega železa, ki je bila med vojno odstranjena, leta 1952 pa na novo postavljena. Pred spomenikom, ki stoji na tako dominantnem mestu trga, se ustavi vsakdo, ki prvič obišče Piran. Kot zadnja je nastala na skrajnem južnem vogalu trga psevdogotska stavba, grajena v prvih desetletjih našega stoletja. Omeniti jo je zato, ker je bil tedaj porušen zadnji pol- krožni obok v vrsti pristaniških lokov. Tako smo zaključili opis večstoletnega raz- voja piranskega trga oziroma pristanišča samega, ter venca stavb, ki ga obdaja. Sku- šali smo, kolikor je bilo to iz ohranjenih virov in skopih literarnih zapiskov možno, osvetliti preteklost sedaj osrednjega predela mesta na naši slovenski obali. Ohranitev nje- gove karakteristične urbanistične zasnove, kakor tudi individualnih spomenikov je dolžnost našega časa. Tu zbrani podatki naj bi služili obširnejši spomeniški problematiki Pirana, ki postaja iz dneva v dan bolj aktualna. OPOMBE Antonio Alisi: Ghiese, conventi e confratermite di Pi- rano. Rokopis 1957. str. 43. — 2. Glej: Vodič po Piranu in okolici. Sestavila Breda Kovic in iMiroslav Pahor. Tipkopis 1959. — 3. Istotam. — 4. Gamdllo de iFranceschi: Ghartula- rium Piranense. Vol .1. iParenzo 1924, str. XXXI.—XXXII. In prej omenjeni Vodič po Piranu. — 5. Statuta Gommuinitatis Pirani. Rok opis 1307. Liber I. — 6. Kandier Pietro: L'Istria. Anno V. 1850. str. 20. — F. .Registro pagamenti di operai per la prima opera di Palazzo comunale 12^1 ((rokopis 1291). Mestni arhiv Piran. — 8. Dokumenta ad Forumjulii, Istriam et Goritiam spectantia. V: Aitti e memorie della societa istriana -di archeologia e storia patria. Vol. X. Parenzo 1895. str. 252. — 9. iDocumenta ad forumjuUi etc. V: Atti e memorie. . . Vol. XI. str. 16. — 10. Nekatere teh plošč so bile najdene v sedanjih prostorih pokrite tržnice. Sedaj so vzidane v lapidariju -Mestnega muzeja. Ena je iz 1. 1878, vzidana v veži občinske palače. Mnenja smo, da so bile nekatere izgubljene. Naj tu navedemo, da je ostalo le nekaj grbov, iki so bili nekoč na občinski zgradbi. Kam so šli ostali, je doslej neznano. Ni izključeno, da so jih leta 1910 posodili za razstavo v Kopru in so tam ostali. — 11. Pietro Kandier: L'istria. Anno VIil. str. 74—75. — 12. Giuseppe. Caprin; L'lMria nobilissima I. Trieste 1905. str. 205 in nasi. — 11. Luigi Morteani: Pirano per Venezia. Trieste 1906. str. 7 in nasi. — 14. Libro della cancellaria del sacro Monte di Pieta nella terra di 'Pirano (1655). Zapisnik na strani 50, 5.1 in 31 terigo. — /5. Istotam zapisnik na strani 25 in 24. — 16. Napisna plošča na severni fasadi sodne palače nad sedanjim vhodom na sedež Občinskega komiteja ZiKS. — 1?. G. Caprin: lO. c. Vol. J. str. 20?. — 18. Dissidi cittadini. Bi. V. D. 1677. str. 57—59, 61—62, 65, 73—76, 206. — 19. Glej uvode k dokumenitom, ki jib. vsebujejo Vicedomske knjige od 1. 1529 naprej. Tedaj se popavljajo dokumenti, napisani t tem okraju. Predvsem pridejo v poštev knjige XIV. in XV. stoletja. Mestni arhiv Piran. — 20. Tamaro Bairtolomeo: Notizie patrie. Rokopis 1901. str. 4. Mestni muzej Piran. — 21. Statuta communitatis Pirani. Rokopis 1307. Vol. IX. Cap. XIII. Dalje glej še: Volumen statuto- rum Co-mimunitatis (Pirani. Venetiis 1606. L. IX. Cap. XII. str. 126. In vse ostale redakcije piranskih statutov. Vse v Mesitnem arhivu v Piranu. — 22. G. Caprdn: o. c. str. 151. — 25. Liber Correctionum Novum Legum etc. Venetiis 1606. Priv. k: Volumen statutoirum comm-unitatis Pirani. Venetiis 1606. istr. 17—118. — 24. Istotam. — 25. Volumen statutorum Communitatis Pirani. Venetiis 1606. Liber II. str. 37. — 26. No-te 'popolari iN. VI. 1578. str. 171. Rokotpis. Mestni arhiv Piran. — 27. Repcrtorium rcrum notabiliuim spectabilis Com- munitatis Pirani, quae in Vicedominaria eiusdem Communi- tatis servantur; per tuc Nicolaum Pefronium Q. Domini Jochannis Vicedominum suramariata et in Ordinem alpha- beti invenitariata. . . Roikopis XVIJ in XVIII st. Mestni arhiv Piran. str. 17. — 28. Istotam str. 16. — 29. Liber correctionum, Novum legu,m etc. Cap. LXXXVI. str. 69. — JO. Repertorium reruim notabilium etc. str. 43. — JI. Marin Sanudo: iDiarii. Glej leto 1473. Citirano po G. Caprinu LTstnia nobilissima I. Mt. 132. — 35. Caprin: o. c. str. 259. — J4. Antonio Alisi: Chiese, conventi e confraternite dd Pi- rano. — 35. Discorso inaugurale tenuto dal podesta di Pi- rano H 27 luglio 1879. Tiskani letak. Mestni muzej Piran. — 35 KRONIKA ČASOPIS ZA & LOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36. Zemljiška knjiga katastrske občine Piran. Zvezek 59. j Vložek 2906. str. 415. — V. iMaipa načrtov sodne palače v j Piranu. Sodni arhiv Piran. V amcnjeni mapi je 16 načrtov, < ki p(xlajajo stanje prostorov pred porušitvijo, predloge raz- . porcditve prostorov nove palače in pa pre patrie. Rokopis. Mestni mu^ej Piran. Knjiga LIT. »tr. 33. — : 41. Glej proračun za gra-dnjo pomola v Avstrijskem arhivu . v Pirä-nu za leto 1801. — 42. Tamaro Bartolomeo: Notizie ; patrie. Knjiga ILI. str. 33. — 43. Istotam str, 15. — 44. ■ Istotam, str. 18. — 45. istotam, str. 87. --- 45.a Glej pLsma i A. J)al Zotta v Muzeju. — 46. Istotam. Knjiga IV. str. 26 ' do 51. — 4r. Istotam, str. 52. 56