David Puc UDK 81:1:929 Ducrot O. Vipava puc_david@hotmail.com TEORIJA ARGUMENTACIJE OSWALDA DUCROTA Namen ~lanka je prikazati teorijo argumentacije francoskega jezikoslovca in filozofa Oswalda Ducrota. Izhajajo~ iz strukturalne razlike med stavkom in izjavo avtor v kriti~nem dialogu s tradicijo govornih dejanj razvije novo teorijo argumentacije – »teorijo argumentacije v jeziku«. Ducrot s to teorijo raziskuje argumentativni potencial jezika kot sistema in poka`e, da so v jezik kot sistem `e vpisane dolo~ene argumentativne lastnosti. Argumentacija ne temelji na dejstvih ali logi~ni dedukciji, ampak je vpisana v t. i. argumentativne operatorje (nekateri vezniki, ~lenki in prislovi). V zadnji fazi Ducrot argumentacijo utemelji na toposih kot neki (jezikovni) skupnosti skupnih, splo{nih in stopnjevalnih strukturah. V zadnjem delu ~lanka je Ducrotova teorija argumentacije aplicirana na primeru besedilne vrste komentar, nakazane pa so tudi smernice za nadaljnji razvoj teorije toposov. 1 Uvodne pripombe V ~lanku1 predstavljam zdaj `e dodobra uveljavljeno teorijo argumentacije francoskega filozofa in lingvista Oswalda Ducrota. ^e lahko re~emo, da argumentacija kot dejavnost obstaja tako dolgo kakor ~lovek – kot bitje jezika – in ima razpravljanje o njej dovolj dolgo in zanimivo zgodovino, pa se kot predmet teoreti~nega opazovanja pojavi {ele pred dobrimi tremi desetletji. Naj `e kar na za~etku opozorim na dejstvo, ki Ducrotovi, lahko bi rekli avtorski teoriji argumentacije podeljuje status nove, druga~ne in ne nazadnje tudi produktivne teorije. »Teorija argumentacije v jeziku«, kakor jo je prvi imenoval njen avtor, meri na argumentacijo kot bistven del jezika samega, na postopek torej, ki ne temelji niti na dejstvih zunajjezikovne realnosti niti na silogizmih formalnologi~nega sklepanja. Ducrotova teorija zadeva argumentativni potencial jezika kot sistema, kar pomeni, da so v njem `e vpisane dolo~ene argumentativne lastnosti, da lahko jezik tako reko~ argumentira sam po sebi in sam od sebe. Govorimo torej o argumentaciji kot specifi~ nem mehanizmu diskurza, pri ~emer je sleherna argumentativna vloga diskurza 1 ^lanek je prirejen po mojem diplomskem delu z naslovom Teorija jezika Oswalda Ducrota, ki sem ga napisal in zagovarjal pod mentorstvom doc. dr. Simone Kranjc in izr. prof. dr. Jelice [umi} Riha. Jezik in slovstvo, let. 50 (2005), {t. 2 50 David Puc ali njegovega dela, torej izjave, dolo~ena s svojo stav~no strukturo. ^e si privo{~imo skromno besedno igro, lahko re~emo, da je govor o argumentaciji v jeziku pravzaprav govor o vlogi jezika v argumentaciji. Od tod tudi poimenovanje teorije kot teorije argumentacije v jeziku. 2 Ducrotov strukturalizem 2.1 Strukturalni delitvi stavek – izjava in pomen – smisel Na{ prvi vstop v Ducrotovo teorijo jezika bomo za~eli z – z metodolo{kega vidika nujno –lo~itvijo med redom stavka in redom izjave, ki je splo{no teoretsko izhodi{~e strukturalisti~nega pristopa v jezikoslovju vse od njegovega utemeljitelja de Saussurja naprej. Predpostavka strukturalizma je stroga lo~itev med jezikom (langue) in govorom (parole), kar se na ravni njunih segmentov odra`a kot lo~evanje med stavkom – kot delom jezika – in izjavo – kot delom govora. Ducrot razlaga: »Izjava, ki je torej definirana kot fragment govora, se mora lo~iti od stavka, ki je lingvistova konstrukcija, pripomo~ek za pojasnitev izjave« (Ducrot 1988: 176). Stavek je torej nekak{na abstraktna podlaga izjav, izjave pa so vselej konkretne, realizirane v govoru. Nadaljnja opozicija zadeva lo~evanje pomena (signification) in smisla (sens). »Kadar semanti~no opredeljujem stavek, govorim o njegovem 'pomenu', besedo 'smisel' pa prihranim za semanti~no opredelitev izjave,« pravi Ducrot (1988: 180). Pomembna opomba, ki jo dalje doda avtor, opozarja na obi~ajno pojmovanje, ki smisel izjave reducira na stav~ni pomen z dodanimi sestavinami iz diskurzivne situacije in ga Ducrot zavra~a: »[P]omena ne dojemam kot sestavino smisla, ne da bi mogel utemeljiti, zakaj ga ne dojemam tako« (Ducrot 1988: 180). Razlika med njima je zato izvorna. Stav~ni pomen, ki je zgolj mno`ica navodil za interpretacijo dolo~ene izjave, torej za konstrukcijo smisla, ima »napotovalno naravo«, saj interpretu predpisuje, kako naj poteka njegova interpretacija. Stavek nam pove, »kako naj ravnamo, ko moramo interpretirati [… ] izjave, predvsem pa specificira tip informacij, ki jih moramo poiskati v kontekstu« (Ducrot 1989: 3). Ducrotov na~rt izdelati semanti~no deskripcijo nekega jezika J je tako usmerjen v opazovanje stav~nih mehanizmov, ki tvorijo skupek navodil za interpretacijo smisla stav~ne manifestacije – izjave. Med temi mehanizmi se Ducrot posve~a predvsem tistim, ki imajo argumentativno vrednost in se kot taki predstavijo interpretu izjave. Kot bomo videli v nadaljevanju, je izhodi{~e teorije argumentacije v jeziku hipoteza, da nekateri segmenti diskurza vsebujejo argumentativno mo~, ki naslovnika, ki mu je taka izjava namenjena, nujno vodijo k dolo~enemu zaklju~ku. Ta se lahko ka`e kot dolo~itev ali vsaj omejitev mo`nega nadaljevanja diskurza ali pa v {ir{em smislu kot izgradnja same govorne situacije, v kateri se odvija nek diskurz. 2.3 Diskurzivna navezava izjav Med glavne strukturalisti~ne poteze Ducrotove semantike sodi tudi `e nakazana diskurzivna navezava (vsaj) dveh izjav, ki postane minimalna enota diskurza in s Teorija argumentacije Oswalda Ducrota 51 tem tudi predmet semanti~nega opisa. Argumentacija kot osrednji diskurzivni postopek in ekskluzivni konstituent smisla vselej poteka v verigi izjav, pri ~emer je sleherna izjava bodisi argument za naslednjo bodisi sklep glede na predhodno izjavo. Za izjavo je torej konstitutivno njeno nadaljevanje, ki je vpisano `e v samo njeno izrekanje. Izjava je dolo~ena »s tistim, kar ni« ([umi} Riha 1987: 63) – ~e ima znotraj diskurzivne navezave vlogo argumenta, jo dolo~a temu slede~a ustrezna izjava kot sklep, ~e pa je sama `e nadaljevanje prej{nje sekvence, jo dolo~a izjava pred njo.2 3 Tradicionalna koncepcija argumentacije Tradicionalno se je opazovanje postopka argumentacije koncentriralo predvsem na primere, ko je nek govore~i subjekt neko izjavo A postavil kot argument za neko drugo izjavo S. Ta elementarni primer bi lahko zapisali kot »A, torej S«. Po Ducrotu (1989: 5) sta bili za tako argumentacijo potrebni dve predpostavki. Nujno je bilo, da se izjava, ki nastopa kot argument, nana{a na neko dejstvo D, kar pomeni, da jo lahko imamo za resni~no ali neresni~no – ne glede na to, ali iz nje `elimo sklepati na S ali ne. Poleg tega pa mora imeti to isto dejstvo D lastnost, da implicira resni~nost oziroma veljavnost in mo`nost sklepa S, da torej podpira sklep S. Pomembno pri vsem tem je dejstvo, da jezik v tem konceptu argumentacije ne igra pomembne vloge. Zveza med A in S je popolnoma neodvisna od jezika, temelji pa na golem privzetju dejstva D kot omogo~evalca samega argumentiranja in sklepanja. Ta vez med predmetnostjo in sklepom, ki torej omogo~i argumentiranje, je odvisna tudi od drugih kontekstov in same diskurzivne situacije, ki je seveda nujni pogoj nekega argumentativnega postopka nasploh. Ducrot poka`e naslednjo shemo: Kot je razvidno iz same sheme, ima jezik samo drugotno vlogo. Po eni strani zagotovi ustrezne povezovalce – ki pa zgolj opozarjajo na obstoj argumentativne zveze med A in S – obenem pa kot stav~na shema posreduje tudi med samim dejstvom D in izjavami, ki nastopajo v argumentaciji. Prav v tem je glavna razlika med tradicionalnim in Ducrotovim pojmovanjem argumentacije, saj postane v slednjem jezik osrednje prizori{~e argumentativne mo~i. Vsi ostali dejavniki, ki jih je bilo treba pri 2 Gre za t. i. strukturalizem idealnega diskurza, kar pomeni, da so te napotujo~e, argumentativno mo~ne prvine prisotne v samem idealnem diskurzu, torej v sami sintakti~ni strukturi stavka, realni diskurz pa je `e nekaj povsem drugega, saj je realizacija idealnih stav~nopomenskih napotil k nekemu nadaljevanju stvar svobodne odlo~itve vsakega interpreta posebej. 52 David Puc tradicionalni koncepciji argumentacije upo{tevati, pa z jezikom sploh nimajo nobene notranje zveze. Sem sodita tako celotna tradicija retorike in njenih na~el kot tudi logika in njene dedukcije, prav od obeh teh dveh koncepcij pa je Ducrot svojo teorijo argumentacije radikalno lo~il.3 4 Teorija argumentacije v jeziku in argumentativni operatorji Ducrot se z zgoraj predstavljeno tradicionalno koncepcijo ne more strinjati `e zaradi ~isto preprostega preizkusa, ki ga opravi na obi~ajnem primeru. Poglejmo si ti dve izjavi: Peter je malo delal. (Pierre a peu travaillé.) Peter je malce ('nekoliko') delal. (Pierre a un peu travaillé.) Ko v dani situaciji izjavimo bodisi (a) bodisi (b), imamo v obeh primerih lahko v mislih popolnoma enako koli~ino ~asa ali opravljenega dela. Resni~nostni vrednosti (a) in (b) sta torej lahko identi~ni: ~e je resni~na ena, je tudi druga. Po klasi~ni koncepciji bi torej ti dve izjavi kot argumenta morali napeljevati na isti sklep S. Vendar pa ni tako. Izjava (a) lahko nastopa kot dober argument samo za nadaljevanje tipa »Ne more biti utrujen«, nasprotno pa izjava (b) nima take argumentativne usmerjenosti, saj bi bilo mo`no nadaljevanje naslednje: »Biti mora kar utrujen«. Dve izjavi torej vodita v povsem nasprotni smeri oziroma v nasprotna smisla, ~eprav lahko merita na enako dejanskost. Argumentacija torej v tem primeru ne poteka na osnovi dejstev, ki jih prikazujejo sami argumenti, ampak se njena mo~ nahaja drugod. Ducrot zaklju~uje (1989: 6), da argumentacijo neposredno dolo~a sama fraza, sam stavek, ne pa dejstvo, ki ga prina{a njegova izjava. Poglejmo si sedaj {e naslednji izjavi:4 (c) Ura je osem. (~) Ura je {ele osem. ^e nekdo izre~e izjavo (c), potem je naravno pri~akovati navezavo tipa »Zgodaj je {e, ne mudi se, vzemi si ~as«. Prav tako pa je mogo~e nadaljevati v obratno smer, na primer »Pozno je, pohiti, nimava ve~ ~asa«. Vidimo torej, da je izjava »Ura je osem« argumentativno usmerjena proti dvema diametralno nasprotnima sklepoma. ^e pa nekdo izre~e (~), je situacija precej druga~na. Te`ko bi si predstavljali – razen v ironiji, ki deluje ravno na argumentativno sprevr`enih izjavah – da bi nekdo lahko tvoril naslednjo sekvenco izjav: »Ura je {ele osem. Pozno je, pohiteti mora{!« Mogo~a se zdi samo navezava »Ura je {ele osem. Zgodaj je {e«. Izjavi tipa (c) in (~) sta torej – kljub sicer popolnoma enaki dejanskosti, saj je v obeh primerih ura natanko osem – razli~no argumentativno funkcionalni oziroma usmerjeni. Medtem ko je prva izjava usmerjena bodisi proti »zgodaj« bodisi proti »pozno«, pa je druga lahko samo proti »zgodaj«, nikoli pa proti »pozno«. 3 Retoriko bi v nasprotju z Ducrotovo teorijo lahko imenovali argumentacija z jezikom, formalna logika pa po drugi strani predstavlja svojevrsten redukcionizem diskurzivne argumentacije na formalizirane logi~ne relacije med resni~nostnima vrednostma argumentov in sklepov. 4 Primeri so predelani po Ducrotovih iz Ducrot 1996: 123. Teorija argumentacije Oswalda Ducrota 53 Podoben sklep bi lahko naredili tudi pri opazovanju izjave »Ura je `e osem«. V tem primeru bi se mo`no nadaljevanje glasilo denimo »Pozno je, pohiti«, nikakor pa na primer »Zgodaj je {e, vzemi si ~as«. Argumentativna usmerjenost stavka »Ura je `e osem« torej meri proti sklepu z vrednostjo »pozno«, tudi v tem primeru pa je zunajjezikovna dejanskost enaka. [e bi lahko nanizali katerega izmed primerov, ki jih v razli~nih virih navaja Ducrot, vendar se njegov namen zdaj `e o~itno poka`e. Argumentacija je kot specifi~na diskurzivna strategija `e vpisana v jezik, v samo stav~no strukturo. Ta vpis argumentacije v strukturo se zgodi prav v izpostavljenih izrazih – kot na primer malo, malce, {ele5 in `e v zgornjih primerih. Ti `e s samo pojavitvijo v izjavi dolo~eno izjavljal~evo gledi{~e orientirajo proti dolo~enemu sklepu oziroma tipu sklepov. Pomembno pri vsem tem pa je, da je po Ducrotu prav zaradi te njihove sposobnosti neko izjavo sploh {ele mogo~e uporabiti kot argument za nek sklep. Zveza med izjavo-argumentom in izjavo-sklepom torej ne ti~i v dejstvih in zvezah med njimi, kakor je to pojmovala tradicionalna koncepcija argumentacije, pa~ pa v argumentativno mo~nih izrazih, ki jih Ducrot imenuje argumentativni operatorji. V sloven{~ini lahko to vlogo poleg zgoraj opisanih opravljajo npr. ~lenki skoraj, vsaj, celo, kmalu, nekateri vezniki in tudi prislovi kot malo, zelo, precej in drugi.6 Navodila, ki jih vsebujejo, odlo~ajo, katero argumentativno intenco dobijo izjave, s tem pa postanejo tudi osrednja sestavina izjavnega smisla. Prav v tem dognanju je Ducrotova teorija na podro~ju argumentacije najbolj produktivna. 4.1 Argumentativna usmeritev Lastnost izjave, da je argumentativno usmerjena, je pravzaprav napotilo za interpretacijo njenega smisla. Argumentativna usmerjenost torej dolo~a sámo argumentativno vrednost izjave, ki je sredi{~ni del njenega smisla nasploh in zato temeljni pojem Ducrotove strukturalne semantike. Takole jo definira avtor: »Gledi{~e izjavljalca I je argumentativno usmerjeno, [~e je] predstavljeno kot zmo`no upravi~iti nek dolo~en sklep in ga narediti sprejemljivega« (Ducrot 1996: 105). Ducrotova osrednja teza je, da to predstavitev argumentativno usmerjenih gledi{~ dolo~a sama lingvisti~ na struktura segmenta diskurza, ne da bi pri tem sodelovale tudi informacije, ki jih ta segment prina{a. Argumenti so lahko sousmerjeni ali protiusmerjeni, pri ~emer prvi slu`ijo kot argument istemu, drugi pa razli~nim sklepom. Poglejmo si primer argumentativno 5 ^lenek {ele sicer izkazuje tudi druga~no argumentativno usmerjenost, ne le proti »zgodaj«. Z izjavo »Peter bo pri{el {ele ob osmih« je mo`no argumentativno podkrepiti samo sklepe tipa »Prepozen bo, zamudil bo sestanek«. To pomeni, da ga ne bo pred osmo uro, kar bi bilo {e dovolj zgodaj itd. V tem primeru je torej {ele argumentativno usmerjen proti »pozno« – fenomen, ki ga tudi Ducrot samo omenja (1996: 125). 6 Ducrot sicer vpelje tudi argumentativne konektorje, ki pa jih v tem pregledu zgolj omenjam. Glavna razlika med operatorji in konektorji je v tem, da se prvi, kakor smo videli, vedno nana{ajo na sestavine znotraj enega samega govornega dejanja – ~e se izrazimo v terminologiji teorije govornih dejanj – medtem ko konektorji povezujejo vsaj dve izjavi z neko argumentativno vrednostjo, nastopajo torej kot vez med dvema razli~nima govornima dejanjema. S konektorji v slovenskem jeziku se je ukvarjal predvsem Vojko Gorjanc (Konektorji v slovni~nem opisu znanstvenega besedila, Slavisti~na revija XLVI/4, 367–388). 54 David Puc nasprotno usmerjenih izjav. Izjava »Lepo je, ampak sem utrujen« slu`i kot argument za zavrnitev bodisi sprehoda bodisi ~esa drugega, kar bi sicer lahko izkoristilo lepo vreme. Torej bi se dalj{a izjava lahko glasila na primer takole: »Ne, ne grem na sprehod. Lepo je, ampak sem utrujen.« ^e pa si podrobneje pogledamo obe sestavini zgornje izjave, vidimo, da sta kot argumenta usmerjena v nasprotno smer. ^e na{o izjavo shemati~no zapi{emo »A, ampak B«, potem je A usmerjen proti sklepu »sprehod – da« (lepo vreme je eden od razlogov za sprehod), B pa proti nasprotnemu sklepu »sprehod – ne« (utrujenost je dober razlog za odklonitev sprehoda). Tako sta oba argumenta usmerjena v nasprotno smer, k nasprotnemu nadaljevanju. Poglejmo si {e definicijo argumentativnega nasprotja. »P1 je argumentativno nasproten p2, ~e bo v vsakem kontekstu, kjer [govorec] L vzame izjavo E1 od p1 kot uporaben argument za sklep r, izjava E2 od p2 vzeta kot uporaben argument za nasprotni sklep ~r« (Anscombre, Ducrot 1988: 164). Ducrot daje naslednja primera: Ve~erja je skoraj pripravljena. (Le dîner est presque pret.) Ve~erja {e ni ~isto pripravljena. (Le dîner n’est pas encore tout a fait pret.) Prva izjava je argumentativno usmerjena proti »Ve~erja je pripravljena« in bi lahko nastopila kot uporaben argument za sklep »Pohiti, ~akamo te«, druga pa je njeno argumentativno nasprotje, saj meri na »Ve~erja ni pripravljena« in je uporaben argument za nasprotne sklepe tipa »Lahko {e po~aka{«, »Kon~aj svoje delo« in podobno. Izjava (d) je zato argumentativno nasprotje izjavi (e), spet pa lahko opazujemo argumentativno vrednost izrazov skoraj oziroma {e (ne), ki identi~no zunajjezikovno dejanskost obeh izjav uporabita za nasprotna sklepa.7 5 Radikalni argumentativizem in topos Fazi Ducrotovega prou~evanja argumentacije, po kateri argumentacija temelji v samem jeziku oziroma v argumentativnih operatorjih in ki se na prvi pogled zdi konsistentna, je sledila nova, kriti~na faza t. i. radikalnega argumentativizma. Vpra{anje, ki si ga na tem mestu zastavi Ducrot, je namre~ naslednje: Ali imamo pravico trditi, da izjavi P – »Peter je malce delal« – in P' – »Peter je malo delal« – ne moreta imeti natanko istih sklepov, kar se sicer postavlja kot kriterij umestitve argumentacije v jezikovno strukturo? Avtor se zaveda, da je mogo~e navesti nekaj posameznih primerov, ki izpri~ujejo formalno uporabnost te teorije, vendar pa dvomi, da je za neko splo{no deskripcijo operatorjev malo in malce – ter seveda mnogih drugih – to dovolj. Utemeljevanje te deskripcije na razpr{enih in heterogenih sklepih, ki so v enem primeru mo`ni, v drugem pa ne, bi zgolj prikrilo navidez presenetljivo dejstvo, da je oba operatorja mogo~e uporabljati celo za identi~ne sklepe. 7 Ducrotov pojmovni aparat je precej obse`en in `e zgolj njegova mo~no okrnjena predstavitev bi presegla okvire te razprave. Med dvema sousmerjenima argumentoma je tako eden vselej mo~nej{i argument, tak, hierarhi~ni odnos med argumenti pa avtor imenuje argumentativna lestvica. Za nek sklep »Pohiteti mora{« je tako argument »Ve~erja je skoraj pripravljena« mo~nej{i od argumenta »Ve~erja bo kmalu pripravljena«, oba pa lahko postavimo na isto argumentativno lestvico. Teorija argumentacije Oswalda Ducrota 55 Nek hipoteti~ni sklep, ki pa je hkrati {e kako realen, na primer »Peter bo opravil izpit«, je mogo~e navezati tako na izjavo iz P kot na izjavo iz P'. Vse je odvisno od tega, kaj se nam v danem trenutku ka`e kot najbolj{i razlog za uspeh: ~e menimo, da bo do uspeha privedlo delo, potem argumentiramo z izjavo P, ~e pa nasprotno mislimo, da je delo le ovira pri njegovem izpitu – recimo, ker ga spravlja ob `ivce, ker je utrudljivo itd. – potem lahko brez te`av uporabimo argument iz P'. Prav taki mejni, a v vsakdanji govorici {e kako realni argumentativni poteki so Ducrota slednji~ napeljali na resen pretres njegove lastne teorije. Ducrot torej samemu sebi doka`e, da argumentativne usmeritve izjave k nekemu dolo~enemu sklepu ali tipu sklepov ne moremo razlo`iti s samo stav~no strukturo takih izjav zato sklepa, da ta usmeritev temelji na nekem navadno neizre~enem principu, po katerem dolo~eno izjavo in dolo~en sklep postavimo v medsebojno zvezo. To na~elo oziroma argumentativni princip avtor imenuje topos.8 Porok argumentacije se z mesta stav~no realiziranega operatorja prestavi v globinsko, neartikulirano strukturo, ki obstaja kot »kraj sre~anja« med argumentom in sklepom ter {ir{e med govorcem in naslovnikom. Pomen nekega stavka zdaj lahko razumemo kot mno`ico toposov, katerih uporabo dovoljuje ta stavek, br` ko je izre~en. »Odlo~iti se v neki dani situaciji, da izre~emo raje en stavek kakor neki drug, pomeni odlo~iti se, da v tej situaciji izrabimo raje neke dolo~ene topose in ne nekaterih drugih,« pravi Ducrot (1987: 55). [e ve~, po tej najnovej{i koncepciji je sama semanti~na vrednost stavka ravno v tem, da stavek sam omogo~i in vsili nujnost sprejetja nekih argumentativnih pogledov na zunajjezikovna dejstva. 5.1 Lastnosti toposa V izjavi »Toplo je, pojdimo se kopat« sta po Ducrotovi teoriji argument »Toplo je« in sklep »Pojdimo se kopat« uspe{na argumentativna navezava zato, ker temeljita na argumentativnem principu oz. toposu, ki se glasi: »^e je toplo, se je prijetno kopati «. Pri tem je seveda nujno pri~akovati, da to zvezo priznava tudi sam naslovnik. Topos je zato najprej univerzalen, kar pomeni, da ga kot na~elo interpretacije priznavata vsaj govorec in naslovljenec znotraj neke diskurzivne situacije. ^e je torej razumno zaradi toplote sklepati na kopanje, potem se to ne zgodi zato, ker bi si tako pravilo izmislil sam govorec, ampak ker ga priznava vsaj minimalna skupnost udele`encev v neki diskurzivni situaciji. Druga lastnost toposa je splo{nost, se pravi da mora kot na~elo veljati v vsaki situaciji, ne le v neki konkretni, sedanji, v kateri je trenutno apliciran. Za zgornji primer tako velja, da je v toplem vremenu vedno – ne le v trenutku, ko to izrekamo – kopanje nekaj prijetnega. Ta splo{nost izhaja iz same univerzalnosti, zato lahko re~emo, da topos velja `e pred vsakr{no konkretno aplikacijo. 8 Z izjave »Peter je malo delal« navadno izpeljemo sklep »Ne bo uspel opraviti izpita«, pri ~emer se sklicujemo na neko skupno to~ko interpretacije, na topos, ki pravi: »Manj ko delamo, manj{i je uspeh«. Pri modificirani izjavi »Peter je malce delal« pa gre sklepanje navadno v smer »Opravil bo izpit«, govorec pa se sklicuje na topos »Ve~ ko delamo, ve~ji je uspeh«. 56 David Puc Najbolj presenetljiva in po Ducrotovem mnenju za lingvisti~no rabo toposov najpomembnej{ a pa je njihova tretja lastnost – stopnjevalnost. Po tej opredelitvi toposi skrbijo za povezavo med dvema stopnjevanjema, med katerima vzpostavijo »sorazmerje, ki bi ga matematiki ozna~ili kot ’premo’« (Ducrot 1989: 11). ^e to opredelitev malo poenostavimo, lahko re~emo, da so toposi vselej formulirani po tipu »~im ve~ x, tem ve~ y« in narobe kot »~im manj x, tem manj y«. Taka struktura je hkrati navzo~a v vsakem toposu, ki v tem smislu pravzaprav vedno nastopa kot par toposov. Topos »^e je toplo, se je prijetno kopati« tako lahko razdelimo v dve t. i. topi~ni formi »Bolj ko je toplo, bolj prijetno se je kopati« in »Manj ko je toplo, manj prijetno se je kopati«. To te`njo toposa k stopnjevalnosti lahko opi{emo tudi takole: ~e je x argument za y, potem je ve~ja koli~ina x-a {e mo~nej{i argument za y.9 6 Topos kot gradnik pomena in besedilna vrsta komentar Radikalni argumentativizem tako pozornost z argumentativnih operatorjev usmerja na topose in njihove tri glavne lastnosti, ki smo jih opisali zgoraj. ^e je pred to zadnjo razvojno etapo Ducrot menil, da je vpeljati argumentativnost v semanti~no strukturo stavkov ravno naloga samih operatorjev, pa se zdaj razmerje med operatorjem in pomenom spremeni. Zdaj je naloga operatorjev zgolj specificirati uporabo toposov oziroma njemu pripadajo~ih topi~nih form. Argumentacija je torej na druga~en na~in navzo~a `e v samem izhodi{~nem stavku, in sicer v obliki toposov, ki konstituirajo pomen predikatov.10 Operator pa dolo~i, katero topi~no formo je potrebno uporabiti, kak{no argumentativno mo~ je potrebno pripisati izjavi in podobno. Jezik, ki o~itno dolo~a argumentativno vrednost v diskurzu, tako lahko uporabljamo le, ~e razpolagamo s toposi in jih predpostavljamo. Mno{tvo toposov, ki so kot sve`enj vpisani v realne predikate nekega jezika, sodi v »'duhovno zakladnico' te skupnosti« ([umi} Riha 1987: 67). Topos je zato neka skupna oblika verovanj, prepri~anj, sodb in predsodkov, ki tvorijo mno`ico predikatov nekega jezika – torej konstituirajo njihov pomen. Vsak mo`en predikat, ki ga v neki poljubni govorni sekvenci izgovori pripadnik neke skupnosti, zato mobilizira nezavedna verovanja, ki so ostalim ~lanom te skupnosti bolj ali manj skupna in splo{na.11 Ta koncept bi lahko posplo{ili na vsakr{no komunikacijo, kar ne nazadnje pomeni, da je vsak komunikacijski dogodek tudi `e oblika argumentacije v naj{ir{em smislu. 9 Ducrota je v vpeljavo stopnjevalnosti toposov prepri~ala `e sama stopnjevalna narava predikatov, ki topos sestavljajo (Ducrot 1989: 12) – pri ~emer moramo izraz predikat razumeti v filozofskem pomenu, kot del stavka, ki ne~emu (subjektu) pripisuje neko lastnost ali stanje. Toploto v predikatu »Toplo je« je namre~ mogo~e stopnjevati in jo tudi primerjati, na primer »Tu je bolj toplo kot tam« itd. Ducrot zato meni, da bi bilo »nenavadno, ~e se argumentativni principi, uporabljeni na teh predikatih, ne bi ozirali na njihovo stopnjevalno naravo« (Ducrot 1989: 12). Obstajati mora torej neke vrste homogenost med predikati toposa in samega argumenta – ~eprav je veliko vpra{anje, do kod to sorazmerje sega. Prav stopnjevanje toplote in prijetnosti kopanja nas namre~ privede do skrajne situacije, ko argumentacija postane absurdna. 10 Glej op. 9. 11 S tem v zvezi se zastavlja vpra{anje, kako dolo~iti skupnost, ki si nek topos deli. Nekateri toposi so namre~ lahko omejeni na dolo~eno jezikovno okolje, drugi so pogojeni kulturno ali zgodovinsko, lahko delujejo tudi znotraj neke dru`beno-politi~ne pripadnosti itd. Teorija argumentacije Oswalda Ducrota 57 Del Ducrotovega obse`nega teoretskega aparata bom v nadaljevanju posku{al aplicirati na konkretnem primeru besedila. Moj pogled bo usmerjen v opazovanje in prepoznavanje toposov, na katerih temelji in deluje argumentacija. Omeniti moram, da so toposi, ki sem jih odkril z analizo besedila, lahko bolj ali manj implicitni, bolj ali manj univerzalni in da predvsem delujejo bolj ali manj transparentno, s ~imer mislim na stopnjo njihove nezavednosti. Z drugimi besedami lahko re~em, da je nek predikat v argumentativni verigi lahko zares zgostitev mno`ice toposov, ki tvorijo duhovno tradicijo neke dru`be oziroma skupnosti, lahko pa so precej bolj »aktualni « in v nekem smislu precej manj oddaljeni od samega predikata.12 6.1 Prvi primer V komentarju z naslovom »Evropski 11. september«13 se avtor obra~a na dogodek, ki je v za~etku meseca marca 2004 pretresel ves svet – na teroristi~ni napad v Madridu. Madrid in z njim cela [panija sta se intenzivno pripravljala na nedeljske parlamentarne volitve, nakar ju v ~etrtek preseneti grozljiv teroristi~ni napad na ve~ vlakov v samem glavnem mestu in njegovi okolici. [e preden so opazovalci in analitiki sporo~ili {tevilo mrtvih in ranjenih v tej akciji, so se za~ela ugibanja, kdo bi lahko prevzel krivdo za napad. Trenutna lokalna situacija – volitve – in aktualno svetovno dogajanje – globalni terorizem – sta ponujala vsak po enega kandidata: baskovsko teroristi~no organizacijo Eta in radikalno islamsko gibanje Al Kaida. V te {pekulacije se je spustil tudi avtor omenjenega komentarja. Poglejmo si naslednji odlomek: Politi~ni kontekst ka`e na Eto: to nedeljo bodo v [paniji volitve, organizacija je precej »na~eta«, po letu 2000 so {panski in francoski policisti zaprli ve~ kot 600 njenih domnevnih pripadnikov, Eta je bila po mnenju nekaterih tik pred zlomom. Odmevna akcija bi ji pred volitvami vrnila medijsko in s tem tudi politi~no pozornost. Brez ve~jih te`av lahko v strukturi tega odlomka prepoznamo nekaj argumentativnih navezav. Stavek »Politi~ni kontekst ka`e na Eto« je sklep (r), ki ga avtor sku{a podkrepiti s slede~imi argumenti: »To nedeljo bodo volitve« (1), »Organizacija je precej ’na~eta’« (2), »Po letu 2000 so zaprli njene pripadnike« (3) in »Eta je bila tik pred zlomom« (4). Nekako povzemajo~e pa deluje zadnja sekvenca »Odmevna akcija bi ji pred volitvami vrnila medijsko in s tem tudi politi~no pozornost«, ki je po mojem mnenju pravzaprav tista osnova, po kateri lahko zgoraj navedene argumente (1)–(4) pove`emo s sklepom r. Artikulirana je namre~ povezava med akcijo in trenutno politi~no situacijo, ki `e lahko upravi~i avtorjevo prej{nje sklepanje. Z drugimi besedami to pomeni, da v tej formulaciji `e prepoznamo topos, ki bi ga lahko rekonstruirali kot »Eden od na~inov zagotavljanja medijske in politi~ne pozornosti je odmevna akcija«. Za razliko od drugih primerov, ki smo jih precej bolj 12 V raziskavo sem vzel primer besedilne vrste komentar, ki v rubriki »Tema dneva« sestavljajo naslovno stran ~asopisa Delo. Kot besedilna vrsta, v kateri avtor vzpostavlja subjektivno, kriti~no in predvsem utemeljeno razmerje do neke realnosti oziroma dela realnosti – dogodka – se zdi komentar za opazovanje argumentacije zelo primeren. Tako bom v nadaljevanju najprej pokazal nekaj primerov argumentativnih aktov, v katerih deluje mehanizem toposov, potem pa iz teh opa`anj posku{al izpeljati nekaj zaklju~kov. 13 Damijan Slabe, Evropski 11. september, Delo XLVI (12. marec 2004), 1. 58 David Puc izolirane navajali v teoreti~nem delu zgoraj, je ta topos precej bolj »povr{inski« in la`je dolo~ljiv. Ob tem toposu je mogo~e odkriti {e ve~ drugih toposov, ki delujejo v ozadju in v temelju navezave vsakega posameznega argumenta od (1) do (4) na sklep r. Na katerem argumentativnem principu temelji na primer argumentacija od (1) proti (r)? Ali druga~e, zakaj si avtor lahko privo{~i tako navezavo dveh elementov diskurza in pri tem ne podvomi v njeno legitimnost in sprejemljivost pri naslovniku? Poglejmo si navezavo (1) . (r) pobli`e: To nedeljo bodo volitve. . Eta je odgovorna za napad. Ta argumentativna navezava temelji na toposu ali celo sve`nju ve~ toposov, ki so v {panski zavesti gotovo bolj zakoreninjeni kakor morda pri nas. Bolj ali manj univerzalen je prvi izmed toposov, ki omogo~ajo konkretno argumentacijo in bi se glasil nekako takole: »Ko se bli`ajo volitve, kandidati (mo~neje) opozorijo nase« (T1). Ta topos je verjetno raz{irjen in deluje, odkar poznamo volitve ali sploh kakr{en koli boj za oblast. V konkretnem primeru bi ga lahko sicer bolj omejili in v stro`ji obliki rekli takole: »Ko se v [paniji bli`ajo volitve, Eta (mo~neje) opozori nase« (T1’), vendar je splo{nost takega toposa `e bolj vpra{ljiva, zato se v podobne podrobnosti ne ka`e spu{~ati. Gotovo pa moramo v zagovor zgornjega argumentativnega gibanja predpostaviti {e nekaj drugega. Ni namre~ dovolj, da organizaciji Eta pripi{emo, da je imela zaradi volitev motiv za »opozorilo nase«, ampak je potrebno upo{tevati tudi drugi topos, ki nastopa v globinski strukturi obeh predikatov v argumentativni navezavi. Ta bi se lahko glasil »Med na~ine za mo~no opozarjanje nase sodi izvedba napada« (T2). Na ta na~in dobimo popolno globinsko sliko zgornjega argumentativnega postopka. Prav tako bi v specifi~nem primeru lahko zamejili tudi drugi topos, ki bi se potem glasil nekako takole: »Med na~ine Ete za mo~no opozarjanje nase sodi izvedba napada« (T2'). ^e povzamem, potem se argumentativna navezava (1) opira na vsaj dva toposa – (T1) in (T2) oziroma (T1') in (T2'): To nedeljo bodo volitve. . Eta je odgovorna za napad. (T1) Ko se bli`ajo volitve, kandidati (mo~neje) opozorijo nase. (T2) Med na~ine za mo~no opozarjanje nase sodi izvedba napada. (T1') Ko se v [paniji bli`ajo volitve, Eta (mo~neje) opozori nase. (T2') Med na~ine Ete za mo~no opozarjanje nase sodi izvedba napada. Teorija argumentacije Oswalda Ducrota 59 6.2 Drugi primer V nadaljevanju si bomo ogledali {e argumentativno navezavo stavkov »Eta je bila tik pred zlomom« (4), ki ga avtor uporabi za argument, in »Eta je odgovorna za napad« (r), ki opravlja vlogo sklepa. Vpra{ati se moramo, kaj omogo~a, da z argumenta (4) sklepamo na sklep (r). Iz samega dejstva, da je Eta tik pred zlomom, namre~ {e ne sledi, da je tudi odgovorna za napad. Z drugo besedo bi rekli, da v golem dejstvu, da je nekdo pred svojim lastnim zlomom, ni nobenega jamstva, ki bi omogo~alo, da sklepamo, da je ta individuum tudi odgovoren za napad. Ta prehod mora biti utemeljen v nekem principu oziroma toposu, ki oba segmenta povezuje v argumentativno navezavo argument (4) . sklep (r): Eta je bila tik pred zlomom. . Odgovorna je za napad. Dejali smo `e, da mora celotna argumentacija zgornje navezave temeljiti na argumentativnem principu, toposu, ki se v splo{nej{i obliki v tem primeru glasi »Med mo`ne posledice stanja ogro`enosti sodi izvedba napada« (T3). Seveda moramo pri tem stanje »biti tik pred zlomom« {teti za eno izmed stanj ogro`enosti (kar bi sicer `e spet lahko formulirali v obliki novega toposa, ki utemeljuje topos T3). ^e bi tudi v tem primeru topos T3 omejili na konkretno, {pansko politi~no situacijo, bi lahko rekli takole: »Med mo`ne posledice stanja ogro`enosti Ete sodi izvedba napada« (T3'). Zapi{imo to strukturo {e shemati~no: (4) Eta je bila tik pred zlomom. . Odgovorna je za napad. (T3) Med mo`ne posledice stanja ogro`enosti sodi izvedba napada. (T3') Med mo`ne posledice stanja ogro`enosti Ete sodi izvedba napada. Podobno bi lahko identificirali tudi topose, ki omogo~ajo argumentacijo v naveza vah (2) . (r) in (3) . (r), vendar pa bi oba argumenta – »Organizacija je precej 'na~eta'« in »Po letu 2000 so zaprli njene pripadnike« – brez ve~jih te`av lahko umestili kar znotraj toposa, ki govori o ogro`enosti. 7 Zaklju~ek Strukturalizem, ki mu je zavezan Ducrot, opredeljuje celotno avtorjevo pragmalingvisti~ no raziskovanje jezika in njegove manifestacije v realnem diskurzu, zato smo ga z avtorjevimi besedami poimenovali strukturalizem idealnega diskurza. Smisla izjave nekega diskurza – tega torej, kar izjava izre~e o sami sebi, kar ho~e re~i – ni mogo~e opisati neodvisno od drugih izjav, ki sooblikujejo diskurz oziroma dolo~eno diskurzivno situacijo. Smisel izjave je torej te`nja k »orientaciji diskurza v neko natan~no dolo~eno smer« ([umi} Riha 1986: 63). Ta stroga strukturalisti~na dr`a je hkrati, kot smo videli, zelo blizu problematiki argumentacije, saj se semanti~na vrednost izjave slednji~ lahko reducira na vrednost 60 David Puc argumenta in vrednost sklepa, ki sta vselej prisotna znotraj neke minimalne izjavne navezave. V najnovej{i verziji teorije o argumentaciji to mesto prevzamejo toposi – kot skupna, ob~a mesta (lieux communs) v neki skupnosti. Ducrotova raziskovalna pot se je tu ustavila, odprta pa ostajajo mnoga vpra{anja o sami naravi in izvoru toposa, o njegovem ontolo{kem statusu, o razmerju med toposom in eti~nim, o stopnji njihove nazavednosti. Argumentacija je namre~ lahko u~inkovita do trenutka, ko se njeni uporabniki za~nejo zavedati na~el, na katerih sloni. Topos je vselej `e predpostavljen, ob~ost je njegova vnaprej{nja lastnost, po drugi strani pa ga kot ob~ega konstituira {ele nek argumentacijski govor. Vsak realen, mo`en predikat nekega jezika zato mobilizira nezavedna verovanja, prepri~anja, predsodke in sodbe neke skupnosti, prav ta duhovna zakladnica skupnosti pa vzpostavlja pomen predikatov njenega jezika. V tem smislu je vsak komunikacijski dogodek hkrati `e oblika argumentacije in argumentacijski govor – kot odmev nekih globljih argumentativnih prisil. Literatura Anscombre, Jean Claude in Ducrot, Oswald, 1987: Argumentacija v jeziku. Vestnik IM[ VIII/2. 48–60. Anscombre, Jean Claude in Ducrot, Oswald, 1988: L’argumentation dans la langue. Bruxelles: Mardaga. Austin, John L, 1990: Kako napravimo kaj z besedami. Ljubljana: [KUC, Filozofska fakul- teta (Zbirka Studia humanitatis) . Ducrot, Oswald, 1980: Les échelles argumentatives. Paris: Les Éditions de Minuit. Ducrot, Oswald, 1988: Izrekanje iz izre~eno. Ljubljana: [KUC, Filozofska fakulteta (Zbirka Studia humanitatis) . Ducrot, Oswald, 1989: Argumentacija in argumentativni »toposi«. Problemi XXVII/1. 3–18. Ducrot, Oswald, 1993: Opérateurs Argumentatifs et Analyse de Textes. Linguistic perspecti- ves on the Roman languages. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins. 45–62. Ducrot, Oswald, 1996: Slovenian lectures / Conférences slovenes. Ljubljana: ISH In{titut za humanisti~ne {tudije Ljubljana. Kunst Gnamu{, Olga, 1989: Argumentacija med subjektom `elje in logi~nim subjektom. Filozofski vestnik X/2. 125–133. Kunst Gnamu{, Olga, 1991: Sporazumevanje med `eljo, resnico in u~inkom. Ljubljana: Slovensko dru{tvo raziskovalcev {olskega polja. Leech, Geoffrey, 1996: Principles of pragmatics. London in New York: Longman linguistics library. Moeschler, Jacques in Auchlin, Antoine, 2000: Introduction a la linguistique contemporaine. Paris: Armand Colin. Puc, David, 2004: Teorija jezika Oswalda Ducrota. Diplomsko delo. Ljubljana. Reboul, Anne in Moeschler, Jacques, 1998: Pragmatique du discours. Paris: Armand Colin. Schlamberger Brezar, Mojca, 1997: Argumentacija v jeziku. Kunst Gnamu{, Olga et al (ur.) : Teorija argumentacije Oswalda Ducrota 61 Posrednost in argumentacija v govoru. Ljubljana: Pedago{ki in{titut, Center za diskurzivne {tudije (Zbirka Diskurzivne {tudije) . [umi} Riha, Jelica, 1986: Pogovor z Osvaldom Ducrotom. Problemi XXIV/4–5. 60–71. [umi} Riha, Jelica, 1987: O argumentaciji. Vestnik IM[ VIII/2. 61–67. [umi} Riha, Jelica, 1988: Realno v performativu. Ljubljana: Delavska enotnost (Zbirka Analecta) . [umi} Riha, Jelica, 1989: Teror besede. Filozofski vestnik X/2. 135–138. [umi} Riha, Jelica, 1995: Avtoriteta in argumentacija. Ljubljana: Dru{tvo za teoretsko psi- hoanalizo (Zbirka Analecta) . Vel~i}, Mirna, 1989: Argumentacija kot diskurz. Filozofski vestnik X/2. 121–124. Verschueren, Jef, 2000: Razumeti pragmatiko. Ljubljana: Zalo`ba *cf. (Rde~a zbirka) . Zadravec Pe{ec, Renata, 1994: Pragmati~no jezikoslovje: Temeljni pojmi. Ljubljana: Pedago{ki in{titut, Center za diskurzivne {tudije (Zbirka Diskurzivne {tudije) . @agar @., Igor, 1991: Argumentacija v jeziku proti argumentaciji z jezikom. Anthropos XXIII/4–5. 172–185. @agar @., Igor, 2000: Argumentacija v jeziku: med argumentativnimi vezniki in polifonijo. Esej iz intuitivne epistemologije. Anthropos XXXII/1–2. 81–92.