Leto m
V
A
4 21) 2 0 Ma,ri^or> dne ja-ntiftrja 190^-
v yv
* Štev. i.
„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike." A. M. Slomšek.
Izhaja Tsak dragi četrtek. Naročniki „Slor. Gospodarja11 ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred •no krono za celo leto. Posamezno številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma8 v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanil* se plačvyo od navadno vrstice
(petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Prvi pozdrav!
Nas list pošilja danes svojim dragim čitateljem prve pozdrave v novem letu. Kaj bo nam prineslo novo leto? Tega pač raz-ven ljubega Boga nihče ne ve, bodočnost nam je zastrta z neprozornim zastorom. Toda vsi vemo ali bi vsaj že morali vedeti, kaj nam jev novem letu storiti. Dolžnosti naše, delo nase v novem letn n»m mora biti že dobro znano! In to je tudi našim čitateljem dobro znano!
Izpolnjevati si hočemo svojo izobrazbo 1 Dandanes divja po celem svetn boj jednega stanu proti drugemu. Kateri stan je manj izobražen, je odvisen in suženj drugemu stanu. Kmečki stau mora biti svoboden stan, le v svobodi mu je zagotovljen dober prospeh, za to si moramo pridobiti povoljno izomiko, ki je prvi pogoj za svobodo. Slovenski kmečki mladeniči! Poglejte med droge stanove, kako se tam skrbno vzgo-juje in izobražuje njih naraščaj, njih rola- j dina. Ali hočete vi za drugimi zaostajati? I Ali se hočete dati od drugih nadkriliti ? Ni- j kakor ne, ampak vi morate skrbeti, da ste S
v svojih stanovskih rečeh in v splošnih javnih zadevah temeljito podkovani. Izpopolnjevati se torej hočemo, da bomo lahko branili čast in korist svojega imenitnega kmečkega stanu.
Slovenskemu imenu in jeziku hočemo priboriti na slovenski zemlji popolno pristo-ječo mn veljavo. Še se nahajajo med nami ljudje, ki nočejo pripoznati, da na slovenski zemlji gre samo Slovencem gospodstvo, ki delajo nemir po občinah in okrajnih zasto-pih ter želijo vso javno oblast spraviti tujcem v roke. Mi tega no bomo trpeli, mi hočemo mir na svoji zemlji. Kdor noče nas slovenskih kmetov pripoznati za edino opravičene gospodarje na lepi slovenski zemlji, naj pobere svoja šila in kopita ter odide, kamor mu drago. Hujskačev ne maramo in bomo jih skušali posebno na gospodarskem polju izstradati.
Vedno bomo tudi opozarjali na to, da so spoštuje med nami naša sveta vera in da pošteno življenje ne izgine med slovenskim narodom. To ni samo potrebno za življenje onkraj groba, ampak tudi za
Clovekožrcl.	i
Na svetu je še Človekožrcev, to je takih * ljudi, ki jedo druge ljudi. Učoajaki jim pravijo „kanibali8. Dolgo časa se je mislilo, ( da pravi človek ne more jesti Človeškega J mesa, ampak da so ti človekožrci neke nakaze, veliki orjaki z jednim okom sredi čela, z dolgim repom in s pasjimi nogami. Mi znamo vsi, da ni nikjer na svetu takih nakaz, da izhajajo vsi ljudje samo od jednega plemena, da so vsi jednake podobe in da so vsi pred Bogom bratje. Ko se je to enkrat določilo, potem so j« začelo misliti, da ne morejo biti taki ljudje, ki jedo druge ljudi, pri zdravi pameti. Kako bi mogel pameten Človek ubiti drugega Človeka, samo zato, da ga speče in poje.
Tedaj so se oprijeli mnogi učenjaki te stvari in so jo začeli proučavati. S početka so znašli, da se nahajajo človekožrci samo pri popolnoma divjih narodih, ki niso niti dobri lovci in ki nimajo niti pojma o kmetijstvu, ^ o rokodelstvu im o trgovini. Tudi so znašli učenjaki, da jedo ti človekožrci samo svoje sovražnike, ki so jih v boju ubili ali zasužnjili. Pozneje se je dokazalo, «a jedo Človeško meso tudi taka plemena, ki si znajo sicer na vsak način preskrbeti
hrano, — pa tudi to, da taki jedo najrajši i | meso svojih sorodnikov in prijateljev. Tako j ! jedo na otoku Nova Britanija domači ljudje svoje mrtve sorodnike. Na otoku vojvode Jorskega pri plemenu Dak-duk sme mož i ubiti svojo ženo, Čim je opazil, da ji ni volja pri njem delati. Mrtvo ženo potem skuhajo in slavnostno pojedo.
Najbujši človekožrci so K&naci na Novi Kalediniji, potem nrebivalci Salamonskih in Fižkih otokov v Avstraliji. Tudi v Av-stralji živi več človekožrskih plemen. Tako imajo neki Jalougudi, ki bivajo na iztoku v srednji Avstraliji, to navado, da poje mož svojo ženo ali sploh dekle, ki jo je imel rad, ali pa ki mu je bilo v bližnjem sorodstvu. V „Kraljevi zemlji", v severni in južui Avstraliji pojedo starši večkrat svoje novorojene otroke, ker mislijo, da bodo potem močni in da bodo dolgo živeli. Iz tega vzroka jč večkrat starejši brat mlajšega, — stariši mu naravnost tlačijo bratovo meso v usta, samo da dobi nekaj njegovo moči. Neki Dajaci na otoku Borneo jedo navadno svoje bolno soroduike samo tedaj, ako so jako lačni. Mnogi potovalci pišejo, da prosijo pri nekih plemenih sami starci svoje mlajše, naj jih pojedo, samo, da jim ne bodo več na potu.
moč in blagostanje celega naroda na tej zemlji. Francoski narod propada, mažarski narod propada, tnrški narod hira, ker vlada med njimi življenje, ki slabi dušo in telo! Zato pa imenujemo tudi liberalce in vse stranke, ki napadajo vero in njene nauke, da niso prave narodne stranke, ker pod-kopavajo podlago zdravemu narodnemu razvoju.
V našem listn bomo gojili vse, kar bo pospeševalo ravnokar izrečene namene. In ker so naši nameni pošteni ter slovenskemu kmetu in slovenskemu narodu v korist, zato upamo, da najdemo pri vseh pravih rodoljubih, m pri vseh, ki se strinjajo z našimi nazori podporo. Razširjajte naš list ter ga podpirajte z dopisi, ki so v smisla našega programa. V to ime pošiljamo vsem cenjenim čitateljem našega lista prve iskrene pozdrave v novem letu!
Mladinska organizacija.
Kdaj se pridobivajo za društva novi udi. Najbolj ugoden čas za pridobivanje novih društvenih udov je ob priliki društvenih prireditev, kakor poučnih zborovanj,
i Gotovo je toraj, da je človek začel jesti i Človeka samo v hudi stiski.
Ali tudi to je res, da jedo danes ljudje druge ljudi samo iz velikega neznanja in pa, ker mislijo, da vdobe od človeškega mesa in od človeško krvi vso jakost onega človeka, ki so ga pojeli.
Tudi naš narod ima več krivih ver. Tako verujejo nekateri, da vese ubijajo otroke in jih darujejo smrti samo za to, da bi same dolgo živele. Tndi verujejo nekateri, da postane mrtev človek volkodlak in da pije potem človeško kri.
Vsa ta vera na veše in volkodlake nam dokaznje, da se je po vsem svetu obrauil spomin še na oni divji čas, ko je človek pil človeku kri, mu trgal meso in jedel.
Ali ne smete misliti, da so tudi v onem divjem času delali tako vsi ljudje, kakor n. pr. danes koljejo vsi volkovi ovce. To ne more biti, ker niti živali istega roda ne jedo jedna drago: mačka žere miši, lisica zajca itd, ali mačka pnšča mačko na miru. Tudi vam je znano, da vrana vrani ne izkljuje oči. In človek naj bi bil žival — in sicer naj hujša žival?
In vendar, ako hoče človek, je hujši od vsake živali 1 Dobri ljudje, pa tudi naj zadnji divjaki, gotovo niso bili nikdar človekožrci.
'K S' ^
A ■
i
vmes dekanijski odbori. Med duhovščino, učiteljstvom, zdravništvom itd. dotičnega okraja bode gotovo mnogo dobrih govornikov, voljnih, da prevzamejo poučna predavanja. Samo potrkati je treba na njih vrata in jih pridobiti. Predložiti jim je seznam različnih predavanj, za katera se naj odločijo in jih naprositi, da si določijo kraj in čas predavanja. Mogoče bo dobro, da skličejo dekanijski odbori vse za predavanja zmožne može celega okraja k zaupnemu shodu in kar na tem shodu vse natančno določijo.
Potovalno knjižn:co za obmejne Slovence na Štajerskem sanjo štajerski pododbor „Slov. kršč. socijalne zveze14. Podjetje je velike važnosti za ohranitev in okrepitev slovenskega življa. „Slov. Go*po-dar411 „Nas Dom. „Domovina44, posebno pa knjiga Antona Bega, „Slovensko-nemška meja na Štajerskem14 mora oči odpreti vsakemu rodoljubu, v kaki nevarnosti se nahajamo obmejni Slovenci. Da bi se uresničila ustanovitev potovalne knjižnice, zato ima pododbor dobro voljo; nima pa potrebnih sredstev. Prosimo torej vse cenjene čitatelje tega lista in vse Slovence, naj po svojih močeh podpirajo to potrebno akcijo: s knjigami in denarnimi prispevki. Mnogo knjig leži po omarah in zabojih pri č. gg. duhovnikih, uradnikih, profesorjih, učiteljih, ki jih ne bodo čitali nikdar več. Postite jih obmejnim Slovencem in iste postanejo naroden kapital, ki bo v kratkem prinašal obilnih obresti! Zaupniki za poslovanje knjižnice so že pridobljeni v mnogih krajih. Darila in knjige naj se blagovolijo poslati na naslov: JožefKranjc, kapelan Sv. Peter niže Maribora.
~ &
0
H
r r
:f c
M
veselic, gledališčnih predstav itd. Naj se za take prilike imenujejo goreči udje ter določijo, da med občinstvom nabirajo novih udov.
8v. Anton v Slov. gor. Naš socialnopolitični tečaj bo trajal redno do spomladi, ko sc bo začelo delo na poljn. Navdušenje zanj je nepričakovano veliko. Oglasilo in obenem zaveza)) se je If mladeničev, kateri hočejo redno vsak shod obiskati. Shod so vrši vsak tulca po enkrat. Vsi udeleženci imajo kot pomožno knjigo Politični kr, ckizem za Slovence. (Dobivaše v tiskarni drnžbe' sv. Mohorja v Celovcu, stane 50 h.)
Zn predavanje samo pa se rabijo Krekov socializem, Apihov Naš cesar, Dečkov obč. red itd.
Društva na iDdo! Bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. goricah nam daje zopet lep vzgled, kako je treba delati za ljudsko izobrazbo. Z vsakim letom se v naši slov. krščansko socialni organizaciji poglablja delo. Vsak pravi ljudski prijatelj mora nad tem občutiti veliko veselje! Žal pa je še mnogo društev, v katerih se premalo stori za izomiko društv enikov. Pač nihče se ne more izgovarjati, da bi ne imel nobenih zgledov več ali da bi ne mogel dobiti navodil, kako je tnba začeti. Za to pa na delo, kdor ima resno voljo!
Mladeniška zveza pri Sv. liju v Slov. goricah je imela dne 6. januarja svoj letni občni zbor. Na zborovanje je došlo nad 50 vrlih naš h šentiljskih fantov. V zvezino vodstvo so se izvolili: Žabot, Draž Jos., Marko, Muršec, Wrus in Koletnik, namostiiikom pa Vekoslav Štelcer in Franjo Lorber. Iz poročila o delovanju „Zvez.«“ V
preteklem letu posnamemo, da je „Zveza44 £	Dekanijske odbore prisrčno prosimo,
priredila 7 podučulh shodov, v poletju Pa ,	y teku tega meseca pošljejo pododboru
več zabavnih i p< dučnib izletov. Zastopana : ,s.k. s.z. v Mariboru svoja poročila. Naslov: je bila Zveza častno na mladeniškem de- , dr< Anton K o r o š e c, Maribor. Važnejša kamjskem shodu meseca marca v Jaremni, me8(a iz čil ge bodo 0bjavila v „Našem kjer je med dragimi tudi govoril nas vo- l Domu«4 Oe poročevalci n« žele, da bi se difelj. Istotako je on imel tudi poročilo na kako mesto objavilo, naj zaznamujejo isto veličastnem zborovanju nepolitičnih društev ; kot 2anpi[10< Bratske pozdrave! iz celo Slovenije dne 3. in 4. septembra v < Krščanski detel jnb“. Bralnim društvom Mariboru. Tudi toga shoda sc je vdeležilo priporočamo, da si naročijo ta časnik, ki dokaj naših fantov. Na Prešernovi slavnosti bo Btarišem gotovo za vzgojo in rešitev smo bili zastopani po dičnem našem du- mladine dobrodošel. List stane brez prilog hovnem voditelju. Udov je imela Zveza 54,	50 vi „ prilogami 80 vin.
med temi 36 r dnih. — Na obč. zboru je ____________________________________________________
govoril voditelj o pomenu in koristi izobrazbe, „ ,	.	. -»r	n
6. g. duhovni voditelj so nas v jedrnatih . ZilkllJ SIHO I18,Sprotlllkl N6IHC0V ? besedah vspodbujali na delo narodno in j	(Furman.)
krščansko. Nepozabni naš častni član č. g. I	,
Davorin Roškar so nam poslali pozdrav v ; Dandanes, ko se toliko govori in piše, vznesenih, ognjevitih besedah. Došli so so 1 da bi naj Slovenci postali politično in go-p:smeni pozdravi od Fr. Marko iz daljne . spodarsko samostojni in neodvisni, posebno Bavarske, Roškarja od Sv. Benedikta in ! od svojih najmočnejših sovražnikov Nemcev vrlega Lojzek*, ki je v javni službi. Vsem : in ko je marsikateri priprost Slovenec smo zaklica'i navdušeno: Živijo! — Ko mncaja, da ni prav, da so mnogi njegovi smo zborovanje dokončali, došli so še ne- j rojaki tako hudi nasprotniki Nemcev, bi us'itšeni dnbnvni voditelj jareninske Zveze, bilo morda dobro, da pogledamo nekoliko č. g. Evald Vračko, ki so nam v spod- nazaj v preteklost svojega naroda in spo-bminih besedili narisali delokrog naše pre- znavamo „dobrote", ki nam jih je nemški potrebne m! d inske organizacije, ter so nas rod delil tekom stoletij, povabili na shod v Jarenino. Z geslom: j V šestem in sedmem stoletju po Kr. „B g in narod" se je zaključilo to lepo j naselili so so naši pradedje po krajih, kjer zborovanje in veselih src ter polni domo- ; smo še danes mi njihovi potomci, razno ljuluif ga na vd Senja smo se razšli. — Tajnik, tega pa še po krajih, ki so zdaj že v b Kako d 1 iti govornikov za društva? : nemški posesti, tako n. pr. po Zg. Stajcr-Najbolje je da se udje društev kakor v skem, Koroškem in Tirolskem, šoli učijo L; l ega za poznejše življenje važ- Bili so naši očetje mirne narave, niso nega predmeta, n. pr. občinski red, ustava, se radi spuščali v boje in so menda tndi knjigovodELvo itd. Toda razlika mika! Včasi že takrat imeli to slabo lastnost, da so je treba prirediti tudi širjim krogom pri- vse to, kar je bilo'tujega višje cenili ko stopro zbor; i vanje iu povabiti od drugod domače in le tedaj, če jih je kdo že prc-govornika. Za mnoge so velike skrbi, kako hudo pritiskal, so se z orožjem postavili v dobiti tujega govornika. Tukaj naj posežejo bran.
i j« njihov sosed vskrat apadel,
a drugič mu je hranili svojo
aeli potem
rib žabi se
^e-
Ža v’ nemški vc prvič jih jo spodletelo in prostost.
Skoro celo se» lastne vojvodo za
V	teku nasledn čeli hudo stiskati dh obranili teh ljudij, ki s;, riaa, so prosili Nem eo pou, da jih bodo potem ti name. tlačili.
Nemci so bili v tistem času že večinoma kristjani postali, a le bolj na zunaj, v Lahovem obnašanju še ni bilo veliko opaziti tistih lepih čednosti, ki jih uči krščanska vera in v ajih srcih so še gospodarile poganske strasti. Razni njihovi vojvode in plemenitaši so začeli oznanovalce krščanske vere tudi med Slovence pošiljati in pokristjanjenje naših prednikov se je začelo. Ali kmalu so Slovenci izprevideli, da jih hočejo nemški velikaši s pomočjo krščanske vere le podjarmiti in v krvavih uporih so izgnali vse nemške misijonarje. Ti nemški duhovniki so pa tudi zato niso znali priljubiti ljudstvu, ker niso razumeli slovenske govorice.
Vkljub temu bi se Slovenci gotovo ne bili tako srdito ustavljali krščanski veri, ako bi je Nemci ne bili razširjali z ognjem in mečem in ako bi jim ne bili pri tem jemali njih svobode in njih posestev.
Da je to res, pokazalo se je jasno v devetem stoletju, ko sta prišla sv. brata Ciril in Metod med Slovence razširjat krščansko vero.
Ta dva svetnika, ki sta bila doma na Grškem, nista imela nobenega drugega namena, kakor razširjati sv. vero iz ljubezni do Slovencev in razlagala sta božje nauke v domačem slovenskem jeziku. Tedaj pa naši pradedje niso zgrabili za orožje, ampak v nekem starem pismu najdemo zapisano: „Slovenci so radi imeli, da so božje stvari slišali v svojem jeziku". Ljudstvo je nemške duhovnike zapustilo in so začelo okoli sv. Cirila in Metoda zbirati.
To je Nemce silno jezilo; najbolj pa jih je peklo še to, da se je tudi božja služba v slovenskem jeziku opravljala in zato so z različnimi lažmi in zvijačami obrekovali in sumničili sv. Cirila in Metoda in ju pri papežu zatožili, da učita krivo vero. Morala sta se sedaj iti zavoljo tega v Rim zagotarjat. Pa to obrekovanje jima je le koristilo, kajti papež jima je potrdil vse, kar sta bila med Slovenci storila in je posvetil Metoda celo za nadškofa.
(Dalje prih.)
Spomini z romanja v Rim.
Piše kmet iz mariborske okolice.
(Dalje)
V	cerkvi sv. Ignacija na desni strani v veliki kapeli je dragocen altar sv. Alojzija, pod katerim počiva njegovo truplo v umetno izdelani rakvi iz lazurnega, svetlobliščečega kamna. Nad altarjem je iz belega marmorja čuda lep kip vnebovzetja sv. Alojzija. Pred altarjem je vedno polno molilcev in zalo mladeniče sem občudoval, ki so tam klečali in sv. Alojzija pomoči prosili.
Slabo znamenje pa je, da se pri nas po Slovenskem že 15 letni mladeniči pogosto sramujejo v domači cerkvi pred altar priti. Žalibog, da brezverna mladina našemu narodu z raznimi zločini pred celim svetom
sramoto dela, vrh tega pa sama sebe v 3 nesrečo spravlja ter svojim starišem in sorodnikom britkosti dola.
Ogledali smo si tudi v drugem nadstropju hišico, kjer je sv. Alojzij kot redovnik stanoval in umrl. Videli smo v stekleni omari iz voska njega v naravni podobi. Kazali so nam njegovo obleko, bukve, katere je lastnoročno spi-al, in razna pisma, katera je svojim sorodnikom in drugim \ pisal. Na stenah kažejo podobe, kako se i sv. Alojzij biča, bolnikom streže in kako j umira. Blizo te sobe je lepa Marijira ka i pela, kjer sta z dobrim prijateljem Jam •.' in Berhmansom pogosto sv. obhajilo prejem, h. Na levi strani, sv. Alojziju nasproti, jo altar zveličanega Janeza Berhmausa, kateri se je odlikoval po čednostih sv. Alojzija. V glavnem altarju so ostanki od 83 sv. vojakov in mučencev. Od sv. Ignacija se vidi mašni plašč in nekaj obleke. Iz to cerkve smo sc romarji težko ločili iu lepi spomini ostanejo nam nepozabni.
Popoldne smo se peljali v cerkev Marije Snežne, katera je četrta glavna v Rimu. Cerkev je zelo velika ter prekosi po velikosti in starosti vse drugo Marijino cerkve v Rimu, katerih jo 80, Menda je vsem znano, da Suežnica se imenuje po čudežu, ki je bil povod k stavljenju to cerkve. Dne 5. avgusta je namreč na tistem prostoru sneg zapadel in pobožen rimski žlahtnik po imenu Janez je tam postavil cerkev. Na trgu pred cerkvijo stoji 41 metrov visok granitni steber, na katerem stoji zelo krasna podoba Marije iz pozlačenega brona. Bazilika je že po zunanjem obrazu veličastna. Jako okusen in zelo visok je zvonik in na vsaki strani ste dve lepi kupoli. Vrh vhoda je mostovž, raz katerega papež na praznik Marijinega vnebovzetja delijo apostolski blagoslov. Lahko si je misliti, kolike trume Rimljanov in romarjev tisti dan tje prihajajo.
Dalje prihodnjič.
Domače novice.
Naše misli so danes kratke, a volevažne: Dosedanji naročniki, ostanite nam zvesti ter skrbite, da se število naših naročnikov poviša! Posebno nagovarjajte one, ki so naročeni na ničvredne liste ali ki nimajo so nobenega lista, da postanejo naši naročniki in čitatelji. Osebni napadi ne basnijo mnogo, pač pd se nasprotniki »preobrnejo, čo jim date naše časnike v roke. V prihodnjih številkah pa se razgovorimo tudi o drugih rečeh, ostanite nam torej zdravi dotlej ! Toda nekaj vendar ne smemo poza-bitil V Mariboru bodo od 21. jauu-arja naprej vsako nedeljo od 10. do 12. uro predpoldan vNarodnem domu v sobah Bralnega društva Poučna predavanja za kmečko in delavsko ljudstvo. Pridite, okoli-^ani, že 21. jan. v obilnem številu k predavanjem!
Potres. Dne 2. t. m. zjutraj je bil po celem Spodnjo Štajerskem potres, ki je Precej stresel hiše, tako da jo marsikateri skočil prestrašen iz postelje, seveda, če se J° grel v njej. Škodo ni naredil skoraj nobene, samo tu pa tam je padla kaka opeka raz streho ali pa se nekoliko poškodoval dimnik. Nekateri ljudje so še tudi naslednje dni hoteli v svoji razburjeni domišljavosti čutiti lahke sunke. Zadnje mesece »em se res pogosto ponavljajo potresi pri nas, a upamo, da ne bodo močnejši.
Slovjuskožiu^e pri občinskih volitvah, tako visoko, kakor je nima kr !n drugod
Zopet smo tako srečui, da moremo našim bralcem naznaniti zmage naše stranke pri občinskih volitvah. Srčno nas veseli, če zapišemo tako vest. Dal Bog, da bi mogli v vsaki številki „Našega Doma“ poročati o takih zmagah. Naše veselje pa je danes posebno veliko, ker poročamo o dveh zmagah na skrajni meji, kjer že pritiska oholi in brezobzirni sovražnik ter stega svojo grabežljive roke po gospodarstvu obmejnih občin. Tako so vrli slovenski možje zmagali v vseh treh razredih pri občinski volitvi v Dobrenju in sicer že drugokrat. Nemci in nemčurji so prignali vse, kar so mogli, še celo iz Maribora je prišlo nekaj zagri-zc-ncev. Vse zastonj! Kjer so slovenski kmetje složni, tam so jaki iu nihče jih ne more premagati. Sedaj bodo Dobrenjčani sami gospodarili v svoji občini, ne pa tujci in njih privrženci, ki bi bili skrbeli gotovo
načelnik okrajnega zastopa. Sl >v ,nski na čelniki navadno zastonj delajo in si žara--čuuijo ie ono, kar res morajo izdati za okrajnozastopne z.adeve. Zdaj, ko so imeli oža Bračko iz Orehovec pri Radgoni visoko plačo, pa so hoteli imeti še tud; — nič dela. In res, najponižnojše ndani jim pristaši njihovi so storili, kakor so želeli tor jim v zadnji soji nastavili tajnika, da bo za njih delal. Će jih slovensko zamlni kmetje ne vržejo pri prihodnjih vidi! Ji, se gospod oča Bračko iz Orehovec ne bodo nič več brauiU še nadalje nositi : a slov okrajnega zastopa gornjeradgonskegn. Gosp. oča Bračko iz Orehovec škode no bodo nikdar trpeli.
Sv. Ilj v Slov. gor. Naši ljubeznivi nemčurji so res pravi čudaki — bedaki; nič jim ni po volji. Najbolj pa jim mrzi to, da se naša mladina zbira v Čitalnici. Pra-
bolj za se, kakor pa z,a občino. — Druga ! vijo, da je to nepotrebno in kvarljivo. Da, slavna zmaga je bila v obmejni občini res je kvarljivo, a ne nam, amp.k vam Ščavnici. Tudi tukaj so so vrihle že	‘ '
drngokrat volitve. Slovenski kmetje so zmagali v vseh treh razredih. Znamenje, da sc tudi tukaj širi vedno bolj narodna in kmetska zavest! Slava našim narodnim volileem v obeh občinah!
Kak« ,,kmela“ rešujejo. Zadnji „Štajerci napade uic manj nego 9, piši devet duhovnikov. Tako si predstavljajo ptujski „kmečki" prijatelji delovanje za kmeta.
Čebelarji! Poglejte vspeh vstrajnega dela! Pred dvema letoma je imel .„Slovenski čebei.u" 36G čitdcljev, ob koren minulega leta pa 125/1 Dosedanji udje „Slovenskega čebelarskega dmštva za Spodnjo Štajersko", ostanite vsi društvu zvesti ter vplačajte udnino pri svojih podružnicah; kjer še pa takih ni, pa naravnost predsedniku g. Jož.
Zeleniku, prof. v Ptuju. Vsi drugi čebelarji pa, ki še niste pri društvu, vrlo pristopajte!
Podpirajmo in povzdignimo to pomenljivo iu koristno gospodarsko društvo, ki v novejšem času ros tako lepo napreduje!
Pokažimo Slovenci, da se gospodarski zavedamo; sij nam velja to v čast in lastno korist!
(Jrdenje kmečkega ljudstva. Vsi listi, tudi nemški so že prinesli popravek, da
„iiibi“ naši nemčurčki. Mladi roi namreč spoznava zanjke, ki jih nasfarlj te vi našemu narodu in vam bo enkrat k: • pko stopil na prste. Z mladinsko organ ..; cijo postaja narod izobražen, poboji in j) ct. pi med fanti so vedno bolj redki. Timi v gospodarskih rečeh je ljudstvo vedno bolj n ipreduo, za to ne padajo slovenska post /a več v nasprotne kremplje, in vse to nc: urjem — ni prav. Zatorej, Šentiljčani, le ■ si k bralnemu društvu.
Vuzenica. Pri nas se je ustanovila orožniška postaja s tremi orciuiki. — Nekemu listu sc poroča, da so to postavili v trgu kažipoti s samo uemšl imi napisi, če-ra»uo je prebivalstvo popoln imi slovensko. Mi še tokrat ne bomo rab.!; u bene hude graj.Juo besede, kor pričakujemo, da se ta krivica prav kmalo odpravi.
Pri Sv. Jurju ob Ščavnici se je na lovu obstreld 19 letni Jožo Raataša tako hudo, da je kmalu umrl. Bd je lepega in , poštenega vedenja, za to je bii povsod priljubljen. Svetila mu večna luč!
Studenice pri Poljčanah. Tukajšnja novoustanovljena podružnic c c. kr. kmetijske družbe prireja od 8. do 15. jun. poučni
njihova vest o nečloveškem očetu Condru ^ ua kat“ »eprc mvao vseh potro-v Framu, ki je baje svojega sina imel bn'h Progah kmet.jst. a. Predavanje se
zaprtega v svinjskem hlevu' več tet, ni ! PnčenJa vsaK da“ ob .9; u.ni PJPo dn,e 80 resnična, ampak laž nekoga nemčurskega | P° možnost! praktični izletu Vrlo tako!
Framčana. Ubogi Condrov sin je bil namreč ;	1* ormoške okolice. Ob novem letu sem
božjasten, zato so ga res včasi, ko so šli	potoval po opravkih.	D ispevši v Ormož,
drugi na delo in ga je bolezen napadala,	zapazim na desni strani	c iste napis: N. N.
domači zaprli v hišo, nikdar pa v hlev. Bau- und Mbbeitischler. Ker pa je dotični Nemški listi so izrabljali od framskih nem- srn slovenskih starišev in ker živi največ od čurjev izmišljeno laž ter na ostuden način	Slovencev, prosim ga t<.	a potom, da zameni
grdili naš kmečki stan pred celim svetom, ‘ ta napis z drugim^ za	te kraj primernim
češ, kako sirov, kako divji in nečloveški še je. A ko so izvedeli resnico, so bili
Dobrna pri Celju. O priliki dobrnskih občinskih volitev so si posebao velike za-
vendar toliko pošteni, da so preklicali svojo 8luge za zmago pridob il slovenski narodni laž. Zdaj pride zadnji „Štajerc" in zopet : fantje. Nemčurji so biti zeleni same jeze, prinese vso laž, čeprav jc že izvedel, ko- ko so zagledali sloveč >i:e fante, zakaj ve-
liko resnice je na celi stvari. Nanovo blati pred vsem svetom kmečki stan. Ali jo to kmečki prijatelj?
Čndne poslrdice potresa. Vslcd potresa je v neki gostilni v Vitanju godbeni avtomat začel sam svirati. — V Skomrah so bili vaščanje pri mrliču. Naenkrat se je začel mrlič vsled potresa tako premikati, da so ljudje bili same groze vsi trdi.
Kdor zna, pa zna! Gosp. oča Bračko iz Orehovec pri Radgoni škodo nikdar ne trpijo. Pred par leti so jim povišali najponižnejše ndani pristaši plačo
deli so hitro, da bodo fantje prekrižali marsikateri nemčurski račun. Videlo se je fantom, da pozuajo s 'e pravice, ker poznajo postavo. Iu na	e nemčurji še tako
jezijo, resnica ostane
slovenski fantje učijo pripravljajo za svoj b pa za pijačo in svi slovenski narodni fa.
Bralno društvo redilo je na Štefan« šaljive igre, pri koj in dekleta sodelovali. Da se je pa veselica
ca, da se namreč uetnih stvari in se i poklic, nemčurski o „prato“! Živeli
!
Ilj pri Velenju pri-vesolico s predstavo sami domači fantje
tega komrj 4 mesece obstoječega društva tako sijajno obnesla, zahvaliti se moramo veleč. g. stud. phil. Vlado Pušenjaku, koji se ni ustrašil ne noči, ne slabega vremena, da je hodil fante o nastopu pri igri poduče-vat. Slava mu! in Bog daj več takih požrtvovalnih gospodov, da bi pomagali narod buditi in ga podučevali posebao v stanovskih zadevah. Zahvaljujemo se pa tudi vsem dobrotnikom, kakor g. okr. načelniku Ježov-niku, županu Skazu, dr. Podlesniku, trgovcu Lagcrju iz Velenja in trgovca Zupancu iz Šoštanja, kateri so s svojimi prispevki posebno k veselici pripomogli. Istotako se mora hvalevredno priznati sodelovanje cenj. rodbine Kranjčeve, Flore in Marici Lager, Liziki in Jerici Drev, kakor tudi vseh fantov-igraleev, kateri so izvrstno in pohvalno izvršili svoje uloge. Hvala gre pa tudi cenj. gostom iz Šoštanja, Velenja, bralnemu društvu na Dobrni itd. za njih mnogoštevilni obisk. V šaleški dolini je to prva občina, v koji je že toliko izobražena mladina, da more nastopiti v gledaliških igrah. Zatoraj ja bilo zanimanje vsestransko in bili so natlačeni prostori. Na splošno zahtevo se je ta igra na dan sv. Treh Kraljev ponavljala.
Sevnica. Nemila smrt je imela letos v Sevnici obilo žetev. Izbrala si je za svoje žrtve tudi dva velezaslužna Slovenca. V torek 26. grudna je umrl naš občečislani gospod župnik Marko Črnko. Dne 31. grudna ob pol 12. uri ponoči je pa nenadoma od kapi zadet izdihnil svojo blago dušo g. Fran Veršec, c. kr. notar v Sevnici. Hud je ta udarec za njega rodbino, a še hujši za nas sevniške Slovence. Kajti on je bil prvi pri vseh narodnih društvih ter podpiral Slovence, kjerkoli možno. Ustanovil je sev-niško bralno društvo, deloval na to, da bi se ustanovil v Sevnici Sokol, ustanovil je blagi pokojnik tudi podružnico družbe sv. Cirila in Metoda itd. Velika žalost vlada v celi občini ter priča o njega priljubljenosti. Lahka mu rodna zemlja, katero je tako zelo ljubil, kateri je posvetil vse svoje moči.
Trbovlje. Tukaj je umrl v rani mladosti premogar Frančišek Keše, jako priljubljen m miren fant. Bil je član „Podpornega društva". To je jezilo socijaldemokrate, ki so to sovraštvo še tudi pri pogrebu kazali. Tako daleč sovraštvo ne sme segati.
Slov. kat. izobraževalno društvo,Straža* na Dunaju ima svoj II. redni občni zbor v nedeljo, dne 14. januarja 1906, po slovenski službi božji v veliki dvorani restavracije Antona Wallner na Dunaju v VI. okraju, Magdalenenstrasse 104. Občni zbor prične ob petih zvečer in ima sledeči dnevni red: 1. Predsednikov pozdrav, 2. čitanje zapisnika III. in IV.; izrednega občnega zbora, 3. odborovo poročilo: a) predsednikovo poročilo, b) poročilo o društveni tamburici (poroča predsednik), c) tajnikovo poročilo, c) blagajnikovo poročilo, d) knjižničarjevo poročilo, e) poročilo o društvenem harmoniju (poroča knjižničar), 4. poročilo računskih pregledovalcev, B. volilo društvenega odbora za leto 1906, 6. volitev dveh računskih pregledovalcev, 7. Slučajni nasveti in predlogi ter raznoterosti. Nato svobodna zabava s petjem in tamburanje. V nedeljo, 14. jan. je redna slovenska služba božja popoldne ob pol treh v cerkvi sv. Antona, XV. Pouthon-gasse 16. Priporočamo za skupno petje pri službi božji „Ljudsko pesmarico", ki stane v platno vezana 1 K (po pošti 10 h več) in se more naročiti v Katoliški bukvami v Ljubljani. Naročnino za pesmarico sprejema tndi knjižničar „Straže". Na občnem zboru
se bodo vpisovali novi člani. Dosedanji člani naj blagovolijo seboj prinesti legitimacije! Pobirala se bo članarina za leto 1906. Vpisovalo se bo tudi v družbo sv. Mohorja. Prijatelji društva so dobrodošli.
Koroške novice.
Koreške misli. Pozdravljeni nam tudi v novem letu, koroški bratje! Hudo pritiskajo narodni nasprotniki na vas, vzeti vam hočejo vaš jezik in vaše domove, toda dokler so sami ne udate, bodo njihove nakane brez uspeha. Vsa domovina sočustvuje z vami, gleda s strahom vaše hude borbe ter so veseli vseh vaših uspehov. Ne udajto se tudi v bodoče, ne udajte se, vrli koroški bratje!
Velikovec. Pri nas se gode čudne reči. Žadnjič so poročali časniki iz Rude, da so tamošnji učitelji hoteli odpraviti dosedanjo molitev v šoli. Po tem zgledu se ravna tudi mladi Bohrer, o katerem pravijo, da je postal „lutriš1* vere in je sedaj učitelj na tukajšnji ljudski šoli. Pri zadnji učiteljski konferenci je predlagal, naj se otrokom, ki dobivajo opoldan v takozvani Suppenanstalt jed, prepove moliti pred jedjo in po jedi Očenaš in Češčena Marija. To je vendar že skrajna drznost, kar si upa ta človek v svoji nemški liberalni glavici. Večina ni pritrdila predlogu. — Radi tega, ker je Pintarič pri volitvi za krajni šolski svet propadel, so se Velikovčani med seboj pošteno razprli. Nekateri so mislili, da bi morda boljše bilo mesto Pintariča voliti znanega Nageleja, kateri je bolj priljubljen kot. Pintarič. Pa pravi neka visoka nemška glava v Velikovcu, da mu je gosp. Treiber tridesetkrat ljubši kot Nagele. Ko je Nagele zvedel o t«m, hotel je takoj odložiti vse časti in mesta, ki jih ima v Velikovcu. Z največjo silo so ga drugi Veli-kovčani preprosili, da je ostal. In Drava spet mirno teče!
Velikovec. Po božičnici na kvaterno sredo se je veliko Slovencev podalo k Auf-mutu v Narodni dom, kjer se je razvila živahna veselica in zabava. Moški zbor (gg. Hornbek, Smodej, Poljanec, Serajnik, Uran-šek) so nam zapeli par ubranih pesmi. Slišimo, da se bo letos v Narodnem domu, kakor lani vršila predpustna veselica.
. Št. Rupert pri Velikovcu. Gospod ure-: dnikl V resnici Vam sme žal biti, da se niste potrudili k božični slavnosti, ki se je vršila na kvaterno sredo popoldan v naši „Narodni šoli". Ej, to Vam je bilo veselja, da ga doživi človek malokje. V prisrčnih besedah so pozdravili navzoče najprej g. župnik Treiber; omenili so desetletnico, ki jo letos obhaja naša slovenska šola, ki nam je vzgled, da z vztrajnim, neumornim delom dosežemo veliko. Nastopili so za njimi fantiči in deklice, deklamirali lepe pesmi ter voščili dobrotnikom Narodne šole v zahvalo vesele praznike in srečno novo leto. Kakor ob drugih prilikah, tako je tudi letos cerkveni in otroški pevski zbor nam popeval vesele v srce segajoče pesmice. Igri sta bili na dnevnem redu dve, namreč „Sv. Alojzij" in „V gospodinjski šoli". Nekatere stvari so nam v prvi igri predstavljali dečki prav lepo, v resnici ginljivo. — Le to je motilo in ni bilo prav, da so nekateri izgovarjali pretiho in nerazumljivo. Dvorana je velika, poslušalcev smemo šteti gotovo nad 600, razumeli so dobro le v prednjih vrstah, v zadnjih pa slabeje, nekaterih reči skoraj nič. — Nepozabljiva nam ostane skupina
na konec igre, ki nam kaže Sv. Alojzija v njegovi slavi. To je bil najlepši prizor. Obilo smeha za vse je povzročila igra v „Gospodinjski šoli". Dovršeno, jasno in razločno, da so razumeli vsi, so nastopale gojenke in nam znale pripovedovati toliko smešnih dogodbic, da bi bilo skoraj že smeha preveč. Kdo bi si mislil, da si napravijo iz navadne kuhinjske oprave ' kuharic« tako umetno godbo. Ni prostora in' časa, da bi natančneje opisal vso slavnost. Bil je to dan, ki prinaša šentruperski narodni šoli, še posebej častitim šolskim sestram vso čast. Prisrčna jim zahvala.
Mali Št. Vid pri Velikovcu. Dolžnost zahteva, da Vam naznanimo žalostno nesrečo, ki nas je zadela s smrtjo rajnega Jurija Krieglna p. d. Klokarja na Ga-sinjah. Pokopali smo tega zares nenavadno pridnega kmeta na kvaterni petek dopoldan ob veliki udeležbi ljudstva. Bil je rajni skrbni oče, dober gospodar, dolgoletni ključar in dobrotnik naše cerkve. Stožilo seje nam, ko so g. župnik Poljanec v nagrobnici nam omenili vrline rajnega, ter ga postavili gospodarjem, še posej mladini v izgled. Ljubi Bog mu bo v nebesih gotovo milostljiv sodnik in plačnik za dobrote, ki jih je delil svojemu bližnjemu.
Smarjeta pri Velikovcu. V nedeljo, dne 17. dec. se je pri Laureju v Šmarjeti vršil ustanovni shod kmetijske podružnice koroške kmetijske družbe v Celovcu. Podružnica bo obsegala važenbersko občino, iz katere so dozdaj nekateri kmetje bili vpisani pri družbi v Velikovca. Udeležba je bila še precej velika. Najprej je došle pozdravil g. Nagele iz Velikovca. Za njim je govoril potovalni učitelj g. Šumi. Priznati se mora, da ta gospod veliko razum* v gospodarskih rečeh. Govoril je o porabi mleka, priporočal posebno snago in rekel čo je mogoče, naj se brigajo kmečki ljudje za mašine. Oglasil se je k besedi tudi doniači g. provizor Rotter. Izrazil je željo, da bodi gospodarski list „Mitteilungen" pisan bolj podomačo in poljudno, kakor dosedaj; sploh pa se naj že skoraj enkrat za slovenske ude ustanovi slovenski koroški gospodarski list. Steravvirt in Šumi mu pritrdita, nekateri iz Malega Št. Vida mrmrajo. Za načelnika novi podružnici je bil izvoljen župan Kušar. Nekateri so hoteli imeti mladega Rajnekarja, kar pa ni bilo sprejeto.
Ovbre pri Velikovcu« Na božič, praznik rojstva našega zveličarja, so bili naši šolarji prav veseli, kajti božično dete je tudi naši šolski deci, katera je večina revnih slarišev, prineslo veliko bogato božičnico. Dobrotljiva gospod in gospa Baron Helldorf sta obdarovala našo mladino tako obilno, da je po dokončani slavnosti veselo odkorakala pod vodstvom gg. učiteljev od Trojerjovga grada v našo šolo. Bog poplačaj blagorodnima dobrotnikoma in ohrani našo mladino v krščanskem duhu in nepokvarjeno. — G. dr. Janez Arnejc prefekt v Marijanišču so na lastno prošnjo premeščeni iz Celovca k nam za provizorja. , Na njjhovo mesto v Celovec pridejo naš gospod provizor Jakob Rozman. Nam vsem je prav žal, da nas zapustijo g. Rozman. Malo časa so bili pri nas, in vendar so si pridobili s svojim obnašanjem spoštovanje vseh, celo nasprotnikov. Pa zgodi se volja višjih. Prepričani smo, da bodo novi gospod provizor pri nas srečno delovali in postali z nami zadovoljni. Tako morda vendar počasi dobi naša fara dobro ime. Nekateri Ovbrijani so sicer trmasti in imajo trde roge, če pa se jim kdo
postavi po koncu, pa jih hitro mine korajža; j kateri jim tako dišijo, a naš jerik pa jim
na arnp'i Hfrnm	ir» tt	____ ______j:	° 1	• J	to
na drogi strani pa je v naši fari mnngo dobrih ljudi, ki duhovnika častijo in ubogajo. Pleveli pa nikjer ne manjka.
Djekše. Veseli nas, ker namerava Ciril in Metododa podružnica za Velikovec in okolico meseca januarja enkrat prirediti pri nas zborovanje. Prišli bodo dobri go,omiki, ki nam bodo povedali mnogo poučljivcga, v zabavo nam bodo popevali pevci vesele pesmi. Da bi le! — V nedeljo, dne 21. jan. popoldan ob 3. bo tukaj shod. Govorilo se bo: a. O verski in narodni šoli, b. Turki na Koroškem, posebno v Djekšab.
Žalostna smrt Dno 29. decembra so v Steinfeldu na Koroškem potegnili iz Drave truplo ondotnega obč. tajnika. Glavo je imel prestreljeno, v roki pa jo držal ssmokres. Vzrok samoumora je tale: Od župana je dobil nalog, odposlati 800 K. Drugi dan pride k županu in pravi, da mu je ponoči
, smrdi.
' Škocijan. Na praznik sv. Štefana popd-
! dan je imela naša Ciril iu Metodova podružnica zborovanje, ki se je sijajno obneslo. Velikanska udeležba od vseli strani je kazala, da ljudje Škocijan radi imajo. Zvesto smo p< slušali gospode govoraike. Dobrlovaški kaplan g. Kogelnik so nam v poučljivem govoru razlagali o novi spremembi volitve, o splošni in enaki volilni pravici. Seatvidski gospod provitor Smodej so nam pravili o žalostnih verskih razmerah na Francozkem kjer teptajo katoličani sami na sodniji, na Costi, po šolah sv. križ, ker imajo ifrzma-zoni v rokah vso oblast. Duhovnik mora med ljudstvo! Zanimiv je bil za Škocijauee govor šentjurskega gosp. župnika Poljanca. Pravili so nam o našem rojaku Marku Hajnžiču, ki je bil v 18. stoletju jeden naj
pnuc b. županu iu pravi, na mu je ponoči j bolj učenih mož in dober prijatelj slavnega nekdo iz občin pisarne ukradel onih 800 K j vojskovodja princa Evgena. In igrali so sam in še 140 njegovih. Ker ondi denarja na- t n!i®* fantje in dekleta, da smo »e kar ču-
j.i.	a.	' ' '	” čast
na-
sirm
140 njegovih.
vadno ne spravljajo, je padel takoj na tajnika, ki so ga prijeli. Ker pa prva in droga zasližba in hišna preiskava ni imela uspeha, so ga izpustili. Dne 23. dec. bi se bila imela vršiti zopet preiskava. Zvečer 27. je se obiskal dve gostilni, potem pa sc je odpravil od konca, češ da gre čakat sina na kolodvor. Doma je pustil uro in ključ.
Na postaji ga tudi ni bilo. Iskali so ga breznspešno, dokler ni Drava vrgla trupla na breg. Samoumor jo izvršil, akoravno so njegovi sorodniki pokrili onih 800 K. Zapušča bolno ženo in nepreskrbljene otroke.
Prevalje. Na novo leto je imelo kat. delavsko društvo božičnico v g<.stilni pri Steklnn. G. predsednik Bervar pozdravi vse došlo goste. Nato govori g. Leopold Abraham, ki poda nekaj lepih misli o novem letu.
Proč z lahkomiselnostjo, zapravljivostjo itd., ki so viri nesreče. Vir sreče pa je mirna vest. Sreča ni v uživanju. — Pevci zapojejo „Lepa naša domovinau, g. Abraham pred-naša pesem „Veljave dom". Nato se vršita še dve deklamaciji. Slavnostni govor je imel g. kanonik J. Dobrovc iz Velikovca o stanju delavcev pred Kristusom in po Kristusu, Med govorom se je zasvetilo v bajni luči lepo okinčano božično drevesce. Po govoru so se razdelili božični darovi delavcem. Vsak ud je sprejel darilo. Srečolov je vzbudil mnogo smeha. Nato se je vršila licitacija. G. tajnik Lavrinc je pošteno napenjal grlo in kričal: Kdo da več? Hvala mu za trud! Vmes pa so nas zabavali pevci s Fare. G. predsednik je z zahvalo vsem došlim zaključil lepo slavnost.
Nevarnost za koroške Nemce. Dvojezičen napis je dobila orožniška kasarna v Spod. Dravogradu. Zato se nemški listi , /jR prc sedaj postavljajo na glavo in kriče, da je i Cf,ptnik Spod. Dravograd v nevarnosti, da se posloveni. Preneumno 1
Spodnji Dravograd. Z novim letom je otvoril v Narodnem domu trgovino z mešanim blagom narodni trgovec Ignac FanČe.
Tako imamo sedaj poleg narodne gostilne tndi narodno trgovino. Naša narodna dolžnost je, da pridno zahajamo kupovat k tomn narodnemu trgovcu. Izogibajmo pa se vseh takih nemčurskih trgovcev, kateri se nam samo takrat prilizujejo, kadar prinesemo v njihove trgovine denar, druge krati pa nas imenujejo „bindiser trotel**, „bindišer tokar" itd. Le tedaj bomo ukrotili naše narodne nasprotnike, ko bodemo nehali jih pitati z našimi težko prislnženimi denarji,
—v-------------, — smo *e
dili. Kaj tacega vidiš malokje. Vsa in brala jim. Lopo ubrano petje so nam oskrbeli tokrat vrli fantje iz Dobrlovasi; imajo lepe glasove. Nismo zadnji v kolen-drah mi Podjunčani!
Slovenji Šinihsl. V Podgorjah pri Vogrinu so imeli prav žalostno božične praznike. Domači gospodar Val. Šervicelj je po neprevidnosti * ustrelil svojega hlapca 18 letnega Tomaža Markič. Na kvaterno nedeljo popoldan pride hlapec od blagoslova j domu, za mizo sedi pri ualci, gospodar
sred biše nateznje nabito puško, po nesreči sa ta sproži in zadene mladeniča v vrat. Končano je mlado življenje pridnega hlapca, katerih dandanes toliko pogrešamo. Pokopali so ga na Št Štefanovo.
Iz Št. Vida pod Juno. Žalost in veselje se ta tem svetu zmiraj menjavata. Ce pomislimo, koliko znancev in prijateljev nas je zapustilo lansko leto v naši fari, namreč 24, in med njimi so bili tudi naš skrbni in dobri dušni pastir Stefan Lasnik. Nasprotno nas veseli, da je bilo rojenih 39, torej 15 več, kakor jih je nmrlo.
V Dobrlivasi se snuje bralno društvo. Ljudje so navdušeni. Mnogo uspeha in sreče!
Tolsti vrh. Kot novoletno darilo o petindvajsetletnici borbe za slov. šolo je dobila naša občina svojo šolo — toda ali bo slovenska ali nemška, to se bo se le določilo. Ob enem se mora napraviti še šola na Šoic-mpergu in Črez pet let šola na Dobrijah. Kako dobra je vendar naša c. kr. vlada, ko nam privoli čez 25 let vendar enkrat šolo!
Velika družina. V Lesanah na Koroškem živi družina, ki je precej obilna. Že pred dvema letoma bi imela stari po-Gugenberger in njegova soproga praznovati zlato poroko; ker pa mati ni bila pri volji, je slavnost izostala. Imela sta 11 otrok, 2 sinova in 9 hčera. Od otrok jima je eden umrl, 9 pa jih je že v zakonu. Starca imata doslej 61 vnukov, od katerih jih je živih 49 in pa 5 pravnukov. Ker sta še oba krepka, je pričakovati, da doživita še več blagoslova.
Ped železniške vozove je padel na postaji v Podkloštru neki 22 letni delavec. Kmalu nato je vsled groznih poškodb umrl. Isti dan bi bil imel biti stalno nameščen.
Osebne vesti. Dr. I. Arnejc, prefekt v deškem semenišču v Celovcu, je zapustil dosedanje svoje mesto in postal provizor v župniji Vohre; na qjegovo mesto pa je
prišel gospod Jakob Roznau, provizor v Vobrab. Za župnijo Goričja ves je prezen-■ tiran dosedanji ondotui nrovizor Karol Woblandt.
Iz dragih slovenskih krajev.
Četrte ponino petoranje kranjskih
kmetevaleev priredi c. kr. kmetijska družba kranjska jeseni t. 1 na južno Tirolsko in severno Laško v svrho proučevanja vinstva in zlasti umnega kletarstva, ki jc zlasti na južnem Tirolskem zelo zgledno in razvito. Potovanje bo vodil deželni potovalni učitelj Fr. Gombač. — Na to potovanje že sedaj opozarjamo naše vinščake ter omenjamo, da se samoobsi nmevao smejo pridružiti tudi Primorci in Štajerci. O potovanju in njega stroških priobčimo svoječasno vse podrobnosti ter pripomnimo, da se bo potovanje vršilo konci meseca septembra t. j. tik pred našo trgatvijo.
Pri dt-želnozbnrski velitvi na Kranjskem v kočevskem ribniškem okraju j® bil izvoljen kandidat slovenske ljudske stranke, dvorni svetnik Šuklje. Dobil je 1063 glasov. Njegov nasprotnik, kandidat liberalne stranke Dobnič pa samo 807 glasov.
Jesenice stojijo pred novimi občinskimi volitvami, za katere se pač ne zanimaj« le Jeseničani, ampak rodoljubi po vsej slovenski domovini. Kakor je navadno, sumničili so liberalci katoliško narodno stranko, da se hoče zvezati z Nemci tor jim izdati občinski odbor. I».kazalo se je, da je bilo to navadna liberalna laž, pač pa so se obrnili zadnji čas liberalci do voditelja jeseniških Nemcev, n*j j>m P°maga, in mn ponudili odborniška mesta v občinskem zastopn!
Največji betonski most v Avstriji. Betonski most čez Idrijco pri sv, Luciji j® bil par dni pred Božičem popolnoma dovršen. O kaki nesreči ni govora, tudi ne o tem, da bi se bil načrt ponesrečil, ampak scedilo se je bilo v vodo kakih 8 metrov le ne utrjenega betona, ker je odpustila neka deska. Betonsko delo je bilo izvršeno v 24 urah. Hitro so vse popravili, in po 28 dneh zgradijo n* obok popolno cesto. Podstavki bodo 3 ali 4. Most ima v primeru 55 m, na temenu je debelosti 55 cm. Ta most bo največji betonski most v Avstriji.
Miš pojedla 900 kron. Anton Vrabl v Tesnavesi imel je 900 kron v papirnatem denarjn v neki robec zavitih in v omari shranjenih. Ko je pred kratkim hotel denar šteli, zapazil je, da je miš robec in denar razgledala, da so le mali koščki ostali.
Cirkus Barnum pride v ftories iz Mar-silje maja meseca s 600 ljudmi in 600 konji na dveh posebnih vlakih. V dveh urah bo postavljen ogromni šotor, ki bo pokrival 50 0000 kvadratnih metrov. Tistih prirodnih čudežev ta cirkus nima več, zato pa bo predstavljal krvave boje med Rusi j in Japonci in različn® vratolomnosti. Lastnik i je amerikanski miliarder, ki mu j® cirkns I za šport. Vožnja iz New-Yorka v London ga je stala 300.000 frankov, pa je še 60 slonov pustil doma. Šel bo skozi glavna avstrijska mesta na Nemško.
Požar t Trstn. Dne 3. jan., kmalu po 10. uri zvečer, je ponočni čuvaj v tovarni Liuoleum pri Sv. Andreju, Fran Jenč, zapazil, da gori v nekem manjem poslopju tovarne. Poslopje, v katerem je gorelo, služi za skladišče tapecirskega nazidnega papirja, zvanega „inkrušta*. Čuvaj Jenč je, zapazivši, da gori, takoj obvestil o tem vratarja Josipa Zadržnika. Ta je pa dal
pozvati tam blizu stanujočega naddelavca Karola Komsterja ter je s pomočjo tega takoj nastavil štiri brizgalnice ter začel gaVti. Obenem je pa telefoničnim potom pozval na pomoč gasilce iz ladijedelnice sv. Marka in mestne gasilce. Prvi so prišli k požaru gasilci iz rečene ladijedelnice, a kmalu za njimi so prišli tudi mestni gasilci s tremi navadnimi in z brizgalnico na paro. No, v času dveh ur je bil požar popolnoma pogašen. A da se požar ni razširil na druga poslopja tovarne in sploh, da ni ogenj napravil večje škode — škoda namreč ni bila še ocenjena, a je jsko mala — se je zahvaliti le agilnosti vratarja Zadržnika in pa dejstvu, da mestnim gasilcem ni več poveljeval inženir Pregler, ampak g Paoli.
Razne norice.
Novo sleparstvo je izvrševala v Mona-kovem prav spretno neka ženska. Prišla je k nekemu mesarju, kupila sedem kil mesa, ter prosila naj ji dajo meso v pločevinat lonce, ki ga je nosila v predpasnika. Ko je mesar tako storil, se je spomnila, da je pozabila denar doma ter obljubila, da pride takoj z denarjem. Mesar pa ji seveda ni mogel toliko zaupati, temuč ji je rekel: „Postavite lonec tam-le na klop ter idite po denar." Poslušno je postavila ženska lonec na klop ter brž odšla, ž njo pa tudi velik kos mesa, ki ga je odnesla v predpasniku, ker lonec — ni imel dna.
Mož s srebru« kožo. V kliniškem tedniku se pripoveduje, da je neki 40 letni mož pred leti hudo trpel na nervoznosti. Zdravnik mu je zapisal krogljice, ki so imele v sebi srebrni nitrat. Srebrni nitrat, Hitonov&n tudi hudičev kamen, je neka sol, ki se pridobiva z raztopi j enj ena srebra in soliterjeve kisline. Kroglice so dobro vplivale in m ž jih je tudi mm go povžil, ker 8" mo bolečine po vsaki za vziti kroglici ( dmbale. Moževa koža pa je dobila v teku treh let ludi srebrni sijaj. Danes je koža na obiazu in rokah taka, kakor .da bi bila res iz srebra. V moževem telesu se je namreč srebrni nitrat razkrojil ter se je srebro izločilo in fino porazdelilo.
Ngpeto razmerje med Rusijo in Nemčijo? „Times" poročajo iz Peterburga, da provzroči lahko vstaja v baltiških pokrajinah mednarodne spore. Baje so zelo napete razmere med Rusijo in Nemčijo. Nekaj je vsekakor v zraku, ker je nemški cesar te dni tako čudno govoril, da na njegovem dvoru ni vojne stranke in če bi bila, bi on nastopil proti njej za mir. To je nekako tako, kakor so Japonci govorili pred vojsko . . . Protekli ponedeljek so bili oddaljeni uporni Lebi kakih 12 km. od Rj«šice. Kmečko prebivalstvo je bežalo v mesto. Oblasti so bile brez moči, ker so imele na razpolago le en eskadron dragoncev in 30 kozakov. Jako resen je npor v knrskem mestu Talsen. Prekucuhi so napadli vojaško orožnico in zaplenili 300 vojaških pnšk. Nato so obstreljevali dragonsko vojašnico. Dragonci so bili prisiljeni, da so se umaknili. a so se kmalu vrnili ojačeni s pehoto in dvema topoma. Pri obstreljevanju iz topov je nastal požar, ki je uničil polovico mesta. — Iz Švice je odpotovalo 300 Baltov in Rusov v Rigo.
Aristokracija se imenujejo vsi oni, ki pravijo, df imajo plavo kri, torej plemeaiti gospodje, grofje, baroni, knezi. V srednjem veku so imeli velik pomen, ker so imeli v rokah skoro vsa posestva in so se pečali
jj le z vojsko. Danes so pa brez pomena.
Danes mora odločevati samo pridnost in ' znanost pri tem, kdo bo višjo prišel. Se-f veda se današnja vlada še zelo ozira na plavo kri. Saj je znano, da je vsak takoj povišan, če ima le naslov baron ali kaj takega. To se bo moralo odpraviti. Kedar bodo v državi odločevali stanovi, ki morajo trdo delati za svoj vsakdanji kruh, to je kmetje, delavci, obrtniki in trgovci, bo to prenehalo. In še ena velika krivica se godi delavskim stanovom. Ti gospodje so navadno veleposestniki in imajo pravico pošiljati svoje poslance v državni in deželni zbor. Saj je znano, da v štajerski deželni zbor šestnajst veleposestnikov voli enega poslanca. Kadar bo to odpravljeno s splošno in enako volilno pravico, bodo plemeniti le tisti, ki bodo več znali in ki bodo bolj pridni.
Leto kadilcev. Ravnokar je izšla statistika, koliko se je v Avstriji pokadilo 1. 1904. Tobačni monopol v Avstriji je imel 1. 1904. dohodkov 227 milijonov 584 tisoč 831 kron, iz tega je pa bilo čistega do-! bička 154 milijonov, za šest milijonov več ; nego 1. 1903. Sport cigaret se je pokadilo eno milijardo in 681 milijonov, t. j. za 30 milijonov kron. To so velikanske številko, če se pomisli, da se je 1. 1875. pokadilo vseh vrst cigaret le 48 'milijonov, za kar se je takrat izkupilo 1 milijon 134 tisoč kron. Kmaln bomo lahko rekli, da živimo v stoletja cigaret! Dram se je 1. 1904. pokadilo za eno milijardo 276 milijonov kron, za kar so j c skupilo desetkrat več ■ nego pred 10 leti za vse avstrijske cigarete. I „Kratkih" cigar se je pokadilo 485 mili-\ jonov, „damen" cigaret 276 milijonov, viržink 171 milijonov. Tudi „memphis" cigaret se je več pokadilo nego 1. 1903, drugih vrst cigaret in cigar pa manj. Na glavo enega Avstrijca je prišlo 1. 1904. za tobak 8 K 31 v.
Posledice vojne na Japonskem. V treh severnih japonskih pokrajinah grozi strašna * lakota. Nad tri milijone ljudi nima za zimo nobenega živeža več. Govori se, da bo lakota zahtevala več človeških žrtev, kakor jih je pobrala rusko japonska vojska. Preskrbeli so že obsežne odredbe. Vendar
soli ia to je po njegovem mnenju za njegov stan zadostovalo.
Očeta ni imel več, stara mati mu je gospodinjila v mlinu, ki ga je po očetu podedoval. Janko je svojo mater kot dober sin spoštoval in ljubil, a vsejedno je prišlo včasih do malega prepirčka med njima, zlasti ako mu je mati začela prigovarjati, naj si izbere družico za življenje, naj se oženi. To bi sicer ne bilo ravno težko; marsikatera vaška krasotica je rada skrivaj pogledala za lepim Jankom, toda kaj so bile njemu mar vse druge, ko se je njegovo srce že davno ujelo.
Brhka Štulčeva Nežika, hči najbogatejšega posestnika v vasi, je rojila mlademu mlinarju po glavi. Žal, da je bilo jako malo upanja, da jo pripelje kedaj kot gospodinjo na dom. Dekie mu je bilo sicer naklonjeno, toda njen oče, ponosen bogataš, ni hotel o beraškem mlinarja — kakor je Janka naziral — nič slišati.
„Kadar bode imel poleg mlina lepo posestvo, tedaj naj popraša, dotlej pa nič!" Tako je govoril navadno oče Štulec in pri tem je, žal, moralo ostati.
Ubogi Janko je na vse načine prc-premišljeval, kako bi prišel do denarja, da bi razširil posestvo, a pravega vendar ni mogel iztakniti. Imel je sicer v Ameriki bogatega strica brez otrok, toda Bog zna, kedaj se bode denarnemn stricu poljubilo umreti? Sedaj je tudi naš Janko moral izprevideti, kako resničen je star pregovor: „Denar je sveta vladar". Oh, ta denar, ta presneti deuar!
Poleg vseh dobrih lastnosti pa je imel naš Janko vendar napako, bil je namreč silno praznoveren. V vse pripovesti o zakletih princezinjab in gradovih, katere je kedaj čnl, jo trdno veroval. Kolikokrat je sedaj mislil, kako lepo bi bilo, ko bi se mn sedaj prikazala kaka zakleta prince-zinja, katero bi on rešil. Seveda je vedno čnl, da je rešena princezinja vzela potem rešitelja za moža, tega bi on seveda ne maral, pač pa bi zahteval v plačilo mošnjo cekinov, da bi potem moral zasnubiti izvoljenko svojega srca.
Bil je lep nedeljski popoldan, ko je Janko nam sedel na klopi pred mlinom ter .	Čital. Čitanje mu je delalo sicer nekoliko
je vlada tako ponosna, da cdklanja pomoč | preglavice, toda ako so v knjigi tako zani
drugih držav. Vkljub temu se je sestavil pomožni odbor inozemcev.
mive stvari, se človek še nekoliko potrudi. In zanimiva, zlasti za Janka, je bila knjiga,
van
jazna Slovanom.
Minister zunanjih zadev grof Golu- katero si je izposodil od starega cerkovnika, hovski bode baje odstopil. Na njegovo is Kaj Je 8ta,o vse tu notri! O starih podrtih mesto pride baje skupni finančni minister gradovih, kjer so zakopana neizmerna bo-Burian. Goluhovski je bil s svojo politiko ( g»stva, <> krasnih princezinjab, katere so | zelo nesrečen in je bil vedno velik prijatelj \ hudobne čarovnice zaklele v strupene kače, j trozveze, katero je sklenila Avstrija z Italijo \ ostudne žabe itd. Janko se je spomnil, da [ in Nemčijo. In ravno ta dva naroda sta ( Je ^ital nekoč o mladeniču, ki je srečal o | najhujša sovražnika Slovanov. Zato tudi [ polunoči na potu grdo žabo, katera ga je l politika Goluhovskega, ki je sicer tudi Slo- - ogovorila in mu razodela, da je zakleta on je namreč Poljak, ni bila pri- kraljičina, katero lahko reši s tem, da jo
poljubi. Obljubila mu je neizmerno bogastvo, a mladeniču se je ostudna krastača gnjusila, morda ga je bilo tudi nekoliko strah ter jo pobegnil.
„Ej, jaz bi ne bil tako neumen", mislil si je Janko, „ko bi mene hotela srečati taka žaba!"
Tu mu šine v glavo posebna misel. Ne daleč od mlina na Štulčevem travniku jo bila velika mlaka, ki se niti y največji vročini ni posušila. Od tam jo donel vsak večer mogočen koncert skokonogih prebivalcev v mlaki. Tam je žab kar mrgolelo.
„Kaj, ko bi bila med njimi kaka zakleta princezinja?" mislil si je Janko,
Kako se je mlinarjev Janko ženil.
(Marica Fotoška.)
Hej, da ste ga videli tega Mlinarjevega Janka. To vam je bil korenjak od nog do glave, visoke, krepko postave, temnih kodrastih las, pod nosom pa tiste lepe brčice, na katere je bil Janko tako ponosen. Poleg minljive telesne lepote pa je bil Janko blag mladenič, ni bil sicer Bog ve kako izobražen, čitati in pisati s« je naučil za silo v vaški
»kako lahko bi jo rešil ter poatal bogat*. Vedno bolj in bolj mu je ugajala ta misel in ko je slednjič prišel večer ter se vlegel mrak na zemljo, je Janko za trdno sklenil, poskusiti svojo srečo pri žabji mlaki. Nestrpno je čakal jednajste ure, in ko je stara stenska ura konečno hrehčeče nabila jednajst, napravil se je na pot. Iz vasi se j« čulo vriskanje in prepevanje fantov. Mesec je svetil, da je bilo jasno, kakor po dnevi. Janko se je skrival za drevesa, da bi ga nihče ne opazil, ko pa je prišel na travnik, vlegel se jo na trebuh ter tako plezal dalje. Kmalo je bil pri mlaki, toda princezinje žabe so ga že opazile ter jele jedna za drugo skakati v vodo.
„Eh, naj le skačejo, to so tako le navadne žabe*, mislil si je Janko, ležeč v travi.
Zdajci začuje Janko po travniku neko lomastenje. Bilo je, kakor bi nekdo prihajal. Stisne se še bolj v travo ter posluša. Šum je prihajal vedno bližje in bližje in nazadnje je Janko opazil dva krepka možaka, ki sta prihajala po travniku; kmalu je mogel razumeti njun pogovor.
„Če le psa ni pri hiši", dejal je prvi, silen hrust z debelo gorjačo v roki, „da bi naju izdal*.
„Psa ni, tega sem gotov, ker sem po dnevu vse ogledal, hlapci in domači sin so šli na vas. kor je nedelja, doma je le stari gospodar in ženska, torej sva gotova.*
„Vraga, stari Štulec je še krepak možak, in če bi začel klicati na pomoč?*
„Poskusi naj! Zgrabim ga za vrat, da pozabi dihati!*
Več Janko ni mogel razumeti, toda to je bilo dovolj. Štulčeva družina in seveda tudi Nežika, njegova Nežika, jo v nevarnosti. Kaj storiti? Iti v vas klicat na pomoč, je prepozno, ker je predaleč, lopova bi med tem lahko v miru svoj namen izvršila. Za premišljevanje ni bilo časa, treba bi bilo hiteti. Vstati si Janko ni upal, ker bi ga potem roparja lahko opazila, plazil 88 je torej na trebuhu ležeč naprej, kolikor »e je dalo hitro, tu pa tam je dvignil glavo tor pogledal za roparjema, ki sta bila že blizu sosedove hiše. Janko se je ves tresel v razburjenosti, zaklicati ni smel, s tem bi rokovnjača opozoril naši. Pogledal je zopet kvišku, ha, roparja sta bila že pri hiši, pbstala sta za hip pred hišo, potem pa Zginila za voglom. Bliskoma je bil sedaj Janko po koncu ter hitel, kolikor so mu moči dopuščale. Ves zasopljen je prihitel do Stulčeve hiše. Pred hišnimi vrati stal je velik 8enen voz, temu je Janko izdrl ročico ter 8^ pozorno plazil ob zidu dalje. Na vogalu biše stala jo velima starodavna lipa, v njeni 8enci se je Janko vstavil, tu ga roparja ne bodeta tako lahko opazila. Pozorno je gledal °krog sebe. Aha, tam le pod oknom Stulčeve 8palnice stal je ropar, njegov tovariš pa Je ravno v tem hipu plezal po lestvici, ka-•ero sta postavila k oknu. Bil je skrajni ^8. bliskoma je stal Janko pri roparjn ter Sa 8e, predno se je ta zavedel, mahnil z ročico po butici. Tolovaj j p zakričal ter se Pr,jel za glavo, a koj na to se je ko snop zvrnil na tla.
»Štulec! oče Š;rlec!“ kričal je Janko a Vse grlo, „roparji, tatovi, pomagajte!
, V tem hipu je skočil drugi ropar z Janko je zamahnil z ročico, toda ^sprotnih je bil nrnejši, v mesečnem svitu T ^blestel nož in težko ranjen se je zgrudil j aDko tla. Ko se je zopet zavedel, ležal ^ Da mehki, belo pognojeni posteči, Ssulec J stal poleg njega.
„Hvala ti, Janko, ko bi tebe ne bilo, bili bi me vragi okradli, žal da nam je jeden všel, jednega pa imamo zvezanega, poslal sem že po orožnike.*
Janko je le pokimal ter se oziral po sobi.
„In Nežika, prašal je, ali se ji ni nič zgodilo?*
„Nič, nič, zunaj v kuhinji je, čakaj, jo pa pokličem.*
Oče Š ulec je odšel in koj nato je prišla Nežika v sobo.
Janko jo bil sedaj ves srečen. Štulec je odločno zahteval, da ostane toliko časa v njegovi hiši, da ozdravi, v mlin pa je dal svojega hlapca, da je pomagal Jankovi materi. Toda prišle so druge sitnosti. Ko je Janko ozdravel, moral je kot glavna priča v mesto pred sodišče. Ko ga je sodnik vprašal, kaj je delal oni večer tam na travniku, postal je rdeč kot kuhan rak. Ali naj sedaj pove, da je iskal med žabami zakletih princezinj? Vsa kri mu jo stopila v glavo. No, gospodje so si njegovo zadrego drugače tolmačili. Fant je mlad, mislili so si, gotovo je hotel nekoliko povasovati.
Ko je bila obravnava končana, povabil je Šmlec Janka, naj prisede k njemu na voz, Ta je seveda z veseljem ubogal.
Štulec je bil izvanredno Židane volje, šalil se je z Jankom ter g* veduo z nova popraševal, kedaj in kje se misli ženiti. Ubogi Janko je bil v zadregi, seveda prilika je bila lepa, a vendar si ni upal prositi ŠUilea za Nežiko.
Ko sta se pripeljala do mlina, hotel je Janko skočiti z voza, toda Štnlec ga je obdržal za rokav.
„Ne bo nič dečko! Sedaj pojdeš z menoj. Hej, mati!* vpil je nad mlinarico, ki jo j ravno stopila na prag, „prisedite še vi, pojdemo snubit. Za Janka je že čas, da si poišče gospodinjo. No, le hitro 1“ kričal je, ko je videl, da se mlinarica obotavlja. Ta 1 je morala končno hote ali nehote ubogati. I
Štnlec je pognal in kmalu se je voz | ustavil pred njegovo hišo. Na pragu je pa stala Nežika ter ga pričakovala.
Kakor dvajsetletni mladenič skočil je Štnlec z voza ter potegnil Jankota za seboj ter ga potisnil prod hčerki. „Na, tu ga imaš*, dejal je krohotajo se, „ako te sploh hoče.*
Janko je bil radosti ves iz sebe. „03e, | ali res?* vprašal je Štulca.
„No, seveda!* odvrnil je ta dobrohotno, „rešil si mi premoženje in morda tudi življenje, nekoliko ti moram biti hvaležen.*
Janko je glasno zavriskal ter objel zardelo Nežiko.
„Alo, 8cdsy pa v hišo*, dejal je Štulec 1 dalje, „da trčimo na zdravje ženina in ne- j veste.*
Nekaj tednov pozneje praznovali so ve- j selo svatbo. Ko jo presrečni Janko sedel ob strani svoje mlade ženke za mizo, dejala je ta:
^Ti, Janko, sedaj mi pa povej, kaj si oni večer iskal na našem travniku ^
Janko je zopet postal rdeč, a slednjič se je vdal in povedal. Nežika mu je smehljaje obljubila, da bode molčala, toda — ženske! — še tisti dan so se svatje krohotali na vse grlo ter zbadali in po-praševali Jankota, zakaj ni rešil zaklete princezinje. Ta se je smejal ter dejal:
„Ali je mar nisem? Baj sem dobil mojo Nežiko, ki mi je ljubši, kakor vse zaklete in nezaklete princezinje.* »Prim. List.*
■
O
**
&
o
s.
&
0)
e
Nikdar več v življenju!
Cene v goldinarjih.
1 ijuha (prt) brez Sit*, velik 80 1 odej* iz Him*l*j* volna r?0.
1 odaj*, Šivana, z volno napolnjena, velika 2 40.
1 atla« aatin odeja, velika, dobro z volno napolrgena 8'50.
1 posteljna predproga, komplet velika 40.
1 slamnica (Strohsack) iz dobrega cviliha —■80, 110.
Angin za napolnjevanje perja 80 cm Sir.
1 m 32.
Angin za napolnjevanje perja 120 cm širok 1 m 36, 45.
Atlas - Damagt gradi, riža it ali rožnat,
90 cm širok 1 m 80.
Atlas - Damast gradi, rižast ali rožnat,
120 cm širok, 1 m 50.
Pukano perje brez prahu 1 kg l-—, 1-80
in 1-60.
Obrisalke za gospodinjsko pripravo, pol ducata PIO.
Obrisalke za posodo, pol ducata 65.
1 namizni prt iz belega damasta, 110.
1 namizni pit, barvan, velik, 45, 65, 80. §ervijeti, beli, platneni, pol duc. 90, V—.
Zapni robci, beli ali barvani, 1 ducat
80, 96.
Močno platno, belo, 29 m, 8'60.
Vojaško platno, belo, 20 m, 4 20.
Domestik platno, 20 m, 5.—.
Pisani oksfort, močen, 1 m 25.
Kujavo platno, motno, I m 20.
Modni barhent, debel, 1 m 22.
Močni šifon, 1 m 18 Šifon, jako dobro in fl io blago, 1 m 26 Obrisalke, platnene, f m 20, 2i, 6 J, obrisalka (frotier), bel >, z lepimi reki 25. Zenske nogavice, tople, 1 par 20.
1 ženska jegrova srajca, topla 65, 80, 90.
1 ženska srajca iz dobrega platna 45, 60.
1 ženske jegrove hlače, tople 68, 80.
Moške nogavice, tople, l par 20, 25.
1 jegrova moška srajca, topla, z ovratnikom ali brez 70, 80, 90.
Srajca iz vojaškega platna 75.
Oksford srajca, močna 77, 85, 95.
Mollinos srama, močna, 74.
1 jegrove moške hlače 80.
Moške spodnje hlače iz rojavega platna 50.
Moške spodnje hlače iz cvilila 50.
Moške spodnje hlače iz plavega harhenta,
tople 50.
1 moške hlače iz zimskega cajga, velike,
1-60, 1-80.
1 predpasnik iz lincerskega druka, za ^ nošo na obeh straneh 43 1 predpasnik iz črnega olota, jako lep 80, Predpasniki za otroke (SchlivfschUrzen) močni, iz pisanega perkala, se di prati 1	2	3	4	6	6 let.
O
&
e
0 s >o
j
o.
N
&
L
JR
©
'E?
1 © &
©
©
‘5
L
O
N
5»
80	86	88	42	46	60 kr.
1 matraca, enodelna, z afriktnsko travo napolnjena 6'—.
1 matraca, tridelna, z afrikansko travo napolnjena 7 —.
1 matraca, žimnata, (lionshaarmatratze), tridelna, 20 — in 26' .
1 konjska koca, velika, 90, 140, 2'60, 8-—, 4'— in 6 —.
Delavske obleke iz plavega platna ali cviliha (SchlosseranzUge) 2 80.
1 modna kravata, svilnata, dolga 30, 35, 50 1 par manšet, beli ali pisani 25.
1 Sifon srajca, fina !•—, I SO.
1 naprsje, belo ali pisano 80, 85.
1 Sifon spodnje krilo 1'70, 2-10.
1 klot spodnj« krilo 1 80, 2 50.
Dežnik za gospode ali gospe i '40, 180. 1 svilnati robec 85, 1 10, 1 30, 2 —.
1 šal, volnati 60, 70, 90, 1'20 1 šal, svilnati, fini P80, 1'60, 3'— 2 50. 4'60 m volne za žensko obleko, v vsaki modni barvi, stane 1'80, 2'25, 8'70.
8'10 m sukna z* moško obleko, trpežno blago 3'40, 4 5 ), 6'60.
Manufakturna trgovina
pii
,pri Amerikancu1
Alojzij Gniušek
Maribor, Glavni trg.
Em šn&FočMm szad!©siuje tudi dopisnica.
Pozori Čifojl Bolnemu zdravje!
Pozori
Slabemu
Čitaj!
- moći
Pakraik« kapljic« in
Ijndiki zdravili m#d narodom, uspehom ter uta si odprla pot na
najpriljubljonojli >ft i najboljšim
■lavonaka x«l, to sta. danes dr«
ker ta dva laka delikata gotovo strani sveta.
Pakralke kaplji««: Delujejo• izvrstno pri vseh šelodčnih in črevesnih bolaznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz šelodo*, vatrov« in čistijo kri, pospešujejo prebavo, „ganjajo male in vaiike gliste, odstran jajo mrzlico in vse drugo bolesni, ki v»ied mrzlice nastajojo. Zdravijo vss bolesti na jetrih in v anioi. Najboljše sred stvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati r nobeni meščanski in kmečki hiši, — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jnrlilć, lekarnar v Pakrac* štev. 101, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto):
IS stekleniči« (1 ducat) 3 K, 34 staklenici« (2 ducata) 8 K 60 V, 86 steklenliie (3 ducati)
13 K 40 v, 48 at«kl«nl*lo (4 ducati) 16 K, 60 steklenici« (5 dneatov) 18 K. — Manj kot 13 stekleniči« se ne razpošilja.
Slnv«Ms3kss iscls Se rabi a vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti »ušici, aa»tarol«inu kašlju, bolečinam v prsih, samolklosti, iiripavo»ti v grlu, toškemu dihanju, a«tmi, proti bodenju, kataru in odstrani qi« goste sine ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cassss la sledeča (franko na vsako pošto):
S originalni steklenici 3 K 40 ▼; 4 •riginalne steklenico 8 K 80 v; 8 originalnih steklenic 8 K 30 v.
Manj kot dve stekleniei se se razpošilja. Prosim, da se naročaj s naravnost od mene pod naslovom:	17 11—-36
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 101, Slavonija.
<6
■M
«
X>
4>
&
X>
O
»4
<•
i?
■*4
•O
Oklic.
vlož. štev.		223 kat.		>o O	Ljutomar	za	C6B0	po	...	129 K 04 h
n	v	244	9	P	P	p	P	p	. . .	255 K. — h
»	p	253	fl	P	P	p	P	p	. . . 1382 K 16 h
»	p	247	P	P	P	p	p	p	. . . 1013 K 02 h
n	p	35	P	P	Gomila	p	p	r>	. . . 1127 K 46 h
ji	p	2	P	P	Stemec	p	p	p	. . . 1697 K 62 h
n	p	3	P	P	Hermanec	p	p	n	. . . 4887 K 48 h
A 136/6 60
Od c. kr. okrajne sodnije v Ljutomera se naznani, da se bodo v zapuščini po or. Ivanu Farkaš na predlog g. dr. Franjo Rosina kot izvrševalcu oporoke sledeče ne-priraičaine s pritiklino vred po spodaj določeni izklicani ceni javno dražbale in sicer: vlož. št. 42 k. o. Ljutomer izvzemši star. parceli štev. 78 in 49 (h. št. 65/66) po 19520 K v ostaini vrednosti po 4185 K 93 h.
"	n	7» v V —v^ n n «	... m
n Um, da kg na predlog izvrševalca te#taMerita dr* Franjo Rosica, po katerem bi ae k dražbi samo smeli kupci slovenske narodnosti dopuščati ne bo ozir jemalo, kor ta predlog protivi koristi kurandinje Leulse Pusterl.
Za dražbo se določa narok na dan
3t. jo.uua.rja. In 1. svečana 1006 px*edpoldan ob nri
v Ljutomera v stanovanju št. 65. — Ponudki pod gori imenovano ceno se ne sprejmejo. Znesek dražbe se more pri sodniji položiti.
Dražbeni pog .ji se lahko pri sodniji v sebi štev. 4 pregledajo.
O. 3sr. ograjna, sodnija, -v Hij-atomem,
dne 30. decembra 1905.	3 (1)
Zahvala in priporočilo.
Vsem cenj. odjemalcem rožnih vencev, katerih sem 1087 razposlal in vsem, ki so me v mojem novem podjetju s skioptikonom na kakšen koli načia podpirali, kakor tndi sl. občinstvu, ki je posebno v nekaterih krajih moje predstave tako mnogoštevilno obiskalo, d* so bile sobe premajhne, izrekam najpriarčnejso zahvalo. Zdim vsem prav sre no novo leto in so priporočam i r prihodnjost, obljubujoč pri rožnih vencih najboljšo postrežbo, pri podobah pa zmiraj kaj novega iu mičnega.
Velespoštovanjem udani
Jos. Stebik,
pravnik.
Ham—Ormož, d»o 8. Jan. 1906.
Svoji k svojim!
Slovenci, podpirajte *amo obrti in gostilu® somišljenikov, narodnjakov! —~ Ogibajte trgovin nemškutarjev in naprej bedakov!
#
#
Vzipna zavarovalnica v Ljnbljani
Dunajska cesta 19. * v Nledjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19.
▼sprejem*:
1.	zavarovanja vsakovrstni h poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za nižjeavstrij«ko deželno zavarovalnico na Dnnaji.
Pojasnila daje in vsprejoma ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže aa željo tudi ■ preglednicami
Ta edina slavenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnic«.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebo za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad j amdi zavarovanoem popolno yarnost.
Glavne peverjeniitvo za Šped. Štajersko in Koroško pri gospodu Augučtinu Weixl, Maribor.
in ceniki.
Edina domača zavaroval ni oa! — Svoji le svojim!
Izdgja katoliško tiskovno društvo v Mariboru,
Odgov. urednik Edv, Jonas
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,