90. številka. V Trstu, v soboto 8. novembra 1890. Tečaj XV. „E D I N O S T" ■ haja dvakrat na teden, vnako aredo m loboto ob 1. uri popoludne „Edinost" stane : '.a Tie leto gl. ft.—; i*ven A vat. 9,— (jI. m polu leta „ 3.—; • • 4.50 „ ta četrt leta „ 1.50: . „ 2 25 „ Posamične Številke ae dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v Trato po <» nov., v Sorici in v AJdovićinl po A nov. Na naročbe br«s priložen« naročnine •• :ipravniitvo ne ozira. EDINOST Oglaal in oznanila se rakune pi) 8 no* vrtnica v petim ; 3!» naalove 7. debelimi orkurui se plačuje prostor, kolikor bi g* obseglo navadnih vrHtio, Poilana, javne zahval«, osmrtnic« itd »e ra<-une po pogodbi. v«i dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Carintia St, 25. Vsako pismo mora biti 'rankovitno, ker nefrankovana se iii> sprejemajo. Rokopisi se ne vrafnjo. Naročnino, reklamacije in inserate preloma upravniitvo v ulici Carintili 28. Odprt« reklitmncije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • v »dln.st J« ml Bodimo možje! Vender, vender ! Sicer še le v jed-najetej uri — ali vender! Većina deželnega zbora v središču našem bo je vzdra-mila : pozno sicer, ali bolje je pozno, nego nikdar. Afera Kočevskega okrajnega šolskega nadzornika Komljanca — o Kočevskih razmerah govorimo tudi na drugem mestu — je toli gorostasna, da ne najdemo primernih besedi — hoteči opisati čutstva, ki naa proSinjajo — da ne bi nas zalotila močna roka gospoda državnega pravdnika. Ni naš namen preiskovati, je-li rečeni okrajni šolski nadzornik kriv ali ne, ali to vemo in to hočemo glasno konstatovati, da je način, kakor so odstavili tega nadzornika nezakonit in duhu naše ustave protiven. C. kr. deželni šolski svet je sicer cesarsko-kraljeva oblast, toda njega delokrog razteza se le po obsežju dotične kro-novine, je tedaj tudi nekaka deželna oblast; zato pa je tako OBtentativno preziranje te deželne oblasti — kakoršno smo doživeli ravnokar na Kranjskem, in menda nikjer drugod že dolgo ne — krušenje deželne avtonomije. Mi se nikakor ne ogrevamo za deželno avtonomijo, ker smo zagovorniki narodne avtonomije; ali ker nam te poslednje za sedaj še ne pri-voščijo, je naša dolžnost, da branimo vsako malenkost, katera bi utegnila vsaj rahlo svet opominjati, da smo še tu, da še ži vimo in katera utegne biti viden znak in dividuvalnosti naše v državi tej. Zato pa nam je pri Bedanjih razmerah deželni šolski svet — ako vživa oni ugled, kateri mu po vsej pravici gre — ljub in drag, ker se v njem zrcali samostalnost in indl-viduvaliteta vsaj jednega kosa naroda našega. S toga stališča sodimo mi najnovejši dogodek na Kranjskem in zato se nam vidi čin gospoda naučnoga ministra na perjen ne le proti deželnemu šolskemu svetu Kranjskemu in nadzorniku Kom- PODLISTEK. Varčnost in zapravljivost. Vinorada loti se obup. (Konec). „Da, ko teman oblak ulegla se je nesreča na moje srce, nikdar več se ue rešim teh nadlog. Bog ne dopušča čudežev, torej meni ni več pomoči." „Vender nesi koga ubil, saj si bil vedno tako pohleven kot ovčica.*4 Vinorad prime Pijerada za rami, pogleda ga srpo v oko": „čuj, meni gre hiša na boben — kaj mi je storiti — svetuj — pomagaj !" „Potrpi, če zadenem terno, ti jo rešim jaz." „Slabo tolažilo, nemaš-li druzega sveta? O da bi noč solnce zatemnila, dokler ne dobim pomoči !a Pijerad ga prime pod-pazduho ter odpelje seboj pojoč: V vinu skrbi pozabimo, do dna kozarce vse iz-pimo." Hiša je prodana. Po istej centi gre sodni sluga, za njim pa koraka gospod. Ko ga dohiti, povpraša: „Prijatelj, vi pravito tedaj, da gre danes ubogemu Vinoradn hiša na kant? Kedo pa je ta Vinorad P" „Reven okoličan je, nekdaj kmet. sedaj težak.", — „Ima tudi Ijancu, ampak proti deželi Kranjskej in — ako se postavimo na vzvištnejšo stališče — proti narodnej nasej indi-v i d u v a I n o b t i. In temu se nikakor ne bodeno čudili, ako poznamo anticendeii-cijegosp. nnučnega ministra glede nas Slovencev. Le mimogrede omenimo še druzega vzroka, radi katerega nam da dogodek ta mnogo misliti : mi smo vznemirjeni, ker je odstavtjenje g. Komljanca prouzročila država v državi — nemški Schulverein. Gospoda, tu ni šala! Ako se mi pravočasno ne zavemo daleko sezajoče važnosti tega momenta — da se namreč temu provokacijs!:emu in agresiv-neinu društvu na ljubo prezirajo cesarske in deželne oblasti — potem pa nas bode društvo to brez dvojbe pogoltnilo. D&, tako daleč že nega protekcija, naklonjena re-čenec.u šolskemu društvu, da t-e njemu mi ljubo v nemar pušča najelementarnejn zahteve najprimitivnejšega pravosodja ; in ta zahteva je : n a j p r e j zasliši obtoženca, potem še le sodi! Vse kaže, da so za nes nastali kritični časi. Germanizacija dviga drzno svojo glavo. Po nemških zmagali na bojnem polju se je porodil furor teutonicus iti iz teh zmag srka še vedno življenja sok v takej obilici, da niti ni misliti, da bi mu opešale življenja moči. Večina deželnega zbora pojmila je — hvala Bogu na tam ! — veliko važnost najnovejšega čina gospoda naučnega ministra, ker ta čin nam prejasno označuje tendencijo politike sedanjega ministerstva. Večina rečenega deželnega zbora — iz-vzemši par veljakov, glede katerih pa je vsak resnično neodvisen rodoljub že napravil svojo sodbo — jela se je zavedati velike odgovornosti, ki sloni na nje ramah ; postavila se je po robu, kakor se možem spodobi, ki poznajo rodoljubne dolžnosti : skrb za narodno bodočnost, narodno e k z i s t e n c i j o. S toni pa je pripoznala. d a j e b i 1 a do sedaj na k r i v e j družino P" — „Da bi jo tako ne imel : ženo in hčer." — „Kako je pa zlezel v dolgove?" — To pa ne vem, gospod. Nekomu jo dolžan 200 gld. in ta mu hišo na boben pošilja." — „Kje pa stanuje ?" „Tam le v oni bajtici — oprostite, moram iti, jo žo pozno." Gospod malo postoji in sam seboj Rodi : Gotovo je zapravljivost, pijančevanje in lahkomišljenost uzrok tej nesreči. Tako izginjajo naša posestva v tuje ritke. Tujec hogati, domačin pa boža — berači." — Hiti za slugom. .Ne bode tako huda, morda Vinorad najde dobrotnika: ne obupaj nikar" — tolaži učitelj razjokano Minco. „Kedo se pa usmili reveža, saj veste zgodbo o izgubljenem sinu : kedar je vse zapravil, ostal je sam." V tem untopi oče : „Vse je izgubljeno — žena — vse, ako mi hišo vzamejo, naj še mene. naj še tebe, naj nas vseli ; ni ga prijatelja za nas — da gospod učitelj — taka se nam godi." „Ali te nesem svarila, prosila, zaklinjala, dokler je bil še čas; pa vse zaman. Ko bi bila sama, bi se že prehranila; kaj pa otrok ? Tako mlada, pa bode prisiljena iti v Nvet." Pijerad, ki je bil tudi navzoč, da tolaži vinskega brata, poseže v besedo.: poti. Politika absolutne opoitunnosti do-vel* nas je res daleč. Toda prosimo potrpljenja, d* se irjavimo : vnuk politik bodi oportunist, ker brez t« lastnosti ga ni dobrega politika ; ali oportunizam bodi zdrav, n h r o d u o - e g o i s t i č e n , in segaj le dn dovoljene meje. Kakor hitro pa postavi oporiunizem v nevarnost narodno čast in narodne pravice, tedaj prenehaj takoj in na njega m« sto stopi — brezobzirna odločnost. V tem pogledu so gospodje it a K r a n j s k e tu m nogo grešili Posledice njih grehu lezejo — ne lezejo, ampak kar drvijo jedna za drugo na dan. Postopanje naučnega ministra proti nadzorniku Koinljalicu je jedna teh posh-d.c — to je fakt, katerega ni moči z nobene strani opravičiti, kakor se sploh slaba stvar zagovarjati ne da. To postopanje bilo bi nemogoče; z afero Komljančevo ne bi se bili nikdar bavili, da so bili poslanci naši v s i k d a r m o ž j c. Krivica, ki se nam je dogodila, je očevidna in vender kolik krik po nemško-liberalnih listih. ij<; poglejte jo, „Neue Freie Presse", ko liko denunet jacij, sumničenj in obrekovanj proti nam Slovencem je nakopičila, samo zato, ker fo se poslanci naši vender enkrat začeli braniti stopala, katerega ho če j o ljuti nasprotniki položiti na tilnik naš. Je-li vsega tega treba bilo P Ne in odločno ne! Da lieso veljaki naši — da prav po domače povemo — gospode na Dunaju razvadili, privadili bi se bili ti poslednji našemu glasu in ne bi ropotali, kakor bi so svet podiral, ako le pohlevno odpremo svoja usta. Ali razvadili smo jih. Klasična priča — „N. Fr. Presse" — iz-rečno pravi, da je že postala železna navada, smatrati Slovence kot brezpogojne privržence slavne vlade. Dotični odstavek Pro-šinenr,i članka slove: „Celo desetletje sem smatral je ves svet Slovence za b r e z-pogojno privržence vladajo, čepa z i s t e m a, kateri redaj pa sedaj — s pomočjo ali brez pomoči grofa llohe-vvurta — po ministerskih hotelih prčzen-tujejo svoje želje (Wunschzettel), sicer pa gredo Čez hrib in plan z grofom Taaffejem, ne glede na to, ali so se njih želje izpolnilo, ali ne l* To je dovelj jasno povedano i u tako je tudi res bilo. Posledice so žalostne ali neizogibne so bile po takem nemoža-tem postopanju. Ali pozabimo, kar je bilo; veselimo se, da je prišlo pravo spoznanje, če tudi nekoliko pozno. Glavo po konci in možko naprej po ravnem potu, imejoči pred seboj veliki cilj: bodočnost naroda! Le kdor sam sebe spoštuje, sam sebe cčni« smo se nadejati, da ga bodo drugi spoštovali. Predno končamo, izraziti bi hoteli željo, ki v tem tenutku prešinja vse naše bitje . ljubimo se med soboj, bodimo složni! Ako smo zložni, Htno nepremagljivi. Dogodki novejših časov naj se nikdar več ne ponovijo med nami; s tremi zapahi zaprimo vrata onim naukom, ki nam neso prinesli nikacega dobička, pač pa velike škode, ker so žugali nas narodno de m orali z o v a t i. Bodimo torej možje ! —t—. Politični pregled. Notranje dežele. Predsednik državnega zbora, e k b c e-lenca dr. Pran Smolka slavil je dne 5. t. ui. svoj 80. rojstni dan. Čestitali so mu z mnogih strani, tako tudi minister-predsednik grof Taaffe. Državni zbor anidc se 4. ali 5. decembra t. 1. V deželnem zboru Štajar-a k e m interpeliral je poslanec Raday namestnika radi osnovitve volilnih komisij „Ko bi jaz toliko imel. bi vam n srca pomogel." „Pomatral bi, pomagal popivati; oba sta kriva našej nesreči. Ali glejte: dokler imam ti roki zdravi, ne umremo < (1 plada" — zaroti se Minca. Učitelj tudi temu pritrdi s pregovorom : .Čista pamet, zdrave roke, ho vpč vredne, ko zlate pore." Znčujejo se stopinje na stopnicah. „Nekdo stopa po stopnicah : ne jedon, več jih je — tu so" vsklikno Minka. Vinorad pa zagrozi : „Naj le pridejo ; kedor vzame hišo, bode moral tudi družino." Na vrata potrka nekdo, zatem usto-piio : notar, sluga in še par drugih neznanih osob. Na stopnicah, za vratini skriva se Furlan. Notar stopi sredi sobe, natakne naočnike, prebere sodnijski odlok, vslod kojega se dovoljuje na prošnjo nekega Fur-lana radi dolžnih 200 gold. eksekutivna dražba Vinoradovega imetja. Minka, sedeča v nekem kotu. zakrije »i ohraz. Blizu nje sloni učitelj. Vinorad stiska post ter žuga ostrimi pogledi Fur-lanu, kateri ho je potihoma prikradel v sobo. Sluga udari lahno na boben. „200 gld. k prvem — —*, vse molči. Po dolgem premolku oglasi »e Pijerad : 201 ; hitro za njim Furlan: 210. Vinorad vsklikne: „Ni-li ta glas kostanjarjev P* Srpo zroč v Furlana grozi: „Gorje ti polentar, ne bos jo užival!" Sluga vrši ledenim obrazom svoj posel: 210 v prvo, drugo in — — — — Vsi se spogledajo, družina obledi. V tem mučnem trenutku začuje se ropot na stopnicah. Sluga zopet: 210 v drugo in v — — V tem trenutku se odpro vrata in vstopivši gospod zakličo: 300 gld.! Obledeli Furlan pridoda hitro: 301 ! Gospod pa 400 ! Furlan je bil premagan, ni si upal več dražiti. Sluga zaključi dražbo : hiša je ostala za 400 gold. ptujemu gospodu. Vsi so oddahnejo. Sedaj se pa oglasi ptuji gospod : „Čegava je ta hišica P" „Naša, milostljivi gospod* — vije mu Minka roki naproti. „Imate družino?" „Hčerko mlado" — reče Vinorad, Ali ta gospod je bolje poznal Vino-radove razmere, nego si je ta mislil. Pokara ga: „Vinorad, vi ste lahkomiselno vašo družino v nesrečo spravili. Nečem vam očitati preteklih dni. Jaz ne potrebujem hiše; vrnem — darujem vam jo ali le s pogojem, da od vaših prislužkov vsaki tedon uložite 50 kr. v hranilnico, dokler ne prihranite 400 gld. Z Bogom !* Gospod v naglici odide. Jok in vrisk sledil je temu nenadejanemu prizoru. Notar in birič sta odšla. Furlauove cokle se pa še čujejo po lesenih stopnicah- pri volitvah volilnih mož. Jerman in drugovi predlagali preosuovo poslovnega reda. — Pri volitvi deželnega odbora, voljen je bil iz manjšine prelat Alojzij K a r 1 o n (namestnik dekan Proboscht). Slovenci torej zopet ne bodo zastopani v v deželnem odboru. Tako delajo Nemci z nami! Gospodarski odsek deželnega zbora Moravskoga sklenil je deželnemu zboru predlagati, da se ne osnuje deželni kulturni svet — kakor je predlagala manjšina —, ampak da ae naroči deželnemu odboru, da motri vprašanje, ali ne bi kazalo pravila kmetijske družbe Mo-ravako-Slezijske tako prenarediti, da bi v tej družbi imel deželni zastop odločilen glas. Spravna komisija dež. zbora Češkega se je po večdnevnem prestanku dne 5. t. m. zopet sešla. „Narodni Listy" pišejo ob tej priliki: Zastonj se trudijo oticijozni listi, da bi spravno komisijo pri silili do prenagljeuja. Najpoprej morajo se rešiti predloge tikajoče ae pomoči onim okrajem, ki trpe vsled povodnji. Predloge te zahtevale bodo vea čas, ki je na razpolaganje deželnemu zboru. Predloga o deželnem kulturnem svetu ima 37 §. iu samo Mlado-čehi stavili so 5C predlogov in nasvetov. Će tudi Mladočehom dovole še tako malo časa za debatovanje, bode ta zadeva zahtevala najmanj 90 debat. Ako bi tudi zasedanje trajalo do Božičev, vender ne bi spravili te predloge pod streho. Narodu češkemu se nikakor ne mudi s to predlogo in je prepričan, da ne bo rešena v tem zasedanju. — O položaju na Češkem do-poslal je nemški poslanec Josip H e i n-rich Praškej „Politiki" dopis, v katerem čitamo naslednje karakteritičue odstavke: „Vedno sem trdil: Mi (Nemei) nikakor ne moremo gospodovati na Češkem, in tudi nemamo pravice tu gospodovati; pač pa smemo zahtevati, da se brani narodno življeuje naše. Spravna komisija muči se sedaj s postavnim načrtom o razdelitvi deželnega kulturaega sveta. Naravnost povem: Delo to je nepotrebno in jedinopravi predlog v spravnej komisiji bi bil ta: Preko postavnega načrta, tikajočega se razdelitve deželnega kulturnega Bveta preide se na dnevni red." Po poslanca Heinricha menenju je ta razdelitev čisto nepotrebna, da, celo škodljiva. Podnebje, tla, potrebe kmeta so povsod jednake, čemu torej deliti zavod, katerega nalog je pospeševati kulturo dežele. Narodnost nema pri tem posla iu ako kmetje res zahtevajo razdelitev, ne izvira iz resnične potrebe, ampak se je to sahtevanje nem* škim kmetom na umeteu način usililo. V državnem zboru Ogerskeun dovršili so debato o proračunu. Proračun je bil vsprejet z veliko večino; tudi zmeroa opozicija je glasovala z večino. Vnanje države. PredvČerajšnem došel je ruBki ca-rjevič ua Dunaj, kjer so ga vsprejeli z veliko častjo. Cesar iu vsi nadvojvode pričakovali so na severnem kolodvoru visokega gosta. Cesar uaš je carjeviča dvakrat poljubil. Na potu od kolodvora do cesarske palače nabrala se je velika množica, da vidi ruskega prestolonaslednika, „Novoje \ retnja" piše ob tej priliki, da je slovesen vsprejem brezdvojbeno politične važnosti. Že to je znamenito, da politični položaj dopušča ta dogodek. Iatina, da je carjevič pohodil mesto Dunajsko, priča o preobratu v Avstrijakej politiki. Rusija želi dobrih odnošajev do Avstrije, samo treba je, da Dunajski kabinet to omogoči. V Bolgarskem vprašanju je postopanje Kusije korektno, to vprašanje pa je jedina nevarnost za evropski mir. Razumeje se pa, da ta pohod ne premeni ruske politike. Milanski „S e c o I o" prinesel je veat, daje goriška mladina časti-tala (J a v a 1 o 11 i-ju. „Pester Lloyd" pa trdi, d*t je to zlobna mistifikaoija imajoča jedini ta namen prosljavljati iredentizem. Tako gotovo pa vender-leT ni, da bi bila vest ta izmišljena. Kdor pozna tajne vezi mej našimi iredentovci in onimi v kraljestvu, ta prav rad verjame, da se je res odposlala kaka taka častitka. I)a bi se naši krogi vender enkrat iznebili tiste nesrečne taktike, s katero se prav čisto nič ne doseže: vse zakrivati in zatajevati. Dne 7. novembra došel je nemški kancelar Ca privi v Milan, kjer ima sestanek s Crispijem. Oba državnika bila sta v civilnej obleki. Italijanski oficijozni listi izkoristujejo ta sestanek v prid Cri-spiju «a predstoječe volitve. Domače vesti. Odbor političnega društva „Edinost" ima svojo sejo prihodnjo nedeljo, d n e 9. t. m. ob 10. uri predpoludnem v prostorih „Delalskega podpornega družtva". Ker je na dnevnem redu neka jako važna zadeva, prosimo gospode odbornike in namestnike, (la se je gotovo udeleže. Ruski carjevič dospel je včeraj ob 11. uri predpoludne z dvornim vlakom v Trst. Peron in čakalnica bila sta okrašena a preprogami. K vspejemu so došli: namestnik vitez R i n a 1 d i n i, viceadmiral baron W i p p 1 i n g e r , ruski konzul pl. K o 1 e m i n e, dva ruska generala, vkrcana na ruskih vojnih ladijah in zapovednik eskadre, admiral Bassaguine. Tudi mnogo druzega občinstva se je zbralo pred kolodvorom. Ruska eskadra odplula je ob 2. uri pop. iz Miljskega zaliva. Odlikovanje. Okrajni glavar v Sežani pl. Hohnel je o priliki umirovljenja imenovan namestniškim svetnikom. Za podružnico sv. Cirila in Mstoda nabralo se je pri „Sokolovem večeru* dne 1. nov. v „Hotel Europa" 28 gld. 41 nč. — Dr. R. daroval je 3 gold. 50 nč. — Družbica zbrana pri telegrafu darovala je dne 1. nov. 90 kr. Izvanredni občni zbor „Trž. podpornega društva" se bode vršil na podlagi novih pravil v nedeljo dne 16. nov. t, I. točno ob 3)4 uri pop. v društvenih prostorih (via Caserma 13). Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Volitev : a) vodstva, b) svttovalstva, c) pregledovalnega odbora, d) mirovnega sodišča. 4. Posamezni predlogi. Druitvo „Velesila" V Skednju priredi jutri veselico, pri katerej bodo igrali igro „Županova Micika". Začetek ob 5. uri. Društveni odbor se priporoča za obilno udeležbo. Iz deželnega zbora Isterskega. V do- polnitev poročila o IV. seji, priobčimo resolucijo, katero je v istej seji predložil poslanec D u k i ć. Resolucija tika Me raz-bremonjenja zemljUč in se glasi; lioteči, da se poboljša ftnnje razbremenjenih Iftranov po korenitej preosnovi, poživlja se deželni odbor, da poroča visokej cesarskej vladi o nazorih deželnega zastopa Isterskega o zemljišno-odveznem zakladu, navedenih v nižje doli predloženej pogodbi, in ako se c. kr. državna uprava zlaže z istimi, pooblaačuje se deželni odbor, da sklene z državno upravo pogodbo v zmislu : I. Dežela Isterska odpušča razbremenjenim Istranom in njih naslednikom ves njih dolg [sterskemu zemljiščno-odveznemu zakladu na glavnici, obrostih in stroških. II. Državna uprava odpušča se svoje strani deželi Isterskej dolg v znesku 416.000 gld., izvirajoč iz pogodbe po dr-žavaem zakonu z dne 28. marca 1875 leta, št. 72 drž. zak. in izvirajoč iz predplačil, danih od države zemljiščno-odveznemu zu-kladu do uključljivo leta 1873. z dotičnimi obrestimi. III. Dokler traja žrebanje zemljiščno-od-veznih obligacij, izterjavalu ae bode rioklada na neposredni davek (uključljivo izvanredno državno doklado) v primernem znesku, da »e pokrijo potrebe zemljiščno-odveznega zaklada. IV. Tudi v bodoče predlaga se proračun in obračun zemljiščno-odveznega zaklada c. kr. finančnemu ministerstvu, predno pride pred deželni zbor. V. Ta pogodba sestavljena je v dveh primerkih, podpisanih od ministerstva financ, deželnega glavarja in dveh deželnih odbornikov; jeden primerek hrani c. kr. finančno ministerstvo, drugega pa deželni zastop mejne grofije Isterske. VI. S tem stopi iz pravoveljavnosti pogodba, sklenjena vsled državnega zakona z dne 28. marca 1875. št. 72 drž. zak. (Občinstvo je ropotalo s stolmi. teptalo z nogami, kašljalo in kihalo. Dr. Volarić zakliče: To je štala t Dr. Dukič zažuga predsedniku : „Ako ne napravite redu, že vemo, k»m se nam je obrniti !" Dr. Amoroso gre k predsedniku ter se žnjim razgovarja, kakor tudi z vladnim komisarjem. Predsednik se ozira proti galeriji, koja neprestano buči; ali nfti opominjal je ni). Dr. Dukič je nadalje predložil naslednjo interpelacijo: Z ozirom na to, da je v obračunih deželnega zemljiščno-odveznega zaklada v prošlih letih izkazanih več svot, koje je deželni odbor upotrebil za nagrado cesarskim in kraljevim uradnikom pri nekaterih davkarskih uradih po Istri, kateri uradniki «o se posebno odlikovali pri iztirjevanju zaostankov zemljiščno odveznemu zakladu ; z ozirom na to, da je v proračunu sa leto 1891. v ta namen uvršćena svota 680 gl; z ozirom na to, da je po obstoječih predpisih c. kr. uradnikom strogo prepovedano prejemati nagrade za vršenje njih dolžnosti, stavljajo podpisani naslednje vprašanje do c. kr. vlade : 1. Je-li znano visokej o. kr. vladi, da so nekateri uradniki, nameščeni pri c. kr. davkarskih uradih po Istri, v teku teh let prejemali nagrade za iztirjevanje zaostankov zemljiščno-odveznemu zakladu za Istro; in ako jej je znano, se je-li to dogajalo žnjenim privoljenjem ; 2. ako se je to dognjalo, kako opravičuje visoka o. kr. vlada tako postopanje ; 3. namerava-li visoka c. kr. vlada tudi v bodoče trpeti, da c. kr. uradniki, koji ae odlikujejo z iztirjevanjem zaostankov zemljiščno-odveznevm zakladu, dobivajo nagrade P Poslanec Mandić je predložil naslednjo interpelacijo : Z ozirom na to, da je Istra po veli-kej večini svojega prebivalstva hrvatska zemlja in da je v njej hrvatski jezik bolj običajen, nego italijanski; z ozirom na to, da člen XIX. drž. temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867 priznava za vse urade ravnopravnost vseh jezikov, običajnih v deželi ; z ozirom na to, da je c. kr. državno sodiščo na Dunaju z dopisom dne 3. julija 1888. leta št. 111 vsled pritožbe občine Vrbnik, uložene proti deželnemu odboru radi kračenja politiških pravic, ustanovljenih z člankom državnega temeljnega zakona, izreklo, da je v duhu te temeljne zakonske ustanove, da se vsaka vloga na deželne oblasti v jednem v deželi običajnih jezikov reši v istem jeziku, in da je deželni odbor, reševajoč hrvatske vloge v italijanskem jeziku rušil državne zakone in politične pravice rečene občine ; z ozirom na to, da so v deželnem odboru člani, kateri znajo govoriti in pisati hrvatski; in z ozirom na to, da pri vsem tem slavni deželni odbor v Poreču hrvatske vloge občin in pojedinčev rešuje v italijanskem jeziku, dočim od cestnih odborov hrvatskih ulog brez italijanskega prevoda niti vsprejaniati nočo iu jih celo kaznuje z globo (— n. pr. cestni odbor Buzetski), ako mu tega ne store, vprašajo podpisani : 1. Kak o opravičuje slavni deželni odbor to svoje dosedanje postopanje pri reševanju hrvatskih odnosno slovenskih vlog; 2. Namerava-li tudi nadalje tem načinom žaliti državne temeljne zakone in politična prava večine prebivalstva dežele Isterske ? (Tudi pri čitanju te interpelacije začelo je občinstvo pokašljavati in mrmrati, a videlo se je, da je dobilo komando, da se mirneje vede. Poslanec Stanger podal je naslednji predlog: Cesarska vlada se pozivlje : 1. da čimpreje osnuje v mestu Pa-zinskem višji gimnazij s hrvatskim učnim jezikom ; 2. ako bi to ne bilo mogoče, pa naj ae osnujejo na državnej gimnaziji v Pulji hrvatske paralelke. VI. s e j a d n e 6. n o v e m b r a. V tej seji odgovoril je vladin zastopnik na interpelacijo Mandića in drugov gledć preskrbljenja vode v okraju Losinskem in Voloskem. Rekel je, da za vodo morajo v pivej vrsti skrbeti občine. Predsednik naznani mej drugimi prijavami, da je Njeg. Veličanstvo vzelo na znanje poročilo o delovanju isterskega deželnega zbora v 1. 1889; potem da prečitati tajniku, dru. Liusu, prošnjo Bu-zetakih meščanov glede tamošnje šole, koja prošnja označuje in osmešuje isterske Italijane na najsijajnejši način. Zastopnik Mandić čita interpelacijo na o. kr. dež. šolski svet, tikajočo se osnove ljudske šole v Zametu — občine Kaatavske. Z a-stopnik Cleva čita interpelacijo na c. kr. vlado glede imenovanje poverjenikov za ljudsko štetje v Puljskem okraju. Pri razpravi dnevnega reda poroča dr. C o h t a n t i n i o poročilu c kr. deželnega šolskega sveta o stanju šol I. 1888 in 1889. Izraža sožalenje, da minister uka in bogočastja ni vzel v ozir pritožb in želj, izrečenih v lanjskem zasedanju. Predlaga, da se ukaže dež. odboru, da naj nikar ne dopušča ustanovljati šol, dokler ni uverjen o njih trajnem obstoju in vs-pešnem delovanju, ter naj ne dovoli po-množevauja htih na škodo obstoječih (Gospoda Italijani imajo namreč že dovelj šol in zato ne bi hoteli, da se za Slovane osnovljajo nove. Op. pis.), in da BtroŠki za šole ne smejo biti veči od finančnih sredstev dotičnega Šolskega okraja, koje stroške morajo pokrivati sama ta okrožja. Pri razpravi govoorili so zastopniki dr. S t a rt g e r, dr. Volarić, Babuder, dr. T a m a r o dr. F r a g i a c o m o. Oglasili so se za besedo tudi gg. D u k i ć in Mandić a predsednik njima ni dal hesede, ker je g. Defrances-c h i predlagal in večina zbornice vsprejela konec debate. Mej debato spregovoril je tudi vladin poverjenik, da odbije neke napade na e. kr. šolske obstnije od strani dra. Costantinij-a. Predlogi poročevalca bo bili vsprejeti, dočim predlogi dra. Stangerja neso bili dani na glasovanje, ker so pisani samo hrvataki. Isti dr. Costantini čita poročilo in predlaga da se ustroji italijansko vseučilišče ali vsaj pravna fakulteta v Trstu. Od strani manjine govori zastopnik Mandić in pročita predlog, vsled kojega bi hrvatski poslanci glasovali za ta predlog pod pogojem, da je hrvatsko vseučiliščo v Zagrebu pristopno vsem hrvatskim mladeničem iz Istre, ali pa, ako misli vlada, da ni to izvedljivo, dokler smo razdeljeni na to — in ono stran, da ae vstroji v Ljubljani ali v Trstu takovo vseučilišče ali vsaj pravna fakulteta, na kojej bi se hrvataki mladeniči odgajali v svojem hrvatskem jeziku. Prihodnja seja danes zvečer. V deželnem zboru Kranjskem bila je burna debata, prouzročena po odgovoru go- apoda deželnega predsednika na interpe-laeijo, predloženo po narodnih poslancih radi nezaslišanega slučaja, da je g. naučni minister Gautsch — specijelni prijatelj nas Slovencev — odstavil okrajnega šolskega nadzornika Kočevskega, Ivana Kemija n ca, ne da bi bil o stvari poizvedoval pri deželnem šolskem svetu in ne da bi bil dotičnika poprej pozval na odgovor, da je torej sodil, obsodil in tudi obsodbo dejanski izvršil, ne da bi bil obtoženca zaslišal. Taka justica je zares čudna ju-stica. Stvar je velike načelne važnosti in uverjeni amo, da ustrežemo čitateljem našim, ako ob tej priliki priobčimo b Kočevskega došel nam dopis, koji nam jako dobro pojasnjuje tamošnjo razmere in dobro označuje tam delujoče osebe, odnosno te-dencije, koje vodijo neke uradnike pri njih delovanju. Dopis Blove : Yem, goapod urednik, da bi ta dopis lepše mesto imel v „Slovenskem Narodu*, ker govori o Kranjskih razmerah, ali pošljem ga Vam, da Slovenci, kateri imajo dan na dan posla z laškimi rogovileži, zvedo kake možake imajo njihovi bratje po Kočevskem, in da uvidijo, s kakimi su-strastneži imajo se boriti za obstanek svojega materinega jezika. Že pred več nego dvemi meseci hodil je okrajni glavar Kočevski, gospod Tho-mann, okolo po vaseh Draga, Trava, Srednja Vas, Novi in Stari Kot, Fodplanina itd. agitovat med ljudstvom (valjda nema dru-zega dela), da bi se v cerkvi namesto slovenski nemški propovedovalo. (Bravo !) V vaseh, kakor je Podplanina, Stari in Novi Kot, katera so samo pol ure od hrvatskih jim sosednjih mest oddaljena, in po katerih govore samo slovenski in hrvatski, moral je z golo zvijačo pridobiti nekoliko glasov, kateri so bolj iz strahu svoje podpise oddali. Postopanju okrajnega glavarja postavila sta se po robu veleč. g. župnik iz Drage in trgovec Turk. Delala sta — eden v cerkvi, drugi izven cerkve —, da bi zavedeno ljudstvo zopet na pravo pot obrnila. Celo na bližnje Hrvatsko došel je glas o grožnjah in pretnjah proti ubogemu župniku in Turku, kako da ju bo g. glavar uničil. Prošnja za nemško pridigo šla je v belo Ljubljano. Veselo so si nekateri mencali roke, češ, stvar je že gotova. Ali kako so se grozno opekli! Dne 29. t. m. prišel je nek kanonik, ako se ne varam, preč. g. Klun, iz Ljubljane in pričelo se je popisovanje. Se ve, da je trebalo prošnjo prečitati. Torej počel je preč. gospod kanonik : „An die . . . ." „Ja, prečastni gospod, naj nam raztolma-čijo po slovenski, ker mi ne znamo nič nemški" — oglasil se je eden izmed ljudstva. „Kako ste pa podpisali prošnjo, ako neste razumeli, kaj je notri P" „Jaz je že nesem" — oglasi se nekdo—„toda drugi, kateri so podpisali, bili so prevar-jeni: nekateri z lepo besedo, drugi z grožnjo; torej mislim, prečastni gospod, da bi vi narodu raztolmačili, kaj in kako je, da po tem narod glasuje". In bilo je tako. Ko je preč. g. kanonik razjasnil to stvar, počelo je glasovanje in v kratkem proglašen je bil Bijajen in hvalevreden rezultat. Preko štiri sto glasov oddanih je bilo za slovensko pridigo in od 58 glasov, ki so bili oddani za nemško pridigo (to se ve, od kakovih mož P !) odstopilo jih je 13 na slovensko stran. Torej slavna nemčurska zmaga bila je 45 proti 400. Vivat! Tako so si Slo-venci ne samo pred svojim narodom osvetlili lice, nego i pred sosednjimi brati Hrvati, kateri so z velikim veseljem pozdravili ta pojav mej Slovenci. Mi pa vprašamo, ali bode pri denašnjih okolno-stih, ko v Ljubljani v deželnem zboru Bami narodnjaki sedć, ta stvar tako ostala ? Smejo-li uradniki na tak čuden način upli-vati na ubogo slovensko ljudstvo?! Nadejamo se, da je temu konec, ker tako zahteva poštenje naroda. j- Slovensk delalec nam piše: Kolika zagrizenost proti nam Slovencem vlada tudi mej Tržaškim priprostim ljudstvom, priča nam nasledni dogodek. — Nedavno peljala je neka sorodnica mojo hčerko mojo doli po stopnicah. Sreča ja nek starček, ki nosi po hišah „arivi in partenze". Začuvši slovensko govorico se starec razvriame ter zarohni : „Tu se ne sme slovensk1 govoriti. Tudi jaz imam ženo Slovensko, a ne bi za vse na svetu dovolil, da slovenski govori". Prišedši iz hiše sreča mene v spremstvu prijatelja mojega ter bruhne naina v obraz „sveto" svojo jezo: „Tu gori je neka „slava", ki hoče po vsej sili, da otrok slovenski govori". Peresu ni moči opisati čutstva, ki prešinjajo dušo slovenski čutečega in otročiče svoje ljubečega očeta, čuvšega take sramotnozagrizene besede. Vprašal sem lahonakega starca, čemu da se tako vjedaP Na to mi odgori: „Ali nesrao tu v Trstu?!" Jaz pa: „D» v Trstu smo, ali — hlala Bogul — še Jv avstrijskem Trstu, kjer imajo po ustavnih zakonih vsi narodi jednake pravice" Zavrno me, da vzlic temu ni prav, da bh otroci silijo slovenski govoriti. Jaz sem mu seveda ugovarjal ter ga vprašal, zakaj bi ravno otroci ne smeli slovenski govoriti. Na to moje vprašanje dobii sem pa odgovor, kateri nam v bengaličnem svitu kaže vso lahonsko domišljavost in oholost; odgovor ta nam pravi, da bi v italjanskih krogih zastonj iskali pravicoljubja in ljubezni do resnice; nam pravi, da le boj, pogumen boj, nas more dovesti do naših pravic, in da se stranko, v katerej veljajo taki nazori, ni sprave, ni kompromisa. — Odgovoril mi je namreč : perche noi n o n vogliamo!!! — Še en dogodek: Nedavno razžalil je nek italijanski bogataš z besedo „sčavo" jednega naših najodličnejših mož. Ko pa je videl, da bi stvar utegnila postati resna, dal me je klicati na policijo, ter me tam — tak je lahonski značaj! — prosil od-puščenja, češ, da ni hotel žaliti dotičnega gospoda, ni moje malenkosti in „meno ohe meno" narodnosti naše. Vprašal me je nadalje, kaj da naj stori, da ga pri miru pustim. Odgovoril sem — obrnjen proti g. komisarju —, da naj g. G. spoštuje druge narodnosti in se vede tako, kakor se|spo-dobi, pa ga bo vsakdo pri miru pustil. G. komisar mi je rekel, danajae le do njega obrnem, ako bi mć kdo žalil i. besedo „ščavo." Pripomnil sem še, da je pač žalostno, da mora priprost rokodelec „inteligentne" gospode spodobnega vedenja učiti — Tu imate, gospod urednik, dva dogodka, pričujoča nam, kako zagrizeno je vse proti nam: pričenši pri ovetu tukajšnjega italjanskega prebivalstva doli do najzadnjega fakina. Taki dogodki so pa za nas glasen oponim, da se tudi mi popri-meuio skrajne odločnosti in da nam bodi geslo: Ne vdajmo se! Iz Rojana ae nam piše : Javiti mi je, kako so se pri nas dovršili prazniki vseh svetnikov. Površno bodem tudi omenil pogreba 21 letnega mladenifia, Antona So-siča, kateri je po dolgej bolezni dne 31. oktobra zdihnil k Bogu dušo svojo. Bil je vrl mladonič iu nekdanji pevec. Pogreba udeležilo se je ogromno število ljudstva in Rojanaki pevci. To je bilo kaj posebnega : lepo in milo. Ko so rakev iz sobe prinesli na dvorišče, zapeli bo pevci „Nad zvezdami". Krasna pesem segala je vsem do dna srca. V cerkvi bo potem zapeli še „Usliši" in „Blagor mu". Dolžnost me sili, da se v imenu vsega zbranega občinstva zahvalim našim vrlim slavcem ter iz dna duše zakličem : živeli pevci RojauBki I Dan sv. Justa po blagoslovu zbrali so se pevci v cerkri pri katalalku, pri katerem smo mogli Še enkrat slišati krasno melodijo gori omenjenih mrtvaških pesmi, Potem ao šli skupno na en kozarec vina k g. M. Ferlugi „pri dvanajstih murvah". Tu se je vrstila pesem za pesmijo do pozne noči. Poslušal sem in se veselil. Popraševal sem eno in drugo stvar, slednjič sem izvedel, da jih je še le polovica. Kaj pa, ko bi bili vsi, sem si mislil; tak močan zbor, taki basi, taki tenorji! In pa bariton g. Ferluga; to je kaj posebnega. Pri tej priložnosti pa smemo reči: malo nas je, pa smo junaci. Še par besedi. Ravno tisti dan povabil jo g. Matija Bole (gostilničar) Gretarnke pevce-kričače, podajaČe umrle gnjile „ Pro Patrie". Povabil je tudi neko godbo — to je bila kaj čudna banda. Človeka je kar žalilo. Pri vsem tem je imel g. B. malo ljudi. Ko so domači k njemu zahajali, imel je boljšo srećo. Slovenski zbori so ljudstvo vabili, te vrane jih pa odvračajo. l)al Bog, da bi g. M. B. to sprevidel. Popotnik. Pri Občnem zboru pevskega društva „II a j d r i h" 1. nov. izvoljen je bil naslednji odbor : Predsednik : g. A. Gorjup ; Tajnik : g. J. Nabergoj, ml.; Blagajnik : g. M. Ban. Odborniki : gg.: A. Kapun, T. Sardoč, M. Kalin. I. Cibic. Namestniki : J. Bukavee, F. Ukmar, A. Nabergoj. — Društvo je tekom preteklega leta lepo napredovalo. IJkljub obilnim stroškom za nov krasen oder, muzikalije in drugo potrebne priprave imel je „Hajdrih* prebitka 10 gl. ter je še posebej nabral 34 gl. za društveno zastavo. Njegov napredek v petji je p« imelo slavno občinstvo priliko opazovati o priliki letošnje poletne veselice. Posebno hvalevredno je pa, da je pristopilo na novo več. mladeničev k temu prekoristnemu društvu, kar bo gotovo pripomoglo, da se bo redkeje razlegalo po vasi ostudno laško rjovenje. — Po dokončanem zboru vršila se je med pevci lepa zabava, pri katerej so se izustile kaj lepe napitnice , ter se poravnala vsa nasprotja, ki so bila nastala med letom med društveniki, V bratskej slogi ločili so se „Hajdrihovci" v poznej uri obljubujoč si, da hočejo vedno zvesto podpirati društvo „Hajdrih* ter pripomoči, da sijajno doseže svoj blagi namen. Ženska podružnica av. Cirila in Metoda V Gorici vabi vse svoje n. družbenice, častite goste, prijatelje in pokrovitelje nežne mladine k velikej besedi, katero priredi v nedeljo dne 9. nov. 1890. točno ob 8. uri zvečer v prostorih goriške čitalnice na korist etroškim vrtom. Spored : 1. „Slovanski svet", vglasbil II. Volarič, moški zbor. 2. „Naš narodni dom", zložil S. Gregorčič, deklamacija. 3. „Spomin na potovanje v Egipt0, koncertni potpouri za dve c-tri, vglasbil A. Iluber. 4. „Na goro", vglasbil F. S. Vilhar, ženski zbor s6 sprem-Ijovanjera na glasoviru. 5. „Cvetka in deklica", zložil Jeler Zorn, dvogovor. 6. „Slovo", vlasbil F. S. Vilhar, za moški zbor in bariton samospev se spremljeva-njem na glaaoviru. 7. „Kuiawiak", narodni ples poljski, za gosli in glasovir, vglasbil H. Wieiiawaki. 8. „Kosana", zložil J. Stritar. 9. „Nazaj v planinski raj", vglasbil A. Nedved, mešan zbor. 10. „Stara mesto mlade", poslovenil J. Stare, veseloigra v enem dejanji. — Ustopnina za osebo 40 kr., za družino 1 gld. — Z ozirom na blagi namen priporoča se visokodušnej rado-damosti. Skrajna predrznost. Iz Ajdovščine se nam piše : V nedeljo popoludne po večer-nicah pritepe se v cerkev sv. Ivana Krst. v Ajdovščini neki Planinec (Planina pri Vipavi). Vsede se v klop kraj mrtvaškega odra, pretvarja se kakor da bi molil in vsako toliko časa gre k odru, ter brba po denarju na krožniku. Verniki so to opazovali, opomnijo cerkvenika, da pazi na to človeče. Na to nanese v cerkev dobra sreča g. okr. sodnika in še jednega druzega gospoda, ki tudi stvar brzo zapazita. Na povelje g. sodnika pride takoj forožnik, ki odvede uzmikača v tamnico. Zlikovcu je okolo 40 let in kakor je dosedaj izvestno, pograbil je okolo 3 gl. 90 kr. Hudoben jezik. Nek Lahon piše v zloglasni list ^Mattino" dopis, v katerem toži župnika pri Jezuitih, kateri je po mislih lahonakega lažnika ueki zaukazal. da bere dne sv. Justa Hlovesno sv, mašo en sam duhoven. Lahon v katoliškej cerkvi se nam zdi podoba svetopismenskega Farizeja v tempelju. Molit gotovo no pride, temveč zabavljat; in „Mattinov" nesramni pisun hoče smešiti župnika imenovane cerUvo rekoč, da bi brez dvojbe „on sam bral sv. mašo z asistenco vseh farnih du- hovnov, ako bi se shivil goil slovanskih aposteljnov **v. Cirila in Metoda*. Komentara m treba, saj nam je radosten komentar list . Mattino", ki enake čenče pobira. Kolikor je nam znano, katoliška cerkev ne dela rszlike mej raznimi svetniki. In kot tuka povzdignila je tudi slovanska apostola s". Cirila in Metoda. Iz Ljubljanske okolice se nam piše: Smeje prečital sem „Cahejevo pismo" v 85. štev. „Kdinosti". Di, tudi pri nas na Kranjskem jo tako. Navadno nedelje poje se v cerkvi pri službi Božje j še slovensko, a kadar je knk večji pra/.nik, čuje se pa samo latinsko. Tudi ja/, in z mano večina družili, smo teh misli, da se v je/ivu, katerega ljudje razumejo, Boga bolj časti, nego v ptujem, nerazumljivem. — Nedavno bil sem navzoč pri vajah latinskega petja« In ko so prišli do neke nenavadne besede, začele so se pevke tako smejati, da je bil učitelj prisiljen vaje prenehati. Čul sem tudi, da se je kaj enaki ga tudi že v cerkvi med službo božjo prigod lo. Iu pri vsem tem ao nekateri gospodje vendar gluhi in slepi, da nič ne vidijo in nič ne slišijo. Pač bi bilo želeti, da se stvar predrugači. Gospodje učitelji in pevci pa naj si zapomnijo, da Be z slovenskim petjem v cerkvi Boga ravno tako časti, ali pa še mnogo bolj, nego z latinskim. Svarilo. Varujte se prodojalcev v judovskem ali Btarem mestu. Tam prodajajo jako ceno sprijene in gnjile reči; n. pr. jope, rokavice, žlice, vilice, svinčnike po 10 kr. tucat, ure po 1 gld, itd. Marsikoga ae že opeharili. Kdor ne verjame, Be lahko prepriča; toda v svojo škodo. Judovski prijatelj. S I. novembrom t. I. odprl se je novoustanovljeni c, kr. poštni urad v „Pod-brdu", katerega je slavno c. kr. poštno iu brzojavno vodstvo v Trstu blagovolilo gosp. Ivanu Torkarju izročiti. Zopet petarda! Dne 5. t. m. na večer počila je zopet petarda in sicer na trgu pred kolodvorom. Pok je bil Bilen in je privabil na lice mesta obilo ljudi. Rečeni trg si naši irredentovoi kaj radi izbirajo za svoje veleizdajske manifestacije; kajti tam stoji spomenik, ki nas spominja združenja Trsta z Avstrijo. Danes še enkrat opominjamo slavno vlado na apostrofo v članku našem, pisanem ob priliki obsodbe „gospoda" Corettija. Ponarejene bankovce od jednega goldinarja zasledili so po južnem Tirolskem. Narejeni bo fotografiouimi negativami ter so bledejši od pravih ; poznavajo se osobito po papirju, koji nema v sebi temnih vlakenc, kakor dobri bankovci. „Assicurazioni generali". Meseca oktobra se je predložilo 472 predlogov za zavarovanje življenja v skupnem znesku gld. 1,639.112*20, izdalo se je 425 polic v zavarovalnem znesku gld. 1,381.562*20. Od začetka t. 1. se je izdalo 4529 polio in zavarovana svota znaša goldinarjev 14,161.525-49. V istej dobi se je izplačalo odškodnin gld. 1,219.910*23. Dne 31. decembra m. I. stanje oddelka za zavarovanje življenja bilo jo sledeče: Zavarovana svota gld, 116,904.64839 glavnice in gld. 202.035-66 letne rente na 46.926 policah. Minolo leto je družtvo izplačalo škode gld. 1,816.419 89 in od avojega začetka (1831) gld. 227,371.940 22. Avstro-ogerski Lloyd izposodi ai, kakor poročajo Dunajski časniki, en milijon goldinarjev, da sezida v novej luki pet bangerjev. „Učiteljski Tovariš" št. 21 prinača: Iz deželnega zbora kranjskega; Knjiga slovenska; Ukazi in odredbe šolskih ob-laatev ; Književnost; Vprašanja in odgovori; Dopisi; Društven vestnik ; Vestnik; Uradni razpisi učiteljskih služeb. „Ljubljanski Zvon" prinaša v 11. zvezku nastopno vsebino: 1. A. Aškerc: Jezde-čeva nevesta. Balada. 2. L. A.: Zori. 3. Josip Starfc : Zadruga. Povest. (Dalje.) 4. A. Funtek: Jožef Cimperman. (Konec.) 5. And. Fekonja: Reformacija v Slovencih. (Dalje.) 6. A. Funtek : Luči, XV, XVI. 7. Josip Stare: Pisma \i Zagreba, XXIII. 8. L. A.: Kapela. 9. Dr. Glaner : Romeo in Julija. (Konec.) 10. P. Ladislav : Dodatki slovenskigraraatiki.ll. Književna poročila. 12. Josip Apih : Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. (Dalje.) 13. Listek. „Vrtec" št. 11 prinaša sledeče zanimivo gradivo: Sanje (pesen, A. Medved); Iglanovi (M. Sašelj); Žetev (prelo-i žil — e); Ne vodi na9 v izkušnjavo!; Materina dušica; Pravljice o morji; Francozi v Kamniku ; Listje in cvetje. „Kmetovalec" Štev. 20. ima naslednjo vsebino : O slamoreznieah. — Poučen izlet na grajščini Rakovnik in Mokronog. — Reja mlade živine. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. Tržno poročilo. Cene «« ra/umo, kakor »e prodaje na debelo za gotov denar). C t na od for. blago Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu * Telefon čt. 334. 2-30 Velika poraba ki je dandanes v navadi j| rabiti kotranove izdelke prepričala me je, j| da sem začel sam izdelovati iz pristnega kdtranoregn izvlečka iz Norvedškepja izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva. Te sladčice imajo isto moč kakor kfltra-r.ova voda in glavice (Kapsule), lažji se, proiivojo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljcno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendlni $ v »katljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v % vneh večjih lekarnah v družili deželah. Sj SSrSlSaASEHBlSi1!!®! Riccardo Dinelli Via S. Lazzaro št. 15, Trst. Zaloga M |Uf m Sava Moeca....... 100 K. 13» — 134.- Kio biser jako tina . n — • — — .— Java m n « .— — .— Santos tina..... A 114.— 1:6.- „ srednja . . . n 108.- 110. - Ouatemaln..... i 11H.- 120.- Portoricco..... n 133.- i3">. - Ban Jago de Cuba . A l-;o.- 137.- Cejlon plant. tina . . * 13M.- 1 t^.- Java Malang. zelena . n 11». - 119.- n - . • —.— Kio oprana .... i -- —.— „ lina...... n 114.— 115.- „ srednja .... •> 109.- 110.— CM8ia-ligne" /aliojih . . „ ys.5<> 29.— Kacisov CTot . • . • >» 390.- 400 - lager Bengal...... n '22 — 24.- P»par Singapore ..... * HO.— 51 — Penang ...... 0 no.— Ha tu via...... n 52.- 53.- Plment Jamaika..... a-i.— — .— Petrolej ruski v sodili . . Umi K. 7.50 — .— „ v zabojih . » 8.15 — • - Ulje bombažno nmerik. . ■ „ 32.- Lecce jedilno j. f. gar. * 41.- 42 - dalmat. s certifikat. . n 44. 45- namizno M.8.A.j.f. gar. 58. - 54 - Aix Vierge .... »>4 7- 1)6. „ ti no..... „ 59 - HO.— Kožici puljeSki ..... n 850 —.— (lainiat. s cert. . . P 9.50 — .— Smokve pulješko v sodili . „ 13.- — .— „ v vencih . 1S. - 19- Limoni M enimi...... zaboj 8,- Pomerar.će Puljeske . . . . „ _ _ —. — Macdlji Bari l.a..... p KI K 112.- — • — dalm l.a, a cert. „ 110 — —.— Plgnolll......... Biz italij. najlineji . . . rt — .— —.— 21.50 —. „ srednji . . . . 20.- —• — Kangoon extraj . . . p lti.50 — • — l.a} carinom II.«J . . . m 14.75 15.- „ 1». — .— Sulta&ine dobre vrsti . . „ B",— 72.- Suho grozdje lopaia) . . . „ 20.- 21. Citete ......... n :-;o. - 32. - Slaniki Varmoutli .... HCill 13. — .— Polens vke S redne velikosti I0U K. 37.- 38.- velike..... „ —.— — • — Sladkor centrifug, v vrečah _ certifink. . . . 31.75 —. — F atol Coks....... 11.25 11.50 Ma^idoloni..... 9.50 —— bvetlorudet'i .... p 9 75 —.— temnorudeći . . . . n —.— - .— bohinjski...... 10.50 — .— kanarček ...... 1150 — .— beli; veliki .... lO/Hi zeleni, iioli;i .... 10.50 —.— „ okrogli . . . « — mehani, štajerski . . n —.— Maslo .-...'..... „ hM. — 85.- Seno konjsko....... » ■> _ „ volovsko ...... 2.5 ' M.5o Slama ......... m 2.50 3.50 alabastra vsake kvalitete oblike. F? in Živic in družb, v Trstu imajo v svojej zalogi, ulica Zonta št 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsako drugo rabo, kakor tudi vse za stroje potrebno. Posebno priporočajo s e s a I k e (pumpe) za kalanje vode, pretakanje vina, gašenje požarev, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode iu vsako drugo rabo izlitega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana; mlatilnice in čistilnice za žito, mrvil-nice za koruzo, slamoreznice. stiskalnice in mastilnice za grozdje itd. Prodajajo le iskošeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah. 18 Stroje pri nas kupljene [»opravljamo kadar je potreba in priskrbimo za porab-Ijenje njih delo, druge. Schivitz & Comp. Zdravnik za zobć via Dogana št. 2 9 — 13 orđinnje od 9. -zy-j«'ve. tvrda pet., in «icer : Na L> u n a j i Viktor pl. Trnk0Czy, v., HundatliurTiistrnsne M3 (iuiii kemična tovarna); dr. Oton pl. Trnkoczy, IU • lU.ie. kym tz 7 in Juliu« pl. Trnkoczy, VIII , Josofstft.Uerstn.sso 30. V Gmdei (na štajersk.ni) Vendelln pl. Trnkoczy. V LjuMjanl Ubald pl. Trnkoczl. P. n. občinstvo se prosi. ako mu je ua \ itsin ležeče, da "spoda navedena //iravilu s prvo pnft'to do'.i, da misl v tako le napravi: — leo rotovža v Ljul>li»«l- Lekurna Trnk6czy poleg rotovža Marij a celjske kapljice za želodec ho izvi-Htno uspešne, kot želodec kre-pilno, žlezo ločilno, odvajalno, bolečino olajSalno in slast do jedi oživljajoče zdravilo. — Sklonica stane ao kr., tucat i «1., 6 tu-catov samo H gl. ^■■f »>vai'ilo! "TSfi Opozarjamo, do take istinite Marij »celjske kapljice dobivajo se v lekarni Trnkoczl-ja zraven rotovža na velikem mestnem m Ljubljai Cvet proti trganju (Giclit«el8»)» povsem najboljše zdravilo, lajša in preganja bolečino pri skrnini (rovmatizmu), pri trganje po udih. pri bolestih v križi in živcih, pri otok-linah, otrpnjenili udih, in in kiti itd. Zahteva nuj se „dr. Ma-ličevega cvetu zoper trganje' s tikstoječim /A\n- L _ _ menjem. Steklenic« 5't kr.. tucat -» gl. AO kr. trgu v Ljubljani. Planinski zeliščni sirup kranjski. za odrasla in otroke, je najboljši zoper k«5elj bripavost vratobol, jetlko, prsne in pljučne bolečine: 1 steklenica 56 kr , 1 tucat S gl. ne Htnele hi »e v nijednem dočlle pri zabasanjl člov etruih in obifitnih boleznih, Kx-icistilne ^ r^ocflj ice, -m gospod i njmvu pogrevati in so se u/e tisočkna sijajno osve-' škega telili a, glavo 61,1, otrpnelih udi. skalnem /hIM.-u ,lh, v Skatljah ii 21 kr. ; j^.len zavoj n b Ikailjuini 1 Rld. -ur. Trnk6czy-jeva hmeljeva slndna kava (zdravilna kava). lehko preba vljajoče. želodec krepilno, redilno sredstvo; j«, vain..JJ vsacega in neobhodno potrebna v ohranonje in dosego zdravja. l/t kil zamotek do ar. ANGLEŠKI ČUDOTVORNI BALZAM, 1 steklenica 10 kr., 1 tucat l gld., 5 tucatov samo 4 gld. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. Štupa za živino. Ta prav dnbva Stupu i>o-uiagu nnjl>ol.|« pri v«rh holt znih kr iv, i konj in uraBifiev. *->t. '.^Sr^Jjj.- Konj« varale t« {?> :A' -•■: ■■•■ V- s'jttMBSf.-'..\ KtU|»* triranja P« ?a erevlh , b»i a k, 19 v sob niiletlJUlh i- kutnih bnleitnli, k afllu, i' ui*nlh In vratnih boluznij trr 1'dpriiTijn VH« r Uto. "ili vzdržuje konj« debe e, - ~ okrogle i idkruue. Krav« iliiio mnniro dobrnir« ml»ka. Zamotek z rahllnim navod« m vr.'d veljn I- kr . 5 zamntkov wim» t v'- Cvet za konje. Najbolja« mazilo ea ko je pomaga pri prctćgu «11. <'te-Kunil kolen k"plt-nlli boIo» ii. otrp-nsi>ji v boku, kril itd u ekiiiji n<>»C in liurjih na no pili, izvijonji tiS '^i čanji ae ila.oprttve . -eRloi itlj ani zraven rotovža in vnuk ibm h poŠto razpošiljajo 7 -12 'Ms&rM-.nmm Lastnik pol. drir/t.*-«. tdin08t'4. Trdajatolj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v TrKiu