I AMEBTftBT SBKAfOBJI IH KONOBESNIKI V RUSIJI. 8TAVEJLBJB MUČIJO Z VROOO PARO V OE LIOAH. ■ff . ■ j « l0tei d&ilf glasilo slovenske n j« SS.OOfc M CkiMc«. IIIU^U. »m Mit« #MMry «». ISIS. H (k« i itotUr tS« A«t .< CourtM vi M.rrk » ■rfi* M I»MW mu •« ta« Mt4fflM Mwk I. !«?•. one podporne: jednote 91 ligli Cr«t«tfhl U apfavmllkt pr» •Urit MIT ft. Lmdil« sv. Mri Mir Bo* Uw»UU sv«, i < icphoMi Uwsdak OM. »UVATNE DETEKTIVOM A- SbNOIJE aAJO BAČUKITI. itlezuižki ravnatelji m «d*j praskajo H New York, H. T. — Kdor ni dep zdaj lahko spozna, kako že lcaiiiko družbe zapravljajo de-Mr in zakaj imamo visoko vozni no New York Central železnica obtožuje John J. Ascherja, vr hovnegz detektiva privatne de tektivske agencije, da je podlo m račune za 500 do ,900 odstotkov. Ascher je preakrboval železnice družbe s ztavkokazi, preden ;e železniška družba napravila tporazum z zvojimi delavci. Ali Ascher je znal računitl. Za nabiranje in prehranitev aUvkokazev je predložil račun za $534,931. On pravi, da ves račun znala $917, 522 in za to še zahteva $382,231 Železniška družba pa izjavlja, da jc Aschcr podložil račune in da mu je bilo preveč plačanih $250, 055. ISf^^MBaPl^''' Tako je zdaj. Ako bi bili želez niiki ravnatelji pametni, bi eo bi !i takoj pobotali a zvojimi delavci in bf jih ne pognali v stavko Zdaj jc modrovanje prepozno in železniška družba bo morala najbrž plačati predloženi račun. A-ko je kdo imel dobiček od stavko ieleznižkih delavcev, tedaj so naj večji dobiček imele privatne de tektivske agencije, ki rade huj tka jo podjetnike, kadar pride do sporov v industriji, naj nikar-ne odnehajo napram delavcem, am ptk naj pokažejo delavcem, kdo jc gospodar v induatrijskem pod jetju. : ' Nov ruskLfilm v Amerttft. Kova kinoslika "V petem lotu" se dopade celo odboru oenrure. t CENE ŽIVBiA PLEZAJ« NAVZGOR / i i i " rlA« Washington, D. C. -»- Biro delavske statistike poreče, da so cene živilom v splošnem poskočile od enega do štirih od-itotkov v mesecu od 15 aprila Jo 15. maja, od 1 lanskega do letošnjega maja pa za oaem od* itotkov. V sledečih mestih so ceno narasle za štiri odstotke v enem mcaecu: Philadelpliia, Baltimore, Bridgcport, Butte, Clevcland, Louisvillc, Norfolk in Sun Francisco. HARDING IN SLADKOR NI ŠKANDAL. KOMU NAJ POlTBNI BUD AR JI AE ZAUPAJO? Bvoji razzodbi in pameti 1 Ohicago, 111. — Pred nami je etok, ki ga je naslovil Adam Lu-leeich na rudarsko lokalno orga« nizacijo v Zeiglerju, 111. Letak predvsem obtožuje, da ao aa etcal-ne razmere, prevladujoče v Zel* glerjevih rudnikih, odgovorni eo-tlanji odborniki lokalne, poddia-triktne in distriktne organizacije, ker kontroiirajd volitve. Administracija je mnenja, naj ljudstvo camo pomagal da Da mu Washington, D C. — (Pcder. Presa.) — J. P. Morgan & Co. in National City banka v New Yorku sta zapleteni v preiskavo, ki ac zdaj vrli in llatcra ima dognati, kdo jc odgovoren za roparaki naval na ljudatvo z navijanjem ccne sladkorju: Horganova kompanija je poso dila Kubi $$0,000,000 malo prej kot je zletela cena eladkorju na v/.gor, dočim National $ity banka kontrolira sladkorno zalogo na Kubi. Viaoko gori med ravnatelj! te banke jc Earl D. Pabst, pred (tednik Amcrfcan Sugar Rcfining Co. Vse je torej nekam zvezano, kar diši po sladkorju. W. P. G. Harding, bivši gover nor zveznega rezervnega odbora ki jo obenem služil velikim ban kirjem, jc odšel na Kubo reorge nizirat bankovni sistem in ko ae Je vrnil v Washington, je trgovinski tajnik j^jf^ jj^" „c delavske stranke (S. I, P.) znano poročilo, da bo letoe "veli- ___u____ Li^tu New York, N. Y. — (Federated Press.) — Organizacija "Frienils of Soviet Russia" jc aranžirala predstavljanje novega ruskega filma po Združenih državah. Film nosi naslov "The Fifth Year" (Peto leto) in ima devet delov, kar pomeni ,da je dolg 9000 iev-Ijev. Film pokazuje Rusijo v petera letu revolucije: najnovejši za vodi, kmetske komupe, rdeča armada ,shodi in zbori itd. Odbor cenzure za državo New iVork, ki mora potrditi vsak film pred no se more predstavljati v gledališčih ali- kjerkoli, je črtal Mmo devt čevljev ecen, druge pa je odobril Jn celo pohvalil, da /so izobraževalnega pomena. Tajmk cenzurnega odbora W A. Barrett je dejal, da je film tehnično veli ko bol ji* kot jc pe 14 Russia Through the Shadows", prvi ru ski film v Ameriki. t pomanjkanje aladkorj«-'* jc bliskoma, poskočila cena.— ' Vae to jc v sumljivi zvezi. Neodvisne sledkornc družbe, ki niso v truatu, razpošiljajo okrog okrožnice, v katerih -dolže novi carinski tarif nepričakovanega naraščanja ccne. Na drugi stran) je prišlo iz Belo hiše naznanilo da predsednik * Harding "niti peti nc misli na revizijo carinskih pristojbin", kajti on hoče, da se sladkorna industrija v Združenih državah tako razvije, da nc bo treba uvažati sladkorja Iz tujine Naj pride pritožba na admihi stracijo od koderkoli, administracija ne bo storila ničesar Žalega sladkornim banditom. Adminiztra cija pravi, awe«, ki upravlja znano kaznil nieo Hing Kiug. izjavlj«, da «mrt-na kazen ne znižnje števila umo rov. "Zednjlh per mesecev sem Štu diral p"» ■ 1 V deželi demo- ko 800,000 radarjev tivi v strašnih rasmsrah. Uhore, Indija. — (W. Pree«.) I Dvanajst eeniov dnevne mesdc in strešne ŽlvlJnn«ko r«zmerel Teko se godi 300,06^ rudarjem v Indiji. Vseindljski kongres strokovnih unij Je pred psr tedni objevil spel ns pomoč z« organiziranj« d«lav-cev v Indiji. Apel, ki je izšel v listu Federated Pr«s«a "Th« Na-tiori of h«bore", so glasi mod dru-gitn i "indijski rudar dobi šest an (12 centov) dnevne plače. Ogro-meti prof It, ki «c iz tisk« v« Iz nje gove krvi in «r«g, odhaja v ma«t-nih dividendih v žepe mnogih tu jih (angleških) Ustnikov rudni kov. Brlogi, v katerih šive rudarji, eo nesuefne Skstlje Iz opek«. Živa, ki g« všivsjo, jc prgišč« riŠs In "d«l" (sladka tvarina, ki s« najde v gotovih rožah), če ga morejo dobiti. Pitna voda jc polna bolezenskih glivic. V takih razmerah živi 300,000 indijskih rudar Je v. — Na čajnih plantažah ni nič bolje. Na ti««č« kulijev pomre letno z« kolero, plantažnimi i* grabijo 300-procent ni dobiček |,n« miljone delavccv «tr« za armado io militarizemt'Jj ZBOBBIOA V WIS00MfIBU ppor, nm*wm kracije. Wls. — Tuekerjeva predloge, ki preklhMij« Heverao-novo državno problbicijontško predlogo. Je bila sprejeta v legi* latnrai rborniei. Zanjo Je glaaove-lo 47 iioslancev, proti p« U. Prohibieijonivti upajo, ako bo Tockerjeva predloga sprejeta pr» tretjem čitenju v zbornici, d« jo senu' odkloni. (kir«go in okolie«i V n. drl jo mtainn. Naraščenje t«*pera!ure j sini ki juinovhodai vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urah t MjvUj« »4. najtdžjs M *olar« izide ob 6 zaide ob I Vsi smo enakopravni, ampak — i —oicer po prošitajto tole: New Vork, N. Y. — (Federated Press.) — Pred nekaj dnevi j« imelo mesto Nevv Vork neko «re-brnojubilejsko slavnpst. Bila jo velika parada. Korgkal je tudi mož, katerega je vročina hitro utrudila, tako da ni mogel doko-raketi do kottea. Odpeljal »c je domov v limosiiti in nekdo v dru* žini je telefonišno obveatil poli« eljo, da «e mož »Ulm počuti. Uro ka«nejc Jc «t«lo pot po)jcajcv na cestnih križiščih v bližini ujego-vegs dom« | policaji ao »krMI, da nieo avtomobili trobil in da nI nihče delal kakega ropota In Suma, Vec Je moralo biti tiho na ceatah kakor v grobu. Par dni pozneje, ko je mol okreval, so poli-eaji zapustili križišča. Kdo j« mož t Njegovo ime j« Kodman Wan«tnaker in njegov oče j« .fohn W«n«maker, glava dolge v«rige prodajalni« ter pomožni polielj«ki komisar mesta Netr Vork«. Ali peteric« policajev udušila vaak ropot, če bi v hiši loial navadni državljen naš« velike demo-kraeije, navadna delavska paraf Like belil ZAEADI PSA Davenport, Ia. — Dijaki so pri-podill p»« brez goepodarja v šolsko eobo, v keteri je prof«s«r Bo/ MeCleUsn prsdsvsl o kemiji. Profesor je v ^«si pograbil psa in ga vrg«! skozi okno na dvori* ŠŠe. Pes »e je ubil. Takoj jo bUo vm me«to pokonci. Društvo (»roti trpinčenju šivali je obtožilo profesorja trpinflo-nje ŽUsli In ga je delo aretirali. Kklieena je bile izredna eeja šol-skega sveta, da ee j»rof««orjtt od-pov« službo. Dr. Deaias, pro!< A»—mm, CklMf, tlSaala "THE Elf LIGHTEHMBMT" •f §Uv-l> HmtUmmk S—fIt S-&T. Datna v »fcU^j« »I 4« »«■ J« • mm « J« M VM M Mttll KDO UNIČUJE SAMOSTOJNE INDUSTRIJALCE IN OBRTNIKE? Ako vprašate človeka, ki je nasprotnik socializma, kdo uničuje samostofce industrijalce in obrtnike, bo hitro odgovoril, da so socialisti tis« grelniki, ki spravljajo samostojne industrijalce in obrtnike na kani Zaključek, ki ga je osvojila komisija za javno službo v Louisiani, pove jasno kot beli dan, da so trati tisti krivd, ki ubijajo konkurenco in spravljajo na beraiko palico samostojne industrijalce in obrtnike. Z drugimi besedami to pomeni, da v sedanjem gospodarskem sistemu gospodarsko močnejii uniči gospodarsko šibkejšega in da se bo to uničevanje nadaljevalo, dokler ne bo narodno bogastvo osredotočeno v rokah peščice ljudf, ako ljudstvo ne izvoli v postavodajne zbore poslancev, ki s poetavami tako spremene gospodarski sistem, da bo koristil vsemu ljudstvu in ne samo posameznikom. Komisija za javno službo je zaključila, da se vrednost oljovoda Standard Oil družbe zniža za devet miljo-nov dolarjev. Preden je komisija sprejela ta zaključek, se je vršila preiskava, ki je dognala za javnost izredno važne reči. Dokazalo se je, da je Standard Oil družba zgradila oljovod, da lahko uniči svoje konkurente in da tako dobi kontrolo nad produkcijo olja v Louisiani. Družba bi pa ne ostala le prt kontroli produkcije, ampak pod svojo kontrolo bi spravlja tudi trge in cene. Komisija je preprečila ta načrt, kajti odredila Je, da se mora produktivna družba ločiti od oljovodne družbe, tako da iz ene družbe nastaneta dve samostojni družbi. Standard Oil družba se je pokorila odredbi. Svoje oljovode je oddala novi družbi za »1,620,180. Ocenitev vrednosti Je bila previsoka. Komisija je preprečila tudi U hačrt, kajti odločila je, da je oljovod vreden le $12,500,000. Komisija je za enkrat preprečila spletke oljnih kapitalistov. Ali jih je preprečila za vselej? Zgodovina razpuščanja trustov pokazuje, da razpuščanje trustov prav malo izda, dokler se ohrani sedanji sistem blagovne produkcije in distribucije. Trusti, ki so bili* razpuščeni v razne dele, so po razpustu izkazali ve&dobička kot pred razpustom. Vprav Standard Oil družba spada med take raspuščene truste. Ko je bil oljni trust razpuščen, so nekateri listi peli "hozano", češ, zdaj je konec paševanju oljnega trusta. Gazolin, petrolej in drugi petrolejski produkti se niso prav nič pocenili, kajti tista svobodna kon kurenca je izostala, o kateri so nekateri sanjali, da pride po razpustu trusta. To nas uči, da ao trustovci n%šli drugo pot za medsebojen sporazum. Trust je podoben ogromni hidri, ako mu streš eno glavo, israsteta iz nje dve drugi glavi, dokler bo ohranjen sedanji sistem blagovne produkcije in distri bueije. " ' '■■■■« ■ ........ i1 * IZVEN NARAVNIH SIL NI NIČESAR. mm ETA ie v jedjo Zopet je bila odkrita fino vprizorjena spiritistična sleparija, ki je šla zelo dobro v klasje, odkar je sir Artur Conan Doyle, znani pisatelj detektivskih romanov, obiskal Ameriko in delal propagand* za spiritizem. Odkrili so spiritistične sleparije v New Yorku. Imeli so medija, o katerem je šel glas, da imk stike a "duhovi" na drugem svetu. Našlo se je celo precej veliko pametnih ljudi, da so jemali fino vprizorjene spiritistične sleparije za resnico in so v njih videli stike z "duhovi na drugem svetu". Uredništvo znanstvene revije Scientiflc American je poslalo k »piritistlčni predstavi svoje zastopnike, ki eo bili opremljeni a raznimi električnimi aparati. Ti aparati so pokazali, da so duhovi izganjali lefekrat svoje burke, kadar Je medij vstal a stola v sobi, v kateri Je bila popolna tema, da ni bilo videti roke pred očmi. JCar niso videle človeške oči, so občutili električni aparati In tako razkrili spirttistično sleparijo. Dozdaj eo bili razkrinkani najbolj prebrisani mediji kot sleparji in dokazano Je bilo sto in stokrat, da Jt spiritizem navaden humbug, ki dobro redi navihane ljudi, ki računi jo, da jim človeška neumnost nosi najbolj mastne dohodke. Nekaj časa po takem odkritju so navadno m* diji in prireditelji splritietičnih predstav utihnili. pa iznašli nov "trik", so se oglasili zopet in naznanfil, da so dobili dobre stike s "duhovi na drugem svetu". Najbrž se tako igodi tudi adaj, kajti Bdi se, tia ljudje rajše ver-Jamejo onim, ki se preživljajo s sleparijo, kot onim, ki oznanjujcjo resnico. • pele. — Zadnjič na porotaf Is Wyominga, is kraja, kjer pot-sik opazajs s vlaka pasto skalo-vito pokrajino, le tu pa tasi poraščeno s malimi borovei ia lopi grenkega pelina med pošteno semljo. Tam grebejo lnknje in na-pravijajo male, hribčkom podobne knpe takosvani ravninski psi, ki povzročajo preeejšnje škodo po obdelanih farmah. Ved opiaanim rastlinstvom raete v šopih nesnat-na svilnata traviea, ki sluii za redilno brano Sredam ovac, katere vodi tod pastir a svojimi zve-•tirni vsrhi — ovčarskimi psi. Tam je pastirska hiša na vosu, ki jo prevala puste planjave. It malega dimnika ae kadi. bržkone ti kuha pastir sajuterk; mlada jagnjeta ae igraje sučejo *.Jin sIcr^cjo okoli starih in čreda m pomiče dalje in dalje za pašo. Seja ovsa po kontrolirajo rasni bankirji in drugi veljaki, ovee pa pasejo tudi nekateri Slovenci, kjer imajo ie priličea zaslužek ia poleg tega Meti srak ia prosto naravo. A V daljavi zeleni med opisano puščo ravan, kjer "renčar" nape- 8 tem aapravlja is puščavi rodovitno polje, raete mu visoka al. falfa, da sega šloveka do pasa. koruza mu -dobro uspeva ia take tudi drugi pridelki. Kjer ni vod«, pa je ssveds siva suhs sem- U- Del Wyominga ob meji Honta^ ne je pa avetovao znan. To je ae-' cak gorski vrt Amerike t* Ycl-loarstoae park. Ko sem bil tam prvič pred dvajsetimi leti, so se vozili aem potnik! z vozovi po lesi skupaj dnevno. Hoteli ao videti naravno dado in krasoto sveta. V vozova sta bila takrat vprežetta »o dva para konj. Otežkočeno ja rflo tako potovsnje, zato pa ie danes tudi neprimerno večji po-set, ko ie ljudjo lahko vozijo sem udobnih modernih vozovih % sedanja aUadina morda dočaka, da ae bodo še vosili z zrakoplovi, ter letali kot ptice od hriba /lo hriba. Tak vos, kot so ga imtft pred 20 leti, je odpravljen ia ti-del sem ga v muzeja v Salt Lak* Cltjrja, Utah. }• Če sem ie opUoval puščobo ittf ta, naj tudi opišem krasoto terfi sakotja v Wjromingu. Tam ob vratih parka TeOoirttone je hrib Japiter. Vroča voda, ki tam iz-virs, aapravlja hribček vedno višji, kajti i seboj prinaša apne nee ter ratae draga enovi, plava, rdeče in rumene barva. V strmem skalovja gnesdi ie leta in lata vi-likaaski oral ter ravao 'donaia mladičem oelega sajea za hrano. Naprej v notranjosti parka ja vroč vrelce, ki je radi velikrfmi podoben malemu jeseru. Ta izvi-rs mrzla voda ia jeteree je polno rib, ki se sagtajajo lsnad voda Ribo tam vjamemo, pa jo lahko danamo v sosednji vroči vrelec, kjer se skubs. Malo niije od jasara v Tellow-stone parka je slikovit vodoped/ voda ja tam avala in salo ugod na sa postrvi is gorskih potokov! Vroč s voda v parku pri izvirku! kar vre ia sopara nad njo se ka-| di visoko v srak. Ponakod vsakih p«-1 najet minuti ponekod po dva-trat as daa ia eden vrelec 'Gejr| sir' vsaki meeec enkrst meče vode visok« v srak, ki je pri iavir-l ku le vroča, padajoča doli pal hladna. Polag vročih malih in voč| jih vrelaev je mrzla, kriatalno čiste vods, drugod kisla mineralna po parka Je obilo divjačine, jeJ leni ia erae, medvedi, ki ao ael kako krotki kot domača livlna divje jerebiaa eli kokoši bal. pred človekom kot domača kure tlna aa dvorišča. V parka ae mora vs« to divjačino pustiti pri mi ra, vsled čeoar je todi umevna poklevnoet divjačina. Ko amo ustavili, ae je udoatoiea||fl m nI ved za košček aladkorja pra vilno, kot mladi vojak, postavil nn noge. Tn sjutraj, ko eo svonilj k sejuterka, se je kar nekam ilja tresla, ko ao prilomastil veliki medvedi od raanik strani bližino naloga potniškega sklstiii mastHi žnjim. Mi biti zadovoljni z sa sajuterk. Ca je medved le preveč aiadko- sneden ia tatinski, gs tudi zadene kazen. Nekateri izletniki aa primer pridejo v park sa več miss cev in seboj pripeljejo eel vos iivileke zaloge. Pa pride medved in jim pokrade sladkor, moko ia slaninou Takega medveda^tata naznanijo v WaehJngton, D. C., ia od tam pride dovoljeaje, da ga kaznujejo s smrtjo in ustrele viads ima čas park strogo paž- njo in tak« potniki, Id gredo v park ali iz parka, ao preiskani Streljati v parka sa ae assa, kot ae sekati lesa. Le cvetlice smejo ZZa„"a. \ilTli obiskovalci trgati ia loviti ribe. čredo dalje T!Za potnike w ^^ T ptrfc u več mesecev, ao odmerjeni posebni prostori sat bivanje v šotorih. Tam je ia lee nasekan za knrja-vo, vse drago p« je zavarovano pod vojaško upravo, da kdo časa j^P . ne poškoduje, zlasti lepih narav-^JBM* kapnikov, ki ao podoba! onim Postojnski jami aa tuŽnem Krasu. Nekateri vroči vrelci dsl«-raznobarvne kapnike ■ na površju, ki s« imenovali po rasnih naravno narejenih podobah. Precej krssea J« studenec, podobea plsanemn metulju; drugod Ja so->et kaj drugega ic nek vroči vrače meč* iz seb« zmes, podobno resaaemffc testa sa kruh, ki boea kot bi vrel močnik v loAeu ter d«-vaakovrstne cvetlicam podob-n« oblika, ki ae takoj zopet iz-ubijajo. 'H V Varku las tu je jo različne družbe šotore, pri katerih ao trojne cene. Kajni!ja cena ja one drnl be, ki ima, plataeae šotore, pptma , c skoraj eaak« družba s boljšo x»ti*Žbo, najdražja pa nudi vse ugodnosti obiskavslcem. T« la-stuje hotel, v katerem živa le taki ljudje} ki dragi delajo sanja. parka sem videl precejšnjo družino, stenujočo aa vosa. Vsa je bilo nsbassuo s stoli, mala peč in drugi predmeti, voziček aa dirte i« imela gospodinja na ▼ozu radi vernosti. Zs vos js bila privasana trava, da ja dajala' družini mleto. Tako opremljena je šla družina v Y«llowatoae park, ki j« odprt od 15. junija do 15. avgusta vsakomur. V parku ae vidijo okamenela čaaaega bivališča, čakali eo aa o-stanke Od aajuterito. Mlsd med ved, ki je is nekak "bebg^l prlakakljal po d vek nogah, zgrabil krožnik 9 ostanki juiine ter adkorecal v goščavo. Nekega jntra pa medvedov bilo ob svoaenju In gospodinja nam ja n.rn.oila. da eo ponori Imeli tatove. Itekla nam je. naj aa aikar ae bojiaso radi denarja, kajti prišli eo le medvadjt ia od aoell meeo. Redi sveieeti se ge bili eb*..li zunaj med drevesi, toda preaiako, da ae ga ssedvedjt drugod leiemo aa seml>s, dabi-mo revmatisem, tam pa pravijo, kdor pologa P« oni zemlji, oadra vi aa revmatizmu. Tako som opisal naravna čade-ia lepote Wyominga kot tudi puščobo te drieve. Vsega ne naj-desto nikjer: le je aaa stvar dobra, pa drage manjka. V Wjromiaga je vieoka gora Bks, kstero zgoljt>čnico in po zdravnikovem aa«v«ta j« bil odpeljan v Mt. Carmel bolnišal-«0, kjer je umri istega dae, to ja 28. maja ob pol enajatih ponoči. V Ameriki je pokojaik bival a-deaindvajaet let. Doma je bil iz fin fteat Ootard aa Gorenjskem, kjer zapušča dva brata in sestro. Ta sspuiča dva brata. Bil je sve sti član draitva It. 106 SNPJ. in člaa angleškega draitva 'Eagle'. Pogreb se je vriil dne 80. maja po katoliških obredih aa Pitta-burško pokopališče. De je bfl pokojnik dobro saan ia spoštovan v drevesa, parobki ia droge rečij* ni^lbiai, to sa razvidi is Itaviln« nekje j« mal hribček s vročo t* do, ksters j« zmetala is vrele« rameao žveplo. Košček ga vzame potaik, prižge ia ono gori. Kot sem čul, je park bogat na runih rudninah, ali ker je pod vladao Kontrolo, nI dovoljen« kapitalističnim ipekalaatom luknjati in uničiti divne pokrajina, ki je edini lepi gozd Wyominga. Ovčji pastir mi j« pripovedoval, ko paatirjl dospejo v bližino Yellowatona parka a svojimi čredami, da pridejo is parka medvedi, ki pomore na daa od 10 do 20 ovac. Ia ie zbirčaa je svar povrhu, ksjti ls mlade lovi in ai is-bere bolj okaeno meso. V Yellowatone parka je vlaoka gora, v katarl je aeka tvariaa, ki povsročs blisk la grom ter vidaa Iskre kot bi kresa! kamen. Park obaega več sto kvadratnih milj. Večeri tam so preeej hlada! ter dolga sinui v gorovju, taho da po-iagajo hlajo bivolom, jalaaom, arnam in aploh ekrba sa prahnu)0 živali. Tako pridajo spomladi>-leni kot sa sabavo is parka in videti jih je ob meji v Montani po SO do 100 v skupiaah, kamor pridejo aa dobro pomladajo palo po nesarsičenih hribih. Oorje Jovcu, ki tam ne more premegati avoje lovske strsati, da mara streljati, ko vidi svar. Ako ga zasačijo, da je oltralil jelena, ga precej občutno kaznujejo. , »kot Yellowstone park ima vla-Sa v oskrbi topNaa Hot Springs. Ark., doli v nižavi, kjer je javno proato kopaliUe aa one, ki prinašajo potrdilo, da so revai ter ae m6 more jo plečeti. Drugače pa vlada mladi"Podaja lota v mestu ln ona Ima ta narekovati eene hotelom, katerih vnak ima avoje kopalliie Tem Isvlrs vroča zdravilna voda, ki je posebno dobra sa krvne ih tajne bolezni. Vojalka uprava poillja tja vojake, ki jik zdrev nlki spoknajo sa neosdrsvljlva, pa ae tam vaeeno mnogi posdra-vijo. Vods je vroča kot v TeV lovrstone parku, le poleg tega i- udeležba pogreba. Lapa hvala vsem eoecdom in prijateljem, ki sta mi atoli ob atraai v moji veliki nesreči in ža los ti. Zahvalim a« tudi sa kršene nagrobne vence, ki ata jih poloiil aa krsto pokojaik«, ia sic«r rojakom Joe ia Kati Frank Ur Mirti aa Premk, mrs. Mary Korač, Lao in Fani Preložnik in drnžini Da-mar, kakor tudi draitva Nova domoviaa; It. 105 ia droHvu "Bagla" v Weet Miaeralu, Kana lokala It. 8015 U. M. W. of A. Hvala vaem, ki ata vosili pogreb ca brasplačno aa pokopališča, te bi dragi soprog in oče pa bod lahka ameriška grada. žalujoči ostali: John in Bgidjr brata, Marija, aeatra v atarem kraju; Jo« ia Martin, brata ta otroci 1 Marr» omožena Demar, Frank, Roaia, Tlll, Katl, Loizin ia Leopold, Matilda Premk, soproga. me le lestaost zdravilstva, čeesr v perka baje al. Park je itiri do ieet tieoč čevljev nad morsko gladino, dočim so vulkenišai hribi skoraj v vi Šini morake gladine, morda le par sto čevljev nad morjem. Tirii restlinetvo tem ja baje zelo adra-vilno, tako pravijo, da imajo ko- ta m aotmoralaadikog* okraja. — Redki oo dopisi is tegs slove-čeg« in kulturnega kraja Penne Mislite, da amo ta tako neumni da bi ae oglašali v liatu kakorian ja "Proavata". Ta liat je vendar laatnina članstva SNPJ^ katera Iteje aad 40,000 čUaov v obeh od delklh. Rea, da nas je večina tu naseljenih Slovencev pripadajo iih 8NPJn a mi amo le člani jed note, ne pa da bi čltall njeno gla-sllo. Čeprav amo naročeni nanjo, jo ae člt«uao. Kdo bo pa čita "Prosveto", ki je največji slo-venski daevalk v Združenih dr-lavah, hi ga lastuje slovensko dele vstvo. "PfimU" j« storil« širom A merike ia veliko saamritanskegs dela in tisoče in tisoče rojakov pripeljala na pot tposaanja, da ae aa vedejo, katerega stanu so ao prej tivaH po temni .puičavi zakritimi Masi. Ni sastonj pisal pred nedavnim časom preevitl slamnati Zgaga, da so pred ne davnim časom prižgali tam Chieaga 'laternieo Proavetnieo I Da. da, prižgali ao jo in rassvet-1 je vala nam je pot, po kateri edini nam je mogoče priti do boljie-ge družabnega reda. In ia bo sve-tU«, čeprav ss Zgsgs postavi aa glavo, kajti aobeaemu slovenskemu listu v Ameriki ai sagotovlje-ae taka kraeaa bodočnost kot ravne "ffeeveti". SOBOTA, t. JUNIJA, napredku mehiinam jj sstuje šifkartaš. Kako bi ^ffl bU takafa lieto, ko že nt Jj sMJSkais VsMko ljubezen d J g*Wanlia. Na vrhu aJ al aapis: "Liat slovenskih delJ SSV", spodaj pa prinese slike kj kega slavnega multisuljonsrizl kateri ai je nagromadil miljooe i m*, 4a J« de smrti isšemsl trp«! čs delavstvo. Cim večji dela v »ki naeprotaik je, tem večjo sl«TJ mu poje. SUrašao jezo aips vča,i3 aa sattlliltiiai organizacijo, pj kdo mu more zameriti, zaj uredi ijfc IgSfS ja vendar največji >S Stalj' d«|avstva, ia socialuti mo. raj«gotovo biti aajvečjifslotjeij protniki delavstva. Drugsd »i Zgaga tako ne adrihal po njiu aej 'Peter ae nikdar ne zlaže', ka] dar zapiše reanieo. Tu pa tam pfl l« cikne kakšno na eocialiKtično stran, ko j« pobere iz kakega de] lavakega lista. Pri tem bi rad i-gral vl«go dvoreznega moža, I ker ni poeebno biatre glave, ag malokdo veruje širom ZdružeuiU držav, razun mi — vreatmorclaud-ski ponižni verniki. Pa zakaj bj ga ne ljubili, ko nas vendar tako epo uči, kako morama biti pod ložni in pokorni denarnim mogotcem. Semintjs tudi pošteno udari \>o "božjih namestnikih'; in sploh čez vero, kar pa bržkone tudi ne bo zastonj, kajti ziiii ae, da bo menda aam preavitli Zgaga skle. nil pogodbo za prodajanje voznik iatkov v nebesa. Zlaeti rad udar-, m po kutarskih gubah tam z Dva-ndvajaete ceste. Zakaj nekif Ali ai niata v biptva enake, le na zu-nanjost sta ai različna, dočim js njiju mižljenje in dajanja isto. E-nemu kot drugemu je največ na tem,Nkako bi obdržala čimveč slep- ^ cev na avoji vrvici v temi nazad-njaštva, da bi še nadalje garali v temnih rovih noč in^an za bori košček kruha, kapitalistom pa polnili žepe. Zgsgs se ne druži zastonj s slednjimi, prsv gotovo je kje nešel zlati zaklad. , Apeliral jc celo na šolake otroka ia sploh na vse svoje slepce, asj se podajo na pot za njegov 'prevzvileni' liat. V samem zlatu obljublja veliko nagrado, katerega dandanes redko vidiš med delavstvom. Torej na plan iz temnih rovov. Pridi suženj, ti, trpin, ta imaš lepo priliko, napraviti de-narcet**'lepb'4at» Beaarec. Zgaga a« more vid«ti avobodnih niti nedolžnih iolakih otrok v zlati avobodi in hoče, da bi jih stari-li gonili od hiše do hiže aa agitacijo z« njegov 'pravzvišeni' liat. Rojaki iirom Amerike vidit«, kako kraaai časi so nam obetajo v Weatmoralandu, katerih smo tudi vredni, čeprav ae potrebni. Zatirano je večiaoma vae, kar naj bi alužilo napredku in isboljša-njo današnjega krivičnega reda. Ako pride k aam sastopnik socis-lističnegs liata, ga enoatavno odslovimo. Kaj aam.aeki hoče socis-llatlčnl liat, aaj amo vendar bolj učeni kot val uredniki aoolaliatič-nih listov. Mi la naprej vemo, ksj bodo oni jutri plaalil Ko bomo val obogateli, bom spet pisal. — Bden ismsd mnogih. * ' l IS DOBI VODOPIV1TVA. Washiagtoa, D. O. — V glav- nem mestu so prostosidsrji ori-jentalnaga obreda in obdržavajo avojo konvencijo. Teden pi%d pro-atozidarsko konvencijo jc prohi-bicijaki komiaar Hayes naznanil, da bo Izredno težko kupiti Igarjc v bodočem tedna v glavnem mestu. Čaanikarskl poročevelei, ki vtaknejo svoj nos i vsako stvar, so kmalu pronaili, da ae prods-jejo vsakovrstne opojne piječe— dobre in slabe— kakor ao.ee prodajale, ko je bila prodaja opojnih pijač dovoljena. V aencl kapitols, lučaj proč od Bel« kile, blizo za kladnilkega daperhaeat« in nc daleč od hiše, v kateri kraljuje prohlbieijakl komiaar ss dobi rsz-lična opojna pijača. Bdlno piva je malo aa prodaj. Dobi ae na treh eU itirih krajih in je alabc je kakovoatl, kot je bilo, ko ie i»l bilo prohibielje. • Neki promlaeaUa tihotapec jo pripovedoval, da je naldlil rib * iko ladjo s žganjem, katerega je ukrcal s ladij, ki aavadao križa rijo zunaj pred Norfolkom. ' PoeluŽil se je prav navadne sti-jače, de je pripeljal žganje v gls -no mesto. Tovorni avtomobd je tako pobarval, kot so p«barvsn> srmadni avtomobitt. Vozil ga j bivii pomorščak, oblečen v staro uniformo. reniae in iglasti odpadki od me - Ali w«etmar«landski Rlovenci lega košateg« drevja v Hot ne asaramo tega. VaHaima le čr-Springtu svojo sdrsvilfo m«č. Cel tirno ia Mtiramo vsa, kar js k«- Phjsie PA, 9. JUNUA, PROSVBTA ighesova pro-l paganda. ^tajrik J* moč T ivojl svetovno sodišče. Liagta^ D. C. - (Feder. rT^ l)ve dokeza, ki kažeta, državni tajnik Hughoa tlo-moč državnega departmcn-fjg priila pred kretkim nt | kaže, kakih plitvih trikov ju/uj«' Hughea, dt bi diakre-ll Ku»ijo., Pred par tedni je Eii tajnik zaprl ameriški kon-v VladivottOku. Dt ntjde 0 or jc naznanil, da je aovjet-[vlada aaplcrila "»etje 0ene-' Electric Co. in International pester Co., ki ee ceni ne ^ooo. Hesnict pa je, dt dotiČ- imetje obatoji ie blage, ki je Uo poslano ix Amerike v Eueijo iretovno vojno in kmalu po Bi ter jc bilo vekladifcčeno v ^mih skladiščih ic rtzlogt, ker [Uitnik plačal ctrine. Ruaija je It isto, kar etori ameriška C t slučaju importiranega ||a, od katerega ni carina pla-■ -zapleni ga. Drugi 4okaz.. Hughee je med oje agitatorje ta evetovno eodl-1 downtownakem *, katerega bi rtd t Hardingom | branijo. I 1 Hooverjem vred v imenu med-jnih bankirjev naprtil Zdru- H državam, uključil tudi du-irae raznih cerkva. Pifvič v zgo-■ki republike ee je zgodilo, da zvezna administracija upregla rkve v avojo politično propa-,jndo. Duhovni žirom dežele so prejeli lojavko državnega departmenta I pozivom, naj agitirajo na priŽni-za svetovno sodišče v svrho, da pritisk na senat sa ratifikacijo ca projekta čim močnejžl l'lir s namiguje duhovnom, da >haiko sodišče " moralno vpraža-e", ki se da lahko zagovarjati t erskcffa stališča. Mnogo duhovnov, zlazti prote-alitovskih pastorjev, ee je ujelo I ia trnek in že delajo propagando; dragi nasprotujejo. ■ V propagandi za vztop ZdruŽe-I sih držav v svetovno jodišče sodelujejo tudi Rockefellerjl , I K J_ 1 - jeklarski ram lovi FARMSKI DBLAVOB. b delavskega sveta. (Federated Prem.) Pekovaki pomočniki in vozniki kruha v Sen Franciacu, ki eo do bro organizirani, ao izvojevtli 50 ccntov dnevnega mezdnege prt-boljžka, ne dt bi jim bilo treba aUvkati. Samo zapretili ao e stavko in pekovaki mojstri so se na-mah podali. . Njihova pltčt zdaj Iznaša $45 na teden. • Kuharji, strežniki in strežnice v hotelu Plaza v New Vorku so za štrajkeli, ko jim uprav* ni hotela povišati mezde za tri dolarje U-deneko. Kuharji in drugi hotelaki deltvei v New Torku imejo od #15 do $35 tedenske pleče; tudi drugeče je položaj teh delavcev zelo slab. Strokovne unije v Littie Roeku, Ark., poetevijo svoj lettni delavski dom. Poslopje bo imelo eedem nedstropij, tvditorij in piearne. Z gradnjo prično v 90 dneh. Tri najst unij sodeluje zreven. Unija tapetarjev, ki vodi etav-ko od 1 maja za poirižanje mezde, je že zmagtlt v mnogih meetib. V Sjracusu (N. T.) ao dobili tepe-tarji 40 odatotkov povižka, v kos Angelesu pa $7 več v tednu. V Chicagu ae je podalo 40 do 60 tvrdk, toda vcleprodejalnice PAtaBM TVORI KBDMABOD-NO NBVARJIOiT. distriktu ee še I Vtshington, D. 0. — Jeklamki truit je zdtj priprevljen, dt bo nabiral delavce po farmah, da do-I bi moči, ki bodo delale po ceni. 1 Sladkorni interesi mu delajo se-j veda konkurenco pri nabiranju I delavcev. Ta trutt tt jt obrnil doli v Mehiko, da dobi delavee za •voj« peane ntttde. Jeklarski [ truat ne je pa obrnil z obljubami do farmarskih einov, da dobi de-Itvee za svoje jeklarne in Žele-j ttrne. Agentje za nabiranje delaveev to prodrli tudi v Virginjako doli-ao (Valley of Virginit), ki je na kaznovali tudi ntjvtčje to* *arnarje, ako Jim pridejo na eied, d« vtibotspljaja delavee v Zdru-fcnr države. On meni, da bodo tovernarji ^aj dobivali delavce is Kanade in Mrhike, ki delajo po ceni, ker »e morejo dobiti več delaveev iz Kvrop«. Kongree bo moral sekaj •»»riti, da bodo naeeljeniške obla-sti kos situaciji. brutal1h ur KAVnUV MO-mumo obsojen ha vbftala. Valparaito, Ind. — Htrry DU- mond je bil spoznan krivim umora in je bil obsojen na smrt. Obtožnica mu je očitala, da je na odprti eesti in v avtomobilu ustrelil svojo ženo in svojega žoferja. Harry, star 24 let, in njegova žena, otara 42 let, sta bila na potu na banko v Baat Chleago. Avtomobil je vozil zamorski šofer William Armstrong. Naenkrat je Harrjr ukazal šoferju, da naj u-stavi avtomobil, ker je treba popraviti zadnji kolesi. Šofer je u-bogal. Komaj je Šofer izstopil, jc Harry oddal na svojo šeno tr strele in. na to jo je tolkel s samokresom po glavi. Šofer je pritekel ženi na pomoč, toda Harry je tudi na njega oddal strti. Prihiteli ao ljudje in Htrry je itpo-vtdal, da je Šofer ustrelil njegovo ženo, na kar je on počil šoferja Njegova žena pa še ni bila mrtva fa izpovedala je pred pričami, da je on straljal in ne šofer. Izvt-deV> ze jo. tudi, da je pregovori ženo, da mn Je zapisala petdeset tisoč dolatjev dedščine. Njegove Žena je umrlalele dan kasneje ia napravila je tudi novo poroko, v kateri je sapnstila vse svoje premoŽenje svojim šeet, otrokom. •TAVBKI PODJBTNIKI Kim POMAK/KAJTJU D«. LAV01V. Kevr Tork, K. T. — Sttvbnl podjetniki so ttratli in tarnfU pa javkali in javkali rsdi^po-manjkanja delavskih moči v različnih strokah svoje industrije. Ali kakor je ugotovila tajnica vajenske komleije nt newyor-škem kongresu, eo tegt pomtnj lctnjt krivi ttmi. Tt Ujniea Je rekla namreč, da eo ttmo zidsr-ski mojstri sprejeli nt delo eko-.ro toliko vtjeneev, kolikor jih jim dovoljujejo prtvilt rtznih linij. klopotača V VODOVODU. PorUnOU, Oal — V vodovodi dr. D. A. Bettiejevega orenžnega neeeda se Je pokasslo, da morsjo biti v eeveh zepreke, ker voda n\ tekla, akortvno eo deltle testlke. Odločili so da preiščejo vodovod, da najdejo vsrok, ki preprečuje pretakanje vode po eeveh Bettiejev sin je posegel v cev in jA stroko zzdel ob mrzlo kešino telo. Hitro Je nmaknii roko. Todt kača se ni gsnilt, bilt je že mrtve. Potegel je draglš v cev ia Jc iz nje privlekel eedem čevljev dol-go mrtvo klopotača. jate bxux hstuuvv so K POJAVU V FLORIDL Palm Baaah, Fta. — Na ^tjona belih metuljev leti skozi to [ krajino proti jugn. Prebival-h, ^ude in vprašujejo, ad kje fr<><«jaj» teko veliko Jato meta-Naravoelovei ae morejo po-dlt' PojMaila. Metuljčke Jato •» r-tri.kaja It skoai tri dni proti Jago. I M t oosmoi 00 ustavili • VLAK. | Ktw Tork, H. T. — Protifaši-stovsks alijanca Severne Amerike je podala isjavo, v kateri po-vdarja, de tvori fašiaem medna rodno nevamoet. Oklic aa delavstvo pravi: # Fašistične kuge ne sadrše narodne meje. Ona se širi od dežele do dežele, sejoča zločine, 00 vrt-štvo in podivjanoet. Povtod Jt navdušeno sprejemajo zajeda vel, izkoriščevalci in podporniki kapi taliatičnege sistema, ki vidijo > nji podpornico apecijelnih privilegijev in zaveanieo v vojni proti neralšajoči delavski moči. Fašizem ee zvija v eni deželi kot črv, a že skuša stopiti dru gim deželam ne tilnik. On ekoša napraviti mednarodno eeearetvo in podvojiti v drugih deželth zla dejanja, umore in rope kot v o ttlabljeni Italiji. Pod črno zazta vo fašizma ee zbirajo brezeramai najemniki mednarodnega kapitala, airovine brat principov in kr-vižejni in zabiti ljndje, katerim je ekupno le eovrtžtvo do organi* ziranega delavatva. V Nemčiji, Franciji in Ameriki ee troši denar italijanske vlade in lokalaih kapitalistov, da ae uttanovl to kr-vtvo gibanje. Italija je le glavni stan fašizma. V nji att revščine in kriviet, za to te hoče fašizem zgraditi kot Jez proti napredku. Fašizem stremi po mednarodni moči. Za to te je treba proti njemu bojevati mednarodno. Tuka; so še znamenje, da se ftali italijansko ljudstvo osvoboditi strašnega jarma. Ali italijansko ljudstvo je preveč oslabljeno urad fašističnega puščtnja krvi in ktr se nthaja v pesteh črne zveri, da bi se bojevalo s uspehom. Zaradi Uga je potreba, da delavstvo v drugih deželah preide v ofenzivo proti ftžitmu, da rtši svoje brttt v Italiji in obvarujt svoje ltstne interese. * Protifešietovska alijanca verne Amerike poživlja vet delajr oe, da iatrebijo fašizem t korenino vred v tvojih deželah in ga razgaljo v drugih deželah. Govoreči v imenu na etotieoče organ ziranih delaveev v Ameriki, pravimo os^lemu tvetu: "Dovoliti ne smemo,' da ie fašizem neguje na tem kontinentu. Pomtgtti moramo močem, ki so v opoziciji proti ftšizmu nt drugih kontinentih. Brttjt in sestre v delavskih vr stah kjerkoli tte, mi tmo z vami pri vašem priztdevtnju, da odpravite kugo." Svetovno čaeoplsje namenoma ločuje fsšiate kot pttrijotične judi. Prtva zarota molka postoji glede tieočkratnih umorov, izvršenih po itslijanskih fašistih, o odločnem uničevanju delavskih strokovnih orgtnizacij, delavskih listov, o strmoglevljenju ljudske vlade po ftšletovekem bodtlu, o aamokreau in požigih in a novo dovoljenih privilegijih, itkoriščo-vtlcem deitvskegt razreda. O tem je prišlo prav malo bceed v kapl-teliatično časopitjt. Kaj naj storimo v takih razmerah f Kako naj poderemo ta zi4 laži, ki zabranjuje svetu, da ne vidi reeniec, in daje ftšiztom pri liko, dt ntstopsjo v rtznih deželth pod rtzniml krinkami! , To delo lahko etori mednarodno dela veko čtso pis jer Dolžnost delavskega časopisja Je, da prinaša retnieo o ftšittlh. Protifaii stovaka alijanca Severne Amari ke je izdelala načrt ta kampanjo, da bo delavsko časopisje v Severni Ameriki podučeno o kriminalnih činih faHetov it preteklost, in eedanjoeti. Mi apeliraaM na de Uvatvo v drugih deželah, da na stopi ravno Uko proti fašizmu KaAisti so podobni strupeni sele gi, ne prtneee eviUobe. Fašlsse st vodi v ttmi, njegov aimbol Je šrnt zeatave. w Fašizem ee širi sMdaarodno (Jibtnjt proti ftšizmu mata biti todi mednerodno, da bo Jm< l epek. OrganitirajU protifašistov uko gibanj« v vtaki deiell in ko-muniklrajte t organizacijami, ki že potit jt. Oklic končuje z beeedamlt Za solidarnost delavatva! Sa uniJe a je fašizma 1 OaL — Porotni-ki eo oproetlli štiri in dvajeet tr gavecv, ki tržijo e etavbinekim materijalom, in dfmt korporaeij. ki ao bile obtošene, da eo prelomile Oatrightov protitrustovaki Ti bianittuni ao st sdru-ili in niso hoteli nobtatmu stav-binskemu podjetniku prodati atavbinskega matefijala, ki je dal < clo organiziranim delavoem. Državni pravdaik izjavlja, dt tt uvede civilno poetopanje proti deltvekim nasprotnikom. Pravdaik Združenih držav pa itjavljt, dt oproščen je pred držtvnim ao-d0čem ne bo vplivtlo aa zvezne oblasti, ktr dolajo neodvieno in •S ne dtjo voditi od porotniškega pftvoreka. vasprotviki d8lavstva OPROSOSKI Skfenb Narodu t. tpdU Pojparia Jiiasta hhS iT. J..1J. I*M pobožna podjimuka £l U1 New Tork, N. T. - Predaed nik Bethlehem 8teel korportelje je rešil ntteljeniško vprašanje na svoj način. On pripocočt, da a-meriški konzuli Izbirajo izzeljoal-kc, ki namertvajo oditi v Ameriko. Kadar primanjkujejo delavoi, bi ee podjetniki obrnili na konzule, da jim pošljejo potrebno število delaveev. Kejne, to je pa ree fina ariael t Ako bi ftclettrety ia jekltrtki de lavei zastavkali, tedaj bi jeklar zki magnet je pri kontulih naroči 11 eto tisoč ali pa še reč delaveev, da zavzamejo mests stavka r M- PODJETNIKI MALO MISLIJO New Vork, M. V. - John E Kdgarton, predsednik Narodnega društva tovarnarjev je nemilo dirnil v obraz zvoje tovariše, ko ie v svojem letnem poročilu rekel, da so največje ooklje v ameriški iadastriji podjetniki, ki najamejo dobrega advokata, da mi-ali sanje. To ss sdaj vidi v premogovni ški industriji, ko advokatje govore v imenu premogovniških be ronov pred premogovniško komi« eijo, ker najbrš premogovniški baroni ne znajo aUalitl Edgertonova obdolžitev Je lo težka. {Ujti delavci prfvjjo da Je najhujša kritika za veako osebo, sko ae j1 očita, ds ne mi UtL<, ■ Ore. —• Ooeeaiae uničujejo gorske pokrajino med Kd-(|yvillom in Bladgetom. Bliso *d-dvvilla Je moral neki fermer sa pustiti avej dom. doM-nice nničn-jejo sadno drevja na svojem po- Hl Požirsjo tadi igle na b r - ' ' b fro lubje aa mladih drevesih. Oostnies so polegle palec aa debelo na železniške tračaiee VU-ki eo se ustevijali na pota v kis-•ee ko so strojevodje porebtli p^K Geeeniee m gibajo proti ZRA&VA LADJA S001SLA. O. — Armedna sra/ns ladja MTC V* Je tgorala aa Wil kar Wrightov«m UtaUkam polju. Nesreče ee Je dogodila kamia ae io, ko tt Jt ladija privettlt pa paleta s Scottavega letaiekege po Ua t IllinoUu. Uasanao. « Jan. — Mirovne pogajanja eo aopot ne mrtvi točki. Turki ia ttvezaiki te ae morejo I glede vprašanje prtdvoj- Uik GLAVNI STAN 1 ttST-St »O. LAWNDALE A VE., CHICAGO, ILLINOIS. Ufišavalni odbori UPtltAVNI ODSKKi FrUmimlk VIm«I C*4»W. pm4^Mmik A»4r*« VUHA. L m ■»nvitilj gUsiU Plflo (Mlat. Ari • fflHBTNI ODSEKi Jok« 407 W. Hmt U* S»«l»aW.IS, ML* ladmr, S«. ZTa, n*rk*rtM« OMo, FrW A. Vl^, ^ a?S, S^MUjM Tavčelj. In tt, Ps.. Ukm Oerleh, 414 W. H«r »t« iHHBhiHilMU^M BOLNIŠKI OOIEEi tttT-ta So. Lawe4ale Av^ OSREDNJE OEHOEJEi BU« N*vsk. mnMmtk, Ml ■ runii. 1» VZHODNO OKROEJSi i—k A»MM, 1« taa, Um—, Bo», Pt. Jmkm Cr«AelL t4Ml Pwr Av^ Ct^olaod. a ZAPADNO OKROZJFi Ant.m I.Ur, n.« 104. Cr^.t IU«.. » MUm Zufl. S4SS S. W>..k,.i.r t«., Mmrff* Uuk, v Nadzorni odbori • Pnak Zalu, »^.»dalk, tatt W. Stik S».. ChteaM, IU. Fra«k Spr.h.NNPrHH.A«..,Clml^, Oh wiuu- SiU.r, 4404 tt. čuir U, '• Združitveni odbor: Praak AUI, S1S4 t«. Cr«wf*r4 Ckt?M*. 1,1 MSt w. aaik MUanl. ■I Jo*. 3k»k, 4404 OrU. Cl , CU»«U.4. Okl.. VRHOVNI ZDRAVNIKI De. P. I. Kavo, SSSS St. CUk Clrmlaoi, O. t gL »dkavIM, M 4«U> v «Utmw arads. vse eadeve bolniške podpore »s naslove. SalaUh. Ia). .uit. g. n. p. j., st87.ee i.. a««., cm-,., m. DENARNE POllUATVE tN STVARI, M sa rtčaJojrf. •Am Ia HmO aa aesfc*«i T.j«Ui». t. N. P. J., N»T4» So. Umo. 4«U fliiBags^ lil. . Va. sHliits tU4« v «L ImlmlMa eiUni^ «aJ Fra.k Zalta«. predseAilha aadaaro^a a*wa, «|.r aaalav h Vsi patalvl aa gl. »arami adssk sa naj p^lljaj« mm aaakvi wmm4, 4tt W. Hmf StH tpelagllaM, Ul. Vsi daaUI lo Aragl s»UL aaaoaaMs^e#taL Mr^alaala vsa Ue ie v av««l a cImUmi JmUmIs. aaj s« pmMl* mm aaalovi MPrasvata", *»T4I Ia. Lavodala A*«., CkUmgm, IU. Kdo obiskuje tdravilišča v bo-vi Buljit — Veeruskl obrtni evet je ckleali s ljudskim komlstrija-tom pogodbo, po ktterKbo 70 krajev drže ve spremenjenih v jtvns zdravilišča sa dela vat vo. Nova tdrtvillščt, ki bodo opremljene z vao moderno opremo, bodo slušila onemoglim delavcem in njih družinam. v prvi vrsti pa delavcem in OftluŽb*ncem pri državnem dolu. "Prosvsta" prinaša sanimivs tisti vsak aa dntvnik '1 Apologetika. Cvetke g vrta "flaškajnarske' I Nasprotniki "flečkejnsrstvt" trdijo, da "flačkajaarji" nočejo pisati rssniee o svojem udobnem življenju in fsrbanju ljudi Neke-teli gredo v »ovrsštvu do "HtŠ-kajnarjtv" ttko dtltč, da pravi-jo, da "fltČkajnarjlM nočejo niti tega pritntti, ktr drugI trdijo, dt so doživeli pri "flečksjnsr jih." Na taks trditve odgovsrjsmo "flečktjntrji" prtv krttkti Ali mislite, da eo "flečkajaarji" re« Uko neumni, da bodo povedali, pri kakšaih pojedinah oostdtjo v svojih palačah, ki jim prtvljo kloštrff Ali mltlitt, da bodo rekli, da je ložjt mrtvtmu "fleš-ksjuarju" dati "tegu" pod glavo kot pa šivomu, ket mrilš ne čuti, živ človek pa ni Uko neu men, da be Imel "eegu" pod gla vo, ako lahko dene pod njo meh ko blazino f Ali miHito, da so "flaškalBarjt" ree tako zabiti, da bodo reldi, da niš ae vejo !a zna-jot Ako bi bUl ree toke ubiti, kdo bi Jim še po tom verjel, ds se najbolj štadireni ljudje *a svt-tal AU naj "fločkajnarji" prizna-je, da imaja ztrtdi tegt udobao ii vi jen je, ktr jokajo io pripore-d nje Jo, kako Je Kriet trpel aa križat No, takik reči ae bodo pripo redovaM "fleŠkejnerji". Ako bodo nasprotniki t "fleš-kajaaretva" le nadalje pit resaiee, borna še toliko glaeneje kričali, da Je vee skupaj debele Ul Ako eami ae bomo mogli sa geti, bomo pa najeli ie doeotkrat bolj f ali ranega študenta, kot sbm mi, da nam pomaga Ia sadrege Teko Je bilo doadaj ia taka bo tudi v bodo/«. Amen — "PUškej- Zaoral Jt. Salomon je elišal, da je njegov prijatelj Issk snorel. Takoj odbiti k njemu na dom, da ee prepri-Ss, če jo veet rtsnlČns. Potrka, vrsta mu odprs Isakovs strežnica ia tedaj ee vname med njima sle deČ pogovori "Kje je Isakf" — V kopeli. "Torej je v resnici znorel." Služkinje ntjde v postelji go-spods etenico ia jo pokaže goepo-du. Ta jI reče natoi "Moja žena Uko selo ljubi živali, dsjte jo v njeno poeteljo." NA FBOPAJ SO Is opeke sesidsas, petsebne, t poditrsšjtm narejene hiše. Ptči— furntot In gorka voda gorkoU. Ctna $4400 do $6500. Ttktj tt pltčt po IIAOO, ostala na obroks. ODPBTO OB VBČBBIH. ^ "li' " ^ ' ' Henry Sakritk * Oompany, a'75'2 W. Chleago Av. .Ohieago, Ul. ime asi, ki sna m Oglasila te Co*p No Aas'a lAdr,) ZA KUHANJE PIVA DOMA Imeme v eelogi slad. krnel), eladkee in vse ka hiša. Zate ae odlešajte temveč naročite knjigo takoj. Staae aasao $1.50, e vrsdnale v resnici velike ve«. DeM ss pri brsta piaateljs as naslona i * K.T/ nAHK MATlClCf Cbicago, III VARČUIVI NAROD VLAGA MDOVITO INVESTIRA RAZUMNO V KASPAR STATE BANK NAJVEČJI JUGOSLOVENSKI BANKI V ZJEOINJENIH DRIAVAH. ISOO Bluo leland Avo., vogal It. CHICAGO ' ILLINOIS ICAFITAL IN PREOSTANEK $1,250,000.00 v Jngoslavija In (affidavke) i In naJMtiajB, . um . ■ .i. iLjrMJta'' VETA Njeno življenje J. Kosak Rdeče lise. a ___ (Dalje.) A Kad vujo je bi lkami dim eved-fai modriuo. »redi te prostrane semlje je drgetalo mlado telo in ne očitajo* t .t, ampak proseče j« plula beseda ©če, oče! kot zbegana tke nad Hjo. In uašlf je svoje gnezdo. Oori r svetlem bukovja ob sevejočem štoru, iz katerega jc dihale opojna vlaga, se je naslonil Andrej na aekiro. Preštet je krog aebe, kar je polotil in kar ie stoji, a roka ni hotela več zamahniti Kakor br prišel nekdo v vas in bi ae mu ovil krog vratu; saj se ni mogel motiti. Nekdo kliče na pomoč njega, je vse svoje življenje pomagal, kjer je mogel, ki je počaai za kruhek prodajal poslednjo kapljo krvi in je samo še čakal, da pride ura, ko ai iztrže srce in ga neee naprodaj za Lukca. Ime j« rodilo misel in atruna se je odjeknila ftruni. Topot ga proai njegov mali a Andrej je čutil tako aUboat, da je vsdihnil, zasenčil z dlanjo oči in ga iakal doli v dolini, ker bog ve kje in kako aam sebi pri puftčen tava okoli brez pogleda, Klnega ljubezni ln bele beeede. i ga potolaii za tisto neznano gorjš, ki f a bo noail za vae žive dni, rojen iz pasje bajte, je pre-Itel, kolikokrat bo vozil, a zaaluii in shrani za konja, ličnega leae-nega konja, o katerem ae je eelo v aanjah pogovarjal. Bkoro meaee dni bodo naneale vožnje, a konji-črk bo Lukčev. Zopet ae je vsdig-bila roka, zapela je sekira, a misel ja morala nazaj v dolino ter se vazodela trpeči duiiei. Posušila je •olze, a kopreno pozabljanja kastrla boleat. . Koae pod topoli so pokosile gvetlobo,'krvavo solnee je viselo nad dobrsvami In vrane ao prho-tale v svoje domeve. Lukee se je splazil domov, kjer 'ata stala na dvorišču oče in gospod soeed. ' "Tako ti povem Andrej, še enkrat naj mi pride tvoj prokleti eapin pred oči, ga pobijem kot steklega psa. Nikjer drugje ni moj nalesel kot tu pri tebi v tej svinjariji. 6e jutri zahtevam, da občina zapre to gnojnico, kjer hI še svinje poerk^e. Ia vsako uro tam krog hiše, Ivišga, Ivll|a . Jas ga že prežvižgam če ga dobim. Ulej, da mu poveš. Bi slišali" — "Še besede ne da. Taka bre* vestnost v teh šaath, živi gnije jo, pa ae ne zmeni in ne vzame žen ake, da bi mu oMik." Kr boriti koraki ao se zgubili za vogalom. Natp je pokukal boječe Lukee is drvarnice, oči pa so se same «1 aebe skrile, tako žalosten pogled ga je srečal. "Očka, kaj je Mirkcut" "Zbolel je!"1 "Sosedova mu je včeraj dala jabolko." "Taio, aoeedova praviš!" "Kaj bo umrl kakor Jakecf" "Ne bo. Je šel po rdraiila v meeto!" h; "Kakšna!" "Tak atrup!" i "KačjiT" "Ne. Zdravila so!" "4 Zakaj jih pa sosedovi niso ku-pUJT" "Ne dobi jih vaak, pravijo, in draga ao." "Pa če je kdo bolan!" Oče je akimal z glavo ln sedla ata na prag, oba zamišljena in kakor zjptraj ju je prepletfa mi-ael, d# ata izobčena. Oba ata ali šala, da jima lahko jutri sapto bajto in bosta spala v drvarnici, monKr na eeati. Tam pa se ne roda vesele^ misli, objestne do dobrega kosil# in tople peči, tam poveča tudi pea glavo. Lukee se je stisnil k očetu in molčal, kar očetove miali so tl{le kakor lerjaviea, ki jo hladen veter rsspihsvs in zanaša drugam. "Ubil ga bom, pravi," je pomi-slil, "srboritei, same besede so gs. Ns vem, nad kom bi se znesel. Bad ima otroka, pa je navajen, da bije po drugih, kadar ga : kaj ugrizne. Seveda, človek, ki je i* vojen za goapodarja. A alab gospodar, ki eaba z okovanimi Škor-nji. Če ga udari eden izmed naa, bo lajal kot atekel in ne bo več gospodar, ampak privezana palea, ki se boji za avojo kost. Pa kaj bi ga bil... Koš ai, koš poln plev, ki te noaim na svoji grbi. In tvoji Otroci bodo pleve, za katere ni božje bceede ... Kakor hitro jc Andrej pomislil na boga, se je "nekaj odprlo pred njim. Bog zn«, ali ni celo kriisnega tieto uro, v kateri je prosil svojega očeta, naj jim odpuatl, ker ne vedo kaj delajo, pičila strupene kača t.— Nemara je I jo tistih besed umrl, drugače bi mu gotovo on pomagal a krila Morda bi tudi mi več ne trpeli!" "Oče, hudo asi je bi žalosten sem. Če bi mogel k Mirkeu in ga proail, naj odppeti tiato klofuto. Veete, za prazen nič sem ge, prav nalašč ia take solze ao mu takle. " "In da poveča gorje," je mol čal in govoril sam zaae Andrej, "jc vcepil te misli tudi temu kratkoarajčniku. Žaluj mu ni dal železne pesti in železnega srca. In še to bi ae atopilo enemu naših. V paaji uti je rojen, pa noai v svoji duši bo|je beeede, križali ga bodo, ker ac jiji boje. —* Strašna pravica! — Pojdiva spat," je vzdihu i in molče povečerjala ovsenjak in mleko., To noč Andrej ni zatianil očesa in vaak utrip pe slišal spodaj pod aeboj sredi cunj med vlal nimi, zatohlimi stenami Skozi špranje ps je šepetal hladni jeeen aki veter. Otresli ao jabolka. Najlepša je shranil Lukee. V teh hlapih dneh, ko ae Je prvič spri jel z živ ljenjem in sredi srebrne mladosti ssječsl pod kopiti strašne usode, je tolikokrat v duhu ponavljal tiato pravljico o gospodu s čudodelno pipo, da je oko uhajalo neprestano tja gori Toda vaelejje vstajala pred njim podoba blede ga in bolnega Mirkca, ki gotovo čaka nanj, čeprav ga je razlalil. Vse mu je najbrže odpustil in zato mu prineae nit j lepša jabolka. Kako bi drugače našel milost pred goepodom na zlatem prestolu. Z razumnimi črnimi očmi je motril Piči avojega goapodarja, kje je oatala njegova biaerna radost prejšnjih dni in čutil, da ee tudi njega loteva tiata otožnoat, s katero postaja Lukee tako rad na večer pod velikimi solnčnimi rožami za ograjo, viaečimi nad zemljo v mraku, kakor večerna apln-ca, ki nikajo temno larko .nad njivami. Fiči je postsjal nemiren, ksjti čudne stvsri je gledal po noči in zjutraj je mlaakal s jezikom, kskor bi hotel nekaj rssodc-ti. Pred jamskim dežjem je trepetalo nebo in solnee ae Je skrilo. Andrej je ravnal aa drugo jutro, ko je priatopil soeed. "Slišiš, kje je pa tvoja hara-Mest" Andrej se je ozrl ter pokazal a prstom v drvarnico. u Povest — Spisala Zofka Kvedsr Demetrovič, Kaszcva kajlšsiss, Isials "Matlea slovenska". (Dalje.) Nikoli ae ni pritoževala. Nikoli ae ni spomnila, ds jo bila tudi njena mladost bleščeče, drugačna, širša nego malo življenje okeog nje. Bila je avojemu možu dobra žena in akrbna go-apodinja. Privadila ae je malenkostnega domačega dele« akromnoati in marljivosti, ki trsbs, da diči soprogo malega uradnika. To je smatral* *• tvojo dolžnost. Porodila je svojemu možu troje strok in tudi v tem, kako jih je skrbno vzgajala to učila, d« spoštujejo v očetu vzor plemenitega In značajnega človeka, je videla ono dolžnost, polnjeno ia čuvetva velike nehotč storjene krivlee. Družinsko žtvljsnje Ribičevih je bilo vzorno. Bdino, cesar je morda primanjkovalo^-v hiši, je bilo veselje; tiato blagodejno veeelje, ki brtz taroka kipi is arečnih lahkih are. Krasen #ir je Ml v hiši, bresprimerna harmonija in vendaf preveč reanobc. O, člet, adrav srak je bil v hiš* Ia stekla bi bila lahkolitša, prozorna sa vse ljudi, jnj lihče ne bi bil nsšel nikjer msdeža, v nobenem kotu skritih smeti. Ali otroci se niso znali Igrati, uiao ae znali amejati. Starejša dva dečka sts razumno in spodobno skakala In letala, dokler ae jo to podajalo njunim letom. Ali niti taga ni bilo »reveč, niti to nI bilo nikdar tako, da bi bil oee zaklical skozi okno t "Mirujta, motita me!" Nikdar tako, .la bi mati avarila: "Nikar, pregreta as bosta ln pnhladilar Ko »ta začela hoditi v šolo, je bilo, kakor da sta bila pet let stsrejšs, nego jima je bilo sspisano v krstni knjigi. In tako je tudi ostalo. Vsem ata bila v zadovoljstvo, vae ju je hvalilo, nihče ae ui pritoževal nad njima. Vai »o vedeli: ta dva pojdeta sigurno svojo pot, «losegla bosta, kar ae hosla namenila, na kotlet bosta ar bi ia drugim. Ali smejati ae nlata snela, samo naamlhala ata se. In tudi Tilda je bila taka. Preprosta js bils te skromna, nikoli ae ni vsiljevala v oapredje med *ojimi tovarišieaml. In vendgr je atala vedno daleč pred njimi. Imela je take oči, da je bilo drugih sram, če ao imele lahkomiselne, prešerne miali. Ae ho je bila majhna, je bil njen smeh. Mneh pametne, modre šene, ki ae smeje bolj zaradi drugih kakor zaradi aame aebe, aato, da bo drugim prijetno, in ne ia potrebe lastnega raakošaega aree Imela je zlato dušo, ne lahke, kakor ao včaaih dekliške duše, kakor aolnčni žarek: ne, Uj*na je bila dragocena, vredna kakor alato ln težka kak*r alato Tiho je šla ona leta, ki drle od otroka v dekliški čas. Hkoro neslišen je bil nien korak, ali ne pleftoč; rvšpi je bil, zamišljen. Ni ae svačer lovila a deklicami, drulleaml po vr-lik. ni se hihitala brei vi rok a v onem aladkem, tosaakrl.iiem .mehu prvih dekliških let; nobenih eferiv»nja ponj ta ga odnese ven ia atdlia v široki, avobodnl tok aveta. Ah marsikateri V šaman čakal; obaedel je tu aa od leglem produ, navadil as je, oatal in pokopali so ga na trškem pokopališča, kjer nikoli ni mialil v mladih letih da bo počival. Kakoe ptiči ia gnes da. ja aiUl molki rod od tod in le lenake ao eetaj* le dom*. Dekleta ao evetela, zorele in čez par let ao ae umiala pobi rdela ln povenela v akrite kote dt.iaalefs livtjenja. Malokdaj je prišel kdo. la-bral med njimi rolo ia jo preaadil na svoj vrt; malokatera je nella arečo v zakonu. (Dalje prihodnjič.) "TiH fant!" '4 ■>. "SUM fant, naa Mirko te Uo le videti Je že ozdravel in zdravnik pravi, da bi malo veeclja dobro delo. Samo tebe hočč. Stopi no malo . . Naj gre," ae je obrnil k očetu, "kaj bi. zadnjič aem bil v resnici jezen. Pa rea, le bi tiatega vsaga ne dobil v mestu, bi bilo najbrže po njem. Saj pravim, vedno dobro, če ima človek prijatelje. Zda/ ga pošljem v šolo. Nerad se ločim kajpa, pa mora biti. Čez dober teden boš peljal, f!" "Seveda!" Tam v sobi je ležal Mirko, vea Med in upadel. Lepa, rumena jabolka ao zadišala, ko je vetopil Lukee in jih razložil na mizo. (Dalje prihodnjič.) |Na južnem koncu vclepoeestvs Sangree de Christo nedsleč od Tsosa, N. M., ae nahaja Čuden vrh, po kAerega slemenu ao našli čudne kamene, ki noaijo znamenje križa. Nekateri so dovršeno oblikovani, drugi bolj grobi, a vidi ae, kot bi jih oblikovali prsti kiparja. Pa še bolj čudno kot to je dejetvo, da se to kauanje ne da prelomiti drugače kot potez in še večkrat, če ga človek precepi, vedno bo vaak kamen zaae ostsl v obliki križa . O teh kamnih je med Indijanci nekega rodu razširjena legenda, catero so nsjbrž zspočeli prvi crščanaki Indijanci ali pa tudi ;lpaaei, ko ao se prvič nsselili v ono pokrajino. Naj bo kakorkoli, to je mična pripovedka in tako Urakteriatična, da ae jo spleč* opisati. Legenda je dobro poznana med Indijanci in Mchičani on-dotnih krajev, ki so ai pri vaaki družini vzeli z onega hriba po en kamnit križ in ga nesli domov. I^Pred mnogimi leti, ko je bila a dežela še nova in nepoznana belemu človeku, ao Indijanci ta našli zelo rodovitno zemljo, kjer ;ie bilo dovolj vode. Nastanili so ss tam in živeli brez velikega truda in skrbi. Tsko je pgbrsji-na postsla obljudena in vaak rod jc imel svojo vero, vsak svoje bo- Indijanske legende ia pravljice. L r Kristusove solzs. gove to vsak je po svoje svesto molil. Ali ko ao prišli v Mehiko špan-aki neseljenei v malih oddelkih, ao napravljali pohode proti ae vero, kjer so se nadejali najti zlata in srebra. Med njimi je bilo mnogo duhovnov, silnih v njihovi veri, ki so al prizsdevali, da bi apre-obrnili indijanske rodove k svoji veri. Tako se je pripetilo, ds sta dva duhovna prišla v gorato pokrajino, kjer ao se naselili številni indijaneki rodovi. ''"Oba duhovna ao poglavarji ro-(lu sprejeli s počaščenjem in onadva sta med dolgim čaaom, ke ata živela med njimi na vae načine poizkušala, kako bi jih pridobila za katoliško vero. Poglavarji rodov se ps niso dali tsko kmalu pregovoriti in zahtevali zo, naj jima moža na kak način po-kažeta moč svojega boga. Sele tedaj, ao rekli, da bodo prenehali častiti kamnite podobe starih bogov. Duhovna sta bila radi te izjave poglavarjev zelo žalostns in šla sta na goro, kjer sta molila tri dni in tri noči, da4>i prišlo kako znamenje iz nebee, da je njun bog pravi, da bi bili tako prepričani poglavarji rodov., Končno ae je na njuno molitev podal Kriatua iz nebes in stopil na vrh gors. Tja ao prišli tudi Indijaaci in Kristus jim je govoril, naj verjamejo v boga belokožnih duhovnov. \ poglavarji in vsi možje rodov so o-stali zakrknjeni, ti)di Kriatuaa niso hoteli poslušati. Tako je sam Kristus pokleknil na vrh griča in molil za apreobrnjenje Indijancev. In ko je Kristua molil, je jokal, da so solze polzele po njegovih licih in padale na tla. Čudovite ao^ bile te sol^e, ki, so so spremenile v kamenje, kakorhitro so padle na zemljo. Tn vsak kamen ae je oblikoval v križ, tako, da je danes na tiaoče takih križev po alemenu gore. Ko so poglavarji in drugi Indijanoi to videli, so prijeli kamnite križo v roke in se Čudili. DTekaj je bilo takih, če ao jih zlomili, da so ostali še dalje križi, kskor je še dsnda-iytz. ?\sak najmanjši drobeo jc o-atal še dalje križ. Duhovni so po-vedsli, da je to znamenje if nebes in ko so poglavarji in drugi možje to slišali, so bHi prepričani, da je bog belih mož njih pravi bog. 9. JUNIJA, I** Mm mmlft pravilno m ttCMmt Haroči 7 meh* engtašha alovnieo", i je iadala ki tea na prodaj ~ matica g. M. fJi KNJIGE' kmjltkvk* MATICE S. V. P. J. Književna matiea Sloven ake narodne podporne jed-note je izdala in ima v za-| logi aledeče knjige: Slovensko-aagleška slov. niča. Dodatek raznih koristnih informacij- Fina trdi vezba .Cena $2.00 z poštnin« vred. Jimmie Higgina. Spisali Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletari-jata sa čaaa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.10 s poštnino vred. Zajodalei. Spisal Ivan Molele. Poveat iz doslej skritega kosa življenja elovenskih delatcev v Ameriki. Trdi vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon biogonesije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge natur-ne zakone in pokazuje, kake ee zplošni razvoj ponavlja pri poaamezniku fizično in duševno. S alikami. Trdi vezba.. Cena $1.50 a poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Va« Štiri knige za Sest dolarjev. Vredne so! Naročbe, a katerimi je poslati denar, eprejema KKJIŽKVVA KATICA, 2607-50 So. Lawndale Ave., >,111. ŠESTMESEČNA TEKMA PRI NABIRANJU NOVIH NAROČNIKOV ZA PROSVETO I POZOR!! CITAJTEI! PRIDRUŽITE SE TEKMI! - v -ftr? ' . 1 . • Glavni upravni odbor S. N. P. J. je sklenil, da se priredi iestmesecna tekma za pridobivanje naročnikov na Prosvtto. Tekma traja iest mesecev. Prične dne 1. junija in konča dne 30. novembra t L Vaak Slan ali članica S. N. P. J. in drultva v celoti aa lahko pridružijo ti takmi. Dolečenc to naslednje nagrada, katar« aa točno izplačajo vsem tekmovalcem, k! so do njih upravičeni t Za S nova celoletna ali sa 4 polletne naročni- -3 knjige Književna Matice. Za S nova celoletne ali sa 6 polletnih naročnin—4 knjige Knjiž. Matice in polletna naročnina aa Proeveto. Za S novih celoletnih ali sa 10 polletnih naročnin—5 knjig Kajiž. Matice in celoletna naročnina aa Proaveto. Za 10 novih celoletnih ali sa 20 polletnih naročnin—5 knjig Knjii. Matice in lepa krasna pozlačena ura. Za IS novih celoletnih ali sa 30 polletnih naročnin—S knjig Knjii. Matice tn krasna Za 20 novih celoletnih ali ka 40 polletnih xna-ročnin—S knjig Kajiž. Matico ia kraeni "Roger» Silvcr" namizni aeetav ia F< Pen". Za 35 novih celoletnih ali aa 70 polletnih na* ročnin—5 knjig Kajiž. Matice in loraeai fi-' ni gramofon in 12 izbranih aleveaakik ploK. % f ^Za 40 novih celoletnih ali sa SO polletnih na-ročnin—S knjig Knjiž. Matice b velik U» derwood Typewriter, pisalni troj. . ' Za SO novih celoletnih ali sa 100 polletnih naročnin—S knjig Kajiž. Matice ia prava zlata ura in verflBka. Za 75 novih celoletnih ali sa 150 polletnih naročnin S knjig Kajiž. Matice ia krami prstan z diamantom. Za 100 novih celoletnih ali za 200 polletnih narečnim—S knjig Knjiž. Matice ia slata in pratan a diamantom. , Za 150 nofih celoletnih ali za 300 polletnih Za 25 novih celoletnih ali za 50 polletnih na- naročnin—S knjig Kpjift. Matice fas Ford ročnin—5 knjig Knjii. Matice in Carona ' Touring AutomohU, avtomobil Fordovega Typewfiter, pisalni stroj male vrste. sisteassu Za 30 novih celoletnih ali za 60 polletnih na- Za 200 novih celoletnih ali za 400 pelletaik ročnin—5 lenjig Knjiž. Matice bi Reming- . naročnin—S knjig Knjiž. Matice b avte- ton Tjrpewriter, male vrste pisalni stroj. mobil Chevroletovega aielema (i ^^J^V N ■■ •'VrT^ Vaak tekmovalec ima pravico, da lahko apremeni gornje nagrade v sahtevo zs dobitek v gotovem denarjs po dogovoru. Za vaak alučaj enakosti v tekmi se bodo dale enake nagrade dvema ali več tekmovalcem. ZELO VA2NO JE. DA SI ZAPOMNIJO VSI. KI SE BODO PRIJAVILI ZA TEKMO. DA SE PRI TI TEKMI NE PLAČA TEKMOVALCEM PROVIZIJA IN VSAK TEKMOVALEC MORA UPOSLATI CELO 8VOTO UPRAVNIfiTVU. To se je odredilo vsled tega, ker so nsgrsde tako visoke v kolikor jih dovoljuje zskon te svrhe. . > . Členi, članice ali društva, ki ae iele udeležiti te tekme naj takoj pileje po potreba* li*1' ne In knjiiice sa nabiranje novih naročnikov upravi Prosvete ns naalov: rftOSVETA, 2657 8o. Lawndale Ave., Chieago, lil., ensko je nsaloviti vas piama in denarne poHljstve. Prosvets je laatnina Slovenske narodne podporne jednote, ki jo isdaja v izobraževalne namene. Clsni Slovenske narodne podporne jednote eo veliko ftrtvovali sa rssiirjenje ilts-teljakga kroga Proevcte. Večina agitstoričnegs dela je bila doz