4 \ I > - - o> rr^ fs KRANJ - PREŠERNOVO MESTO vabljeni na otvoritev razstave v Mestni hiši v petek 6. februarja 2004 ob 18:00 uri QBD Goret\jska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostniii papii^ev Koroška J.?. 4000 Kranj tel.: 04 / 2H0 10 40, 2fiO 10 17, 2H0 10 M) faks: 04 / 280 10 12 H M M-.f^hd.si, infoOi ^bd.si uinioM J Mrnkiiviiost i ilKiin.uiml VAS SV ETOVALEC ZA BORZO IN VREDNOSTNE PAPIRJE N SVETOVANJE 5Ä Jn'fÄ^«.»' Gorenjska Banka Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 10 - CENA 300 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 6. februarja 2004 V Leku SO odprli nov proizvodni obrat za celično kulturo, prvi te vrste v Srednji in Vzhodni Evropi. r fc •• • v -'I-A'- Foto: Gorazd Kavčič Mengeš - Nov proizvodni obrat za izdelavo biofarmacevt-skih izdelkov, ki so ga včeraj odprli v Leku, pomeni novo prelomnico za to družbo. S tem, je poudaril predsednik uprave Leka Metod Dragonja, vstopajo v novo področje proizvodnje za najzahtevnejši in najbolj razvit segment farmacije. Proizvodni obrat za celično kulturo PORTI je prvi te vrste ne samo pri nas, ampak tudi v Srednji in Vzhodni Evropi. Novi obrat so zgradili v dveh letih, naložba pa je bila vredna 4,4 milijarde tolarjev. Po uspešnem razvoju biofar-macevtskih izdelkov z odprtjem novega proizvodnega obrata širijo dejavnost tudi na tehnologijo rekombinatne celične kulture. To naj bi jim po napovedih vodje področja biofar-macevtike v Sandozu Patricka Vinka omogočilo utrditev vodilnega položaja na hitro rastočem področju biofarmacevtike. Biofarmacevtiki so zdravila, ki so v osnovi človeški proteini -na primer hormoni, insulini ali protitelesa, proizvajajo pa jih s pomočjo rekombinatne DNK tehnologije. "Uvedba biofar-macevtikov v medicino se je izkazala za zelo koristno pri številnih obolelih za do zdaj težko ozdravljivimi boleznimi. Danes to področje predstavlja trg, vreden 30 milijard dolarjev s 15-odstotno letno rastjo," je pojasnil Vink. Lek je z lastnim razvojem na področju genske tehnologije začel v osemdesetih letih. S tem so postavili trdne temelje za proizvodnjo rekombinatnih proteinov oziroma biofarma-cevtikov za humano uporabo. Z odprtjem novega proizvodnega obrata so ustvarili več kot dvajset delovnih mest za strokovnjake s področij mikrobiologije, biologije, biokemije, kemije in farmacije. Mateja Rant Planiška letalnica po predpisih Planica - Minuli torek je nadzornik mednarodne smučarske zveze Franz Fluchslueger obiskal Planico in dokončno potrdil ustrezno pripravljenost naše velikanke za izvedbo bližnjega svetovnega prvenstva. Do tekmovanja, ki bo med 19. in 22. februarjem, imajo organizatorji še nekaj dela z vrhom zaletišča in okolico velikanke, po večini pa so dela v Planici opravljena in skrbi za nemoteno izvedbo ni več. Najboljši letalci sveta se bodo od danes do nedelje merili v Obersdorfu, kjer od naših nastopajo Robert Kranjec, Primož Peterka, Rok Benkovič in Peter Žonta. Vilma Stanovnik Odmiranje čebeljih družin « « v, • T*- v Čebelarji v zadnjem času nemočno opazujejo odmiranje čebeljih družin. Sumijo, da je za to kriva uporaba enega od insekticidov, vendar to še ni uradno potrjeno. Kranj - Veterinarski inšpektorji so minuli teden odvzeli vzorce odmrlih čebel in jih poslali v analizo v pristojni laboratorij v italijansko Bologno, analize pa bodo ovrgle ali potrdile sum, aU je za odmiranje kriva uporaba Htofarmacevtskih sredstev. Kot so ob tem sporočili z ministrstva, je za povečano odmiranje čebel lahko več razlogov, eden od možnih je tudi zastrupitev s fitofarmacevtskimi sredstvi. Da bi ugotovili dejanske vzroke za pospešeno odmiranje čebeljih družin, je republiška fitosanitarna uprava za ponedeljek sklicala sestanek, na katerem bodo sodelovali čebelarski strokovnjaki ter predstavniki pristojnih organov. čebelarske zveze in tujih izdelovalcev fitofarmacevtskih sredstev. Čebelarji so si podatke in mnenja o možnih vzrokih izmenjali že na včerajšnjem sestanku. Na Gorenjskem je že doslej škoda velika, po besedah Zdravka Ribnikarja iz Medobčinske zveze čebelarskih društev Kranj so na regijskem sestanku ocenjevali, da naj bi odmrlo trideset odstotkov Stop za cestninske postaje Skupnost občin zahteva spremembo sistema cestnin. Dokler ne bo enoten, zavračajo nove cestninske postaje. Domžale - Skupnost občin Slovenije, ki ima dvanajst članic, je ustanovila delovno skupino za spremembo sistema cestnin. Udeleženci srečanja v prostorih Občine Domžale, kamor so povabili tudi goste iz drugih občin, so opozorili na neenakopraven položaj njihovih prebivalcev pri plačevanju cestnin. V nekaterih delih Slovenije imajo namreč odprt sistem brez cestninskih postaj, drugod pa je ta sistem polovično zaprl. Ob dogovorih za izgradnjo novih avtocestnih odsekov so občinam obljubljali, da ne bo novih cestninskih postaj, je dejala domžalska županja Cveta Zalokar Oražem. Nacionalni program izgradnje avtocest dane obljube negira, saj do leta 2005 načrtujejo postavitev petih novih cestninskih postaj: Ivanč-na Gorica na Dolenjskem, Vogrsko na Primorskem, Krtina v občini Domžale ter Lukovica in Vodice v istoimenskih občinah. Cestninske postaje ne morejo bili pomožni objekti, kot določa novi zakon o graditvi javnih objektov, so se strinjali v razpravi. Delovna skupina, ki jo vodi župan občine Slovenske Konjice Janez Jazbec, je sklenila, da iz občin ne bo nobesfic^^^lasja za posege v sklopu teh gradenj. Zahtevala je, damavijoo^.-fe^oslopke za izgradnjo novih postaj, dokler ne bo sprejel l^n javno^preä^vljen enotni sistem pobiranja cestnin. Stoj an Saje čebeljih družin, pri posameznih čebelarjih pa naj bi bil delež še večj i. NatančnejŠa ocena bo znana, ko bodo toplejši dnevi in bodo čebele začele izletavati iz panjev. Kot je povedal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske in čebelar, ki je (skupaj z očetom) že utrpel izgubo 150 panjev, se je pospešeno odmiranje čebeljih dru- , žin na njihovem območju začelo septembra in oktobra, natančnejša slika o Škodi pa bo znana v enem mesecu. Insekticid, ki ga kot krivca za odmiranje čebel sumijo čebelarji, se v kmetijstvu, zlasti v pridelavi koruze in krompirja, uporablja za uničevanje talnih škodljivcev, med katere sodijo tudi strune, sovke in koruzni hrošč. Cveto Zaplotnik kulturo drugačni od Evrope f Najbolj kulturni teden v letu, vsaj po številu kulturnih prireditev in dogodkov tudi letos ni bistveno drugačen od preteklih. Bo drugačen drugo leto v Evropi? Krai^ - Kot kaže, kultura ne sodi med področja, ki bi jim država, torej tudi uradna politika, posvečala posebno pozornost. Kako bi si torej razlagali Varnostniki pred stavko Radovyica - 43 zaposlenim v družbi Kanja Protect iz Radovljicc je slednjič dovolj, da jim podjetje izplačuje plače z zakasnitvijo enega meseca, ko pa jim je vodstvo napovedalo še znižanje plač ža desetino, ker se je znašlo v poslovnih težavah, pa so se odločili za stavko. Stavkovni odbor, ki ga vodi Robert Urh, je podjetju naslovil dve stavkovni zahtevi. Prva zadeva izplačilo plač in drugih prejemkov, ki jim jih delodajalec dolguje Še za december, druga pa nadaljnje izplačevanje plač in drugih prejemkov najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, kakor veleva zakon o delovnih razmerjih. Če delavci v ponedeljek, 9. februarja, zahtevanih decembrskih izplačil ne bodo dobili, bodo naslednjega dne začeli stavkati, v nasprotnem primeru pa bodo začetek stavke odložili do 19. februarja, če vodstvo podjetja ne bo ugodilo njihovi drugi zahtevi. Delavci, ki po besedah Roberta Urha zaslužijo okoli 90 tisočakov neto plače, so odločeni vztrajati pri svojem in stavkati do izpolnitve zahtev, seveda pa je vse še odvisno od pogajanj, ki o stavkovnih zahtevah še potekajo z delodajalcem. Danica Zavrl Zlebir dejstvo, da je Nacionalni kulturni program resno obravnavo v zainteresirani javnosti in politiki doživel šele lani, dvanajst let po osamosvojitvi. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, daje že leta 2000 v komaj pol leta trajajoči Bajukovi vladi, osnutek NKP ponudil takratni kulturni minister, pred nedavnim umrli pisatelj in dramatik Rudi Šeligo. Bo v Bruslju drugače? Slovenski ustvarjalci na področju kulture in umetnosti o svoji evropski prihodnosti razmišljajo različno, eni s strahom, drugi z navdušenjem, tretjim je vseeno. Nekaj bo. Predvsem vsi mi, ostali, ki imamo kulturo eni bolj drugi manj radi, pa se moramo zavedati, da bo prav kultura tista, ki nas bo v veliki državi razlikovala od drugih narodov. Bomo preko nje lahko promovirali tudi lastno državo in njene "življenjsko pomembnejše" resorje, ali bomo obče- peli nekje v kotu pod Alpami? Ob spominu na Franceta Prešerna radi govorimo, da je bil naš veliki pesnik že zdavnaj v Evropi. Čas je, da ji ga spet predstavimo. Igor Kavčič RINGARAJA Šuceva 23, Kranj, TC Dolnov ? AKCIJA 0% OD 3. 2.2004 i DO RAZPRODAJE ZALOG m O >o vO >o in ro O o J» (b ® N ^ JV GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjekcS'g-glas.si Petek, 6. februarja 2004 Vladna večina v državnem zboru v ponedeljek ni sprejela novega odloka o razpisu referenduma. Opozicija je napovedala interpelacijo o delu ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinc. Ljubljana - V sredo sta o zapletih pri reševanju problema izbrisanih govorila tudi predsednik Vepublike dr. Janez Drnovšek in predsednik vlade Anton Rop. Predsednik republike je bil kritičen do vladne koalicije, ki v ponedeljek ni sprejela odloka o razpisu referenduma, vse politike pa je pozval k spoštovanju pravnih temeljev države in k takojšnjemu razpisu referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih. Datum referenduma bi moral državni zbor po njegovem mnenju določiti že v ponedeljek. "Predvsem ni sprejemljivo, da sproti spreminjamo pravila igre. Da bi lahko imelo dolgoročno hujše posledice kot morda nepotreben referendum. Vsekakor pa se postavljam v bran predsednika državnega zbora Boruta Pahorja, ki je vztrajal, da mora državni zbor sprejeti odlok o referendumu. Mislim, da je ravnal pravilno," je povedal dr. Janez Drnovšek, ki je vladajoči koaliciji očital, da ni imela načrta za reševanje problema izbrisanih, zato se je položaj vedno bolj zapletal. Opozicija je odgovorila na način, ki gaje imela na voljo, tudi z zahtevo po referendumu, ker vladajoča koalicija takrat ni hotela poslušati pripomb opozicije, kasneje pa je popustila, kar bi sedaj morala storiti tudi opozicija in tako omogočiti dogovor. Predsednik vlade Anton Rop je dejal, da je za čim prejšnji referendum o zakonu o izbrisanih in za upoštevanje odločbe ustavnega sodišča. Ker je minister za notranje zadeve začel izdajati odločbe na osnovi odločitve ustavnega sodišča, je predsednik Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik zahteval sestanek vodstva vladajoče koalicije. Koalicija Slovenija, v kateri sta SDS in Nova Slovenija, pa napoveduje vložitev interpelacije zoper ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca. Taje napovedano interpelacijo komentiral z besedami, da bo verjetno prvi minister v Evropi, zoper katerega bo vložena interpelacija zato, ker je spoštoval odločitev ustavnega sodišča in pravni red države. Poudaril je, da odločba ne daje nobenih pravic do odškodnine. Koalicija Slovenija je tudi umaknila predlog spremembe temeljne ustavne listine, ki je bila sprejeta leta 1991. Po mnenju nekaterih politikov in tudi pravnikov bi bila sprememba ustavne listine o samo- Matica, najstarejša kulturna in znanstvena ustanova stojnosti Slovenije najboljša rešitev problema izbrisanih brez referenduma. Ker smo v volil-nem letu, je za dogovor o spremembi ustavnega zakona malo možnosti. Referendum, eden ali celo dva na isti dan, najverjetneje bo, Čeprav bo njegov izid po mnenju ustavnega sodišča brezpredmeten. Oblast mora že na osnovi same odločbe sodišča brez dodatnega zakona izdati odločbe o ugotovitvi stalnega prebivanja v Sloveniji po 25. februarju leta 1992 do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje. Tudi to odločitev ustavnega sodišča razlagajo politiki in pravniki različno. Jože Košnjek Slovensko matico je pred 140 leti ustanovilo 40 rodoljubov, od duhovnikov in učiteljev do gostilničarjev in majhnih podjetnikov, od katerih je vsak prispeval 50 goldinarjev. Ljublana - Slovenska matica, ustanovljena leta 1864, je tako najstarejša slovenska kulturna in znanstvena ustanova, za Mohorjevo družbo pa najstarejša slovenska založba. Jubilej je proslavila v sredo. Svoj prispevek k ustanovitvi matice, glavni pobudnik je bil Lovro Toman, je s 500 goldinarji dal tudi avstrijski cesar Franc Jožef, ki je podpiral ustanavljanje takšnih združb. Matica, ki so jo ustanovili narodno visoko zavedni Slovenci, je bila vsa leta izjemnega pomena za kulturni razvoj in samozavedanje Slovencev. Sprva je tiskala zahtevnejša dela z najrazličnejših področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja ter ustvaijala izrazoslovje za različne stroke. Zahtevne knjige, ki jih je izdajala, so izhajale v visokih nakladah, ob tem pa je sodelovala z univerzami in akademijami od Londona do Peters-burga. Med prvo in drugo svetovno vojno je pomagala ustanavljati Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU). Po voj- ni ji razmere niso bile naklonjene, saj je bila za takratno oblast preveč nazadnjaška, vendar se je obdržala, čeprav tudi danes razmere za njeno delovanje niso posebej ugodne. V sredo so v osrednji dvorani Matice na Kongresnem trgu v Ljubljani počastili 140-letnico ustanovitve. Slovesnosti sta se udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjan Žekš. "Danes je Slovenska matica, poleg tega, da je založba z najzahtevnejšim programom v Sloveniji, založba, ki skrbi za izdajanje kvalitetnih in izvirnih del ter prevodov huma-nistike, naravoslovja in tehnike, tudi znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja simpozije. Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. 8/03) Občina Škofja Loka sklicuje 2. PROSTORSKO KONFERENCO ki bo v sredo, 11. februarja 2004, ob 13. uri v veliki sejni sobi Občine Škofja Loka, na Poljanski cesti 2, v drugem nadstropju. Na prostorski konferenci bo predstavljen Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do 1990 ter Predlog Odloka o lokacijskem načrtu za zamenjavo obstoječih azbestnih cevi na primarnem vodovodu Visoko - Škofja Loka. Postopek priprave in sprejema obeh Odlokov vodi Občina Škofja Loka, ki je tudi investitor načrtovane prostorske ureditve. Pripravljavec gradiva obeh Odlokov je Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Ljubljana. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo zgoraj navedenih Odlokov. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Direktor občinske uprave: Jernej Prevc, univ. dipl. inž. grad. okrogle mize in predavanja o najrazličnejših problemih kulture in družbe ter njene prihodnosti," je zapisal ob jubileju njen urednik Drago Jančar. "V naši zgodovini so mnogi gospodarstveniki vendarle vedeli, da je smiselno podpirati izdajanje zahtevnih knjig. To pa bodo morali razumeti tudi današnji in jutrišnji politiki in gospodarstveniki, kakor tega nikoli niso nehali razumeti politiki in gospodarstveniki uspešnega zahodne- ga sveta." Predsednik upravnega odbora Matice, literarni zgodovinar dr. Joža Mahnič pa je v govoru na slovesnosti dejal, da bo še naprej gojila cilje in vrednote, za katere je bila ustanovljena, in se zavzemala za lepoto in veljavo slovenskega jezika, za svobodo, poštenje in resnično demokracijo. S knjigami Slovenske matice se je duhovno oblikovala in se še oblikuje intelektualna elita Slovenije. Jože Koši\jek Gostje na proslavi Slovenske matice. Občina Škofja Loka in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Škofja Loka vabita ob 60. obletnici na slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem. Slovesnost bo pri spominskem obeležju za Kamnitnikom v ponedeljek, 9. februarja 2004, ob 16. uri. Kulturni program spominske slovesnosti oblikujejo: - Mestni pihalni orkester Škofja Loka, dirigent Ivo Gulič - Mešani pevski zbor Društva upokojencev Žiri Srebrni (g)las, zborovodja Ivan Rijavec - Recitatorji: Marko Črtalič, Tina Primožič, Jurij Svoljšak - Pozdravni govor: župan Občine Škofja Loka Igor Draksler -Spominski nagovor v imenu Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Škofja Loka: Jože Peternel - Prošnja: monsinjor dr. Alojz Snoj, župnik župnije sv. Jurija v Stari l_oki - Častna straža: Vojaki in poveljujoči 12. GARDB slovenske vojske -Nosilci bakel: ZSKSS - Skavtska skupina Škofja Loka 1, Skavtska skupina Ško^ Loka 2, Dmštvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika. Po spominski slovesnosti bodo delegacije odnesle vence tudi k spominskemu obeležju v Vešterskem mlinu, ki so ga zažgali Nemci 8. 2. 1944. V njem so zgoreli štirje partizani, ki so delali v partizanski tehniki. Slovenci želijo sodelovati V Nemčiji živi približno 40.000 Slovencev, na Nizozemskem pa okoli 500, precej pa jih je tudi v Franciji in Belgiji. C Ljubljana - Člani komisije državnega zbora za odnose s Slovenci po svetu in v zamejstvu Franc Pukšič, Marko Diaci in Marija Poz-sonec so odšli na obisk k Slovencem v Nemčiji in na Nizozemskem in na pogovore s tamkajšnjimi oblastmi. Poslanci se v obeh državah pogovarjajo o pravnem, kulturnem in socialnem položaju Slovencev in o meddržavnem sodelovanju na področju turizma in gospodarstva. Člani komisije državnega zbora za odnose s Slovenci po svetu so napovedali, da bodo septembra obiskali Slovence v Belgiji in Franciji. Slovenci na Nizozemskem, v Franciji, v Belgiji in v Nemčiji se želijo medsebojno trdneje povezati, pri čemer jim lahko pomaga tudi Republika Slovenija. V Zvezni republiki Nemčiji živi približno 40.000 Slovencev. Največ jih je na jugu v zveznih državah Bavarska in Baden -Wuertenberg, precej v severnem Porenju, v Frankfurtu in Berlinu, nekaj pa tudi v. okolici Hannovra in Hamburga. Povezani so v Številna društva, med katerimi delujejo nekatera dvajset ali celo 30 let, i razen družabnosti pa negujejo slovensko kulturno izročilo. Najpogostejši so pevski zbori, v katerih prepevajo tudi mlajši, in folklorne skupine. Na Nizozemskem živi okrog 500 Slovencev. Delujejo tri slovenska" društva: Zvon, Folklorna skupina Nizozemska in Združenje prijateljev Slovenije. Jože Košnjek Svetniki sprašujejo župana Krapjska Gora - Občinski odbor Združene liste socialnih demokratov v Kranjski Gori je sklenil, da bodo svetniki stranke postavili na seji občinskega sveta dve vprašanji, obenem pa so opozorili, da seje predsednik nadzornega odbora občine Kranjska Gora preselil v drugo občino. Občinski odbor Združene liste zanima, kdaj je bilo izdelano poročilo nadzornega odbora za leto 2003 in predlagano v obravnavo občinskemu svetu in kje so vidne naloge nadzornega odbora kot najvišjega organa nadzora javne porabe v občini. Zaradi popolne abstinence dela najvišjega organa občine Kranjska Gora se poraja dvom v legitimnost sprejetih odločitev občinskega sveta glede finančnih zadev, vključno s sprejetjem proračuna za leto 2004. Županu predlagajo, naj to problematiko uvrsti na prihodnjo sejo sveta, ki je predvidena za 16. februar, so zapisali v sporočilo za javnost, ki so ga podpisali svetnika Bojan Kordič in Branko Dolhar in predsednik koordinacije za delo svetnikov v občinskem svetu Vladimir Miketič. Jože Košnjek Zračna obramba v rokah Nato Ljubljana - Vlada je pretekli teden sprejela predlog dopolnitev zakona o obrambi. V njem predlaga, da bosta nadzor in obramba zračnega prostora vključena v sistem Natove zračne obrambe. Slovenska vojaška policija bo dobila enaka pooblastila, kot jih imajo vojaške policije v drugih Članicah Nato, kar bo omogočilo vključevanje slovenskih vojaških policistov v mirovne operacije. Vojska bo v primeru dopolnitve zakona lahko pri varovanju državne meje sodelovala s policijo, vendar ne bo imela policijskih pristojnosti. Jože Koši^jek Torek, 6. februarja 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN » Kranjskogorski župan Jure Žerjav ocenjuje, daje občinski proračun investicijsko naravnan. Zadovoljni so, da imajo žičnice novega lastnika, Planica pa se mora počasi res spremeniti v nordijski center. V Planici bodo vedno velike tekme, zato je konec z improvizacijo. Kranjska Gora - Kranjskogorska občina je ena tistih gorenjskih občin, ki so jo vsaj ob ustanovitvi občin šteli za eno "bogatejših" slovenskih občin. Vendar pa se je kmalu izkazalo, da ima občina toliko pomembnih nalog in obveznosti, da le težko podpre večje finančno investicijske programe, saj navsezadnje denarja niti ni bilo toliko, kolikor se je govorilo. Zadnja leta pa sploh ne, saj iz države prihajajo vedno večje obveznosti, ki jih država prelaga na občinska bremena. Občina Kranjska Gora je lani preživljala kar hude ure, kajti zgornji del občine, predvsem Rateče, Podkoren, Martuljek in Kranjsko Goro je hudo prizadelo neurje, kije povzročilo kar za 422 milijonov tolarjev škode. Posledice so bile katastrofalne, še posebej na nekaterih objektih in na gozdnih cestah, saj je bila poškodovana večina gozdnih cest. Nemalo nevšečnosti je imela občina, ki se je odločila, da pomaga pri razvoju Planice tudi tako, da za skakalnico nameni nekaj sredstev. Ko je že bila podpisana pogodba z izvajalcem, se je oglasila Smučarska zveza Slovenije in nasprotovala obnovi, ob tem pa so se na očeh slovenske javnosti dogajale še stalne finančne razj)rtije med Smučarsko zvezo in Športnim društvom Planica. Ne nazadnje je tudi mednarodna smučarska zveza FIS zagrozila, da je letošnji Pokal Vitranc zadnji, če na poligonu v Podkorenu ne bo nove štirisedežnice. Minulo leto nikakor ni bilo mirno in spokojno za novega župana, profesorja Jureta Žerjava, ki se je poleg običajnih občinskih problemov, kot so ko- "Občina Kranjska Gora ima proračun v višini milijardo in 400 milijonov tolarjev. Proračun je razvojno naravnan, ne glede na vedno večje obveznosti, ki jih občini nalaga država. Zato, ker se prihodki proračuna ne povečujejo in ker se trudimo, da bi bil proračun razvojno naravnan, sem se odločil, da v predlogu ne indeksiramo tistih postavk, ki niso vezane na zakonske obveznosti. To pomeni, da bodo določene akcije s strani proračuna realno financirane v enakih zneskih kot lani." Za katere investicije namenjate denar? "Za investicije bomo namenili 600 milijonov tolarjev. Najpomembnejša investicija je odplačevanje obveznosti za izgradnjo kanalizacije. Občinski proračun namreč subvencionira končne uporabnike, kajti nemogoče je tako breme zvaliti le na občane. Za varstvo okolja - kanalizacijo, ekološke otoke, deponijo na Mali Mežakli in drugo - bomo namenili 205 milijonov tolarjev, od tega 180 milijonov samo za kanalizacijo. Pomembna je tudi adaptacija občinske stavbe na Savski 1 v Mojstrani, kjer bodo prostori krajevne skupnosti, društev, ambulanta, nova knjižnica, nova zobozdravstvena ambulanta. Obnovili naj bi jo v dveh letih. Lani smo uredili lastninske odnose z SCT glede nedokončane stavbe v Kranjski Gori in je tako občina letos postala lastnica te stavbe. Po petnajstih letih smo se le lotili sanacije te, za Kranjsko Goro velike sramote." Kaj bo v tej stavbi po obnovi? "V delu že zgrajene stavbe bodo občinske pisarne, saj je vendarle že čas, da po devetih Občina bo namenila denar za izgradnjo muzeja v Ratečah, kjer bodo tudi večnamenski prostori za društveno dejavnost kraja. munala, ceste, kanalizacija moral vključevati tudi v razreševanje posledic poplav, Planice, problematike žičnic in Pokala Vitranc. V vseh primerih se je odzval zelo odločno in v korist ljudi in razvoja. Še posebej v primeru obnove planiŠke skakalnice. Za prizadevanje v korist Planice mu je priznanje izrekel tudi predsednik vlade Anton Rop in ga tako podpri v njegovih prizadevanjih za čimprejšnjo rešitev problematike. Z Juretom Žerjavom smo se pogovarjali o občinskem proračunu, problemih financiranja, problematiki posameznih dejavnosti, predvsem pa o Planici in pokalu Vitranc, dveh vseslovenskih prireditvah, ki bosta v Planici oziroma v Kranjski Gori ob koncu februarja. Kako visok je občinski proračun? letih, odkar je občina Kranjska Gora, pridemo do primernih pisarn in se izognemo visokim najemninam v sedanjih povsem nefunkcionalnih prostorih." Obe šoli sta že prešli na deve-tletko in sta bili deloma obnovljeni, Kakšne investicije v šoli so še ostale? "Za investicije v osnovni šoli smo namenili 47 milijonov tolarjev. Predvidevali smo, da se bo prenova osnovne šole v Mojstrani začela že letos, vendar bo zaradi narave dela v šoli treba počakati. Letos bi pridobili vso dokumentacijo, da bi se obnova začela prihodnje leto." Kaj pa druge naložbe? "Za muzej v Rateče je namenjenih 35 milijonov tolarjev, od tega smo pridobili 15 milijonov državnih sredstev iz sklada za razvoj podeželja. Pomembne so naložbe v izgradnjo cest v višini Kranjskogorski župan Jure Žerjav se je aktivno vključil v razreševanje problematike žičnic in Pokala Vitranc kot tudi v razreševanje problemov, ki jih imajo v Planici. 65 milijonov, kjer pa bo večina denarja namenjena za priključek na cesto pri čistilni napravi na Tabrah. To je še ena investicija, ki ni bila predvidena, vendar je pri pridobivanju uporabnega dovoljenja tak zahtevek države. Dolžni smo poskrbeti za pas za levo zavijanje in tako za varnost. V proračunu sledimo uredbi o opremljenosti gasilskih društev in imamo v planu nakup gasilskega vozila za gasilsko društvo v Gozd Martuljku, pridobiva se projektna dokumentacija za obnovo zdravstvenega doma v Kranjski Gori. Računamo, da se bo obnova ambulante začela leta 2006, za to naložbo pa naj bi pridobili nepovratna sredstva ministrstva za zdravje v višini 20 odstotkov naložbe." Kako financirate turistično dejavnost? "V okviru Lokalne turistične organizacije, kjer pa bo poslej več sredstev namenjenih za prireditve. Prišlo je do racionalizacije dela in gre manj denarja za plače in več za prireditve." Planica^ Planica ... Kakšno je vaše osebno mnenje? "V Planici potekajo dvojne aktivnosti: organizacija svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, ki se začne 19. februarja, in sanacija 120-metrske Bloudko- Komunala Kranjska Gora bo za ločeno zbiranje odpadkov po vsej dolini postavila 20 lepih ekoloških otokov. ve skakalnice. Moje mnenje je, da so pri pripravi letos ogromno zamudili predvsem zato, ker so se lani večino časa predstavniki Smučarske zveze Slovenije ukvarjali sami s seboj, ne pa s pripravami na svetovno prvenstvo. Problem je seveda jasen: različni so pogledi na delitev denarja, ki ga daje prireditev. Planica je še vedno glavni vir » organizacije velikih prireditev in denar se mora vlagati v izgradnjo infrastrukture v Planici. Ne bo šlo tako, kot govorijo nekateri, daje treba veČino denarja preliti v blagajno Smučarske zveze. Zdaj priprave potekajo nemoteno, mnenje FIS inšpektorja je bilo pozitivno, velika škoda pa je bila napravljena z objavo bombastičnih informacij v nemških časopisih, češ, da bo prvenstvo odpovedano. To je povzročilo veliko zmede, nemške turistične agencije so celo odpovedovale rezervacije, čeprav so bile nočitvene zmogljivosti v tem terminu v Kranjski Gori razprodane. Drugi del Planice pa je obnova 120-metrske skakalnice. Obnova se nadaljuje, čeprav je zdaj gradnja v mirovanju, ker je sneg. Delajo jekleno konstrukcijo v delavnicah. Obnova poteka v skladu z gradbenim dovoljenjem in po smernicah Zavoda za varstvo kulturne dediščine. S predstavniki Smučarske zveze so tudi uskladili profil doskočišča, tako da bo Planica dobila moderno 120-metrsko skakalni- IMGLAS Krajani v Mojstrani se bodo kmalu lahko razveselili nove občinske stavbe, v kateri bo knjižnica, zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta. co. Pri Pokalu Vitranc ni finančnih problemov kot v Planici. Pri pokalu je problem le dotrajana žičnica v Podkorenu. Kako kot župan ocenjujete nakup žičnic s strani Športnega centra Pohorje? "Zadovoljen sem, da je prišlo do tega nakupa, saj so novi lastniki vešči svojega posla. Kranjskogorske žičnice imajo končno lastnika, ki ve, kako se mora poslovati in ki imajo tudi načrte za prihodnost. Če primerjam obe veliki prireditvi, potem moram reči, daje delo organizacijskega komiteja Pokala Vitranc odlično. Krivično do takega organizatorja bi bilo, če bi bila zaradi žičnice ta tekma zadnja. Organizatorji se srečujejo z grožnjo po odpovedi, vendar je po razgovoru z novimi lastniki gradnja Štiri-sedežnice precej bližje. To problematiko so lastniki žičnic na pobudo sedmih svetnikov predstavili tudi na zadnji seji občinskega sveta Kranjska Gora." D.S. Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za Intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT, petek 300 SIT. I GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Petek, 6. februarja 2004 Študijski krožek v Sorici Sorica - Pod okriljem Andragoškega centra Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije delme v Sorici študijski krožek. Kot je povedal mentor krožka Boštjan Skrlep, sicer vodja krajevne enote zavoda za gozdove v Železnikih, se v krožku zbirajo ljudje, ki se želijo nečesa novega naučiti o določeni temi, se družiti in narediti kaj koristnega za kraj. Člani krožka v Sorici so pred dvema letoma spodbudili obnovo kozolcev, lani so označili in odprli Pot stavbne dediščine, letos pa načrtujejo pripravo zgibanke o tej poti, dokončanje in odprtje poti do slapu Sprucar, ureditev poti do slapu v Dajnarski grapi in pomoč pri obnovi kozolca v Spodnjih Danjah. Pri uresničevanju načrta bodo sodelovali z domačimi društvi in lokalno skupnostjo, vabijo pa tudi domačine, da se jim pridružijo z dobro voljo, idejo in občasno tudi s parom pridnih rok. C.Z, Vršič Cestarje je srečala pamet - letos vršiške ceste prvič po več letih ne plužijo in ne posipajo s soljo. Še nihče niti opazil ni, da je kaj narobe, če cesta ni prevozna. Cene so morali spremeniti Preddvor - Sredi decembra je občinski svet v Preddvoru sklepal o podražitvi daljinskega ogrevanja na biomaso in takrat odobril zgolj povečanje cene za rast življenjskih stroškov in ne za 9,3 odstotka, kolikor je predlagala Energetika Preddvor. Slednja cene oblikuje na podlagi uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne uporabnike. Če občina take cene ne potrdi, mora po koncesijski pogodbi nositi stroške razlike med predlagano in odobreno ceno. Čeprav svetniki nasprotujejo za občino neugodnim določilom koncesijske pogodbe, jim tokrat ni preostalo drugega, kot da so svojo odločitev spremenili in na dopisni seji sprejeli Energetikin predlog podražitve daljinskega ogrevanja, saj bi morala sicer občina iz proračuna nameniti razliko dveh odstotkov, kar bi že za prvi mesec znašalo okoli 120 tisočakov. Na ta način se namreč v občini ogreva 80 gospodinjstev. V vodstvu občine se bodo morali težav v zvezi s pogodbami, ki jih imajo z Energetiko Preddvor, lotiti drugače. Ne zdi se jim prav, da je občina v vseh pogodbah v neenakopravnem položaju s partnerjem ter da prevzema vsa jamstva in tveganja, zato bo potrebna temeljita presoja razmerij, ki jih je s pogodbami dogovorilo še prejšnje občinsko vodstvo. D. Z. Kranjska Gora - Zadnja leta seje Direkcija za ceste odločila, da bodo cesto preko Vršiča pozimi plužik in posipali. Prevoznost prelaza naj bi omogočila prevoz ljudi s primorske na gorenjsko stran, kar naj bi bila krajša povezava z Ljubljano. Ko so cesto res začeli plužiti in posipati s tonami in tonami soli, so se dvignili okoljevarstveniki, saj je cesta v Triglavskem parku. Ne le ekološki, bili so tudi veliki ekonomski stroški, zraven pa so v nekem zimskem tednu prevoznosti našteli le devet avtomobilov. Zahtevana prevoznost zaradi prometa je bila larifari, z izjemo zimske sezone 2000 in 2001, koje Direkcija RS za ceste zaradi posledic zemeljskega plazu v Logu pod Mangartom, in ker je bil zaprt mejni prehod Predel, naročila Cestnima podjetjema Nova Gorica in Kranj, da zagotovita prevoznost Vršiča vso zimo, razen v času nevarnosti plazov. V naslednji sezoni je bilo malo padavin, cesto so posipali s peskom in Čebele množično umirajo Gorenjski čebelarji ne pomnijo, da bi kdaj čebele tako množično umirale. Samo pri Nočevih na Selu pri Žirovnici so od 300 panjev izgubili 150 panjev čebel. Selo pri Žirovnici - Čebela je tako koristna, da ne pogine - čebela umre. Vsakega čebelarja stisne pri srcu, ko opazi, da so čebele oslabele ali da celo množično umirajo. Vendar tako množične izgube čebel, kot je bila letošnjo zimo, gorenjski čebelarji ne pomnijo. Po Gorenjskem in po Sloveniji so čebelaiji od septembra lani, ko so čebele začele slabeti in propadati, izgubili tisoče panjev. Največ, kar 150 panjev so izgubili pri Nočevih na Selu pri Žirovnici. Nočevi so največji čebelarji zgornje Gorenjske, saj imajo 300 panjev. Boštjan Noč je predsednik Čebelarske zveze zgornje Gorenjske, v kateri je danes že 15 čebelarskih društev in 800 Čebelaijev, saj so se zvezi pridružili tudi škofjeloški čebelaiji in čebelarji 0 Boštjan Noč iz okolice Kranja. Zakaj čebele umirajo? 'Travega odgovora še ni," pravi Boštjan Noč. "Več www. Volkswagen, si Novi Golf Spoznajte ga in vedeli boste. Dnevi Golfa nagrajujejo! Z novim Golfom ima vožnja povsem nov pomen. Poln inteligentne tehnologije postavlja novi Golf nova merila za nove čase. S številnimi tehničnimi novostmi in z bogato serijsko opremo vas udobno in varno popelje na razburljivo doživetje edinstvene vožnje. Obiščite Volksvvagnove salone, kjer bodo 6. in 7. februarja potekali Golfovi dnevi. Preizkusite ga in sodelujte v nagradni igri. Naj se novi Golf k vam odpelje. AVTOHISA VRTAČ KRANJ Delavska 4, tel.: 04 270 02 00 možnosti je: čebele so avgusta trpele neznosno suŠo, lahko je varoza, največji sum pa je na pesticid gaucho, ki se uporablja za zaščito rastlinskih semen in škropljenje tistih kultur, na katerih povzročajo škodo žuželke. Pesticid gaucho vsebuje aktivno snov in je strup učinkovit že v majhnih količinah. Potuje iz semena po stebelcu navzgor, v cvetni prah in je smrtonosen za čebele, metulje, skratka za vse, kar uživa cvetni prah. Pri nas so gaucho začeli v kmetijstvu uporabljati letos. V Franciji pa so prav pesticid gaucho zaradi množičnega pogina čebel že prepovedali. Čebelarji čakamo na rezultate analiz vzorcev čebel, ki so jih poslali v laboratorij. Na Gorenjskem je prizadetih veliko čebelarjev, posebej v Cerkljah, v okolici Kranja ter v Skofji Loki, posamezni čebelarji so izgubili vse. Prve vesti, da je nekaj hudo narobe, so prišle iz Komende in njene okolice - tam je čebelar, ki je izgubil vse in ki je vzorce že poslal v analizo v Nemčijo. Zanimivo je, da so tiste čebele, ki jih imamo pri nas doma in so bile poleti na paši v Mostah, na golfu, v Doslovčah, vse zdrave, druge, ki so bile po Sloveniji in so bile enako oskrbovane, pa so hudo oslabele in jih ni več. Res Še ne moremo reči, kaj je vzrok, dokler ni rezultatov, a če je pesticid gaucho, bomo še bolj prizadeti, saj več let ostane v zemlji." in kakšna je škoda? "Ogromna," pravi Boštjan. "Neposredne škode je pri nas doma za tri milijone tolarjev, za en letni pridelek je je štiri milijone, pa razkuževanje panjev in drugo. Največja škoda je za ekosistem, saj čebela le 10 odstotkov dela opravi za med, vse drugo je opraševanje. Enoletnega pridelka ni, čebele se težko dobijo. Sploh pa Čebelarji premalo poudarjamo koristnost čebel za ekologijo in tudi pri tako velikih izgubah kar ne znamo prikazati, kako zelo smo oškodovani in kako je prizadela narava." Darinka Sedej ^ > > ' 1* • • •„ ■ , C * 1 - ^ - - - _ J'i ' tf ' «i*. S' • Na Vršiču je dva metra snega. Letos ceste niso plužili. Le za koga, saj ni nobenega prometa. S pluženjem in posipanjem so bili sami stroški in ekološka škoda. soljo. Nato je bilo veliko snega, cesto so dan za dnem plužili in posipali. Direkcija za ceste je v dveh letih za investicijsko in redno vzdrževanje ceste porabila znatnih 127 milijonov tolarjev, kar ni mačji kašelj še za znatno bogatejše cestarje, kot so naši. Minilo je torej kar nekaj let, ko so cestarji morali plužiti in posipati z mešanico soli in peska, da je cesta spomladi še bolj cvetela. Prometa pa nobenega. Letos je prvič, da od izdatnejših padavin dalje ne plužijo. Zgodi se tudi, da pluženje zaradi plazov odsvetujejo meteorologi. Vršič je spet zimska pravljica in brez skrbi - ob koncih tednov s številnimi obiskovalci, ki pridejo s sankami, smučmi ali kar tako. Denarja torej ne razmetavajo več zaradi nekoga, ki je bil vpliven vikendaš in si je zaželel zimske prevoznosti ceste - ne glede na stroške. Da cesta letos sploh ni prevozna. Še nihče ni opazil. Zanimivo! Prejšnja leta pa tak direndaj, kako da cesta mora biti odprta! Vprašali smo Vida Jagodica iz CP Kranj, ki skrbi za cesto. Ali je bilo kaj pritožb? "Niti ene. Vsaj do mene ni prišla," pravi. "Cesta je več ali manj pozimi zaprta, tudi zdaj. Nameravali smo jo plužiti, vendar so nam iz Direkcije sporočili, naj se s pluženjem zaradi velikih stroškov počakamo. Res bi bilo nespametno plužiti zdaj, ko vendarle lahko pričakujemo tudi Še kakšne padavine. Na cesti je dva metra snega, obiska dovolj. Vsekakor pa bomo cesto plužili pred 1. majem." D.S. Kultura temi Dobro obiskana okrogla miza o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v kranjski občini je hkrati razkrila, da v Kranju za razvoj in obstoj bogate kulturne dejavnosti manjka še marsikaj. Kraiy - Že v uvodu okrogle mize je Andraž Šulc iz Alternativnega kulturnega društva Izbruh z nazorno akcijo ugašai^ja luči v dvorani pokazal, da na starem zimskem bazenu kulturo delajo v temi. Interes za tovrstna srečanja dokazuje udeležba več kot šestdeset predstavnikov različnih kulturnih društev in posameznikov. Ti so v svojih razpravah potrdili, da je 26 milijonov, ki naj bi jih občina letos razdelila med i^jih, odločno premalo in da Kraiyu manjka še marsikaj, da bi mu zares lahko rekli mesto kulture. "Takole se pa mi gremo kulturo," je ob zatemnitvi prisotnim v dvorani pojasnil Sulc iz AKD Izbruh in nekatere razburil bolj, druge manj. Dušana Feldina iz DU Kranj, ki je za-vpil, da je bazen poln narko-manskih igel, očitno najbolj. Burno je reagiral Rasto Tepina iz Kranjskih komedijantov: "Feldin, dol sed', slišiš, dol sed'." Občinsko povabilo kranjskim kulturnikom je bilo predvsem v smeri javne razprave o pravilniku o sofinanciranju javnih kulturnih programov in projektov, usklajenim z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, česar v kranjski občini doslej še ni bilo dorečenega. V preteklosti je sredstva za sofinanciranje delovanja društev na podlagi meril in letnih poročil razdeljevala Zveza kulturnih organizacij, ki pa je v zadnjih letih izgubila svojo prvotno funkcijo in iz profesionalne nosilke ljubiteljskih dejavnosti je postala stanovska organizacija. Kol je uvodoma povedala načelnica oddelka za družbene javne službe Nada Bogataj Kržan, bo s sprejetjem (svetniki bodo osnutek obravnavali na seji 18. februarja) novega pravilnika MOK objavila dva javna razpisa. Eden bo na- menjen financiranju kulturnih programov (ali društev), drugi pa projektov. Podatek, ki ^a je navedel podžupan mag. Štefan Kadoič, da so v letošnjem proračunu sredstva, namenjena kulturi, povečana na 8.8 odstotka, kar pomeni, da je "kulturnega denaija" za približno 735 milijonov tolarjev, je v dvorani kaj hitro uplahnil, saj je delež, namenjen omenjenima razpisoma, le okrog 26 milijonov tolarjev. V nadaljevanju so razpravljavci bolj kot o pravilniku, opozarjali na druge težave, ki jih imajo vsak na svojem področju (folklori, gledališču, foto in filmski dejavnosti ...), kljub vsemu pa je bilo slišati nekaj zanimivih predlogov. Tako je Boštjan Sever iz Lutkovnega društva Kranj podvomil o načinu sestavljanja komisije, ki bo odločala o dodelitvi sredstev, ter na ohlapnost kriterijev za določanje točk. Kot je povedal član KUD-a Nova Dušan Teropšič, ki je sodeloval pri opredeljevanju kriterijev, namen teh ni vrednotiti, kdo je boljši in kdo slabši, saj naj bi s tem denarjem društva in posamezniki, v Kranju je trenutno registriranih kakih 45 društev, predvsem pokrili osnovne stroške. Zanimivo iztočnico je ob zaključku dal svetnik Vito Rožej, član društva Lutke čez cesto, ki je razmišljal, ali so ta sredstva namenjena le ljubiteljskim kulturnim dejavnostim ali tudi profesionalcem. Koje govora o tem, ali je Kranj mesto kulture samo v naslovu, dejansko stanje pa je drugačno, bi se razprava morala začeti prav na tem mestu, kjer se je tokrat končala. Mogoče prihodnjič. Igor Kavčič Dražle komunalne storitve Kraixj - Svet mestne občine Kranj je potrdil višje cene komunalnih storitev. Za deset odstotkov je dražji kubični meter vode, ki zdaj (brez davka na dodano vrednost) stane 78,62 tolarja. Za prav toliko sta se podražila odvajanje in čiščenje odpadnih voda, njuna nova cena za kubični meter je 23,51 oziroma 24,49 tolarja, medtem ko bodo za kubični meter odpeljanih odpadkov Kranjčani po novem plačali 110,14 tolarja ali 5,3 odstotka več. Cene komunalnih storitev, ki jih opravlja javno podjetja Komunala Kranj, sicer sodijo med najnižje v Sloveniji. Izračun pokaže, da bo po podražitvi gospodinjstvo, ki na mesec porabi petnajst kubičnih metrov vode, je priključeno na kanalizacijo in mu komunalci odpadke odpeljejo petkrat na mesec, plačalo skupaj okroglih 200 tolarjev več, kot je plačalo doslej. Takse se ne povečujejo. H. J. + Petek, 6. februarja 2004 GORENJSKA / info@g-glas.sj GORENJSKI GLAS • 5. STRAN O Širitvi odlagališča odpadkovvTenetišah bodo mestni svetniki razpravljali marca. Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja namreč predvidevajo širitev proti jugu, to je Mlaki, čemur pa prebivalci nasprotujejo. Kranj - Po javni razgrnitvi projektov za pridobitev gradbenega dovo^ei^ja za širitev deponije na t.i. polje B ter poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, so namreč krajani prek odbora za okolje in urejaiye prostora pri krajevni skupnosti Kokrica na kranjskega župana Mohorja Bogataja naslovili pismo, v katerem nasprotujejo na-dalji\ji širitvi deponije proti Mlaki, dvomijo pa tudi o strokovnosti opravljenih meritev vpliva deponije na zrak, vode in tla. Krajani Mlake trdijo, da je že Širitev deponije s polja A v polje B1 povečala smrad, ki seže tja do osnovne šole na Kokrici, z odprtjem polja B2, ki bi deponijo s sedanjih 700 metrov Mlaki-Grič približalo na slabih 500 metrov, pa bi se smrad še stopnjeval. Še bolj kot smradu pa se bojijo kancerogenih aromatov. Krajani zahtevajo od župana, da prepreči širitev deponije proti Mlaki ali TenetiŠam, hkrati pa spodbudi zastali projekt regijskega odlagališča komunalnih odpadkov, ki naj bi se financiral iz virov Evropske unije. Zahtevajo tudi ponovne meritve emisij plinov, vzorčenja odpadnih vod in onesnaženja tal z deponije v Tenetišah, pri katerih naj bi sodeloval odbor krajevne skupnosti Kokrica. Zupan Mohor Bogataj napoveduje, da bo svet mestne občine Kranj o načrtovani širitvi deponije v Tenetišah razpravljal na marčevski seji. Dopušča možnost, da bi deponijo namesto proti jugu širili proti zahodu, na t.i. polje C, zarisano v dolini proti nakelski občini. To možnost po njegovih besedah v občinski upravi že preverjajo. V kranjski Komunali, ki za Šest občin-solastnic upravlja z deponijo v Tenetišah, pa s stališča stroke zagovarjajo širitev na polje B2, torej proti Mlaki. Širitev je potrebna, saj je polje A zapolnjeno, polje BI pa polnijo zdaj -za obe polji je Komunala na osnovi ureditvenega načrta in projektne dokumentacije iz leta 1989 pridobila lokacijsko dokumentacijo leta 1991, gradbeno dovoljenje pa leta 1999. S "predvideno širitvijo na polje B2 ne bi kršili dopustne zračne razdalje med mejo deponije in naseljem na Griču, ki po evropskih kriterijih znaša najmanj 300 metrov. Meritve vplivov na okolje so zadovoljive, poudarjajo v Komunah, prednost širitve na polje B2 pa je tudi ta, da se izkopana zemlja lahko porabi za prekrivanje polja A, ki preprečuje uhajanje strupenih plinov v zrak. Prekrito odlagališče je aktivno še tri desetletja. Marca bo Komunala predvidoma začela izkoriščati deponijski plin za pridobivanje električne energije. Komunala tudi sicer v Tenetišah sledi zahtevam novi, evropski zakonodaji na področju odlaganja in ravnanja z odpadki, ki se ji mora prilagoditi do leta 2008. Program prilagoditve jo uvršča med trinajst slovenskih deponij, ki bodo dobile obratovalno dovoljenje za odlaganje tudi po letu 2008. Za širitev na polje C, to je proti zahodu, v Komunali trenutno vidijo več ovir, glavne so težave pri odkupih zemljišč in neurejena komunalna infrastruktura. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki V Medvodah sprejeli proračun Več denarja za oskrbo z vodo pa tudi za dom v Pirničah in za telovadnico. Medvode - Na seji občinskega sveta v torek je občinski svet sprejel proračun občine Medvode za letos in za prihodnje leto. Osnovna ugotovitev predlagatelja, župana Stanislava Žagarja in razlagalca Roka Tomšiča, vodje oddelka za proračun in finance, je bila, da so na podlagi zasnov in predvidevanj v osnutku proračuna, v predlogu zaradi 7 odstotkov večjih prihodkov uspeli upoštevati tudi pripombe in predloge iz lanske decembrske razprave o osnutku. Uspeli so dobiti dodatni denar na podlagi delitvene bilance med ljubljanskimi občinami. Tako bodo po dehtvenem ključu letos dobili 175 milijonov, prihodnje leto pa 262,5 milijona tolaijev. Za 13 milijonov so povečali prihodke v primerjavi z osnutkom zaradi plačila prispevka krajanov KS Zbilje in KS Smlednik za gradnjo mrliških vežic v Smledniku. Za 30 milijonov več denaija pa letos načrtujejo tudi na račun prodaje zemljišč v Preski. Z zadolžitvijo proračuna za 140 milijonov v drugi polovici letos bo tako v občinskem proračunu okrog 4 milijarde tolaijev. Največ so namenili za komunalne investicije in sicer so ta sredstva povečali kar za 93 mihjonov za letos in za 85 milijonov za prihodnje leto. Največ denaija so tako namenili oskrbi z vodo. Za vsako leto so zagotovili po 50 milijonov več, razen tega pa je iz amortizacije vodovodnega sistema vsako leto zagotovljenih dodatnih 30 milijonov za oskrbo z vodo. Zagotovih so še okrog 50 milijonov več denaija za adaptacijo doma krajanov Pimiče in prav tako tudi denar za gradnjo telovadnice. Povečali so tudi znesek za tekmovanja gasilskih društev, gasilcem v Sori so namenih dodatna dva milijona tolarjev za nakup novega gasilskega avtomobila. Na predlagani proračun je bilo tudi več amandmajev, ki pa so jih v večini zavrnili. V tako imenovanem paketu so sprejeli le amandma odbora za komunalo. Andrej Zalar Krajanom Mlake Grič po odprtju polja BI še bolj smrdi. Unitech se lahko preseli V Unitechu so že dlje časa opozarjali, da jim sedanja lokacija ne omogoča širitve dejavnosti. v Skofja Loka - Loški svetniki so s sprejetjem sklepa, da se odsvo-ji del zemljišč na območju Trate, podjetju Unitech omogočili preselitev njihove proizvodnje na novo lokacijo. Po mnenju enega od svetnikov je to po dolgem času prvi pravi korak, ki ga je storila škofjeloška občina za razvoj gospodarstva, župan Igor Draksler pa je poudaril, da je omenjeno podjetje za občino izrednega pomena. Zato želijo, da se proizvodnja ne le ohrani, ampak tudi razvija. Z namenom, da bi občinskim svetnikom čimbolj verodostojno predstavili podjetje s tisoč zaposlenimi in njegovo vizijo razvoja, jih je vodstvo Unitecha že v začetku januarja povabilo na sedež podjetja v Vincarjih. V podjetju namreč že dlje časa opozarjajo, daje sedanja lokaci- ja manj primerna, saj zaradi omejenih prostorskih možnosti ne omogoča širitve dejavnosti. Zato so predlagali dve možnosti. Po prvi naj bi uredili prometno infrastrukturo na sedanji lokaciji in določili tudi dodatno lokacijo za širitev, druga pa je predvidevala morebitno postop-no preselitev podjetja na novo lokacijo, ki bi omogočala dol- goročni razvoj. V primeru, da svetniki ne bi imeli posluha za nobeno od teh rešitev, so v podjetju opozorili, da bodo ponovno prisiljeni iskati lokacijo zunaj Škofje Loke, tako kot pred Štirimi leti, ko so bili zaradi povečanega obsega poslovanja prisiljeni dejavnost razširiti na območje nekdanjega Litostroja v Ljubljani, lani pa na lokacijo Corone v Retečah. Občinska uprava je tako že lani novembra izvedla prostorsko analizo prostih stavbnih zemljišč, ki bila primerna za proizvodno dejavnost. Kot možno lokacijo so predlagali prosta zemljišča na območju proizvodno poslovne cone Trata. Mateja Rant Darovanje kostnega mozga - drugič Jesenice - Slovenska akcija zbiranja kostnega mozga je bila deležna izjemnega odziva, saj je kostni mozeg doslej darovalo okoli 1000 Slovenk in Slovencev. Zadovoljni so bili tudi v jeseniški bolnišnici, kjer so konec januaija pripravili informativno predavanje o presaditvi kostnega mozga, ki se gaje udeležilo več kot 160 ljudi, od tega se jih je 140 odloČilo oddati vzorec krvi in se vpisati v register darovalcev kostnega mozga, šest darovalcev pa so zaradi bolezni morah zavrniti. Med darovalci je bilo tudi deset zaposlenih v jeseniški bolnišnici in pet tamkajšnjih zdravnikov, ki so se odločili pomagati bolnikom z levkemijo. Po besedah strokovnega direktorja bolnišnice prim. Mirana Remsa, dr. med., so se zaradi dobrega odziva prebivalcev Gorenjske, ki so se odzvali povabilu na informativno predavanje, odločili, da slednjega ponovijo in dajo možnost tudi tistim, ki se prvega niso mogli udeležiti. Drugo informativno predavanje o presaditvi kostnega mozga bo v prostorih jeseniške bolnišnice 11. februarja ob 16. uri, udeleži pa se ga lahko vsak, ki želi pomagati bolnikom z levkemijo, saj je najboljši način zdravljenja te bolezni še vedno darovanje krvotvornih celic. Na predavanju bodo strokovnjaki s Centra za tipizacijo tkiv pri Republiškem Zavodu za transfuzijo krvi razložili postopke iskanja primernih darovalcev kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic z ugotavljanjem skladnosti antigenov in prikazali načina za pridobivanje omenjenih celic za presaditev, udeleženci predavanja pa bodo lahko tudi oddali vzorec krvi in se vpisali v register darovalcev. Renata Škrjanc Izjava občine Skofja Loka Občina Skofja Loka je že v preteklem obdobju, glede na pobude podjetja TCG Unitech Lth-ol sledila njihovim prostorskim in razvojnim potrebam na območju matičnega podjetja v Vincarjih in jim pomagala pri strokovno zahtevnih postopkih. Prav tako sta pri prostorskem reševanju problema podjetja TCG Unitech Lth-ol tako Občina kot tudi investitor tesno sodelovala pri urejanju prostorskih dokumentov, ki jih sama zakonska procedura zahteva. V interesu Občine je, da se ohrani domača delovna sila v občini Škofja Loka, saj nenazadnje le tako lahko neposredno pripomorejo k razvoju domačega kraja. Glede na razgovore župana Igorja Draksierja z vodstvom podjetja vsaka nadaljnja potreba po širitvi presega prostorske zmožnosti obstoječe lokacije. Občinska uprava je že novembra 2003 v skladu z njihovo pobudo in potrebami pristopila k analizi mogočih bo-dočih'Iokacij podjetja in izvedla prostorsko analizo o možnostih lociranja proizvodnih dejavnosti na prostih stavbnih zemljiščih. Na januarski seji Občinskega sveta Občine Škofja Loka sprejeti proračun za leto 2004 že predvideva odsvojitev stavbnega zemljišča, kije v lasti občine. Navedeno zemljišče ima možnost prostorske širitve in izpolnjuje pogoje za skupno površino 4 ha. Ker je v interesu Občine, da se obdrži škofjeloško podjetje v Škofji Loki, je župan Igor Draksler na januarski seji predlagal sklepe, kjer naj bi Občina Škofja Loka takoj po predlogu investitorja, torej po predložitvi osnutka zazidalnega načrta začela izvajati postopke za njegov prejem. Prav tako se je Občina Skofja Loka obvezala, da bo takoj po sprejetju družbenega plana pristopila h gradnji dovozne ceste do območja, ki bi bil primerno dostopen tudi za priklopnike in vlačilce. Omenjene sklepe je na pobudo župana Igorja Draksierja Občinski svet Občine Škofja Loka tudi sprejel. Tako jim bo Občina potnagala ne samo pri iskanju zemljišča, temveč tudi pri urejanju dokumentacije. ObčinaŠkofj a Loka z ZAVAROVANJEM ASISTENCE DOMA DO HITRE REŠITVE HIŠNIH PROBLEMOV Vemo, da nesreča nikdar ne počiva in da se oglasi v najbolj neprimernem času, ko imamo obiske, ponoči, med prazniki... Tedaj se znajdemo pred preprostim vprašanjem z nešteto odgovori: koga poklicati, da bo nevšečnosti čimprej konec. Mojstrov, ki ponujajo svoje storitve, je res mnogo, a kaj, ko so ponavadi ravno tedaj, kojih potrebujemo mi, nedosegljivi, prezasedeni, na dopustu. Zato se lahko najpreprostejše popravilo v našem domu prelevi v pravo hišno avanturo. ^ - -'""'j Zavarovalnica Triglavje oblikovala novo storitev - zavarovanje asistence doma - da bi temu naredila konec. Zavarovanje asistence doma na območju celotne države zagotavlja zavarovancem neposredno pomoč v nujnih primerih, ki lahko povzročijo škodo na domu, ogrozijo zdravje ali napravijo razmere za bivanje neustrezne. Zavarovanci bodo za odpravo težav lahko dobili pomoč instalaterja vodovodnih^ ogrevalnih in električnih napeljav, serviserja klimatskih naprav, krovca, steklarja, mizarja in ključavničarja; poleg tega tudi storitve čistilnega servisa, varovanja doma, prevoze in začasne namestitve. Mogoče bodo problem rešile koristne informacije, na primer o veterinarjih ali serviserjih električnih aparatov, ki so tudi sestavni del asist^nčnih storitev. Zavarovanje asistence doma lahko sklenejo tisti zavarovanci, ki imajo pri Zavarovalnici Triglav sklenjeno požarno zavarovanje, ki vključuje tudi dodatno zavarovanje izliva vode, ali zavarovanje stanovanjskih premičnin, ki vključuje tudi dodatni zavarovanji pleska, slikarij in oblog ter razbitja stekla. Zavarovalnica Triglavje za novo storitev oblikovala vsem dostopne zavarovalne premije, ki so nizke v primerjavi z vrednostjo hitre in zanesljive pomoči. Zavarovanci ob nastanku asistenčnega primera pokličejo Asistenčni center Zavarovalnice Triglav na brezplačno telefonsko številko 080 2864. Asistenčni center Je dosegljiv 24 ur na dan in vse dni v letu. Po klicu Jim bo operater v najkrajšem možnem času priskrbel pomoč pooblaščenih izvajalcev asistenčnih storitev ali pomagal z nasveti in koristnimi informacijami. Želite o novi storitvi Zavarovalnice Triglav vedeti več? Vse informacije lahko dobite na telefonski številki 080 2864, pri zavarovalnih zastopnikih in na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. triglav www.zav-triglav.si ZAVAROVALNICA TRIGLAV. D.O. - nain-M ir»*-« v»^ «cesM^ GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJSKA / tnfo@g-glas.si Petek, 6. februarja 2004 Uros Ivanovic je od leta 1959 do 1980 živel v Sloveniji, nakar je odšel na Islandijo, vendar stalnega prebivališča v Sloveniji ni nikdar odjavil. Za to je poskrbela kar država sama. Istega dne je izbrisala tudi Stanko Uzelac. Kranj - Uros Ivanovic in Stanka Uzelac iz Kranja sodita med tiste prebivalce Slovenije, ki jih je notranje ministrstvo 26. februarja 1992 izbrisalo iz Registra stalnega prebivalstva Republike Slovence. Oba sta za to izvedela kasneje, po naključju, in od tedaj živita z velikim razočaranjem nad slovensko državo. Na Islandiji že 23 let 65-letni Uroš Ivanovic, rojen v v Golubovcih v Crni gori, seje v Slovenijo preselil 29. decembra 1958. leta. Igral je nogomet za Belo krajino in tako dobil prvo v zaposlitev v Črnomlju. Leta 1962 je prišel v Kranj, prijavil stalno prebivališče in se zaposlil. Kot visoko kvalificirani hotelsko gostinski delavec je ves čas delal v gostinstvu, nekaj let pa je bil celo direktor hotela Transturist v Skofji Loki. ''Ko sem prišel v Transturist, je hotel zelo slabo posloval. V treh letih sem ga znova postavil na noge," je spregovoril o svojem poslovnem uspehu. 14. novembra 1980 se je odpravil na Islandijo z namenom, da si v nekaj mesecih ogleda Skandinavijo. Nekajmesečni turistični izlet se je nazadnje zavlekel na že dobrih 23 let. Na Islandiji je našel novo zaposlitev in od tedaj živi na severu Evrope. Leta 1990 je celo pridobil islandsko državljanstvo. "Dali so mi vedeti, da bom izgubil službo. Če ne vzamem njihovega državljanstva, pa sem ga," opisuje. Po osamosvojitvi Slovenije je bil prepričan, da mu slovensko državljanstvo pripada avtomatično, saj ne nazadnje jugoslovanskega potnega lista, izdanega v Sloveniji, ni vrnil, nikdar pa tudi ni odjavil stalnega prebivališča v Kranju. "Čeprav sem dobil islandsko državljanstvo, se še danes tam počutim kot tujec. Islandija je namreč hladna do vseh tujcev, državljanstvo gor ali dol." Maja 1992 je slišal, da si mora menda sam priskrbeti slovensko državljanstvo.' Poklical je hčerko Sonjo, ki živi v Sloveniji, naj mu nemudoma uredi vse potrebno. "Že dan kasneje sem doživel neverjeten Šok, ko mi je hči sporočila, da je na upravni enoti v Kranju na seznamu stalnih prebivalcev videla, da je moje ime prekrižano z rumeno. Da mi ne more ničesar urediti." Brez pravic Junija istega leta se Ivanovič sam oglasi na kranjski upravni enoti. "Uslužbenka mi je zabrusila, da če bi bil kaj koristen slo- Stanka Uzelac Ministrstvo izd^a odločbe Kranj - Ministrstvo za notranje zadeve je 3. februarja osebam, ki jim je bilo izdano dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi zakona o tujcih in zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ, začelo izdajati odločbe o ugotovitvi stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji od 25. februarja 1992 do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje. Ministrstvo v postopku ugotavlja, ali je oseba ta čas dejansko živela v Sloveniji. Najprej bodo odločbe prejeli tisti, katerim so dovoljenje za stalno prebivanje izdali jeseni 1992, nato bodo odločbe vročali po vrstnem redu zaporedja let. Simon Subic venski državi, bi že dobil njeno državljanstvo, tako pa ne morem ničesar. Osramočen sem se vrnil na Islandijo in ves čas neuspešno poskušal pridobiti državljanstvo. Bil sem ogorčen in razočaran, da mi je država, ki sem jo vedno imel za svojo in jo imam še danes, storila kaj takega. Se dopisa mi ni poslala, da so me izbrisali, pa čeprav sem imel vseskozi v Kranju prijavljeno stalno prebivališče. V Kranju imam svojo družino, sem solastnik stanova- nja, pozna me polovica starejših Kranjčanov, a nimam niti dovoljenja za začasno prebivanje. Za Slovenijo sem tujec. Ko sem te dni znova poskušal urediti svoj status, mi je uradnica dejala, da sploh ne bi smel živeti tukaj, da bi potreboval turistično vizo. Vizo za Slovenijo, za bivanje v Kranju, kjer sem doma!" ne more razumeti, v kakšno situacijo gaje potisnila država Slovenija. "Ne zanimajo me nobene odškodnine, želim le pravico. 21 let sem tej državi plačeval davke, vplačeval v pokojninski in stanovanjski sklad. Ogorčen sem, saj so državljanstvo dobili ljudje, ki ga resnično ne bi smeli dobiti, jaz pa nimam nobene pravice, enostavno sem nezaželen ele- ment. Povsem se stnnjam, da tistim, ki so ravnali proti državi Sloveniji, ne pripada pravica do državljanstva, nikakor pa ni dobro, da to pravico odrekajo kar vsem po vrsti. Boli me tudi, ko poslušam nekatere slovenske politike, kako lahkotno diskrediti-rajo na tisoče poštenih ljudi in brez sramu gazijo osnovne človekove pravice. Tega si tako pomembni politiki v civilizirani državi ne bi smeli privoščiti," razmišlja Uroš Ivanovič, ki se sedaj praznih rok vrača na Islandijo, s katere se je po upokojitvi želel vrniti v Slovenijo. "Kot slovenski državljan, ne kot Slovenec. Vem, da to nikoli ne bom." Molčala, da je izbrisana 54-letna Stanka Uzelac je leta 1972 v Kranj prišla iz rodnega Sanskega mosta v Bosni in Hercegovini. Srbkinja po rodu se je tu poročila s štiri leta starejšim Markom Uzelacem, tudi.Srbom, ter rodila Gordano in Gorana. Z možem sta bila ves čas za stalno prijavljena v Kranju, delala in Uroš Ivanovič plačevala davke. Po osamosvojitvi Slovenije nista poskušala pridobiti slovenskega državljanstva zase ali za otroka, niti sanjalo pa se jima ni, da bi morala na novo urediti status stalnega prebivalca. "Od leta 1992, ko je šla Iskra, kjer sem bila zaposlena, v stečaj, sem bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje. Ko sta potekli dve leti, sem povprašala na zavodu, ali bi lahko še naprej prejemala podporo, saj nisem našla nove zaposhtve. Poslali so me na upravno enoto, naj mi izdajo potrdilo, da imam v Sloveniji stalno prebivališče. Tam me je doletel velik Šok: izvedela sem, da stalnega prebivališča že od februarja 1992 nimam več. Vzeli so mi potni list, skrajšali veljavnost vize s 15. februarja 1998 na 29. avgust 1995 in mi dejali, da sem izbrisana. Nisem vedela, kaj storiti. Bila sem brez službe, brez kakršnekoli podpore. Ker nisem imela državljanstva, me nihče ni želel zaposliti. Na srečo sem imela delovno dovoljenje še veljavno, zato sem se kasneje le uspela zaposliti kot či-stilka," je razložila. Hči Cordana brez slovenskega državljanstva ni smela veČ obiskovati srednje kemijske šole v Ljubljani, zato jo je morala dokončati v Novem Sadu v Srbiji, kjer živi Stankin brat. Koje mož Marko izgubil službo v Jelovici, se je tudi sam odselil v Vojvodino, kmalu za njim pa tudi sin Goran, ki mu je potekla delovna viza, z njim pa tudi njegova žena in otrok. "Ker je po vojni v Bosni Sanski most postal muslimansko območje, od tam nismo uspeli dobiti nobenih dokumentov, s katerimi bi urejali svoj status. Najtežje je bilo za Gordano, ki ni imela nobenih dokumentov razen starega potnega lista, izdanega v Sloveniji. Sedem let in pol je praktično živela v zraku, šele leta 2000 je uspela pridobiti srbsko državljanstvo. Cordana je bila rojena v Kranju, tu je ves čas živela in jo je vseskozi tudi vleklo nazaj. Takoj, ko se je dalo, se je znova vrnila sem in živi sedaj pri meni in moji sestri. Hči si želi slovenskega državljanstva, vendar bo morala počakati do leta 2005," opisuje Stanka. Vse odkar je izvedela, daje izbrisana, je poskušala znova pridobiti stalno prebivališče, kar ji je uspelo šele leta 2002. "Ne morete si predstavljati, koliko trpljenja sem preživela, da sem si znova uredila stalno prebivališče. Ves ta čas nisem nikomur upala povedati, da sem izbrisana. Preveč me je bilo strah, kaj bi se zgodilo, če bi to izvedeli. Sramota je, kar se sedaj dogaja. Ves čas sem pošteno živela, pošteno plačevala davke, sedaj pa država ne poskrbi, da bi si taki ljudje kot jaz uredili status. Kaznujejo naj take, ki so delali proti Sloveniji, ostalim pa naj popravijo storjeno krivico," meni Stanka Uzelac. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Elektro Gorenjska javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3a Tel.: 04/2083-223, Faks:04/2083-294 e-pošta: info@elektro-gorenjska.si, www.elektro-gorenjska.si OBVESTILO o spremembah cen električne energije za tarifni odjem Elektro Gorenjska, d.d., obvešča cenjene odjemalce električne energije, daje vlada Republike Slovenije dala soglasje k novim tarifnim postavkam za prodajo električne energije tarifnim odjemalcem. Cena električne energije je tako od 1. februarja 2004 dalje za tarifne odjemalce dražja za 4%. Cene za tarifni odjem nekaterih tipičnih odjemalcev: A. Gospodinjski odjenr 1. Enotarifno merjenje: Energija: 16,86 SIT/kWh + 20% DDV Priključnina do 4 kW. 490,96 SIT/mesec + 20% DDV 2. Dvotarifno merjenje: Enerqija; VT = 20'04 SIT/kWh + 20 % DDV, MT = 11,79 SIT/ kWh + 20% DDV Priključnina od 6 do 8 kW; 1.104,66 SIT / mesec + 20% DDV Obračunska moc 10 kW; 187,10 SIT/kW + 20% DDV, kar pri 10 kW odjemu skupaj znese: 1.871,00 SIT/mesec + 20% DDV B. Ostali odjem: 1. Dvotarifno merjenje: Enerqija: VT = 22,68 SIT/kWh + 20% DDV, MT = 13,34 SIT/ kWh + 20% DDV Obračunska moc: 234,90 SIT/kW + 20% DDV Podrobnejše informacije o cenah so na spletnih straneh: www.elektro-gorenjska.si. Odjemalce, ki želijo, da se jim ob spremembi cene upošteva obračun na podlagi realne porabe, pozivamo, da nam do 13. februarja sporočijo stanje števca na dan podražitve. Sporočila sprejemamo v pisni obliki, vsebovati pa morajo ime in priimek uporabnika električne energije, številko odjemnega mesta in stanje števca na dan podražitve. Strankam, ki nam stanja števca na dan podražitve ne bodo sporočile, bomo skladno z 89. členom Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Ur. list RS št. 117/2002 in št. 21/2003) izračunali dobavljeno električno energijo z linearno interpolacijo v sorazmerju s številom dni veljavnosti posameznih tarifnih postavk med dvema odbirkoma na začetku in koncu obračunskega obdobja. Za razumevanje se zahvaljujemo. Golf ob avtocesti Krajani Zbilj so prepričani, da bo predvidena avtocestna povezava Jeprca - Povodje uničila njihov mir in turizem, glasni pa so tudi očitki, da je pisana na kožo Lazzarinijevih in morebitnemu igrišču za golf. Zbilje, Škofja Loka - V škofjeloški in okoliških občinah so ob koncu lanskega leta z odobravanjem sprejeli predlog resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest po letu 2013, v katerega je vključena tako imenovana navezovalna cesta Jeprca - Povödje. Vodilni občinski možje in gospodarstveniki na Škofjeloškem namreč že vrsto let opozarjajo na preobremenjenost regionalne ceste Jeprca -Šentvid in neustrezen dostop do avtoceste proti vzhodu, zaradi česar trpijo tako gospodarstvo kot vsi tisti, ki dnevno hodijo v šolo ali službo v Ljubljano. S cesto Jeprca - Povodje naj bi se del prometa med Gorenjsko in jugozahodnim delom Ljubljane preusmeril na to cesto in razbremenil sedanje težave. Bodoči priključek na avtocesto naj bi potekal z mesta sedanjega počivališča Povodje vzdolž južnega roba zamočvirjene doline proti zahodu, obšel naselje Zavrh pod Šmarno goro in z nivojskim križiščem prečkal obstoječo cesto Spodnje Pirniče - Smlednik in nato po vzhodni strani Zbiljske-ga jezera ter s predorom in mostom na najožjem delu jezera prešel na desni breg Save in nato nivojsko prečkal cesto Zbilje - Podreča ter se prek Zejske-ga hriba usmeril proti obstoje- Za potomce ceneje Utik - Na zboru občanov v Utiku v občini Vodice so po seznanitvi, da bodo v prihodnje največje naložbe v občini gradnja vrtca, omenjen pa je bil tudi pločnik na Skaručni in obnova lokalne ceste Bukovica - Koseze, največ razpravljali o novem Zakonu o graditvi objektov oziroma o spremembi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po novem se namreč nadomestilo plačuje tudi za nezazidana stavbna zemljišča, teh pa v občini Vodice ni malo. Zato so na zboru predstavniki občine z županom Branetom Podborškom povedali, da občinski odbor za komunalo predlaga, da bi bilo nadomestilo nekaj nižje, ko lastnik hrani to zemljišče za svoje potomce. Velika sprememba za občino pa bo tudi postavitev vstopno izstopnih cestninskih postaj na avtocesti v Vodicah, saj bo to povzročilo povečanje prometa po cestah v občini. A. Ž, čem izvennivojskem priključku na Jeprci. Župan občine Medvode Sta- v nislav Žagarje že konec novembra lani Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter Uradu za prostorsko planiranje sporočil, da s takšno traso priključka na avtocesto ne soglašajo, da je takšna cesta z vidika varstva okolja in prostora nesprejemljiva in daje po njegovem mnenju bolj smiselna regionalna povezava Gorenjske in Štajerske grek planirane državne ceste Zelodnik - Vodice preko Vodic. V zadnjem času pa so vse glasnejši očitki domačinov iz Zbilj (tudi v našo redakcijo smo dobili nepodpisano pismo), da je načrtovana trasa priključne ceste Jeprca - Povodje pisana na kožo Lazzarinijevih, ki bi s takšno cesto povečali vrednost svojemu naselju in morebitnemu igrišču za golf. (R) RADI^DMEV 90.9, 97.2, 99.5. 103.7 mhz ukv, stereo, rds "Ta očitek sem res že nekajkrat slišal, je pa neumesten, saj si najbrž nihče ne želi igrati golfa ob avtocesti," pravi župan Medvod Stanislav Žagar. Prav tako očitke o tem, da so prav Lazzarinijevi župane na škofjeloškem koncu prepričali o smiselnosti trase navezovalne ceste Jeprca - Povodje, zavračajo v Škofj i Loki. "Načelno stališče občine Škofja Loka in občin na Škofjeloškem je, da potrebujemo čim hitrejši dovoz do avtocestnega sistema. Za trenutne razmere in državne plane je predvidena avtocesta Jeprca -Povodje kot najbolj idealna povezava na avtocestni sitem. Kako bo z umeščanjem te ceste v prostor, pa je stvar državnih organov in dogovora z občino Medvode, vsekakor pa velja, da cesto potrebujemo in si povezavo želimo. Ali bo cesta potekala točno po sedaj predvideni trasi ali pa bo določena kakšna druga, pa je stvar državnih organov, ki za to skrbijo. O kakšnih povezavah z igriščem za golf in vmešavanjem v prostorsko politiko občine Medvode pa ni govora," zatrjuje škofjeloški župafi Igor Draksler. Vilma Stanovnik Petek, 6. februarja 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN 40 let Prešernovega spominskega muzeja in tradicionalna razstava Prešernovih nagrajencev 2003 Letos galerija premajhna v Prešernovi hiši v Kranju vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku predstavijo Prešernove nagrajence preteklega leta. Tradicionalna razstava Prešernovi nagrajenci, ki jo že od leta 1981 v Galeriji Prešernove hiše vsako leto pripravlja kustosinja Gorenjskega muzeja Beba Jen-čič, je bila tokrat še posebej svečana, saj letos 8. februarja Prešernov spominski muzej, ki se razprostira v 1. nadstropju hiše, praznuje 40-letnico obstoja. Zametki te edinstvene zbirke pa segajo že v leto 1948, ko so v Kranju začeli z akcijo za ureditev hiše. Tako Prešernova hiša kot zbirka sta temeljiti prenovi doživeli na prelomu v 21. stoletje, uradno odprtje nove muzejske razstave pa je bilo jeseni 2001. Razstava Prešernovi nagrajenci 2003 je letos še posebej obsežna, "bera nagrajencev" v preteklem letu je bila v razstavnem smislu očitno izjemna. Na včerajšnjem odprtju smo si tako lahko ogledali razstavo, na kate- ri se predstavljata oba Prešernova nagrajenca arhitekt Vojteh Ravnikar in dramski igralec Zlatko Šugman, ob njima pa še nagrajenci Prešernovega sklada filmski režiser in igralec Jan CvitkoviČ, gledališka režiserka Mateja Koležnik, pesnik Andrej Medved, kipar Alen Ožbolt, pihalni kvintet Slowind in skladateljica Larisa Vrhunc. Oba nagrajenca najvišjih nagrad v slovenski kulturi sta predstavljena v treh vitrinah, stene galerije pa krasijo povečave 15 realiziranih arhitektonskih projektov Vojteha Ravnikarja (s skupino Kras je leta 1980 dobil nagrado Prešernovega sklada), katerega tri dela so predstavljena tudi na maketah. Zanimiv je tudi prikaz življenja in dela Zlatka Šugma-na (tudi on je nagrado Prešernovega sklada že dobil in sicer leta 1970), opazen pa je poudarek na dramskem opusu. « ke, cd plošče, fotografije gledaliških predstav, gledališki listi, fotografije iz filmov ... Kipar Alen Ožbolt, ki je bil nagrajen za instalacije, se s slednjimi predstavlja na fotografijah velikega formata. Letošnja posebnost je videoprojekcija, saj bodo v času odprtja razstave predvajali lansko slovesnost ob podelitvi in kratke predstavitve nagrajencev, pa tudi Cvitkovičev film Kruh in mleko. "Lahko rečem, da je letošnja razstava ena tistih, za katero sem uspela zbrati kar veliko gradiva in nam je celo zmanjka- Včeraj zvečer je v Galeriji Mestne hiše sledilo še odprtje razstave fotografov Marka Aljančiča, Marjana Kukca in Jurija Kurila, ob njihovem jubileju, 70-letnici. lo prostora," je povedala Beba Jenčič, zadovoljna, ker so nagrajenci prav vsi po vrsti pokazali interes za predstavitev na kranjski razstavi in tudi tvorno sodelovali pri pripravi potrebnega materiala za razstavo. Medtem ko je Prešernov nagrajenec za letošnje leto že znan, namreč pisatelj Florjan Lipuš, pa bodo nagrajenci Prešernovega sklada znani na jutrišnji slovesnosti v Cankarjevem domu. Kandidati so klarinetist Mate Bekavac, igralec Radoš Bolčina, kipar Mirko Bratuša, pisatelja Aleš Čar in Iztok Geister, filmski režiser Damjan Kozole, avtor stripov Tomaž Lavrič, balerina Alenka Ribič Laufer, slikar Oto Rimele, skladatelja Tomaž Svete in Igor Štuhec ter pesnik Aleš Šteger. Igor Kavcic, foto: Gorazd Kavčič Beba Jenčič, dolgoletna avtorica razs; -. • • «jT.v jr.«:-^ i:. '"' >-• 'J-^V^ ^ •—'A'. --■" ■•■•■ •■ ........... ....■'ft'. fA..^: v ' '* . . '.s A'. m- V. m-^i&^-tm^^m:- WvT!. IV,, ♦ ♦ ♦ v .'.v .s -K CTv v.' « I ■ ......• - -i'; ■m- ft-- S-« . -v. V/ •v * V.* ' f '.< .v. — ' ~ .-.s- ' . ' ' -.-.H "^^mkf^^^^u^m...... * ' * I f v ■V" i-. *». -y.yd'.-- 'AV. ...•'. v . •.:< s' -m rssv >iV> • . •w. .'ASS 'SS-' A. i?; .SSS*.*' »"oN II '.ss>X Postanite zavarovalno finančni svetovalec zavarovalnice Generali '•t' S.'SX :'>Nsvr 'yj - .VSS 'i/A 4s'v ■mm ».s ".v - pK^eöio defovno cmolje - prijazen deiovnt čas : - födha 2aposlite\A,:..-: • i - fHožnost napredovanja • SV^ • SS f » ^ ......... «... .ssvj 'A *»' * l>0kHčfte nas: 04 20 16 010 Brezskrbni pod okriljem leva. igenerau UROltP Ijani Orion invest (soustanoviteljici sta Vesna Uzar, sicer šefica kreditnega oddelka v Orion Ltd., in njena soimenjakinja Božena Uzar), v Palm Beachu na Floridi pa Yacht Investment Corp. Tudi floridsko korporacijo uradno vodi Paul R. Hayes. Poleg navedenih podjetij so v Lužarjevem podjetniškem ozvezdju še Emporium, ki ima sedež v Veliki Britaniji, in KB Leasing Ltd., s sedežem v Srbi- v ji in Cmi gori. Po ljudskem pripovedovanju (glej Gorenjski glas, 3. februarja 2004), se Lužarjevi izterjevalci kot grški Orion med drugim potikajo tudi po hribovskih kmetijah in zalezujejo ne krive ne dolžne žrtve. Tako naj bi Lužarjevi lovci z mafijskimi metodami eno od žrtev oropaU za 2,5 milijona tolaijev. Čeprav naj bi bile Lužarjeve domnevno mafijske metode policiji znane, se ta v zadeve menda noče vpletati. Primer Oriona Celjskega me spominja na postojnski Optimizem in na Andreja Severja. V Severjevih papirnatih podjetjih, ki so zrasla na pogorišču Optimizma Vladimiija Slejka, je za-udarjalo kot v gramoznici, kriminalistična policija, urad za preprečevanje pranja denaija in Banka Slovenije pa niso storili nič, da bi zavarovali nedolžne žrtve. In še vedno ne storijo niČ. Čeprav je Sever varčevalce propadle hranilno kreditne službe Sicira okradel za več kot tri milijone tolarjev, se svobodno sprehaja po svetu. Do zdaj ni bila proti njemu podana niti ena kazenska ovadba. Tako kot ni bila podana še nobena kazenska ovadba v primeru afere SIB. Načelno mi je čisto vseeno, katera politična barva upravlja z državo. Zaradi mene so lähko na oblasti beli, rdeči, zeleni ali pa kodrlajsasti. Še zdaleč pa mi ni vseeno, ali tisti, ki so na oblasti, organiziran kriminal preganjajo ali ne. Aktualna politična garnitura velikega kriminala vsekakor ne preganja. Nenavadno dosledni pa so pri preganjanju neplačnikov RTV naročnine. Te je pripravljena disciplinirati tudi policija. Marjeta Smolnikar s.' '.v. POSTA SLOVENIJE, d.o.o. POSLOVNA ENOTA KRANJ Poštna ulica 4, Kranj, Slovenija http://www.posta.si, e-mail: info@posta.si tel.: 04 262 4600, fax: 04 262 4611 Pošta Slovenije, d.o.o., objavlja na podlagi 10. in 33. člena Akta o ustanovitvi družbe Pošte Slovenije, d.o.o. RAZPIS zbiranja ponudb za sklenitev pogodbe za prodajo poslovnega prostora "stare" pošte Cerklje s 1. Predmet prodaje je nepremičnina poslovni prostor stare pošte Cerklje v poslovnem objektu na naslovu Trg Davorina Jenka 10, Cerklje na Gorenjskem v izmeri 50,80 m2; so-lastni delež do 29/200 je vpisan v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kranju pri vi. št. 723, k.o. Cerklje. 2. Nepremičnina je ocenjena s strani sodnega cenilca, ki je določil tržno vrednost v višini 49.387,37 EUR, plačljivo v tolarski protivrednosti na dan plačila kupnine. t V postopku zbiranja ponudb lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki se izkažejo z ustreznimi listinami, potrebnimi za nakup nepremičnin v Republiki Sloveniji. Dodatne informacije lahko dobijo interesenti na telefonski številki: - 04/2624870/ga. Štefka Poštrak. Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov: Pošta Slovenije, d.o.o.. Poslovna enota Kranj, Poštna ulica 4, 4000 Kranj, v roku 5 dni od objave. Na ovojnico obvezno napišite "ponudba za nakup poslovnega prostora - NE ODPIRAJ". Ponudniki bodo pisno obveščeni v roku 8 dni po izvršenem izbonj. Pošta Slovenije, d.o.o. Piše Milena Miklavčič Usode "An die nakul na zgari".... In oh tem si nisem mogla kaj, da ga ne bi pobarala, v čem se pravzaprav razlikuje od drugih grafičnih oblikovalce\\ "Sem precej direkten, tudi kar se oblikovalnega jezika tiče. Ne uporabljam vseh trendov, čeprav je moja stroka ploskovnega značaja, perspektivo postavljam globino "kratkoglednosti". Da nisem danes to, naslednjič spet kaj povsem drugačnega. " Edvarda so povabili tudi na grafično akademijo, kjer je študentom posredoval svoje znanje. Potem je bil Še docent na višji srednji šoli. že takrat je bila ljubljanska šola za oblikovanje cenjena tudi v tujini. To še posebej poudari. Edvard jo je končal z odličnim uspehom. ''Spominjam se, da nas je Iskra povabila k sodelovanju. Zanjo smo oblikovali koledar Bil sem izbran kot najboljši in dobil prvo nagrado. Naj povem še to, da sem maturo napisal na roko, "skal i grafi ral", določenih črkah. To je bilo zelo izstopajoče. Na mizi pred nama je bila steklenica sadnega soka. Kaj hi naredil, da bi bila bolj privlačna, si nisem mogla kaj, da ne bi v "živo" preizkusila njegovega znanja. Zasmejal se je: "Oblikovana ni samo dolgočasno, temveč tudi precej hladno. že ime je napačno: steklenici ni nektar, kot piše na njej. Nektar je naravnega značaja. Jabolka bi. Če je to sploh potrebno, prikazal na bolj živahen način. " Edvardova življenjska pot, ki ga je nazadnje pripeljala na Nizozemsko, je zelo zanimiva. "Bum se je zgodil, ko sem na morju spoznal v neko Holandko, mojo bodočo zeno. Ze tako ali tako sem imel namen, da bi odŠel po Evropi in se kje ustavil. Kot sama veš, sem bil hipi tako po zunanjosti kot po srcu. Zanimala me je umetnostna zgodovina in "v živo" sem hotel spoznati, kakšna je tista iz severnih dežel pa tudi iz Holandije. Hotel sem obiskati tudi otok White, saj veš, tam, kjer so bili tisti znani koncerti Jimmija Hendrixa, Janis Jopin, Led Zeppelin ... Rad sem poslušal to muziko, nikoli pa se nisem "zagovedu " vanjo kot kakšen tepček. Kadarkoli sem imel v življenju kakšne sanje, so se mi pozneje "zložile skupaj". In tako je bilo tudi tokrat. Ko sem se od deklice in njenih staršev na morju poslavljal, sem jim obljubil, da se vidimo poleti v Amsterdamu. Niti prebite pare nisem imel. Še spalne vreče ne. Le ruzakje visel doma omari, ki sem ga kupil pred leti. Šel sem k Mrakovemu Cirilu m ga Kupii v Žirovski v rh in sem mu povedal, da potrebujem denar za pot. Obljubil sem mu, da bom garal en ali dva meseca, in da bi rad, da me pošteno plača za to. Nič ni imel proti, saj se o plačilu do tedaj nisva nikoli pogovarjala, čeprav sem naredil že marsikatero "udarniško" ... Ko je napočil čas, sem si nabasal ruzak, iz stare deke sem naredil spalno vrečo in sem šel. " Kaj so pa doma rekli o tvoji nameri? "Nič, ker sem šel, ko mije "pasal". Zmeraj. Ata me je kot devetnajstletnika še v Avstrijo zapeljal, da mi ni bilo treba začeti s stopanjem že v Zireh ... Sicer sem doma hodil predvsem spat. če nisem bil šoli, v Ljubljani, sem bil i' Zirovskem vrhu, pri Mraku, kjer sem pomagal na kmetiji. Domov sem se hodil le odpočit. Drugače smo pa lumpal ... (smeh)... Stalno ..." Ko je dvignil palec, ga je pot zanesla na Nizozemsko. Pri dekletu, ki ga je spoznal na morju, so ga sprejeli z odprtimi rokami. Toda že kmalu se je moral vrniti, saj ga je čakala vojaščina. Nanjo ima lepe spomine. To so bili meseci polni dela in zabave. Ogromno sten, za katerimi so se skrivali tanki in še marsikaj drugega, je porisal z najra- »v* Jv ^ • ft zhcnejsimi naredzenji . "Brž, ko je bila "obuka" dokončana, so me "pre-komandirali", imel sem vse privilegije, ki si jih lahko zamisliš. V jedilnici sem jim na steno narisal špagete, .same vozle sem delal. Naredil sem tudi nekaj reliefov iz bakra. Prvič i' svojem življenju. " Edvard se niti ne spominja več, če se je po končani vojaščini sploh prišel domov poslovit. Takoj je pobasal nahrbtnik in jo spet mahnil proti Holandiji. Marja ga je čakala na Brniku. To je bilo leta 1974. Od takrat ga ni bilo več "dol", razen seveda, ko je prihajal na obiske in i' hribe. Na začetku ni ničesar znal. Niti jezika. Sporazumeval se je v angleščini. "Nisem tak tip, da bi .se sramoval svojih napak, " je nadaljeval Edvard, živahno in sproščeno, kot bi tudi sam neznansko užival ob obujanju spominov. "Ko sem ga polomil, sem se zraven tudi pohe-cal. "je dejal, "in vse je šlo laže naprej. " Najprej je raznašal časopise. In to z^ito, ker ni obvladal jezika, ni imel nobenih papirjev, ničesar Vsak, ki je tedaj prišel Holandijo brez dovoljen- ja za delo, je moral po nekaj mesecih "odšibat". Amsterdam je bil mesto hipijev in hašiša, ha, ha! Edvard pravi, da so hodili drug po drugem. "Saj veš, kakšne so čenče, posebej v Zireh. Od bogve kje so prišle govorice, da tam gori "jem" mamila. Domače je bilo strah, kaj je z menoj, saj jim nisem niti kartice pisal, kaj šele, da bi se jim kaj oglasil. Vsi živčni so me čakali, kakšen bom prišel nazaj. Toda jaz nikoli nisem imel problemov. No ja ... ko sem štopal, sem "nasnel" nekaj homoseksualcev, to je bih'vse. Enega Italijana .se spomnim, ta je res bil "smotan". Za volanom se mi je začel slačit, potem že veš, kako gre naprej... Ztneraj sem imel v žepu pripravljeno "nažička" ... Ne zato, da bi koga ranil, temveč zato, da sem z njo "opozarjal", da ni dobro z menoj češenj zobat. Precej samozavesten sem bil ... Čeprav sem spal pod mostovi, gmajnah, na bencinskih črpalkah ... Enkrat sem se nečesa vendarle ustrašil. V Salzbur-gu sem naletel na nekega Nemca, kije vozil kot norec svojem BMW-ju. Ko sva prispela v München, meje zapeljal še i' tisto zloglasno "rdečo" četrt, in se muzal, ko je videl mojo zadrego. Lepo sem ga prosil, naj me raje odloži na kakšnem punktu, kjer bom štopal naprej. Prostor za spanje sem potem našel med koruzo, razgrnil sem deko in ponoči so mi polži začeli jesti blazino. Celo noč je "šklepetalo", po vsem tem je zgodaj zjutraj še veter "prinesel" stran časopisa, ki je zaplapolal nad mojo glavo kot kakšen prihuljen tat... Živa groza!" Ko je na Nizozemskem dobil legalen status, je hitro dobil delo. Najprej je začel delati v nekem reklamnem biroju v Leeuwardenu. Se nadaljuje s ■f i Petek, 6. februarja 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN H of er sporoča izvleček iz ponudbe 1 \ Belgische Meeresfrüchte ^ belgijsTci morski sadeži € 3,49 5 v zavoju 500 g i « < ; Ii > > < s > 1 r. > Salzburger Mozartkugeln salzburške Mozartove kroglice V zavoju 340 g 639 €2,69 \ * « • * * \ Merci f • v. različne vrste, v zavoju 200 g i j; Z srr 378 ^ I s I i 1 €1,59 m f i \ SPRENGEL Edle Kirschen prvovrstne češnje v zavoju 225 g srr 378 €1,59 O'- H of er Choco Love v zavoju 280 g namesto SIT \ sn 544 €23 S SIT Rezano cvetje v vsakem šopku je le ena € 2 99 ^^^ cvetja, cen^a 1 šopek 710 /e oale/if/m/oo . CHOCEUR Mints v zavoju 300 g Toblerone Minis v zavoju 200 g srr 401 €1,69 Confiserie fino pecivo različne vrste, v zavoju 125 g Schweizer Konfekt švicarsko drobno pecivo različne vrste, v zavoju 100 g €1,29 www.hofer.at Hofer KG. A-4642 Sattlectt. Hofer Straße 1 Hofer BELLA Fine Sensation fino pecivo vafiji s kakavovim in pomarančninn nadevom, v zavoju 300 g STT 354 €1,49 RONDESSA vafiji z nadevom v zavoju 150 g STT 273 €1,15 CHOCEUR • čokolada z alpskim mlekom • čokolada Noisette ali • čokolada s smetano - rahlo grenkega okusa v zavoju 150 g "Namesto" cena je bila do 31.01.04 naša veljavna prodajna cena. Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne »n odvisne od valutnih razmerij OBČINA ŠENČUR Kranjska cesta 11 4208 Šenčur tel. 04/2519-100 fax. 2519-111 e-mail:obcina@sencur.si Občinska uprava OBČINE ŠENČUR razpisuje prosto delovno mesto: FINANČNI REFERENT Pogoji: - srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu, - znanje uporabe računalnika (Word, Excel) - znanje enega tujega jezika (NE/ANGL). - sposobnost dela s strankami. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, določene z zakonom o delavcih v državnih organih. Po ožjem izboru bo s kandidati opravljen preizkus znanja. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Občina Šenčur, Kranjska 11, 4208 Šenčur - "razpis delovno mesto". Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi. RADI© DM EV 90.9, 97.2, 99.5, t03.7 MHZ UKV, STEREO, RDS t tadio Oomamm WM trn najbolj športna frekvenca 99 5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz www.rgl.si rddto Qias Ijubliane erme 1 i m i a ZIMSKE POČITNICE V TERMAH OLIMIA • * * 4-dnevmpaket"ti 3 SIT dalje (cene veljajo za bivanje med tednom, v terminu do 5.3.2004) lAT?S bivanje /a ENE«.A O I KORA dn 12 let v spremstvu dveh odraslih oseb ter možnost smučanja na smučišču Janina (velja v času 13. - 29.2.2004). tov ft • « ♦ v ^^ 4 • • ♦ • VALEI\Tl\OV PAKET 2 dni že za 20.625 SIT (v terminu od 13.2. do 15.2.2004) na ljubezenski eliksir in vroče zgodbice, izdelovanje lectovih srčkov, valcntinov ples, romantično nočno kopanje, postrežbo zajtrka v sobo...... TERME OLIMIA d.d. Zdraviliška cesta 24, SI - 3254 Podčetrtek Telefon: 00386 (0)3 / 829 70 00 Fax: 00386 (0)3 / 5829 024 info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com ii^'lii^rs»» GORENJSKI GLAS • 10. STRAN PREHRANA, MODA / info@g-glas.si Petek, 6. februarja 2004 KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN Za vas izbira Danica Dolenc Kaša - milijonska jed Kadar se je pri nas doma kuhala kaša, je mama vedno pripomnila, daje to "milijonska" jed. Ko je bila še otrok v poljanskih hribih in je bilo doma štirinajst vedno lačnih ust, se ji je zdelo, da mora biti mihjon kašnatih zrn, da mama lahko skuha eno samo skledo mlečne kaše. Vedno smo kašo spoštovali in se je vsakič znova razveselili. Danes se je premalokrat spomnimo, a jo imajo po vseh gorenjskih mlinih in v trgovinah. Kakorkoli pripravljena je hitro kuhana in zelo, zelo dobra. Je tudi dietna jed, saj jo lahko skuhamo brez vsake maščobe. Rateški ajdovi krapi s kašo in skuto Testo: 75 dag ajdove moke, pol do tri četrt litra slanega kropa, pšenična moka; nadev: 10 dag prosene kaše, malo mleka, 25 dag skute, 2 jajci, 3 žlice smetane (lahko kisle), drobtin po potrebi. Ajdovo moko poparimo s slanim kropom in premešamo s kuhalnico. Ko je testo nekoliko ohlajeno, ga damo na pomoka-no desko; za pomokanje in nadaljnjo obdelavo uporabimo belo pšenično moko, da testo lepo veže. Testo dobro ugnete-mo, ga razvaljamo za prst debe- Zlati nohti že nekaj časa je v kozmetiki trend svetlečih barv z bleščicami, tako v šminkah, črtalih za oči in ustnice, senčilih za veke, kremah za obraz, gelih za lase in lakih za nohte. Pri slednjih je le odvisno, ali ima lak gosto ali redko, kremasto ali tekočo osnovo, barve pa so bolj pastelne in svetleče. Najbolj svetla med njimi je po svoji naravi zlata barva, ki je zelo primerna za barvo nohtov. Na pogled je nekako nevpadljiva in preprosta, vendar mehka, topla, glamurozna in svečana. Bleščice to njeno naravo še poudarijo in spominjajo na slovesno vlogo, ki jo v človeški zgodovini predstavlja zlata barva. Zato je zelo primerna za posebne priložnosti, ko nosite slovesno ali izbrano obleko. Primerna je tudi za vsak dan, Če ste oblečeni v temno modro, belo ali rumeno barvo. K. D. lo in zrežemo na kvadrate s stranico 8 do 12 cm. Na vsakega položimo pol žlice nadeva, pre-ganemo in stisnemo robove. Krape kuhamo v slanem kropu pribl. 10 minut, oz. tako dolgo, da se dvignejo z dna. Kuhane previdno poberemo s penovko v skledo in zabelimo z ocvirki ali pa z maslom in drobtinicami. Za nadev kašo skuhamo na pol v mleku, ohlajeni primešamo pretlačeno skuto, rumenjaka, smetano, drobtine in sneg iz beljakov. Rateški krapi so pravilno kuhani tako, da se trdnost kasnega zrna še čuti pod zobmi. Sončna budnica razpoloženja Grenivka je sicer res malo grenka, vendar če iz nje iztisnete sok in ga popijete zjutraj na tešče pred zajtrkom, se bo spremenil v zdrav energijski napitek, ki z veliko količino vitamina C in folne kisline omogoča vesel in navdušujoč začetek novega dneva. Kaša s krompirjem in ocvirki je odlična lahka večerja, prepečena pa še naslednji dan za zajtrk. Foto: D. D. ure. Kuhani kaši primešamo kislo smetano in ponudimo; po želji si lahko kašo tudi osladimo, posujemo s cimetom in podobno. Prosena kaša s kislo smetano 2 skodelici prosene kaše, 5 skodelic vode, sol, 1 kisla smetana. Kašo dobro operemo v vroči vodi, nato jo zakuhamo v osoljeno vodo in kuhamo približno pol Zelenjavna juha s kašo 3 ze^ni listi, 3 ohrovtovi listi, 1 korenček, košček rumene kolerabe, košček gomo^jne zelene, 1 peteršiljeva korenina, 2 krompirja, 1,5 1 vode, pol čebule, 2 stroka česna, 1,5 dl prosene kaše, sol, ščepec ma-jarona, 3 žlice olja. Zelenjavo operemo in zrežemo. Na olju popražimo sesekljano čebulo, nato po vrsti dodajamo vso zelenjavo in jo dušimo Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: grahova kremna juha, polpeti iz mešanega svinjskega in govejega mletega mesa z zelenjavo, pražen krompir, radič v solati s fižolom in z jajcem, trdi flancati; Večerja: Pečena kaša z jabolki, kompot. Ponedeljek - Kosilo: kašnata repa, kranjska klobasa, zeljnata solata s krompirjem; Večerja: ocvrt sir, zrnat kruh, zelena solata. Torek - Kosilo: vampi po tržaško, polenta, radič v solati; Večerja: ocvrte sardelice, okisan krompir s čebulo, bela kava. Sreda - Kosilo: rižota s kosi piščanca in z zelenjavo, zelena solata, sadna kupa; Večerja: palačinke s skuto, sadni čaj. Četrtek - Kosilo: segedin golaž, pire krompir, sadje; Večerja: prosena kaša s kislo smetano, mleko ali bela kava. Petek - Kosilo: zelenjavna juha z bučkami in zdrobovimi žličniki, skutni cmoki, kompot; Večerja: ocvrt oslič, zeljnata solata s krompirjem, črn kruh. Sobota - Kosilo: kisla repa, pečenice in rateški ajdovi krapi; Večerja: pizza z sirom, šunko in gobicami, grška solata z majonezo. Vse za sanjsko poroko Ljubljana - Misson studio in Grand Hotel Union ta konec tedna pripravljata zanimivi dogodek Poročni utrinki, na katerem bosta s pomočjo številnih posameznikov in podjety, ki so vk^učeni v izvedbo poroke, prvič na enem mestu predstavila vse za saiysko poroko. V času, ko se s prihodom pomladi po zimskem zatišju počasi bliža obdobje porok, so se povezali predstavniki Misson Studia iz Ljubljane, ki se ukvarjajo z organizacijo porok in ostalih svečanih dogodkov, ter Grand Hotela Union, ki predstavlja s svojim elitnim ambientom sece-sijskega hotela z dolgo tradicijo ter številnimi prenovljenimi prireditveno-kongresnimi dvoranami odlično možnost za izvedbo najbolj romantičnega dneva mladoporočencev. Zato sta v soboto, 7., in nedeyo, 8. februarja, pripravila v dvoranah hotela vsak dan od 10.00 do 19.00 ure na enem mestu razstavo vrhunske ponudbe vseh potrebnih poročnih storitev. Bodočim mladoporočencem se bo predstavilo več kot 50 razstav- ljavcev: butiki oz. izposojevalnice ženskih poročnih oblek, moška moda, vabila, zahvale, kon-fetni aranžmaji, fotografi, cvetličarji, vizažisti, zlatarne. Čevljarji, slaščičarji, vinarji, darila, turistične agencije in revija Moja poroka. V soboto, 7. februarja, pa bo ob 20. uri v veliki Unionski dvorani organizirana tudi gala modna revija poročnih oblek, spodnjega perila, obutve in nakita. Program bodo popestrili številni glasbeni gostje in presenečenja, zato vabljeni vsi, še posebej pa mladoporočenci! Vstop je prost (vhod z Nazorjeve ulice), tudi na modno revijo, le vabilo si je potrebno priskrbeti. Dobite jih v Grand Hotelu Union in studiu Missoni na Štihovi ulici 13. K. D. kakšnih 10 minut. Dodamo olupljen, na kocke zrezan krompir, Še malo dušimo. Zalijemo z vročo vodo, dodamo vse začimbe in zavremo. Ko je krompir na pol kuhan, dodamo še dobro oprano in odcejeno kašo. Po četrt ure vrenja je kuhana. Izboljšamo z žlico kisle smetane. Kaša s krompirjem Šriri velike krompirje olupimo, zrežemo na kocke in damo kuhat v toliko vode, da ta za kakšnega pol cm prekrije krompir. Začinimo ga z listom lovora, strokom sesekljanega Česna, pol drobno zrezane peteršiljeve koreninice, z nekaj zrni stolče-nega popra in pol žličke stolče-ne kumine. Solimo. Koje krompir napol kuhan, dodamo lonček dobro oprane in odcejene kaše, pribl. 1,5 do 2 dl. Vse skupaj skuhamo do mehkega, krompir stolčemo s tolkačem. Postrežemo v lončeni posodi in bogato zabelimo z ocvirki. Krompirjevo kašo lahko zabelimo tudi z na maščobi opraženo čebulo ali z na čebuli opraženimi gobami. Za grenivke pravijo, da so prave bombe zdravilnih in varovalnih sestavin. Ravno v tem času so, tudi po ugodnih cenah, dostopne skoraj v vsaki trgovini. Ena grenivka na dan naj bi zadostovala potrebam po vitaminu C s stresom običajno "obremenjenega" odraslega človeka. Velika količina vitamina C deluje kot biokatalizator za imunski sistem, meso pa je bogato z bio-flavonoidi, ki povečajo delovanje vitamina C in so močno zdravilo za ožilje. Imajo vehko vitaminov B skupine in folne kisline, ki je nujno potrebna za celično rast, zato so še posebej primerne za otroke in mladino. Vsebujejo tudi veliko rudnin (kalcij, kalij, natrij, fosfor, železo, magnezij, silicij, žveplo), organskih kislin, pektin in karo-tenoide. S svojimi zdravilnimi snovmi pomagajo grenivke tudi pri težavah z venami, krčnih žilah in hemoroidih, krepijo imunski sistem, zavirajo razvoj mikrobov, pospešujejo na-stajai^je hormonov, preprečujejo infekcije in prehlade, ohranjajo zdravo srce, nevtralizirajo proste radikale, varujejo pred rakom, čistijo in stabilizirajo črevesno floro, poživijo presnovo in pomagajo hujšati. Včasih ne bi bilo slabo, če bi si omislili enodnevno čistilno dieto s svežim grenivkinim sokom, saj bi se potem bolje počutili. Nekaterim se zdi rumena ali rdeča grenivka kisla in grenka, zato jo sladijo s sladkorjem ali z medom. Najlažje jo boste pojedli tako, da iz nje iztisnete sok. če pa želite od grenivk prejeti največ, jih olupite tako, da se del belega gobastega tkiva drži rumenega mesa in vse skupaj zmeljete v mešalniku. V belem mesu so namreč skriti dragoceni flavonoidi. Katja Dolenc Praznični obratovalni časi prodajalna 8. feb. 2004 CbHKUE 1 HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10 8. do 12. ure TRŽIČ MARKET Tržič. Trg svobode 208 8. do 11. ure KRANJ MARKbl Pri Nebotičniku, Bleiw/eisova cesta 7 a 0. do 24. ure MARKE 1 Trg Rivoli, Ulica Janka Pucija 7 8. do 21. ure MARKbl Planina center, Ulica Gorenjskega odreda 12 8. do 11. ure MARKbl Čirče, Smledniška cesta 138 . 8. do 11. ure MARKbl Maistrov trg, Maistrov trg 11 7. do 11. ure MARKb 1 Begunjska, Begunjska ulica 4 7. do 11. ure BITNJE MARKbl Bitnje, Zgornje Bitnje 265 8. do 11. ure BRITOF MARKbl Britof, Britof 313 8. do 11. ure BRNIK MARKbl Brnik. Zgornji Brnik 114 8. do 11. ure GOLNIK MARKET Golnik, Golnik 56 8. do 11. ure NAKLO MARKET Naklo, Glavna cesta 32 8. do 11. ure PREDDVOR MARKb 1 Preddvor, Dvorski trg 3 730. do 11. ure ŠENČUR SUPERMARKb 1 Šenčur, Kranjska cesta 3 8. do 11. ^m^ ■ A A ure TRSlbNIK MARKET Trstenik, Trstenik 8 8. do 11. ure RADOVUlCA SUPERMARKET Radovljica. Cesta Staneta Žagarja 1 8. do 12. ure BLED SP Center 1, Ljubljanska cesta 13 a 7 do 12. ure MARKET Mlino. Mlinska cesta 1 8. do 11. ure ZGORNJE GORJE SP Zgornje Gorje, Zgornje Gorje 80 a 8. do 12. ure JESENICE SUPERMARKb 1 Koroška Bela, Cesta Viktorja Svetina 8 a 8. do 11. ure KRANJSKA GORA MARKbl Budinek, Borovška cesta 74 8. do 12. ure MARKbl Vitranc, Borovška cesta 92 8. do 12. ure SUPERMARKET Kranjska Gora. Naselje Slavka Černeta 33 8. do 11. ure MOJSTRANA SUPERMARKb 1 Mojstrana, Triglavska cesta 28 8. do 11. ure ŽIVILA KRANJ. d.d.. C, na Okroglo 3, Naklo i Sel a britje 6llld vtaždiH, 200 ml Lomas, Ljubljana i t Mleko za talo Popolna nega, ZSO mi Tehnochem, tjubljana 1 VL- 4 Mliki s srtkoni, plü, 12 cm RÜlteper Ananas, cena za kg Mercator Akcijska ponudba velja v vseh Mcrcatorjcvih in franšiznih prodajalnah od 6. 2. do 15. 2. 2004 oziroma do prodaje zalog. Cene so v Si l'. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana. dvoma et^BXwnajho/jsi soseei Petek, 6. februarja 2004 SINDIKATI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS »11. STRAN Sindikat je kot zavarovalnica V sindikat si lahko včlanjen več desetletij, pa ga ne boš potreboval. Če pa boš izgubil službo, ti bo zelo prav prišlo brezplačno sindikalno pravno zastopstvo, ki bi ga sicer drago plačal. Kranj - Tu vidi nova sekretarka Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko Romana Oman podobnost sindikata z zavarovalnico. Tudi zavarovanje plačujemo dolga leta in od tega nimamo kake koristi. če pa nam pogori hiša, se dolgoletno plačevanje premij izkaže za smiselno. Tudi članstvo v sindikatu je neke vrste zavarovanje za najtežje od možnih scenarijev. Kakšne spremembe se z vašim prihodom obetajo članstvu gorenjskih svobodnih sindikatov? "Delo prejšnje sekretarke Milene Sitar je izjemno pohvalno, območje je bilo v vseh pogledih dobro servisirano. Sprememb, ki bi se zgodile z mojim prihodom, naj člani sindikata ne pričakujejo Čez noč. Najprej se bomo zbrali po območnih odborih in ugotovili, kaj lahko kot servis še nudimo našim sindikalnim organizacijam. Pri tem je treba upoštevati posebnosti Gorenjske, razporejenost dejavnosti po regiji, katere so bolj in katere manj zastopane, v katerih so problemi večji ... Tako je denimo dobro zastopana kemijska in gumarska dejavnost, v tem okviru pa manj farmacija, tudi gostinstvo in turizem, kjer se v prihodnje obeta več novosti; spremembe, ki vplivajo na sindikalno delo, se dogajajo v trgovski panogi; precej izpostavljeno je gradbeništvo; tudi sektor varovanja; o tekstilni in obutveni industriji pa na Gorenjskem tako ali tako veliko govorimo. Tu najprej gledamo na ohranjanje delovnih mest in šele potem na plače. Pozornosti pa ne bomo posvetili zgolj dogajanju znotraj naše sindikalne organizacije, pač pa bomo skušali najti možnosti za medsebojno povezovanje tudi z drugimi sindikati. Čeprav nismo pod isto streho, si nismo konkurenca, ^ač pa je treba iskati povezave. Ce nas je več, smo močnejši in lahko tudi več dosežemo." Tudi v sindikatu je znanje moč. Kaj se ta čas dogaja na področju izobraževanja sindikalnih aktivistov? "Temu bomo res namenili velik poudarek in prvo konkretno dejanje je skupno izobraževanje sindikalnih zaupnikov iz obmejnih regij Slovenije in Avstrije, ki se je začelo januarja in ki je doživelo izjemen odziv. Nekaj težav imamo sicer s komunikacijo, saj nas ovira slabo znanje nernškega jezika, kolege z one strani meje pa neznanje slovenščine, vendar se bodo v kratkem začeli tudi jezikovni tečaji za obe strani. Ob tem pa bo treba misliti tudi na prihodnje pridobivanje denarja s strani skladov Evropske unije za taka in podobna izobraževanja. Najti bo treba organizacijo, ki se s tem ukvarja, da bo nam sindikalistom ostalo dovolj energije za vsebinska sindikalna vprašanja." Največ koristi od pravne pomoči Sindikalne centrale na državni ravni so pogajalci, ki lahko v partnerstvu z državo in delodajalci iztržijo kaj za delavce, kakšna pa je vloga območnih sindikalnih organizacij, ki ste bliže zaposlenim in njihovim problemom ? "Tu smo res najbližje ljudem in imamo zato vlogo nekakšnega servisa, kjer članstvu lahko pomagamo, ko naleti na težave. V tem pogledu imajo člani največ koristi od naše pravne pomoči, saj jih veliko išče nasvet ali pomoč v zvezi s plačo, delovnim razmeijem, dopustom, nadurami in podobnimi vsakdanjimi težavami. Pravnik že s svojim poznavanjem problematike in posredovanjem v podjetju lahko veliko stori v korist delavca, včasih pa je potrebno tudi zastopanje pred sodiščem. Tudi delovni inšpektor mora kdaj posredovati pri delodajalcu, ravno sedaj se z glavnim inšpektorjem s tega področja dogovarjamo o tesnejšem sodelovanju. Vedno člani niso zadovoljni z našo pravno pomočjo, saj tudi pravniki in in-Špektoiji niso vsemogočni. " Zaradi kakšnih problemov delavci iščejo pravno pomoč v sindikalni pisarni? "Veliko težavo predstavljajo dolgotrajna delovna razmerja za določen Čas. Delodajalci delavcem tudi po osem let podaljšujejo delo za določen čas, delavci pa so dolgo tiho, saj želijo obdržati vsakršno službo. Oglašajo tike razmetane po zakonu. Na nas pa se za tolmačenje zakona ne obračajo le sindikalisti, pač pa pogosto tudi delodajalci. Tudi njim priskrbimo želene informacije, saj gredo v korist delavcev. Sicer pa se v mnogih podjetjih zavedajo, da podjetje brez delavcev ne more obstajati in imajo do njih temu primeren odnos." Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije Delo sindikalnih pisarn Poštna ulica 4. 4000 KRANJ Romana Oman se tudi zaradi odpustov z dela, kot jih po novem delodajalcem omogoča zakonodaja. Precej težav povzročajo nadure, za katere veliko delavcev nima pisnih nalogov, čeprav bi jih po zakonu morali imeti. Prihajajo tudi zaradi prerazporeditev delovnega časa, kar delodajalci različno plačujejo. Težave so tudi z dopusti, kjer so delodajalci pripravljeni upoštevati le najnižjo mogočo kvoto, ne upoštevaje pri tem določil panožnih kolektivnih pogodb. Največ ljudi, ki iščejo pravno pomoč, prihaja iz drobnega gospodarstva, kjer so razmeija med delavci in delodajalci pogosto najmanj urejena. Mnogih težav, ki jih posamično rešujemo s pravno pomočjo, ne bi bilo. Če bi določila zakona in splošne kolektivne pogodbe spravili v podjetniško kolektivno pogodbo. A na tem področju je pogajalska moč sindikata šibka." Zakon tolmačijo tudi delodajalcem Kakšni so učinki pred letom dni sprejetega zakona o delovnih razmerjih? Ugodni ali neugodni za delavca? "Vidi se, da je bil zakon iz-pogajan z obeh strani, tako daje za delavca marsikaj bolje urejeno, kot je bilo po starem. Je torej kar dobro orodje: če se namreč s kolektivno pogodbo delavci ne morejo dogovoriti z delodajalcem, imajo stvari utrjene vsaj v zakonu. Sicer pa je še nekaj težav s tolmačenjem, ker so ureditve določene problema- SIND. PISARNA KRANJ ponedeljek (pravnik) vsak delavnik (sekretarka) telefon: 20 17 850, telefax: 20 17 855 e-mail: romana.oman@siol.net, zsss.gorenjska@siol.net DELOVNI CAS od 11.30 do 14. od 7. do 16. SKOPJA LOKA ponedeljek (pravnik) od 14.30 do 16. petek (sekretarka) od 13. do 15. telefon: 51 10 890 od 17. do 18.30 od 13. do 15. od 12. do 15. od 12. do 15. Ne obupati nad sindikatom OBMOČNA ORGANIZACIJA SINDIKiTOl ÜORhNJSKii Članstvo v sindikatih zadnja - leta upada. Kako bi v sindikat pritegnili nove ljudi, zlasti mlajše zaposlene? "Res članstvo upada, malo zaradi manj zaposlenih, malo zaradi menjave generacij. Ljudje imajo pogosto občutek, da sindikati ničesar ne naredijo in potem vanje nimajo zaupanja, mlajše generacije morda tudi zato, ker njihovi starši niso imeli dobrih izkušenj s sindikatom. Tem ljudem bi sporočila, naj nikar ne obupajo nad sindikatom. Brez sindikata ni pogajalca in kako bi bili brez njega zastopani interesi delavcev? Tudi pravno varstvo brez sindikata je drago. Kdor ni član sindikata in so mu v podjetjih kršene njegove pravice, bo moral za pravno zaščito najeti dragega odvetnika. Tako pa s sindikalno članarino plačuje nekakšno zavarovanje. Sindikat je torej kot zavarovalnica. Najbolje je seveda, da se jim ne zgodi nič hudega, če pa se vendar, je tu sindikat, ki jih zaščiti. To velja za pravno pomoč in zastopstvo, za dogajanja v primeru stavk (nekatera podjetja so v takih primerih poskrbela za stavkovne sklade, iz katerih pomagajo stavkajočim delavcem) in še marsikaj drugega. Mladi imajo danes sicer drugačne vrednote kot generacije pred njimi, vendar bi jim rekla, da bodo še dolgo delali in naj za prihodnja desetletja zato v sindikatu poiščejo možnost zase. Seveda bi jih radi pritegnili tudi k sindikalnemu delu. Mladi so sposobni in prodorni in bi to lahko testirali tudi v sindikatu, ki ponuja izzive zlasti na področju delovnih razmerij, plač, zadnje Čase pa vse bolj tudi na mednarodnem področju." Danica Zavrl Žlebir JESENICE ponedeljek (pravnik) četrtek (sekretarka) telefon: 58 33 770 TRŽIČ ponedeljek (strok, del.) sreda (pravnica) telefon: 59 71 740 Priporočamo, da se pred obiskom najavite po telefonu, saj so včasih tudi obveznosti, ki ne bodo omogočale stalne prisotnosti na območju. Mercator Gorenjska - izbrisani"? Leto 2004 se je za nekatere zaposlene v sedaj že bivši družbi Mercator Gorenjska začelo "na novo". Večina zaposlenih y skladišču maloprodaje in transportu se je iz Škofje Loke preselila v matično družbo - poslovni sistem Mercator Ljubljana. Tako so se "pogumnejši" v tem okolju, Šofeiji, upali še na simbolni način posloviti od sredine, kjer so nekateri pustih svoja leta in žulje v drugačno prihodnost? Idejni oče tega dogodka je bil Slavko Zorko, član JO ZSSS Mercator Gorenjska. Dopoldan so s kamioni zapeljali po Škofji Loki in bližnji okolici z državno zastavo, s pokritimi registrskimi tablicami in tako simbolno prikazali videnje "izbrisa" dosedanjega matičnega delovnega okolja. Bolj kot sprememba je ne bojijo, saj so s svojim delom prispevali k uspešnosti Merca-toija Gorenjske. Pobudniki akcije so bili razočarani, a ne presenečeni nad potezo vodilnih v Mercator Gorenjska, ki jim ob preselitvi niso namenili niti besede v živo. Delodajalci danes spretno uporabljajo zaposlitev za določen čas na račun stiske delavcev in strahu pred izgubo zaposlitve, kar je postala vsakdanja praksa. To počnejo brez kančka bojazni, da se kaj zalomi, po črki zakona, globine vzroka IzobraŽevanje sindikalistov z obeh strani meje Sosedje v Evropi - prijatelji v regiji. Skupno, drug od drugega se učimo. Pod tem geslom se je prejšnji konec tedna začelo izobraževanje sindikalnih zaupnikov z obeh strani avstrijsko-slovenske meje. Potekalo bo celo letošnje leto in še pomladi leta 2005, enkrat mesečno ob sobotah, vedno v sindikalnem izobraževalnem centru v Hodi-šah/Keutschach na avstrijskem Koroškem. Z naše strani sta vanj vključena gorenjsko in koroško območje, z avstrijske pa njihova koroška regija. 41 udeležencev je tokrat spoznavalo državno in politično ureditev obeh držav ter sindikalno gibanje v Sloveniji in v Avstriji. Avstrijski kolegi so našim udeležencem predstavili Še delovanje njihove delavske zbornice in njen pomen za sindikat, državni svetnik in sekretar Sindikata tekstila in obutve Tone Rozman pa je avstrijsko stran seznanil s socialnim dialogom v Sloveniji. Naslednji seminar na temo Sindikalni pogled na širjenje Evrope bo 14. februarja. Pred- sedniki sindikatov v podjetjih imajo podrobnejše informacije in prijavnice, lahko pa se interesenti obrnejo tudi na območje, oz. po tel. 031 869 629. Projekt, ki ga finančno podpira Generalna direkcija za širitev EU, je poleg izobraževanja namenjen tudi obmejnemu sodelo- vanju, spoznavanju m izmenjavi izkušenj. Že prvo srečanje je pokazalo na obeh straneh živo zanimanje za ureditev in način delovanja pri sosedih, vendar pa je za neposredne pogovore ovira jezik. Na to smo mislili že ob pripravi projekta in vanj vključili tudi učenje obeh jezikov. Ta- ko se začne že 31. januarja tečaj nemškega jezika za naše Korošce v Pliberku in slovenskega jezika za avstrijske Korošce v Celovcu. 17. aprila pa se začne tečaj nemškega jezika za Gorenjce, potekal pa bo v Borovljah. Na izbiro bo šest vrst tečajev. M.S. K^ je novega v nekaterih gorenjskih stečajih v Suknu Zapuže stečaj traja že od leta 1997, vzrok za dolgotrajnost pa je predvsem v tem, da ni bilo mogoče prodati industrijske trgovine v Zapužah in prif)adajočih zemljišč, ker niso bila zemljiškoknjižno urejena. Zdaj je parcelacija izdelana in pravnomočna, stečajni upravitelj čaka še na izjavo Občine Radovljica, da ne uveljavlja predkupne pravice na teh nepremičninah, potem bo objavljen razpis za prodajo. Večji del kupnine za premoženje Sukna gre za ločitvenega upnika, to je Slovenska razvojna družba, d.d., v likvidaciji, ki je bila delno že poplačana, delitev med druge upnike pa bo mogoče izvesti po poplačilu ločitvenega upnika po prodaji nepremičnin, predvidoma do avgusta 2004. V Almiri Radovljica so delavcem priznane vse prijavljene terjatve. Plačo za junij in del julija 2001 so prejeli, odpravnino pa bodo po zagotovilih stečajnega upravitelja Andreja Marinca začeli izplačevali predvidoma februarja, in sicer prvi del, drugo pa po prodaji nepremičnin v Radovljici. Kot kaže, bodo delno poplačane tudi neprednostne terjatve. Podjetje LIO SkoQa Loka je šlo v stečaj leta 2000. Premoženje je v celoti prodano, poteka pa še pet pravd na sodišču. Od njihovega izida je odvisen obseg sredstev za poplačilo stroškov stečaja in delitev stečajne mase med upnike. Stečajni upraviteljici Kseniji Ocvirk smo pisno predlagali, da delavcem upnikom poplača del prednostnih terjatev v obsegu razpoložljivih sredstev. O predlogu bo odločal stečajni senat. Stečaj Loke Preje bil po večtedenski stavki lani pomladi. Nepremičnin podjetje ni imelo, za premičnine pa je stečajni upravitelj Andrej Koželj iztržil dobrih 9 milijonov tolarjev. Po poplačilu ločitvenega upnika Gorenjske predilnice in dosedanjih stroškov stečaja ostaja še 2.623.181 tolarjev. Stečajni upravitelj bo v kratkem pripravil predlog za poplačilo sorazmernega dela neizplačanih plaČ. M.S. zlasti starejše delavce dogodek spomnil na leta odrekanja v času "socializma", za skupno dobro -odrekanje dohodkom v prid raznih danes necenjenih sindikalnih dejavnosti, kot so letovanja za vse kategorije zaposlenih, obratov prehrane in podobno ter dejstvo, da se je vse to v zadnjem desetletju dobesedno izničilo. Da so bili dobri sodelavci v oddelku transporta in skladišča, prikazuje tudi skupinska slika, narejena ob tem dogodku. V kar nekaj intervjujih vodilnih je bilo objavljeno, da ne bo odpuščanj, da je dela dovolj za vse, vendar to v celoti ne drži. Izguba zaposlitve grozi zlasti začasno zaposlenim. Kljub vsemu se "odhajajoči" preselitve v Ljubljano se pa tako ne pozna. Opazno je podcenjevanje sindikatov in delavcev in tu se bodo morali naši delodajalci "evropskosti" še naučiti. Tudi v tujini ni vse zlato, vendar tako omalovažujočega odnosa do sindikata ne poznajo. Vendai' je v naši Sloveniji malo drugače tudi zato, ker imamo tudi sindikate, za katere ni vedno jasno, na čigavi strani so! Zbrane na "poslovilni" prireditvi sta pozdravila Nevenka Rajhman, predsednica, in Andrej Rezar, podpredsednik sindikata ZSSS Mercator Gorenjske. Srečno na novih delovnih zadolžitvah jim je zaželela tudi Helena Tolar, dosedanja predsednica sveta delavcev Mercator Gorenjska. Nevenka Rajhman GORENJSKI GLAS «12. STRAN NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si Petek, 6. februarja 2004 Gorazd Šinik Da je pametno sem in tja pokukati iz svojega "garkla", iz okolja, v katerem gre skoraj vse predvidljivo in na pamet, že davno vem, ponovno, že spet in še enkrat več pa sem se o tem prepričal, kje drugje kot v Ljubljani, na 15.. tradicionalnem Rotary plesu. Že lani so nas. Gorenjski glas, prijazno povabili na Veliki ples in gala dobrodelno prireditev v Unionsko dvorano ter naŠ odziv in Gorenjski nominator dali prvega na medmrežni - internetni ogled. Prijazna UrŠka, "piarovka'* iz agencije Futura, nas je tudi letos nominator 79 družina Gradišek. Rotarijski predsednik Anton, sicer zasebni domači zdravnik, seje ponosno postavil ob ženi Simoni, hčeri Poloni, maturantki mednarodnega oddelka bežigrajske gimnazije, plesalki baleta in z dobrih deset let klavirja, ter sinu Tonetu, študentu fizike, navdušenem nad matematiko in kitaro. Oba, Polona in Tone sta člana Rotaract kluba Ljubljana, podmladka "tavelikega" Rotary kluba, v katerega vabijo mlade od 18. do 27. leta ter se pridno učijo rotarijanskih veščin od sta- • v • 1 rejsih. Polona, Anton, Simona in Tone Gradišek. Patrizia Stekar in Jani Bavčar. 1965, ki je z izklicno ceno milijon in pol kar bodla v oči. Pa ga ni bilo junaka, ki bi "odkartal" znesek. V oči je bodel tudi Akt Franceta Slane in razvnemal tako hudo, da so kar sedemkrat dvigovali licitacijsko ponudbo z začetnih 80 tisočakov. Pa je prišla gospa, maksimalno navdušena, štirikrat dvignila in hudo dober akt odnesla za 170 "jur-jev'\ Razstavljene slike sta si z zanimanjem ogledala tudi Jani Bavčar in Patrizia Stekar, po moji nič kaj skromni, prej strogi, a zelo osebni presoji in kritiki, zagotovo "par večera". Dama Patrizia, urejena, kot se spodobi in še bolj, je ta sobotni večer "bodla" v oči še bolj kot Spacalov "gvaš". Jani Bavčar, prvi šef Arsenala, agencije za oblikovanje in komunikacije ter predsednik Društva slovenskih oblikovalcev, vedno na moč moden in urejen, se je s ponosom postavil ob stran svoji novi spremljevalki. Prvič, malce bolj zadržano je Jani Patrizio predstavil v Klubu ljubiteljev vin kleti Vipava, tokrat pa, hm, ... Bravo Jani! Patrizia Stekar je zamejska Slovenka, trgovka z vini, doma iz Gorice, kjer ima njena družina domačo "slovensko" gostilno. Dobro vino mora ob dobrem plutovinastem zamašku imeti tudi dobro etiketo. v Ze davno tega se je tega zavedal tudi Aleš Kristančič - Mo- via in prav Jani Bavčarje atraktivno zaobljil Aleševo Movio. Prav nič tipično slovensko, kaj Šele gorenjsko, sta se skupaj postavila prijatelja iz Goriških Brd, poslovno zagotovo rivala in konkurenta, dva vinarska zvezdnika Aleš Kristančič z dovolj zgodaj zasula z zanimivimi podatki in vabilom, ki je napovedoval prijeten večer in številne zanimive ljudi. V atriju, pred vhodom v preddverje Uni-onske dvorane nas je pričakal nežen zvok lajne Rastka Tepi-ne iz Kranja, pred dvorano, ob prvem aperitivnem kozarcu pe-nine, pa je skoraj vsem segel v roko letošnji predsednik Rotary kluba Ljubljana Anton Gradišek. Za protokol številnim foto-reporterjem in novinarjem, ki smo spremljali letošnji odmevni Veliki ples in malce tudi za spomin se nam je postavila kar vsa In potem se je začelo. Prvi ples na Velikem plesu, ki sta ga z valčkom začela, kot se spodobi, predsednik Anton in gospa Simona. Javno so podelili dve štipendiji od petih. Z donacija-mi, sponzorstvom in vstopninami so zbrali zavidljiv tolarski znesek, ponovno pa je razvnemala dobrodelna licitacija umetniških del petih slovenskih slikarjev. Med njimi tudi Kranjčana Franca Vozla s Tihožitjem in Rožami 19 J. Najbolj atraktivna je bila zagotovo slika "gvaš" na papirju Kraška struktura Lojzeta Spacala iz leta Aleš in Vesna Kristančič, Valerija Kalan in Marjan Simčič. VRTIMO GLOBUS Srečna Beyonce in Jay-Z Seksi ameriška pevka Beyonce ni mogla skriti navdušenja, ko je ra-per Jay-Z pred dnevi v klubu Taj na Manhattnu javnosti razkril, da se bosta v kratkem poročila. 35-letni Jay-Z in 23-Ietna Beyonce Knowles sta se spoznala pred dvema letoma med skupnim snemanjem v studiu in od takrat sta nerazdružlji-va. Jay-Z, ki je že pred meseci napovedal umik z glasbene scene, je dodal, da ima Bee rad z vsem svojim srcem in daje ona najpomembnejša v njegovem življenju. Počuti se najsrečnejši človek na svetu in vse, kar si želi v tem trenutku, so otroci. Seksi telovadba Ameriške ženske so odkrile novo Športno aktiv- 9 nost imenovano strippercise, ki združuje seks in telovadbo. Na tisoče žensk po vsej Ameriki, ki jih klasična aerobika prej ni privlačila, se sedaj poslužuje "nove mode". Med intenzivno aerobno vadbo se učijo še seksi plesnih gibov, ki so jih do popolnosti razvile že eksotične plesalke v striptiz klubih. Ženske se tako poleg izgube odvečnih kilogramov počutijo privlačne in zapeljive, kar pripomore k njihovi ženskosti. ženo Vesno in Marjan Simčič z ženo Valerijo Kalan. Vsi "spedenani", modni in medijsko privlačni. Valerija Kalan Simčič, Mariborčanka v Brdih, modna oblikovalka in stilistka je bila seveda kar v svoji kreaciji, prav tako lepa in modna Vesna pa se je nasmejana pohvalila, daje možu Alešu kar sama, "na pamet" kupila Čevlje. In sta dami odŠli, "mi možakarji", haha, pa smo pametovali o vinu, gorenjskih gostilnicah, hudo dobri Poletovi oceni prijatelja Tomaža iz Zemona. Marjan se je navduševal vsaj nad dvema našima gostinskima hramoma in jih vsaj toliko spodbudno kriti- Atomic Kitten se razhaja Britanska dekliška pop skupina Atomic Kitten, ki jo sestavljajo članice Liz McClarnon, Natasha Hamilton in Jenny Frost, je tik pred razpadom. Simpatična dekleta iz Liverpoola, ki so leta 2001 zaslovele s pesmijo Whole again, so trenutno na britanski turneji, ki jo bodo zaključile v začetku marca, potem pa naj bi se razšle. 21-letna Ha-miltonova, ki je pred kratkim rodila, je povedala, da bi rada več časa preživela s sinom Joshom in daje pritisk pop zvezde prevelik. Newyorcani živijo najdlje Najnovejši statistični podatki kaže-■ jo, da Newyorčani živijo dlje kot ostali Američani. Prebivalci New Yorka v zadnjem času bele- v»* '1t*v v* zijo najdaljšo življenjsko dobo v vsej zgodovini mesta, le-ta je prvič po 60 letih spet daljša od življenjske dobe vseh ostalih Američanov. Newyorčan povprečno živi 77,6 leta, kar je pet let več kot pred desetletjem. Razlogi za pozitiven trend so predvsem veliko zmanjšanje umrljivosti otrok in manjše število žrtev aidsa, drog in nasilja. t \ /f. Malči in Bine Kordež. ziral. Z Alešem sva obujala spomine na lanski Hvar, prijetno ogoret pa se je pohvalil z dopustom, ki ga je pred kratkim z družino imel na Dominikanih. "Prvi dan otroke spustiš, na koncu pa jih pobereš," je slikovito opisal dopustovanje in se pohvalil z dobrimi rezultati do-pustniške odbojke na mivki. Fajn fanta, odlično vino, vsekakor pa zgled, kako bi se naj obnašali v družbi in poslu. In potem je Aleš z Vesno pokazal še, kako sta spretna v plesu. Nuša Derenda ju je z ansamblom Šok tako navdušila, da sta sama pogumno osvojila plesišče. Aplavz! Vedno jih je zanimivo srečati, te naše Brice, slovenski "zaklad" in vzorec za domala vsa okolja in primere. Plesno odlična sta plesišče osvajala tudi zakonca Kordež, Bine in Malči. Navdušen sem ju opazoval z balkona nad plesiščem, štel korake, sledil ritmu in mehkobi plesa. Uigran plesni par. Pohvalno sta se pokazala z znanjem več kot samo klasič- Janez in Simona Hudohmet. nim fokstrotom. Nedavno sem bil priča izjemnega tanga Bine-ta Kordeža, še bolj pa smo ploskali nad skorajda opernim petjem njegove Malči, ki svojo žensko" kakovost in delitev ^^ v dela potrjuje tako dobro, da je priljubljena še pri svoji tašči. Resno, ne smejte se. V odmoru sem jima čestital za ples, Bine-tu Kordežu pa še za pred dnevi dobljeno nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. In smo družno ugotavljali, kaj bi šele bilo, če ne bi bilo Bofexa in če bi Merkur tako spretno medijsko komuniciral ko.t Rotary klub ali pa "slavni" menedžer, ki jim dela probleme. Bine Kordež, prvi v Merkurju, Boni Čeh, Klementina Gollja in Klavdij Tutta. poslal več kol 1200 e-mailov svojim sodelavcem, se jim zahvalil za sodelovanje ob prejeti nagradi in jim "naročil", naj na njegov račun spijejo dva deci. Tako bo denarno nagrado porabil kar v Merkurju. Nekateri pa so to odlično potezo razumeli kot 13. plačo. V Ljubljani se obeta obuditev še ene v zgodovini prepoznavne elitne dogodivščine. Crno-bela reduta, ali elitna plesna prireditev, ki je domovala v hotelu Union. Ob pomoči dobrih dona-torjev in združAija trgovcev in gostincev Ljubljane se je organizacije "pustnega" plesa "Črno-bela reduta" lotil Janez Hudohmet, predsednik združenja in podjetnik z Broda pri Ljubljani. Žena Simona, ki v njunem podjetju Krokodil skrbi za Palmers, gaje ponosno prijela pod roko in med navdušenjem in žalostjo povedala, da Janeza zadnje dni ni skoraj nič doma, ker tako navdušeno bedi nad projektom, ki že žanje prva navdušenja. Tudi navdušeno delo Ivice Radmana žanje uspehe in vabi nove avtorje v galerijo v Kranjsko Goro. Po Francetu Slani so pri Radmanovih odprli razstavo akademskega slikarja in grafika specialista Klavdija 1\itte, Primorca, ki že dobro desetletje domuje v Kranju. Tokrat se je Klavdij atraktivno predstavil z novim ciklom, ki ga je delovno poimenoval "fleksibilne slike", moduli razno raznih formatov pa še čakajo na še bolj poetični naslov. Zanimivo razstavo si je prišel ogledat tudi Boni Čeh, ki bo skupaj z Vinkom Tuškom gost galerije Radman ob dnevu, ko bomo vstopali v EU. O slikarstvu in še čem so pokram-Ijali skupaj z ženo Klavdija, Klementino Golija, prav tako akademsko slikarko, ki v teh Jure Žerjav in Ivan Kejžar. dneh že zavzeto pripravlja tradicionalno kranjsko slikarsko prireditev Bienale. Številne zbrane je tudi tokrat navdušil vedno odlični in en-kratni Polde Bibič, ki se je po nastopu nasmejal v družbi sli-karjevega navdušenca dr. Marka LavriČa, predstojnika in direktorja kranjske porodnišnice. Prav Klavdij Tutta in Klementina Golija sta "zakrivila", da so stene porodnišnice slikarsko opremljene. Razstavo je tudi tokrat finančno podprla kranjskogorska občina, župan Jure Žerjav pa jo je ponosno odprl. Razstavi je dodal svoje rotaryjansko mnenje prof. dr. Ivan Kejžar, pred leti predsednik Rotary kluba Kranj. Kranjska Gora dobiva Ivica Radman in Vitomir Gros Polde Bibič in Marko Lavrič. prav nocoj, če berete v petek, svoj novi Lions klub, katerega član bo tudi župan Jure Žerjav. Dobre volje se je družbi pokazal nekoč popularni Vitomir Gros, nekdanji župan Kranja, "jezikavi" poslanec državnega zbora in vedno "prijatelj" našega časopisa. V pogovoru z Ivico Radmanom, lastnikom galerije, pa smo slišali nekaj krepkih na račun sedanjih oblastnikov. In se nasmejali. Še vi se dajte, če vas ne moti današnji ščip tete Lune. Petek, 6. februarja 2004 RAZVEDRILO GORENJSKI GLAS • ^3. STRAN GLÖSA Če ne bodo vile, bo pa lopata Gospodje, zmeda je popolna, cirkus se nadaljuje. Tale hokus-pokus z izbrisanimi pa res že presega vsako razumno mejo. Nadpovprečna pamet ne more dohajati vseh politično - pravnih odločitev in dnevnih prevratov, ki jih škratki poslanci počenjajo vsak zase in vsi skupaj. Da kujejo politični kapital za volitve? Kakšen politični kapital neki! Vse je le zdavnaj pogubljeno in izgubljeno, ne more se kovati nekaj, česar ni. Ljudstvo je presneto že dobro odločeno in bo zdaj bolj kot kdaj-koli prej ocenilo gospodarske in socialne sadove vladajočih. Ne pa njih prerivanje in odrivanje v parlamentu, spakovanje in kovanje takih zakonov, da potem boli glava vso državo. če so jih res izbrisali, naj jih nazaj vrišejo, če jih pa nfso, pa mir! Kako v resnici možgančki nič ne delajo oziroma sto na uro delajo tistim, ki mislijo, da jih imajo, kaže nov zakon o turizmu, Ta velikoumni zakon pravi, da morajo zdaj turistično takso plačevati tudi vikendaši in lastniki jaht. Kje ste vi z brihtjo! Vikendaši še niso nikoli nič plačali in tudi v prihodnje ne bodo. Vedno se med njimi najde kdo, ki je pravnik, advokat, ustavni sodnik in bo vse skupaj blokiral. Oziroma podal ustavni presoji. In bo vse skupaj padlo. HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min a Oven (21.3.-21.4.) Vedno ni vse tako, kot je videti navzven, zato se boste malo ozrli po svojih znancih in prijateljih. Po naravi ste precej miroljubni, a tokrat se vam zna zgoditi, da boste izgubili nadzor nad situacijo. Besed bo lahko mnogo preveč, a se zaradi posledic ne boste obremenjevali. Bik (22.4. -20.5.) Premagali boste različne strahove in odgrnili zaveso dvomom. Pred vami je teden dobre volje, smeha in prijetne družbe. Imate tudi ugodne dneve za zaljubljenost, pa naj bo to kaj novega ali pa utrditev starega. Dvojčka (21.5.-21.6.) S svojo močno energijo boste precej vplivali na druge. To lahko še posebej izkoristite na delovnem mestu in pokažete vse svoje čare oziroma ambicije. Vleklo vas bo na potovanje, a zavest je tista, ki vam bo govorila, da še ni pravi čas. Rak (22.6.-22.7.) . Zelo pozitivno bo na vas vplivala potreba po večji športni aktivnosti. Razbremenili boste svoje utrujene možgane in s tem boste zmožni videti lepši svet okoli sebe. Z večjo odgovornostjo se boste posvetili svojim bližnjim. ,1 Lev (23.7. -23.8.) Ob spoznanju, da vas je zadnje čase nekdo izkoriščal, vas bo zabolelo, a kmalu boste spoznali tudi drugo plat. Ker se bo v vaše življenje kmalu vrnilo obdobje miru in spokojnosti, si boste okoli sebe želeli samo pozitivnih ljudi. Devica (24.8.-23.9) Ker ne boste dovolili, da vam zadeve uidejo iz rok, se boste maksimalno potrudili za želeni cilj in seveda uspeli. Ljubezen vam končno tt'ka na vrata in le glejte, da jih boste na stežaj odprli, v nasprotnem primeru vam bo lahko žal. Tehtnica (24.9.-23.10.) Prej ko se boste sprijaznili z zavestjo, da smo pred odločitvami sami, bolje bo za vas, pa tudi za okolico. Poslovni spopad bo bojevit, na koncu ne bo posebnih žrtev, vi pa ste seveda zmagovalec. Škorpijon (24.10.-22.11.) Neki odnos vas že nekaj časa spravlja v slabo voljo. Le koliko še potrebujete, da vam bo končno postalo jasno, da tako ne more iti več naprej. Namesto da bi si širili obzorje in delali korake naprej, ostajate v ozadju in se nič ne dogaja. Strelec (23.11.-21.12.) Če ne boste sprejeli ponujene roke, boste kasneje bridko obžalovali. Še vedno se vas drži prepričanje, da morate vse storiti sami. Ljudje so vam pripravljeni pomagati, ne da bi pričakovati nasprotne usluge oziroma sploh karkoli. Kozorog (22.12. -20.1.) Čeprav boste imeli dela čez glavo, si boste vseeno znali vzeti zase pol ure časa v dnevu. Ker je to pravilen ritem, boste z uspehi zadovoljni, hkrati pa se bodo vaši bližnji ob vas počutili srečne. Od nekoga vedno izveste veliko. Vodnar (21.1. - 19.2.) Uteho boste iskali v samoti, kljub temu da se dobro zavedate, da ima to zdravilo veliko stranskih učinkov, še posebej za vas, ki v družbi ljudi dozorevate in cvetite. Poslovna ponudba bo zelo zanimiva in mamljiva. Ribi (20.2.-20.3.) Po toči zvoniti je prepozno. Kar se tiče ljubezni vedno nekaj prelagate, potem pa se vedno znova čudite, kako da se nič ne dogaja. Kolo življenja je pač odvisno od vlaganja, prav tako, kot je mlin na veter odvisen od vetra. TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA! Res bi bilo zanimivo vedeti, v katerih bučah in zeljnatih glavah se to skuha. Vsak, kije turizem samo od daleč povohal, ve, kako je z obdavčitvijo viken-dašev. Kolikokrat so v občinah to že poskušali, pa jim nikoli ni uspelo. Kaj pa boš obdavčil: vikend ali vikendaša? Posteljo ali dimnik ali predpražnik? Ležišča? Ja kje pa, saj nihče, še policaji ne smejo kršiti zakona o stanovanjski nedotakljivosti. Kdo jim pa upa vstopiti in šteti pograde ? Nikdo. Ali bodo vikendaši kar sami prikorakali na občine in rekli: jaz imam pa toliko in toliko postelj, odrite me! Ljudstvo dobro vidi, kako se po vikendih valja turistov, saj vikendaši vikende lepo oddajajo. Če jim pa rečeš, da so odda-jalci, zavpijejo: kakšni oddajal-ci, v vikendih so moji sorodniki. Zdaj jim pa dokaži, da v vikendih niso sorodniki, ko pa je vsa Slovenija v žlahti! Ta strašni zakonodajalec nima pojma od pojma. Vikendaši so praviloma premožnejši sloj, ta je pa škrt in skop. Več imaš, manj daš. Zadnjič je ena slovenska kao visoka aristokracija ali jara gospoda, ki nikdar ne bo ta prava, ker si še vedno trebi po nosu, ko ji natakar prinese kavo. Zadnjič je torej ta napihnjena bogataška klientela nekje v Ljubljani pripravila dobrodelno večerjo. Za reveže je zbrala 500 jurjev, pojedla in požrla pa za milijon. To me spominja na tiste Rusinje, ki imajo za može mafioze in letujejo v St. Moritzu. Vse so v krznu, pod njim ne nosijo nič, pri jedi pa si oblizu-jejo prste in glasno rigajo. Natakarji se obračajo vstran in požirajo sline - saj jih je vredno, požirati sline in biti tiho, ko pa mimogrede dobijo nekaj sto ali tisoč evrov napitnine. Vendar -ne, to niso stari kralji, knezi in princese, to je tisti folk, za katerega so že naši stari pravili: če cokla čevelj obuje. V obmorskih občinah že smelo kujejo odloke, po katerih naj bi vikendaši plačevali letno po 8 jurjev turistične takse na ležišče. Bodo figo! Spet se bo vse sfižilo, kot se je sfižila članarina, ki naj bi jo gospodarski subjekti plačevali lokalnim turističnim organizacijam. Se več: zakonodajalcu so se podrle celo same lokalne turistične organizacije, ki se ukinjajo in se še bodo. Vse bi vodila ena dobra turistična društva - pa amen. Kaj boš odkrival vodo, če pa je že stokrat odkrita. Madonca imamo mi pametne zakonodajalce, se pravi tiste, ki sedijo v parlamentu in kujejo zakone. Kot kovač konja ... bodo dali, bodo dali, če ne, pa ne. Kot Butalci: če ne bodo vile, bo pa lopata. Darinka Sedej SVET VEDEŽEVANJE i i IžiELirC /b DHTi OD 8. DO 12. URE Dona Olah iz Lucije. Foto: Janez Pipan Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 30. do 6. februarja 1904 O predoru skozi Karavanke Jesenice, 3. februar 1904 - Ta teden so na koroški strani Karavanškega predora delavci dosegli dolžino 3.000 metrov. Vrtanje tretjega kilometra so začeli 26. junija 1903. Če upoštevamo še to, kar je že zvrtanega na gorenjski strani, bo potrebno prevrtati od 7970 le še 2940 metrov. Če bodo dela potekala po planu, tako kot do sedaj, utegnejo predor resnično prebiti konec januaija 1905. Smrtna nesreča v gozdu Jelovica, 30. januar 1904 - Ponesrečil se je konec prejšnjega meseca na Jelovici nad Kamno Gorico 51 let stari kajžar Ivan Mo-horič iz Nemilj pri Kranju, ko je vlačil hlode. Zasul ga je nad meter visok sneg in zakopan pod njim je storil nesrečno smrt. Usodni plaz naj bi po pričanju njegovih sodelavcev sprožilo padajoče drevo na vrhu hriba. Nesrečnik je zapustil vdovo in šest nepreskrbljenih otrok. Ob tej tragični novici opozarjamo vse, da je delo v višje ležečih gozdovih letos zaradi obilice snega še posebej nevarno. Prašič se ni strii^ai s kolinami Visoko pri Kranju, 5. februar 1904 - Na Visokem so hoteli zaklati prašiča, ki pa se ni dal tako zlahka. Gospodar mu je z vrvjo zvezal noge, toda prašič je vrv pretrgal in zbežal na prostost. Prašiča so najprej poskušali ujeti le domači, ko pa so ga okoli vasi lovili že celo uro, jim je počasi na pomoč prišla skoraj cela vas. Velika imiožica vaščanov je prašiča lovila zaman, kajti ni ga bilo junaka, ki bi si upal ujeti razjaijeno žival. Zaradi tega so poklicali lovca, ki je prašiča ustrelil in koline so se lahko nadaljevale. Svet pred sto teti k Prepoved ženskih vlečk? Praga - Na zadnji seji praškega mestnega sveta je svetnik Vaza-licky predlagal, naj župan izda prepoved proti vleČkam, s katerim dame vzdigujejo v zrak zdravju škodljiv prah. S prepovedjo so se načeloma strinjali skoraj vsi svetniki, vnela pa se je dolga debata, na kakšen način bi lahko to izvedli. Prvi predlog je bil, naj stražniki vsako damo z vlečko ustavijo, ovadijo in kaznujejo. Drugi svetniki so menili, naj se preprosto pooblasti vse moŠke sprehajalce, da lahko kadarkoli stopijo na vlečko in jo strgajo brez posledic. Spet tretji so predlagali, naj policaji za začetek dame le opozarjajo z listkom, na katererp bo preprost opomin: "Rečte si zdvihati vlečku". Svetniki v dolgi debati nikakor niso mogli priti do enotnega sklepa in bodo iskali rešitve še na naslednji seji. Svetnikom pa niti na kraj pameti ni prišlo, da bi za mnenje vprašali velecenjene praške dame, ki se taki prepovedi seveda moČno upirajo. VIR: Goreiyec in Slovenski narod (Februar 1904) Usoda z nami se igra ... Danijel Šmid - Danny je bil gost omizja v kranjskem Hotelu Creina. Danny že veČ kot dvanajst let prebira gledalcem Kanala A usodo iz kart, dobil je že goro pisem, v televizijski oddaji seje pogovarjal z več kot 10.000 ljudmi, nastopal je na radijskih postajah, pisal in še vedno piše za mnoge časopise. Ljudi pa zanima, kaj jih čaka v službi, v ljubezni, kako kaže njihovo zdravje, pa tudi denar se na lestvici vprašanj uvršča visoko. Obiskovalcem v Hotelu Creina je povedal marsikaj zanimivega o sebi, tudi to, da se je odločil za asketski način življenja, da ni obremenjen z materialnimi dobrinami, da seje včasih ukvarjal z glasbo (njegov hit je bila pesem z naslovom Usoda z mano se igra), in da je prepričan, da se bo še vrnil v glasbeni svet. Iskreno je pojasnil, da ima zelo rad črno barvo tudi zato, ker mu pomaga skriti kak odvečni kilogram. Udeležence pogovora je Danny posvaril pred goljufi, ki jih je kar nekaj med vedeževalci. Na vprašanje, kako jih lahko prepoznamo, je odgovoril, da po tem, kako uspešno opišejo našo preteklost. Ko je ob koncu obiskovalka želela iz njegovih ust slišati, koliko otrok je rodila, ji je pogledal v dlan in - uganil pravo število! Na pogovor je v Hotel Creina mnoge pripeljala tiha želja, da bi slišali nekaj besed o svoji prihodnosti. Ker je karte pustil doma, si je Danny pomagal z datumom rojstva. Bil je prijeten večer, poln energije, prijaznih misli in spodbudnih besed, ki so nas skoraj prepričale, da nam bo usoda naklonjena! ^ v ŠTIRI TACKE Ana Bester IMednarodna razstava mačk Ljubitelji maČk ste v soboto, 7., in nedeljo, 8. februarja, vabljeni v Ljub^ano na Mednarodno razstavo mačk - Ljub-Uana 2004, ki bo v Športni dvorani Pedagoške fakultete za Bežigradom. Za razstavljavce in obiskovalce so organizatorji pripravili dve enodnevni in samostojni razstavi s samostojnim ocenjevanjem in samostojnim izborom najlepših muc. Mednarodno ocenjevalno razstavo pasemskih mačk vsako leto organizira Felinološko društvo Ljubljana in tako bo tudi letos. Razstava in ocenjevanje sta pripravljena po pravilih krovne organizacije FIF-e. Pasem- ske mačke na razstavi tekmujejo za različne nazive, v različnih tekmovalnih razredih. 4 Poleg ocene, ki jo dobi vsaka razstavljena mačka, vsak razstavni dan sodniki izberejo še najlepše mačke razstave - te dobijo laskavi naslov "Best in Show" ter "Best of Best" razstave. Kako bo razstava potekala? Od 10. do 14. ure bo ocenjevanje mačk, ob 15. uri bodo podelili nagrade mačkam, ki jih bodo izbrali obiskovalci ter nagrade za najlepše opremljeno kletko, ob 16. uri sledi še Best in Show (izbira najlepšega maČka glede na kategorije) in Best of Best (izbira najlepšega mačka razstave). Sodniki, ki bodo ocenjevali mačke, bodo prišli iz Francije, Hrvaške, Nemčije, Norveške in Italije. Na razstavi bosta vsem otrokom na voljo kotiček za slikanje po obrazu in risalni kotiček, kjer bodo pod vodstvom otroci ves dan risali in barvali, najlepše risbice pa bodo tudi nagrajene. Obiskovalci boste lahko na informativnem prostoru Feli-nološkega društva dobili tudi brezplačne informacije o oskrbi mačk, pravilni prehrani, pravilnem, premišljenem in varnem nakupu pasemske mačke, o skrbi za brezdomne mačke, sterilizaciji, kastraciji, veterinarski oskrbi, ... Na razstavnem prostoru bo svoje delo predstavilo še Društvo za zaščito živali Ljubljana. Vsi, ki vas zanima, kaj vse ponuja pisani svet mačk, ste torej vabljeni na Mednarodno razstavo mačk - Ljubljana 2004! Tili-.,-; I GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 6. februarja 2004 Najboljši ob pravem času "V Oberhofu sem dobil svoje prve točke v karieri, zato se tja rad vračam. Proga in strelišče sta mi všeč, tako so pred svetovnim prvenstvom moja pričakovanja velika. Če kolajne ne bo, pa bo priložnosti tudi še dosti," je pred jutrišnjim začetkom svetovnega prvenstva v biatlonu prepričan naš najboljši, Blejec Janez Marič. HOKEJ Krat\j - V Oberhofu v Nemčiji se z jutrišnjima šprinterskima tekmama žensk in moških začenja vrhunec letošnje biatlonske sezone, svetovno prvenstvo. Tudi naši najboljši tekmovalci so že na prizorišču tekmovanj, še pred odhodoma pa so v en glas zatrdili, da je svetovno prvenstvo na sporedu pravi čas, saj so vsi zdravi in dobro pripravljeni na letošnje najboljše rezultate. Po tradiciji je v slovenski reprezentanci največ Gorenjcev, saj moško ekipo sestavljajo Blejec Janez Marič (TSK Bled), Gor-jan Matjaž Poklukar (ŠD Gorje), Tržičan Klemen Lauseger (TSK Merkur Kranj), Ljubljančan Marko Dolenc (SK Brdo) ter Danilo Kodela iz Starega trga pri Ložu (SK Kovinoplasti-ka Lož). Slovenski ženski biatlon pa bodo v Oberhofu zastopale Tadeja Brankovič iz Vašce pri Cerkljah (TSK Merkur Kranj), Kamničanka Andreja Mali (TSK JUB Dol), Domžal- ___ v čanka Teja Gregorin (SD Nika Ihan) in Dijana Grudiček iz Dola pri Ljubljani (ŠD Atrans Trojane). Kot je pred začetkom letošnjega najpomembnejšega tekmovanja povedal direktor naše biatlonske reprezentance Jure Velepec, je bila za našo reprezentanco dosedanja sezona uspešna, zlasti so bili veseli odličnih rezultatov najboljših dveh, Janeza Mariča, ki je iz zadnjih preizkušenj v Anterselvi prinesel celo kolajno za drugo mesto v Blejec Janez Marič si na svetovnem prvenstvu obeta dober rezultat. šprintu, z dobrimi uvrstitvami pa na večini tekem navdušuje tudi Marko Dolenc. Tudi dekletom gre vse bolje, predvsem pa je pomembno, da prvenstvo začenjajo zdrava. "Kar precej smole z boleznijo sem imela decembra in čeprav sem upala, da se to na januarskih tekmah ne bo poznalo, sem šele sedaj spet čisto na red za tekmovanja,'* je pred odhodom povedala Tadeja Brankovič, tudi naŠa druga dekleta pa so prepričana, da bodo prav na najpomembnejših tekmah sezone v Nemčiji pokazale vse, kar znajo. Prvenstvo v Oberhofu bo trajalo do naslednje nedelje, 15. februarja. Čeprav je od tekem svetovnega pokala na Pokljuki minil manj kot mesec dni, so naši organizatorji že izračunali, da so dobro poslovali, in da je bilo prvenstvo uspešno tako glede izvedbe, saj so dobili pozitivno poročilo tehničnega delegata, kot finančno, saj jim bo ostalo kar nekaj de-naija (točne številke bodo znane marca), ki bo omogočil predvsem še nekatere potrebne posodobitve na Rudnem polju. Tekme na Pokljuki bodo zagotovo tudi v naslednji sezoni, termin pa Še ni znan, saj je bil sprva določen za december, po zadnjih informacijah pa naj bi Pokljuka najboljše biatlonce sveta znova gostila februarja drugo leto. Vilma Stanovnik, feto: Tina Doki Mladinci na Bledu, člani v Beljaku Bled - Ta konec tedna se hokejisti posvečajo reprezentančnim turnirjem. Ekipa mladincev do 18 let, ki bo konec marca nastopila na svetovnem prvenstvu v Avstriji, se bo od danes do nedelje na Bledu merila na mednarodnem turnirju. Naši bodo prvo tekmo z ekipo Bratislave odigrali danes ob 17. uri, jutri ob 19. uri se bodo pomerili z ekipo Francije, v nedeljo ob 19. uri pa še z ekipo Madžarske. Naša članska reprezentanca bo nastopila na turnirju v Beljaku, pomerila pa se bo z Nizozemsko, Avstrijo in za konec z Italijo v Pontebbi. V.S. KEGUANJE iskraemeco v vodstvu Krai\j - Kegljači so konec tedna odigrali 12. in 13. krog. V 1. ligi za ženske je ekipa Triglava najprej z 2:6 premagala Gradnje IGM, nato pa z 1:7 izgubila z Brestom. Ekipa Ljubelja je s 3:5 izgubila z Rudarjem in z 8:0 z Miroteksom. Jutri ob 13. uri ekipa Ljubelja gosti Adrio, ekipa Triglava pa gostuje pri Rudarju. V 1. ligi za moške je ekipa Ljubelja najprej z 2:6 izgubila z Rudarjem, nato pa igrala 4:4 s Prosolom. Ekipi Silika in Iskraemaca sta se razšli z rezultatom 3:5 za prvake, nato pa je Siliko s 3:5 izgubil še s Konstruktorjem, Iskraemeco pa je s 6:2 premagal Proteus in prevzel vodstvo na lestvici. Danes ob 16.30 uri se bo ekipa Ljubelja pomerila z Litijo, Siliko bo ob 17. uri gostil Dravograd, Iskraemeco pa bo gostoval pri Rudarju. V 1. B ligi je ekipa Simon Jenko najprej s 7:1 premagala Gorico, nato pa s 6:2 izgubila s SI. Gradcem. Ekipa Hidra je s 6:2 izgubila s Sinetom, nato pa s 5:3 premagala Korotan. Jutri S. Jenko ob 17. uri gosti Kočevje, Calcit in Hidro pa se bosta pomerila v Kranju. Rezultati gorenjskih ekip v 2. ligi - zahod: Jesenice - Triglav 0 3:5, Pivka - Termo Polet 1:7, Iskratransmision - Coma 7:1, Coma -Pivka 5:3, Termo Polet - Jesenice 6:2, Triglav - Brest 0:8. Jutri Triglav gostuje pri Lokomotivi, Brest gosti Termo Polet, Jeseničani pa ekipo Come. Rezultati v III. ligi - zahod: Železniki - Domžale 7:1, Jesenice 2 - Kranjska Gora 6:2, St. Jurij - Ljubelj 2 2:6, Prosol 2 -Železniki 3:5, Ljubelj 2 - Jesenice 2 5:3, Kranjska Gora - Proteus 2 6:2. Jutri ekipa Železnikov ob 16. uri gosti Belo krajino, ob 11.30 se bosta pomerili ekipi Kranjske Gore in Domžal, ob 18. uri Jesenice in Izola, Ljubelj pa bo gostoval pri Proteusu. V.S. Tekma v lednem plezanju Mojstrana - Športno društvo Mlačca - Mojstrana bo jutri in v nedeljo organizator tekme za slovenski pokal v lednem plezanju. Tekmovalci se bodo pomerili v hitrosti in težavnosti. Jutri se bo tekmovanje začelo ob 10. uri, v nedeljo pa ob 10.45. Dodatne informacije dobite pri Andreju Pečjaku po telefonu 041 614 753. V.S. Vabila, prireditve Mednarodno plavalno tekmovai^je dr. Fig 2004 - V olimpijskem bazenu v Kranju bo jutri potekalo sedaj že tradicionalno tekmovanje dr. Fig za decke in deklice. Začelo se bo ob 9.30 uri. Državno prvenstvo v paraskiju - Danes, v petek, ob 9. uri dopoldne, se bo začelo letošnje državno prvenstvo v paraskiju. Smučarski del tekmovanja bo potekal na Kobli, padalski skoki pa v vasici Krpin pri Begunjah. Tekmovanje naj bi se končalo jutri okoli poldneva, če bo ponagajalo vreme, lahko tudi kasneje. Veleslalom za pokal Krvavca - ASK Triglav bo to nedeljo, z začetkom ob 10.30 uri organizator 2. tekme v veleslalomu za pokal Krvavca za cicibane in cicibanke. Prijave sprejemajo po faxu 2024 180 danes do 18. ure in jutri med 8.30 in 10. uro v klubski koči. Zaključek delavskih športnih iger v Škofj i Loki - V športni dvorani na Podnu v Škofj i Loki bo jutri, v soboto, z začetkom ob 20.30 uri potekala slovesna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad 23. športnih iger delavcev in delavk občin Škofja Loka, Gorenja vas -Poljane, Železniki in Žiri. Pokal Cockta za mlade skakalce na Goreiyi Savi - SK Triglav Kranj bo jutri, v soboto, organizator tekmovanja za pokal Cockta za dečke do 10 in do 11 let. Tekma na skakalnici K 20 bo ob 10. uri. v Sankači za pokal "Bistro Školjka'' - Na nezahtevni sankaški progi na Tominskem v Podljubelju bo Sankaški klub Podljubelj to nedeljo, 8. februarja, z začetkom ob 10. uri pripravil tekmovanje v sankanju z navadnimi sanmi. Primerno je za vse, šteje pa tudi za delavske športne igre občine Tržič. Počitniški smučarski tečaj - SK Alpetour in prodajalna Elan Škofja Loka bosta med 23. in 27. februarjem organizirala smučarski tečaj za otroke na Starem vjhu. Zanj se je že moč prijaviti v prostorih SK Alpetour v dvorani na Podnu ob sredah med 19. in 20. uro, v prodajalni Elan na Mestnem trgu ali poslovalnici Alpetourja. Vaterpolo spored - V oHmpijskem bazenu v Kranju bosta jutri, v soboto, dve tekmi za točke državnega prvenstva. Ob 18. uri bosta igrali ekipi Kokre in Kopra, ob 19.30 pa Triglava in Posejdona. Rokometni spored - Ta konec tedna se začenja četrtfinale pokalnega tekmovanja. Ekipa škofjeloškega Terma bo jutri gostovala pri Trimu, povratna tekma pa bo v sredo ob 20. uri v dvorani na Podnu. V 1. ženski ligi bo ekipa Loka kave Jelovice v nedeljo ob 18.30 uri gostila Krim Eto Malizio. V končnici l.B ženske državne lige se bosta jutri ob 16. uri pomerili ekipi Save Kranj in Planine. Odbojkarski spored - V l.SOL bo ekipa Calcita jutri ob 19.30 uri v Kamniku gostila Šoštanj Topolšico, Lip Bled pa gostuje na Ravnah. V 2. DOL Ločani igrajo na Brezovici, Astrec Triglav pa se bo ob 18. uri v dvorani na Planini pomeril z ekipo Mislinje. Pri ženskah v 2. DOL in 3. DOL vse gorenjske ekipe gostujejo, v 3. DOL za moške pa igra Elmont OK Gorje doma s Telemach Žirovnico ob 20. uri. Iskra Mehanizmi pa ob 18. uri gosti Kočevje. Košarkarski spored - V 1. B SKL bo ekipa Loka kave v nedeljo ob 18. uri gostila ekipo Rudarja, ekipa Radovljice pa bo jutri gostovala pri Radenski Creativ. V II. SKL bo ekipa Gorenje vasi jutri ob 19. uri gostila Interstik, ekipa Maximus Jesenice pa Tolmin. Ekipa Šenčurja bo gostovala pri Kolpi. V III. SKL - zahod bo ekipa Kranjske Gore jutri ob 19. uri gostila Žirovce, ekipa Krvavca pa bo gostovala pri Vipavi. V.S. Smuč ar ski upi znova z a Pokal Loka Škofja Loka in Stari vrh bosta ta konec tedna znova gostitelja enega največjih tekmovanj mladih smučarjev na svetu - Danes slovesno odprtje s Kingston!, jutri slalom, v nedeljo veleslalom. v Škofja Loka - Od srede naprej se v Škofj i Loki že zbirajo mladi smučarski upi iz vseh koncev sveta, saj se z današnjim slovesnim odprtjem ob 19. uri v hali na Podnu začenja tekmovanje za že 29. Pokal Loka. Tekmovanje dečkov in deklic med dvanajstim in petnajstim letom je z leti postalo eno najpomembnejših tovrstnih druženj bodočih smučarskih šam-pionov, škofjeloški organizatorji pri Smučarskem klubu Alpetour pa so prepričani, da njihova prireditev ni zgolj tekma, temveč druženje mladih, ki ostane v spominu tako domačinom kot gostom. -Teh bo tudi letos veliko, saj so prijavljene reprezentance Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Kanade, Hrvaške, Danske, Finske, Velike Britanije, Madžarske, Latvije, Makedonije, N i zoze m ske, Nor ve ške, Poljske, Rusije, Uzbekistana, Srbije in Črne gore, po tradiciji pa organizatorji pričakujejo tudi Italijane, Čehe, Romune in Slovake, tako da naj bi skupaj z našimi smučarkami in smučarji nastopilo veČ kot dvajset reprezentanc. "Druženje mladih se začne na uradnem odprtju tekmovanja, ki bo tokrat v dvorani na Podnu, vrhunec prireditve pa bo koncert priljubljene skupine Kingstoni. Vstopnine za prireditev ne bo, zato vabljeni vsi ljubitelji športa in dobre glasbe, da se poveselite skupaj z gosti iz vseh koncev sveta," je pred današnjim začetkom druženja poudaril predsednik organizacijskega odbora Pokala Loka Janez Ster. Seveda pa bo glavni del druženja nato na smučišču na Starem vrhu, kjer bo jutri, z začetkom ob 9.30 uri začetek sla-lomske tekme, ob isti uri pa se bo v nedeljo začela veleslalom-ska preizkušnja. Razglasitev rezultatov slalomske tekme bo jutri ob 18. uri pred Poslovno-trgovskim centrom Stara Odeja, v nedeljo pa bodo najboljši dobili nagrade, kolajne in pokal ob izteku veleslalomske proge. Pokal Loka z lanskega tekmovanja branijo domači slovenski smučarski upi. Ti bodo letos nastopili v treh ekipah. V 1. ekipi bodo pri mlajših deklicah in dečkih tekmovali: Petra Sve- Adrenalina ni manjkalo Stari vrh - V soboto zvečer smo si številni obiskovalci Starega vrha lahko ogledali atraktivno prireditev, imenovano freestayle Stari vrh. Na njej seje namreč v trikih na ograji in big airu pomerilo 38 tekmovalcev v deskanju in 6 smučarjev. Med atraktivnimi "poleti" smo videli tudi nekaj atraktivnih padcev, k sreči pa se je na koncu vse končalo brez hujših poškodb. Najbolj zadovoljna pa sta iz Starega vrha odšla Tomi Dražumerič iz Celja, ki je slavil med deskarji, in Kranjčan Žiga Noe, ki je bil najboljši med smučarji. Vilma Stanovnik te (BLE), A. Michelle Stipič, v Misel Zerak (oba VEL) in Jaka Masterl (ALP), pri starejših deklicah in dečkih pa: Petra Pre-sterl, Urban Potočnik (oba BLE), lika Štuhec, Monja Ur-bič, Patrik Jazbec (vsi BRM) in Jure P. Lekič (LUČ). V 2. ekipi bodo med mlajšimi nastopali: Ana Kobal (OLI), Urška Ahac (VEL), Matija Vrbinc (APT) in Žiga Čož (LUČ), med starejšimi pa: Zarja Černilpgar (APT), Petra Dornig, Timi Gašperin (oba BLE), Maša Kacil (CRN), Tomaž Sovič (LUČ) in Anže Seničar (UNC). Ekipa 3 je se- stavljena iz gorenjskih smučarskih upov, na domačem prizorišču pa se bodo skušali kar najbolje izkazati: Klaudija Potočnik, Klara Skube, Mark Grad, Rudi Krek, Blaž Bogataj (vsi APT), Klavdija Solar (ŽEL) in Anja Oman (KRG) med mlajšimi ter Hema Krek, Luka Velej, Dario Novakovič (vsi APT), Nika Smodiš (BLD), Mojca Hafner (BLE), v Jaka Sušnik (TRZ) in Anže Jenko (TRG) med starejšimi dečki in deklicami. Vilma Stanovnik PESKANJE NA SNEGU Koširju nehvaležno četrto mesto - Minuli torek je na Mariborskem Pohorju potekala tekma za svetovni poka! v deskanju na snegu v paralelnem veleslalomu za moške in ženske. Med ženskami Slovenci nismo imeli tekmovalk, pri moških pa se je med našimi najbolje odrezal Kranjskogorec Dejan Košir s četrtim mestom. Drugi slovenski deskarji, razen Tomaža Knaflja, ki je bil v kvalifikacijski tekmi osemnajsti, so nastop končali že po prvi kvalifikacijski vožnji. Pri moških je zmagal Avstrijec Siegrfried Grabner, med ženskami pa je bila že četrtič v sezoni najboljša Švicarka Daniela Meuli. Alenka Brun, feto: Tina Doki + ' + petek, 6. februarja 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • STRAN razvad O legalizaciji drog, odgovornosti staršev in ukinjanju urada za droge. Kranj - Rešitve, kar se tiče problematike drog, obstajajo, treba pa je najti vzvode, kako priti do njih*; so ugotavljali udeleženci razgovora z Janezom Pezljem, avtorjem knjige Nevarna prepoved. Med drugim so se spraševali o smiselnosti legalizacije prepovedanih drog in opozarjali na izredno strpnost, ki jo v naši družbi izkazujemo do razvad, kot sta kajenje in pitje alkohola. Ob predstavitvi knjige Nevarna prepoved se je avtor Janez Pezelj vprašal, kako je mogoče, da je teroristični napad na newyorska dvojčka, ki je zahteval okoli tri tisoč življenj, uspel takoj povezati številne države v protiteroristično koalicijo. Po drugi strani pa se nihče ne loti ustanovitve svetovne protima-milarske koalicije, čeprav je droga doslej zahtevala že precej več življenj. V nasprotju z državo veliko večjo pripravljenost za reševanje težav z drogo opaža pri civilnih gibanjih, a tudi slednje vodijo določeni interesi, največkrat povezani s skromnim zaslužkom, zato med njimi ni prave povezanosti. Kljub temu priznava izjemno pomembno vlogo, ki jo imajo Lokalne akcijske skupine na tem področju. "Politiki se na to ponavadi spomnijo zgolj takrat, ko menijo, da lahko na ta naČin nagovorijo del volivcev, torej pred volitvami." Veliko upanja pa ima predvsem v socialne mreže, ki so pri težavah z drogo pogosto pretrgane. Zlasti očetje so . se po njegovem mnenju pripravljeni hitro odpovedati otroku, ki je uporabnik prepovedanih drog, medtem ko mame ponavadi vztrajajo. V knjigi Nevarna prepoved je postavil tudi nekaj radikalnih tez, povezanih z legalizacijo, dekriminilizacijo in medi-kalizacijo drog, ki so razburkale mnenje tudi med udeleženci predavanja. Smisel legalizacije drog vidi v tem, da na ta način lahko natančno spremljamo, koliko, kdaj in kaj je nekdo vzel. Zdravnik Janez Remškar je ob vprašanju legalizacije potegnil vzporednice s tobakom in alkoholom, saj meni, da smo kot družba izredno strpni do teh razvad. Zato meni, da bi bilo najprej treba spremeniti odnos do tega problema. "Sprejemanje zakona, ki ga sedaj poznano kot 'Kebrov' zakon, je bilo v parlamentu vse prej kot pozitivno. Vsak se je skušal čimbolj potruditi, da bi v njem našel predvsem slabe strani, da bi bil čimbolj všečen slovenskemu občinstvu, ki ne vidi nič slabega v tem, če se ga človek enkrat na leto napije." Tudi nekateri drugi so opozarjali, da sprejetih zakonov ne spoštujemo, tako da v lokalih lahko kadilce od nekadilcev loči zgolj zarisana črta. "V zvezi s tem obstajajo zelo konkretni problemi, ki bi jih lahko začeli zelo konkretno reševati. V Kranju recimo ni niti enega lokala, ki bi bil namenjen zgolj mladim, ki ne kadijo in v njem ne točijo alkohola." Kot se je izkazalo, v Kranju tak lokal je, a interes mladih za druženje na takem prostoru očitno ni prav velik. Mladim, so menili nekateri, bi morali ponuditi predvsem zglede, ki jih vlečejo, to so recimo znani glasbeniki ali športniki. "Kaj pa zgled in odgovornost staršev?" seje ob tem Nov način reševanja pritožb na delo policistov Najprej poskus pomiritve Doslej so pritožbe reševali senati znotraj policije, s 27. februarjem pa stopa v prakso nov pravilnik o reševanju pritožb, ki odpravlja morebitni dvom pritožnikov v poštenost, nepristranskost in objektivnost obravnave ter odločitve o pritožbi. Kranj - Z novim pritožbenim postopkom je odločanje preneseno na senat zunaj poUcije, ki ga sestavljajo pooblaščenec ministra za notrai^e zadeve in dva predstavnika javnosti. Vsak, ki meni, da so mu bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene pravice ali svoboščine, se lahko pisno, ustno ali v elektronski obliki pritoži na ministrstvo za notranje zadeve ali na katerokoli organizacijsko enoto poličke. vprašal RemŠkar. S tem se je strinjala tudi šolska psihologinja z osnovne šole Simona Jenka, ki je opozorila, da starši ne kažejo nobenega zanimanja za to temo. Ponudila pa je tudi rešitev: "Treba je delati z najmlajšimi, da jih pripravimo na izziv, ki ga v predstavljajo droge. Sola lahko pri tem naredi zelo veliko." Vsi so se strinjali, da se bolj kot pri opredeljevanju rešitev pojavljajo težave pri iskanju vzvodov, kako priti do njih, saj se vedno pojavi vprašanje denarja. Vendar seje ob tem zastavilo tudi vprašanje, koliko pa nas recimo stane zdravljenje posledic kajenja in alkoholizma. Pezelj je postregel s podatki iz Italije, saj pri nas tovrstne analize nimamo. Za stroške zdravljenja, ki so nastali zaradi posledic kajenja, so iz proračuna veliko več dali, kot pa se je vanj steklo od prodaje cigaret. "Pri nas so razmere verjetno podobne." Že na začetku razprave pa so se dotaknili tudi načrtovane pre- KRIMINAL Ustrašil se je poligrafa Bled - Radovljiški policisti in kriminalisti so obravnavali rop, ki naj bi se zgodil 10. januarja na Bledu. Prijavil ga je 23-letni Jeseničan, zaposlen v enem od blejskih hotelov, ki je dejal, da sta ga pretepla zamaskirana neznanca ter mu vzela plastično vrečko z manjšo prenosno blagajno, v kateri je bilo približno pol milijona tolarjev dnevnega izkupička. Kriminalisti so na podlagi zbranih obvestil posumili v resničnost pripovedi oropanega uslužbenca. Zaradi dvomov so ga povabili na poligraf-sko testiranje, na katerega je sprva pristal, nato pa si je, očitno v strahu pred rezultati poligrafiranja, premislil in svojo pripoved korenito spremenil. Priznal je, da si je rop po dogovoru z 22-letnim in 24-letnim Jeseničanoma sam zamislil. Da bi bil Čim bolj prepričljiv, se jima je pustil pretepsti, nakar so si plen razdelili. Kriminalisti bodo vse tri ovadili kaznivih dejanj krive ovadbe in zatajitve. Z grožnjami izsilil 90 tisočakov Kraixj - 28-letnega Kranjčana bodo policisti ovadili kaznivih dejanj ropa in izsiljevanja. Med 27. januarjem in 1. februarjem naj bi s silo in grožnjami od 23-letnega Kranjčana izsilil 90.000 tolarjev. Prijeli so ga med vlamljanjem Lesce - Včeraj, nekaj minut po tretji zjutraj, je dežurni v operativno-komunikacijskem centru Policijske uprave Kranj sprejel telefonsko obvestilo, da nekdo vlamlja v bencinski servis OMV v Lescah. Policisti so v servisu prijeli 23-letnega Zrečana. Evri so bili ponarejeni Brnik - V ponedeljek je uslužbenka proslo-carinske prodajalne v bančno enoto NLB na brniškem letališču prinesla dnevni izkupiček. BanČnica je med štetjem denarja ugotovila, da se bankovec za 50 evrov s serijsko številko X12947017566 razlikuje od drugih. Neznani kupec je s ponaredkom plačal raČun v prosto- carinski prodajalni. % Obramba z nožem prerasla v napad Jesenice - V kuhinji prenočišča Hrast sta se v ponedeljek, 2. februarja, zvečer zaradi perila sprla 49-letni in 42-letni Jeseničana. Po prepiru sta se razšla, okrog desetih pa je 42-letnik s prijateljem prišel pred sobo 49-letnika in ga začel izzivati k pretepu. Ker izzivalca nista hotela oditi in ker se je 49-letnik bal, da ga bosta res napadla, je pograbil večji kuhinjski nož, s katerim je podkrepil zahtevo, naj gresta. 42-letnik ga je poskušal udariti, vendar se je umaknil in ga z nožem zabodel pod levi rebrni lok. Ranjenega so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico, je živ, 49-letnika pa bodo kriminalisti ovadili kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe. Vlomi in tatvine Kranj - Iz trgovskega centra- Supernova je vlomilec odnesel za približno 150.000 tolarjev različnega orodja: motorno žago husqvarna, krožno žago Iskra, vrtalko in dve električni kladivi bosch, pet svedrov in štiri sekače. Dva osebna avta, v sredo dopoldne parkirana v Kranju, sta ostala brez radiov pioneer in CD predvajalnikov. Bled - V torek popoldne je nekdo iz poslovnih prostorov podjetja na Bledu ukradel prenosni računalnik IPC topnote svetlo modre barve z vgrajenim procesorjem pentium 1000 Mhz ter s 14.1 TFT barvnim ekranom. Računalnik je vreden približno 400.000 tolarjev. Krai\jska Gora - Iz stanovanjske hiše na VrŠiŠ-ki cesti je vlomilec odnesel nekaj denarja, fotoaparat canon in kamero sony, vsega skupaj za okrog 300.000 tolarjev. Žiri - Že 22. januarja je s parkirišča pri stanovanjskem bloku na Loški cesti izginil tomosov moped APN-4 rdeče barve, z registrsko tablico KR F2-835. Helena Jelovčan mestitve urada za droge pod okrilje ministrstva za zdravje. Predsednik kranjske Lokalne akcijske skupine Mile Hodnik je ugotavljal, da bo to poslej očitno zgolj majhna pisarna na tem ministrstvu. "Sprašujem se tudi, kako bo potekalo financiranje lokalnih akcijskih skupin preko občinskih proračunov." Daje premestitev urada napaka, seje strinjal tudi Pezelj. "Ravno čas pred volitvami je priložnost, da na to opozorimo," je poudaril in dodal, zakaj ne bi bil ravno Kranj tisti, ki bi do maja poskušal organizirati akcijo in zbrati predstavnike vseh lokalnih akcijskih skupin. Mateja Rant V prvem delu postopka pritožbo preveri vodja organizacijske enote policije, v kateri dela policist, na katerega leti pritožba, v reševanju pritožbe na senatu pa uslužbenec ministrstva ali policije - poročevalec, ki nato zadevo predstavi na senatu. Pri preverjanju lahko vodja organizacijske enote policije ali poročevalec lahko vpogleda v pritožbene zadeve policijske enote z vsemi prilogami, opravi razgovore s pritožnikom, policistom in pričami ter se, če je potrebno, odloči za druge ukrepe, ki lahko pomagajo k razjasnitvi pritožbe. Na podlagi ugotovitev in dokazov sestavi poročilo, v katerem predstavi skladnost policistovega ravnanja z veljavnimi predpisi. Vodja organizacijske enote policije po končanem preverjanju pritožbe opravi tako imenovani postopek pomiritve, v katerem pritožnika povabi na pogovor, ga seznani z ugotovit- Olje na štedilniku zagorelo v v Skofja Loka - 61-letna Skofjeločanka je v torek, 3. februarja, opoldne na štedilnik postavila posodo z oljem, nato pa odŠla iz kuhinje in pozabila na olje. Zaradi pregretja se je vžgalo, ogenj pa se je razširil na kuhinjske elemente nad štedilnikom in na stenske obloge. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz društev Skofja Loka in Trata, škode je za okrogel milijon tolarjev. H. J. vami in ukrepi. Na pogovor lahko hkrati povabi tudi policista. če se pritožnik strinja z ugotovitvami, mu vodja predlaga, da se postopek reševanja pritožbe zaključi s tem pogovorom, o tem podpišeta zapisnik. Postopek pri vodji organizacijske enote policije mora biti sklenjen v petnajstih dneh od prejema pritožbe. Če pritožnika kljub povabilu ni na pogovor, če se ne strinja ali ne soglaša z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, le-ta pritožbo z vsemi zbranimi dokumenti takoj odstopi notranji organizacijski enoti ministrstva za notranje zadeve. To stori tudi v primeru, če je iz pritožbe razviden sum, da je policist storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. . V nadaljevanju bodo pritožbo reševali v tričlanskem senatu, ki ga bo vodil od ministra pooblaščeni uslužbenec ministrstva. V senatu bosta sodelovala še dva predstavnika javnosti, ki ju bodo predlagale občine z območja posamezne policijske uprave, za reševanje pritožb na nivoju generalne policijske uprave pa bodo predstavniki javnosti izbrani na predlog organizacij civilne družbe, organizacij strokovne javnosti in nevladnih organizacij. Helena Jelovčan IZBERITE MODRO SVOJO POT Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, kije vredna zaupanja zavarovancev, išče novega sodelavca/sodelavko V PE Predstavništvo Kranj, SAMOSTOJNI ORGANIZATOR če vas veseli delo z ljudmi, ste dinamični, ustvarjalni, komunikativni in željni novih izzivov, vas vabimo k sodelovanju. Pogoji: • višja oz. visokošolska izobrazba (VI. stopnja) ekonomske ali organizacijske smeh • eno leto delovnih izkušenj na področju vodenja prodaje • vozniški izpit B-kategorije • komunikativnost, sposobnost vodenja in sprejemanja odločitev • poznavanje urejevalnikov besedil • zaželiena licenca AZN za zavarovalno zastooanie Delovno razmerje se ix> sklenilo za določen čas enega leta, s polnim delovnim časom in s poskusno dobo 6 nnesecev. Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor, Služba za razvoj zaposlenih. O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom ŽIVUENJE GRE NAI>REJ tH Ml Z VAM i ' f <'»'f?.>rt I GORENJSKI GLAS • 16. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Petek, 6. februarja 2004 Z Mileno Miklavcic o Usodah napis 5 pravil o "Ko pridem pred ljudi, včasih tudi sama povem kaj od tistega, kar je usoda namenila meni, in jim razložim, da s tem, ko povedo svojo zgodbo, že imajo odpustke za nebesa." Podlistek Usode je že dolga leta stalnica v Gorenjskem glasu. Milena Miklavčič živ^enjske zgodbe ljudi iz različnih koncev Slovenije skrbno pripravlja že več kot deset let. Milenine usode včasih sicer spominjajo na dogajanje v kateri od mehiških na-da^evank, a se v svojem bistvu močno razlikujejo od njih. Za razliko od napihnjenih zgodb, ki so namenjene popoldanskemu posedanju pred televizijo, so Usode še kako resnične. Ob branju le-teh nas mine vsaka potreba po listanju psihologovih nasvetov, ki jih ima tako ali tako že vsaka revija. Usode so v založništvu Gorenjskega glasa te dni dobile nadgradnjo v knjižni izdaji. O tem sva se pogovarjala z Mileno. Kot dolgoletna dobra znanca. Mileno Miklavčič boste najlažje srečali na njenem delovnem mestu v žirovski izpostavi Gorenjske banke. Tam je v službi. Sicer pa dela Še sto stvari. Dolga leta že deluje kot novinarka, njeno najljubše področje je kultura, na Radiu Sora, piše v Žirovski občasnik, napisala je že kup zgodbic za otroke, mnogi vsak mesec obiskujejo njene pogovore Ne šepetajmo, pogovarjajmo se, ki jih v okviru Knjižnice Ivana Tavčaija v Kaš-či vodi z znanimi kulturniki in umetniki ... Usoda je končno tudi "tvojim" Usodam namenila mesto, ki jim gre. Knjižna izdaja je končno tu. Naj ugibam, ali si s knjigo zadovoljna? "Seveda sem zadovoljna. Predvsem zato, ker so ljudje o tem, ali bo kdaj izšla tudi knjiga, veliko spraševali. Najprej nisem vedela, v kakšni obliki naj bi usode izšle, obiskala sem namreč več kot 250 ljudi in v Gorenjskem glasu objavila več kot 600 nadaljevanj. V eno knjigo bi bilo nemogoče spraviti vse, zato sem prišla na idejo, da bi usode izhajale v obliki kot "Dr. romani", ki so bili nekoč zelo popularni. V prvi knjigi so tako štiri zgodbe, na okrog šestdesetih straneh, ob njih pa je tudi nekaj starih fotografij žirovskega fotografa Štefana Mlakarja, ki jih hrani Franc Temelj. Cena enega izvoda je le 990 tolaijev, za koncept poceni knjige pa sem se z založnikom Gorenjskim glasom odločila zato, ker vem, da povprečen bralec v knjigi ne bo iskal luksuznega dizajna, ampak ga bodo zanimale predvsem zgodbe. Hkrati pa si tudi sama želim, da bi knjiga šla čim bolj med ljudi." Od ljudi je tudi prišla. "Od ljudi je prišla in k ljudem naj se vrne. V njej so namreč napisane resnične zgodbe, usode ljudi, ki se jim je v nekem trenutku življenje moČno zapletlo, se njihova kalvarija nadaljevala in se končno razpletla, nekaterim tako, drugim drugače." Pa vendar, ko si začela zapisovati prve usode, najbrž nisi mislila, da jih boš zbrala več kot 250 in bodo zanimive tudi za knjižno izdajo? Na neki način so postale tudi del tebe. "Pred deset in več leti sem na v takrat še Radiu Ziri imela oddajo Živijo med nami, v kateri sem predstavljala ljudi z zanimivimi življenjskimi zgodbami iz Žirov in okolice. Ko je oddaja šla s programa, me je povabila takratna urednica Gorenj skega glasa, naj usode začnem objavljati kot podlistek v časopisu. Prve usode so predstavile življenjsko pot žirovskega poštarja, pa opernega pevca, ki je izgubil glas, ženske, ki je pribežala iz Bosne ... Vedno pogosteje se mi je dogajalo, da so bili ljudje pripravljeni povedati svojo zgodbo, a brez objave njihovega imena. Sprva sem mislila, da bi zgodbe, napisane na tak naČin, izgubile avtentičnost, zato jih je veliko "šlo v nič". Ko pa sem zapisovala zgodbo ženske iz Kränja, ki je pri petdeset in več letih sprejemala moške, da bi preživela, sem se odloČila poskusiti brez imen." Saj, Slovenci se v povprečju neradi izpostavljamo. Z izmišljenimi imeni "nastopajočih" v zgodbah se je interes ljudi, da ti povedo svojo zgodbo, najbrž močno povečal... "Vsekakor. Slovenci živimo na zelo majhnem prostoru in Smo drugačni kot na primer Američani, ki so srečni, če še lahko javno izpostavijo v Oprah showu. Slovenske zgodbe so ponavadi skrbno skrite od oči javnosti." Kako se odpraviš ljudskim usodam naproti? PismOy telefonski klic, namig, potem pa kot novinar s snemalno napravo ... "Največkrat me za svoje pokličejo sorodniki, ljudje iz njihovega kraja, zanimivo pa je, da se zelo radi izpovedujejo predvsem starejši. Marsikdo s starostjo odvrže tudi sram pred drugimi ljudmi, poleg tega se zavedajo, da so že toliko prestali, da jim je vseeno, če svojo zgodbo povedo še komu. Najbrž jim je potem lažje. Ko o kom dobim sporočilo, nikoli ne odlašam z obiskom, da se oseba ne bi premislila. Ponavadi si vzamem prost dan, vsako leto gre tako vsaj polovica mojega bančnega dopusta, saj ga z veseljem izkoristim za obiske mojih "usod". Želim, da je pristop k tem ljudem čimbolj pristen. Imam to srečo, da se zelo rada smejim, ljudem ne dajem občutka, da sem kaj več kot oni, nasprotno jim s preprostim pristopom poskušam biti enaka ... Stavit grem, da z visokimi petami, kot da bi stopila s prve strani modne revije, ne bi veliko opravila." Dobro, vse to odpira vrata, srca pa najbrž še ne ... "Izbirati moraš prave besede, biti pripravljen poslušat. Zakaj in kako je človek bolan, kakšni so njegovi razlogi, da koga ne prenese, ali pa kdo je nesramen in grd do njega ... Na začetku se mi niti sanja ne, kaj bom slišala." Pogovore posnameš? "Vedno to ni mogoče. Ljudje ne pustijo. Tako si moraš čuda stvari zapomniti in doma takoj vse skupaj obnoviti na računalnik." Tvoji "klienti" so ljudje različnih usod, zagotovo tudi različnih vedenjskih vzorcev in značajev. Nekateri mogoče živijo s strahovi, fobijami... "Takih je zelo malo. Moji pripovedovalci so največkrat ljudje, ki so se nekako rešili iz težav in so pripravljeni povedati svojo zgodbo tudi drugim. Nekateri takoj razumejo, da v pisanju ne bom izpostavljala, da je tašča kurba in sosed prasec, drugim, ki vztrajajo, moram reči, da mi je zelo žal, da bo njihova pripoved ostala neobjavljena. Ne prenesem pljuvanja in blatenja po drugih ..." Med moškimi in ženskami seveda so razlike... "Moški so bolj neposredni, težje delajo selekcijo, kaj povedati in kaj ne, ženske so bolj premišljene, natančne in točno vedo, kaj naj bi objavila in kaj ne. Ko moški enkrat začnejo govoriti, jih ne moreš ustaviti, vse dokler sami ne postavijo pike. Ženske smo si zelo podobne v tem, da skrbimo, da slika o nečem le ne bo preveč grda. Tudi če jih je mož pretepal ali kako drugačen maltretiral, pravijo: "Dej, lep' napis', de se nav pre-v'č grd' bral." Se moški lahko izpovedujejo tebi, ženski? "Saj sploh ne opazijo, da sem ženska, /smeh/ Ko "padejo v element", vse dajo iz sebe. Lahko bi bila stena, stol ... To je pravzaprav v vsakem človeku, ko pove na glas, kar ga tišči globoko znotraj, se mu oddahne. Eni lažje povedo, drugi rabijo, da jih primes za roko, jih po-trepljaš, da jim kimaš ali pa, da si čisto tiho." Kakšne so najpogostejše teme, je moč govoriti o neki rdeči niti... "Največ je družinskega nasilja. Moža nad ženo, otrok nad starši ali starimi starši ... Pripovedujejo mi o družinskih relacijah. O spolnosti govorijo veliko, ampak, če mene vprašaš, koliko je tega med Slovenci, bi rekla, da zelo malo ali skoraj nič." Kako torej? Ni bilo nobenih ponudb s strani samskih moških, vdovcev,..? "Niti ne. Ha, spomnim se, kako sem nekoč nekemu možakarju, sedaj je že pokojni, zato, da bi mi povedal svojo zgodbo, dovolila, da me je ves čas pogovora lahko držal za koleno." Prosim ? "Saj sem imela hlače, pa tudi star je že bil." Te je bilo, takole samo, kdaj strah na kakšnem od obiskov? "Ko pridem pred ljudi, včasih tudi sama povem kaj od tistega, kar je usoda namenila meni, in jim razložim, da s tem, ko povedo svojo zgodbo, odložijo velik del bremen s svoje duše, da že imajo odpustke za nebesa. To je tisto, kar skoraj vsakega drži malo nazaj. Včasih pa prideš tudi h komu, ki ni ravno trezen ali pa k ljudem, ki jih je ena sama jeza. Enkrat so se v pričo mene začeli v družini prepirati in obkladati z grdimi besedami, nakar je mož proti ženi vrgel kozarec marmelade in je malo manjkalo, da je nisem dobila v glavo. Ponavadi pazim, da se usedem blizu vrat, da lahko letim, če pride do česa ..." Boš kdaj napisala svojo zgodbo, svojo usodo? "Moja zgodba je taka, da najbrž nobeden ne bi veijel, če bi v jo bral. Ce bi zapisala vse, kar se mi je zgodilo, mi tisti, ki me poznajo na videz, sploh ne bi verjeli. Češ, saj se 25 ur na dan smejim. Ne vem, mogoče bom na stara leta kaj napisala ..." Še prej bodo sledile Usode dve v knjižni obliki. "Upam, da tudi tri, štiri, pet..., saj se je življenjskih zgodb nabralo vsaj za petdeset knjig. Sedaj, ob prvi knjigi, se bo pokazalo, ali so bralci Gorenjskega glasa mislili resno, ko so dejali, da komaj čakajo, da izide tudi knjiga Usod. Mnoge zgodbe me še čakajo, da jih odkrijem." Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih S53 Kronanje Marije Pomagaj v Lavtižarjevih Spominih (1926) najdemo tudi opise nekaterih verskih dogodkov njegovega časa. Kako so, denimo, na Brezjah kronali gorenjsko Marijo Pomagaj. "Angeljsko nedeljo, I. septembra 1907, je bilo zbranih pri materi božji na Brezjah vsaj 30.000 hožjepotnikov, ki so ob strani svojega višjega pastirja in nad WO duhovnikov praznovali slovesni dan Marijinega kronanja. Knezo-Škof je omenil v govoru, da ho izvršil kronanje v imenu sv. očeta samega. Pri tej priliki nam je prišel na misel tudi umetnik Leopold Layer (rojen v Kranju 2L novembra 1752), ki je naslikal to Marijino podobo in jo leta J8J4. prinesel na Brezje 'ex voto' (zaradi obljube). Layer je imel pred prihodom Francozov i- naše kraje dober zaslužek s slikanjem; v vojnih časih pa ni bilo naročil, in na slikarjeva vrata je trkalo uboštvo. Layer je ponarejal francoske bankovce in bil obsojen večletno ječo. Tukaj je obljubil, da-bo naslikal Marijo Pomočnico, če ga reši ječe. Obljubo je spolnil in prinesel podobo na Brezje." Pred kronanjem so brezjanski Mariji na čast postavili novo cerkev. "Ker je postajala stara cerkvica na Brezjah premajhna, je blagoslovil knezo-škof Missia 9. oktobra 1889 temeljni kamen za sedanjo cerkev, ki jo je sezidal z darovi iz vseh slovenskih krajev Franc Kummer, župnik v Mošnjah. Kummer je odšel za dekana na Vrhniko in od tu v Staro Loko ter umrl v rojstnem mestu Kranju 20. avgusta 1913. Za Kummrom je prišel v Mošnje leta 1893. župnik Janez Berlic, kije dovršil Marijino svetišče na Brezjah. Načrt za cerkev je napravil stavbni umetnik Robert Mikowicz v Gradcu; mnogo mu je pomagal z nasvetom ljubljanski kanonik Janez Flis. Marijino kapelico, venčano s kupolo, so tako zgradili, da je ostala stara kapelica nepoškodovana. Stavbo nove cerkve je izvršil zidarski mojster Frančišek Faleschini. Božjo pot je oskrbovala duhovščina mošenjske župnije in sosednjih župnij. Meseca septembra 1897 pa je bil vložen temeljni kamen za frančiškanski samostan. Temeljni kamen je blagoslovil prošt dr Leonard Klofutar, pomen samostana pa je ljudstvu razložil o. Jožef Bizovičar " Txmimivo je prebirati, kako je nastala cerkev, ki je bila konec minulega stoletja razglašena za Kronanje podobe Marije Pomagaj na Brezjah, 1907 "slovensko narodno svetišče". Oh verskih dejanjih, ki so bila pomembna za ves narod, je bilo seveda še več takšnih, ki so bila pomembna le krajevno. "V naši škofiji se je začelo zelo širiti izobraževalno delo med mladino. Meseca januarja 1910 smo ustanovili tudi Ratečah 'Slovensko katoliško izobraževalno društvo' in priredili dvorano i' župnijskem poslopju, kjer je bila nekdaj stara šola. Nihče ni mislil, da bo nastalo radi tega tako silno nasprotstvo v župniji. Hudobija, ki je kraljevala srcu enega ali dveh hujskače v, se je preselila tudi i' srca nekaterih drugih. Na cesti so ustavljali ljudi in jih pregovarjali, naj se upro na- šemu delu; napajali so znane alkoholike, da so javno zabavljali. Bila je borba med dobrim in hudim, toda podlegla je zloba. Tukaj sem se prepričal, da naredi vnema za dobro stvar tudi norca pametnega. V dvorani smo napravili oder za igre, govore in petje. Prvi je predaval v našem drušnm 10. julija 1910 deželni poslanec in župnik v Gorjah, sedaj župnik v Šenčurju pri Kranju, Janez Fiber, o kmetijstvu. Duhovnik ima veliko veselja pri takih zabavah, ki omejujejo sirovost ter blažijo ljudstvo na duhu in srcu. " Zadnje veliko versko srečanje Sloveticev pred začetkom svetovne vojne je bilo leto pred njo. "Znamenit dogodek za Slovence je bil katoliški shod v 0 Ljubljani od 24. do 27. avgusta 1913. Bila je nekaka jugoslovanska prireditev, h kateri so prišli vsi jugoslovanski škofje in zelo veliko ljudstva. Sv. maša je bila na Kongresnem trgu pred uršulinsko cerkvijo. Ko se je po dokončani božji službi ljudstvo posvetilo Brezmadežni, je močan pevski zbor raznih ljubljanskih in podeželskih pevcev in pevk z ostalo tnnožico zapel P. Angelik Hribarjevo 'Ti, o Marija'." Sledili so govori takratnih katoliško usmerjenih politikov, sklepno besedo je imel mariborski knezoškof dr Mihael Napotnik. Na obzorjih Zgodovine pa so se že napovedovala leta velike vojne, pred katero naših prednikov niti Marija Pomagaj ni mogla ali smela obvarovati. a / Petek. 6. februarja 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.sj GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Reorganizacija v Mercatorju, ki je ukinila Mercator Gorenjske, je končana. Urad za varstvo konkurence je sprejel pogoje za soglasje k prevzemu Živil, ki jih bodo v Mercatorju izpolnili. Market na Savskem otoku bodo odprli v začetku marca. Ljubljana - Z novim letom so v Mercatorju uresničili napovedano reorganizacijo, po kateri se ukiiya regijska družba Mercator Gorenjska, s tem pa spreminja logistika ter organizacya režy-skih služb. Letošnja glavna naloga pa je priprava in uresničitev programa prevzema kranjskih Živil, pri čemer bodo morali upoštevati pogoje, ki jih je za to koncentracyo družb postavil Urad RS za varstvo konkurence. O tem smo se pogovarjali s članom Uprave Mercatorja, d.d., Alešem Čerinom. Z novim letom je bila uresničena reorganizacija^ po kateri je bila praktično ukinjena družba Mercator Gorenjska, kot vzrok za to pa omenjen odhod direktorja v pokoj, V Poslovnem sistemu Mercator je še več regijskih družb. Ali imate v načrtu tudi ukinjanje drugih družb ? "V Mercatorju smo imeli v letu 2003, poleg matere, pet regijskih družb: Mercator SVS Ptuj, Mercator Dolenjska Novo mesto, Mercator Goriška Nova Gorica, Mercator De gro Porto-rož in Mercator Gorenjska Skof-ja Loka. Proces ukinjanja regijskih družb seje začel z ukinitvijo Mercator De groja na pomlad 2003, predvsem zaradi slabega poslovanja te družbe. Zato tudi ni naključje, da smo se tam srečali z velikim problemom presežkov zaposlenih, ki ga še rešujemo. Antipod temu je bila regijska družba Mercator Gorenjska, ki je odlično poslovala in že več kot leto dni je bilo dogovorjeno, da se vključi v d.d. Mercator, ko bo direktor Leben odšel v pokoj. Da je temu resnično tako, dokazuje tudi dejstvo, da ob reorganizaciji ni bilo niti enega zaposlenega odveč, saj je imel Mercator Gorenjska racionalno organizirane službe. Ukinitev regijskih družb je naŠ dolgoročni načrt, pri tem pa v letošnjem letu, razen Gorenjske ne načrtujemo drugih sprememb. Posebej naj poudarim, da ta reorganizacija nima nobene vzročne povezave s prevzemom Živil. To je tudi naš glavni zalogaj v letošnjem letu." Ukinitev Mercatorja Gorenjske pomeni zlasti spremembo pri režijskih službah, organizaciji skladiščenja in transporta, pa tudi pražarna kave v Škofji Loki bo ukinjena in prenesena v Embo. So se te usmeritve uresničile, kot ste načrtovali? "Naš načrt reorganizacije je uresničen v celoti in v posebno zadovoljstvo nam je, da ni bilo nobenega zaposlenega preveč. Jasno je, da to ne more prizadeti zaposlenih v prodajni mreži, kjer ni sprememb, v bistvu najpomembnejši razlog pa so spremembe pri skladiščenju. Skladišča v Skofji Loki ne ukinjamo, ostaja del logistike, ki pa se je prenesla v Ljubljano. Prenesli smo komercialo, finance in računovodstvo, omenim pa naj, daje v Škofji Loki, kot podpora maloprodaji, ostalo 30 ljudi. Tej enoti pravimo Maloprodajno področje Gorenjska. Lahko bi rekli, da smo to reorganizacijo izpeljali vzorno - 'po učbeniku'. Kar zadeva pražarno kave, je bila ta resnično prenesena v Embo, sklenili pa smo, da se mora zelo uveljavljena blagovna znamka 'Loka kava' ohraniti. Dogovorjeno je, da bomo spremljali, ali se ohranja njen tržni delež." v Kako poteka prevzem Zivil? "Mi smo v sodelovanju z upravo Živil pripravili natančen terminski načrt vključevanja Živil v Mercator, pri čemer naj bi se večina vključila s prvim julijem letos, manjši del, zlasti v severovzhodni Sloveniji, pa se že vključuje v Mercator SVS Ptuj. Ob tem naj omenim, da bodo Živila, podobno kot Mercator Gorenjska, ki Še ostaja pravna oseba do letošnjega drugega polletja, ostala pravna oseba do polletja prihodnjega leta. Jasno je, da delovna mesta zaposlenih v maloprodaji niso ogrožena, bližina Živil Ljubljani pa omogoča, da se že sedaj s prenosom funkcij postopno prezaposlujejo tudi ljudje. Pripravljen pa je tudi že poseben projekt uporabe precej velikih in kvalitetnih skia-dišč v Naklem. Za Živila na Gorenjskem ugotavljamo, da so bila racionalno organizirana, Aleš Čerin « kljub temu da 'čiščenje' družbe po priključitvi Potrošnika ni bilo do konca izvedeno. Vse kaže na to, da na Gorenjskem ne bo problemov z odvečnimi delavci, bo pa to problem v severovzhodni Sloveniji." Pretekli teden je Urad RS za varstvo konkurence izdal odločbo o soglasju koncentracije Mercatoija in Živil z nekaterimi zahtevnimi pogoju Mercator mora v 18 mesecih prodati ali dati v najem 10 prodajaln, spremeniti namembnost 15 prodajaln in predstaviti uradu nada^nje sodelovanje z dobavitelji Živil. Kaj ti pogoji pomeni- « v JO za uresničevanje vašega programa pripojitve Živil? "Potrdila se je naša ocena, da ne bo z vidika varstva konkurence problem koncentracije z Živili v Ljubljani in severovzhodni Sloveniji, pač pa na Gorenjskem. Ocena urada je, da bi s tem naš tržni delež na market programu na Gorenjskem narasel na 70 odstotkov, zato se je odločil, da nam predpiše dodatne obveznosti in pogoje. Mi smo bili sicer prepričani, da to na Gorenjskem, ki je povsem odprta in kjer je že konkurenca, to ni potrebno, podredno pa smo pogoje, ki so nam bili sedaj predpisani, celo sami predlagali. Takšni pogoji so namreč običajna praksa varstva konkurence v tržnem sistemu in mi jih bomo dosledno ter transparent-no uresničili. Pri tem nikakor ne gre le za prodajalne Živil, pač pa pridejo v poštev tudi Merca-torjeve, katere pa še ni odločeno. Časa je leto in pol." Kaj pa zaposleni v teh prodajalnah? Jih boste ponudili kupcu OZ' najemniku? "Izkušnja s pripravo na odprtje marketa na Savskem otoku, ki ga bomo odprli v začetku marca, kaže, da nam ljudi za trgovino manjka. VeČ kot polovico ljudi smo morali poiskati na trgu delovne sile, zato smo prepričani, da problemov z zaposlitvijo trgovcev ne bo. Še enkrat naj poudarim, da ni nikakršne bojazni pred problemom presežkov zaposlenih zaradi pri- v pojitve Zivil, zlasti ne v maloprodaji in logistiki, morda kak- sen posamezni primer iz rezijskih služb. Izkušnje pri dosedanjih 18 prevzemih pa govorijo, da si prav režijski delavci najlažje najdejo druge zaposlitve oz. rešitve." Kar nekajkrat je bilo rečeno, da je delavcem nekdanje Veletrgovine Loka, ki so se sami želeli vključiti v Mercator, zagotovljena zaposlitev, medtem ko je moral Živila Mercator prevzeti, zato temu ni tako. Je torej v strah delavcev Zivil pred izgubo službe neupravičen? "V vodstvu Mercatorja na to ne gledamo tako. Poudariti velja, da je prevzem Živil prijateljski prevzem, saj je ob neuspešnem razpisu lastnikov za v N/ prodajo Zivil tudi iz uprave Zivil prišla pobuda za prevzem s strani Mercatorja. Posebej bi rad poudaril, da je odnos uprave Živil ves ta čas izjemno korekten in kooperativen in sodelovanje je na izjemno visoki ravni. Deluje več skupin, ki so sestavljene tripartitno: predstavniki Poslovnega sistema Mercator, Mercatorja SVS in Živil; ki se ukvarjajo z maloprodajno mrežo, z logistiko, s kadri, s sistemom plač itd.. Izkušenj imamo veliko in prepričan sem, da bomo našli dobre rešitve." Urad za varstvo konkurence pa zahteva tudi pregled nad vašimi odnosi z dobavitelji Živil. Je upravičen strah, da bodo imeli ti dobavitelji zaradi prevzema Živil težave? Za primer: Za mnenje smo prosili tudi predsednika uprave Živil Branka Remica, ki nam je povedal: "Na sodelovanje z vodstvom Mercatorja nimamo nobenih pripomb in menimo, da je dobro. Znano je, da smo že vseskozi prepričani, da je pripojitev Živil k Mercatorju najboljša rešitev, nastale težave pa sproti rešujemo. Uprava in zaposleni se zavedamo, da moramo delati v dobro novega lastnika. Trenutno največ pozornosti namenjamo pripravam na odprtje našega hipermarketa na Savskem otoku, ki bo 4. marca, prilagojen pa bo že Mercatorjevim standardom." v težave pekarne Zita - Gorenjke in Mlinotestovega Peksa se že pripisujejo temu, da daje Mercator prednost svoji pekarni iz Grosupljega. "Zahteva urada je razumljiva, saj mora preprečiti zlorabo našega prevladujočega položaja v odnosu do dobaviteljev. Kar v nekaj primerih smo dokazali -zadnji v javnosti znan je bil primer s tožbo družbe Gebhardt pri prodaji čokolade in trajnega sladkega peciva, da se takega povsem svoboden, mora pa jih obravnavati enakopravno." Ob nedavnem pogovoru z Ludvikom Lebnom, direktorjem Mercator Gorenjska, smo ugotovili, da 'najboljšega soseda^ še čaka tako imenovana lokalizacija ponudbe, torej vključevanje lokalnih dobaviteljev, ki lahko edini zadovoljijo lokalne okuse. Boste to ugotovitev upoštevali? "Tega se zavedamo in to upoštevamo. Seveda pa morajo imeti načina'izrabljanja prevladujočega položaja na trgu ne poslužujemo. Res pa je, da v trgovinah Živil doslej ni bilo niti žemljice iz Grosupljega, sedaj pa bodo. Seveda to ne pomeni, da Mercator ne bo ravnal po načelih svobodne gospodarske pobude, torej izbiral dobavitelje, ki bodo ustrezali po kakovosti in ceni svojih izdelkov. Tudi ob zahtevi urada glede dobaviteljev ostaja Mercator pri izbiri dobaviteljev ti dobavitelji, poleg izpolnjevanja vseh predpisov in ustrezne kakovosti, tudi pravo ekonomijo obsega in konkurenčne cene. Tipičen primer je že omenjena Loka kava, zelo uveljavljena na Gorenjskem, in vrsta drugih kakovostnih izdelkov, ki jih bodo naši potrošniki še naprej našli na naših policah. Je pa jasno, da se bo kro^ dobaviteljev, ki so oskrbovali Živila, s prevzemom Mer-catoija skrčil." Stefan Zargi Slovensko okno še bolj odprto Na spletnem portalu Izvozno okno se lahko slovenska podjetja seznanijo s spremenjenimi pogoji poslovanja ob vstopu Slovenije v EU. Ljublana - Agencya RS za gospodarsko promočio Slovenye in tuje investiere Tipo je na spletnem portalu Izvozno okno pripravila predstavitev pomembnih sporazumov, pojmov ter podatkovnih baz, ki bodo v pomoč slovenskim izvozno usmerjenim podjetjem ob in po vstopu Slovenije v EU. Od sredine januarja je dostopna tudi zbirka Market Access Database. Iz Agencije RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije so sporočili, da so na portalu Izvozno okno, z namenom izboljšati obveščenost slovenskih podjetij o spremenjenih pogojih poslovanja predstavili povzetke sporazumov, sklenjenih med EU in tretjimi državami, kratek pregled obsega bilateralnega trgovinskega sodelovanja z ažurnimi statističnimi podatki, vodič po podatkovnih bazah TARIC in Market Access EKOLOŠKO KURILNO Database s primeri uporabe ter bistvene spremembe v carinskih postopkih, ki bodo stopile v veljavo po 1. maju 2004. Poleg tega je uporabnikom na voljo tudi pojmovnik izrazov zunanjetrgovinske politike Evropske skupnosti, v katerem so zbrani najpomembnejši in najpogosteje uporabljeni izrazi iz obravnavanega področja. Tako bo pasi-ca na Izvoznem oknu z naslovom "Kako trgovati po vstopu v EU" predstavila carinske po- eco oiL= 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI ECK d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE več ENERGIJE ZA ISTO CENO. stopke po 1. maju, poleg opredelitev najpomembnejših pojmov pa so zanimive tudi prehodne določbe, ki bodo določale, ali in pod kakšnimi pogoji bo blago, ki bo na ta dan v različnih carinskih postopkih oproščeno plačila carinskih dajatev. Predstavljena je tudi integrirana on-line podatkovna baza TARIC, ki vsebuje informacije o vseh ukrepih, ki jih izvajajo carinski organi EU ob izvozu in uvozu blaga. V njej lahko podjetja preverijo višino carin in drugih dajatev pri uvozu blaga s poreklom iz tretjih držav v EU. V podatkovni zbirki Market Access Database, ki je od srede januarja brez omejitev dostopna tudi v Sloveniji in drugih državah pristopnicah, so med drugim na voljo informacije o sektorskih in trgovinskih prepovedih in omejitvah v državah ne-članicah EU, informacije o carinskih dajatvah v državah ne-članicah EU ter statistična baza trgovinskih tokov med EU in tretjimi državami. V podrubriki Applied Tariffs Database lahko podjetja preverijo višino carin in drugih dajatev pri izvozu blaga s poreklom iz EU v tretje države. V podrubriki Trgovinski sporazumi EU so predstavljeni obseg blagovne menjave in trgovinski sporazumi med EU in nekaterimi tretjimi državami, med drugimi tudi s Hrvaško in Makedonijo. Pasica Kako trgovati po vstopu v EU predstavlja tudi shemo porekla blaga v EU, pojasnila o predpisih, ki določajo poreklo blaga v slovenskem carinskem zakonu in Evropskem zakoniku. Predstavljena je tudi povezava do spletne strani, kjer je na voljo zakonodaja EU v slovenščini in drugih jezikih držav pristopnic, razloženi so nekateri pomembnejši pojmi, priložen pa je tudi slovarček carinske terminologije. Štefan Žargi Celjsko športno dvorano je opremil Elan Begur\je na Gorei^jskem - Iz družbe za proizvodnjo športne opreme Elan so s ponosom sporočili, daje njihovo podjetje Elan Inven-ta opremilo novo športno dvorano v Celju, v kateri je nedavno bilo 6. Evropsko prvenstvo v rokometu, objekt pa požel priznanja in občudovanja. Elan Inventa je postavil pomične tribune za 1.500 gledalcev, fiksne sedeže za 3.500 gledalcev, ter tudi drugo športno opremo: gole, zaščitne mreže in drugo, tudi za druge Športe, ki jih mora imeti vsaka dobro opremljena športna dvorana, vse v skladu z evropskimi standardi kakovosti. Elan se z opremljanjem Športnih objektov ukvarja že več kot 30 let inje doslej opremil že več kot 400 dvoran v Sloveniji in več kot 200 v tujini. Med njimi osem dvoran v Nemčiji s tribunami, ki izpolnjujejo najostrejše evropske standarde kakovosti. Seveda je poskrbel tudi za dopolnitev opreme dvoran v Velenju, Kopru in Ljubljani, kjer je potekalo rokometno prvenstvo. Pod blagovno znamko Elan se tržijo celovite storitve za opremljanje dvoran. Šolskih telovadnic, otroških vrtcev, igrišč in drugih športno-rekreativnih objektov. Za priznanja, ki so jih prejeli prireditelji nedavnega evropskega prvenstva, ima zasluge tudi to gorenjsko podjetje, bila pa je to tudi odlična promocijska priložnost. Štefan Žargi Planiko TOVARNIŠKA PRODAJALNA SEDAJ JE PRAVI TRENUTEK IZKORISTITE CA NORO NIZKE CENE I M OBUT SAMO OD 3. FEBRUARIA DO RAZPRODAIE ZALOG ZARADI SFLITVE NA NOVO L0KACI|0 ICENTFR SUPFRNOVA^ -t- GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PODJETNIŠTVO, FINANCE/ info@g-glas.si Petek, 6. februarja 2004 Danes bo ministrstvo za gospodarstvo v Uradnem listu objavilo razpise za več kot dve milijardi podjetniških spodbud. Ljubyana - V sredo so na Ministrstvu za gospodarstvo predstavili letoši\ji načrt spodbud za podjetništvo, pri Čemer bodo z javnimi razpisi objavili za skoraj štiri milijarde tolarjev teh spodbud. V današnjem Uradnem listu za dobri dve milijardi, preostalo pa v marcu, največ pa bo namenjeno tehnološkemu razvoju. Ministrica Petrinova je potrdila, da odhaja v diplomacijo. Kot je poudarila ministrica dr. Tea Petrin, so bile finančne spodbude v preteklih letih namenjene predvsem za krepitev slovenskega gospodarstva, letos pa se usmerjajo na podporo tehnološkega obvladovanja in krepitev sposobnosti naših podjetij na globalnem trgu ter ustvarjanje spodbudnega okolja za podjetništvo in inovativnost. Na ministrstvu namreč ugotavljajo, da so slovenska podjetja zaradi zaostajanja produktivnosti in tehnološkega razvoja manj konkurenčna, analize pa opozarjajo tudi na nizko stopnjo koncentracije in specializacije. Prvi sklop razpisov bo v Uradnem listu objavljen že danes in sicer 150 milijonov tolarjev za sofinanciranje spodbud tehnoloških parkov in podjetniških inku-batoijev; 100 milijonov za spodbujanje prijav podjetij na razpise 6. okvirnega programa EU, 600 milijonov za razvoj podjetniških grozdov, 250 milijonov za prodore malih in srednjih podjetij na izvozne trge, 500 milijonov za izhodne investicije, 440 milijonov za spodbujanje tujih investicij in 200 milijonov za uvajanje in nadgrajevanje sistemov stalnih izboljšav. Skupaj bo danes torej objavljenih razpisov za 2,24 Veliko in malo Kranj - V dvajsetih vzajemnih skladih je že več kot sto milijard tolarjev denarja, samo januarja so i\jihovi (neto) prilivi presegli pet milijard tolarjev. Strokovnjaki ocenjujejo, da je porast posledica naraščanja tečajev delnic na Ljubljanski borzi in predvidene obdavčitve obresti pri bančnih depozitih. Čeprav zanimanje za vlaganje v vzajemne sklade v Sloveniji narašča, je ta oblika varčevanja pri nas v primeijavi z zahodnim svetom še vedno slabo razvita. Po podatkih iz biltena Moj Brooker, ki ga izdaja GBD Gorenjska borznoposredniška družba, je v Sloveniji v vzajemnih skladih 210 dolarjev na prebivalca, v ZDA, denimo, kar 24.751 dolarjev, v Franciji 12.414 dolarjev, v Švici 10.651, na Švedskem 7.473 dolarjev, v Avstriji 6.911, v Veliki Britaniji 5.893, v Nemčiji 2.586, na Madžarskem 332 in na Češkem 322 dolarjev na prebivalca. Donosnost vzajemnih skladov je različna, odvisna pa je predvsem od naložbene politike oz. tega, ali skladi vlagajo denar v delnice, obveznice, kratkoročne vrednostne papirje in depozite. V zadnje pol leta so delniški in mešani skladi dosegli bistveno večje donose kot obvezniŠki. Po podatkih iz tečajnice 30. januarja je v zadnjih šestih mesecih vrednost enote premoženja (VEP) sklada Rastko (KD Investments) porasla za več kot 30 odstotkov, sklada Delniški (KBM Infond) za skoraj 28 odstotkov, skladov Delniški VS Zajček (Abančna DZU), Modra kombinacija (Ilirika DZU) in Galileo (KD Investments) za skoraj 26 odstotkov - in tako dalje. Najmanj donosna sta bila ob-vezniška sklada, to je KD Bond (KD Investments) in Obveznični VS Sova (Abančna DZU) s približno 4,5-odstotnim polletnim porastom. Enoletni donosi so se gibali od 9 do 29 odstotkov, triletni pa od 37 do 144 odstotkov. Cveto Zaplotnik GP JESENICE (Ld OAspe^i bo. Zaradi povečanja obsega de vabimo k sodelovanju nove sodelavce UNIVERZITETNE DIPLOMIRANE INŽENIRJE GRADBENIŠTVA, INŽENIRJE GRADBENIŠTVA ali GRADBENE TEHNIKE ZA VODENJE PROJEKTOV ter GRADBENE DELOVODJE, TESARJE, ZIDARJE IN DRUGE DELAVCE GRADBENE STROKE. Če imate ustrezno izobrazbo, delovne izkušnje na enakih ali podobnih delovnih mestih ter organizacijske sposobnosti, vas vabimo, da sodelujete z nami. t Vaše znanje in delo bosta nagrajena z dobrim plačilom. Vse, ki vas to delo zanima, vabimo, da se nam do 16. 2. 2004 pisno predstavite. Naši podatki: GRADIŠ GP JESENICE d.d., Cesta Franceta Prešerna 5, 4270 Jesenice, tel.: 04 586 38 30, faks: 04 5864 533. Dr. Tea Petrin milijarde tolarjev, določeni pa so že tudi informativni dnevi. Drugi sklop razpisov v višini 1,69 milijarde tolaijev bo objavljen v marcu, s temi sredstvi pa naj bi spodbujali investicije v nove tehnologije in izdelke, razvoj tehnoloških centrov, razvojne investicije tehnološko usmerjenih malih in srednjih podjetij in prenos znanja in razvoj novih inovativnih konceptov in metod. Na tiskovni konferenci smo tudi slišali, da je ministrstvo za gospodarstvo lani objavilo 17 javnih razpisov, na katerih so razdelili za 6,3 milijarde tolaijev, na razpise pa so prejeli 1310 vlog. Sofinancirali so 628 projektov, katerih skupna vrednost je bila 180 milijard tolarjev. V preteklih treh letih so s 16 milijardami tolarjev podprli kar 3700 projektov v skupni vrednosti 340 milijard, vsak vloženi tolar državne pomoči pa je spodbudil 21 tolarjev zasebnih vlaganj. Kljub skromni, manj kot 5 odstotni državni soudeležbi pa so številni razvojni projekti v slovenskih podjetjih pripomogli k odprtju 4000 visoko kvalitetnih novih delovnih mest. Za zaključek dodajmo, da je ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin tokrat potrdila ugibanja v javnosti, da odhaja v diplomacijo. Vlada jo je namreč imenovala za veleposlanico v Haagu, diplomatski postopki pa so še v teku. Štefan Žargi Manjše banke okrepile tržni delež Medtem ko sta največji slovenski banki lani zmanjšali tržni delež, so ga povečale nekatere manjše in srednje velike banke, še zlasti tiste v tuji lasti. Kranj - Gorei\jska banka je lani povečala bilančno vsoto z 227,1 na 248 milijard tolarjev, po višini bilančne vsote je bila na sedmem mestu med dvajsetimi slovenskimi bankami, njen tržni delež pa je znašal 4,9 odstotka in je bil za malenkost mai\jši kot leto prej. Po nerevidiranih podatkih Banke Slovenije je skupna bilančna vsota slovenskih bank na zadnji lanski dan znašala 5044,6 milijarde tolarjev in je bila nominalno za 10,7 odstotka večja kot leto prej. Po višini bilančne vsote je na prvem mestu Nova Ljubljanska banka (NLB), na drugem Nova kreditna banka Maribor (NKBM), na tretjem Abanka Vipa, na četrtem SKB banka in na petem Banka Celje, sledijo pa Banka Koper, Gorenjska banka. Bank Austria Čredi-tanstalt, Raiffeisen Krekova banka in Probanka. Medtem ko sta največji banki lani zmanjšali tržni delež, NLB s 35,5 na 33,6 odstotka in NKBM z 11,4 na 10,8, so delež občutno povečale Banka Celje (s 6 na 6,5 odstot-ka). Bank Austria Creditanstalt (s 3,9 na 4,6 odstotka), Raiffei- sen Krekova banka (z 2 na 2,5 odstotka), Probanka (z 1,7 na 2), Hypo Alpe-Adria Bank (z 1,3 na 1,7), Volksbank - Ljudska banka (z 1 na 1,4 odstotka) in slovenska podružnica Kaerntner Sparkasse (z 0,7 na 1 odstotek). Bilančno vsoto je med vsemi bankami najbolj zmanjšala Slovenska investicijska banka, ki pa je že v postopku likvidacije. Med bankami, ki so-po višini bilančne vsote malenkostno zmanjšale tržni delež, so SKB banka. Banka Koper, Gorenjska banka. Banka Domžale in Slovenska zadružna kmetijska banka, med bankami z malenkostnim porastom tržnega deleža so Abanka Vipa, Poštna banka Slovenije in Factor banka, enak tržni delež pa sta zadržali Koroška banka in Banka Zasavje. Cveto Zaplotnik Davčna reforma (7) Olajšava tudi za donacije Predlog novega zakona o dohodnini pri obdavčenju dohodkov iz dejavnosti ohranja sedanje olajšave, kot novost pa predlaga olajšavo za donacije. Kranj - Zakonski predlog, ki je pripravljen za obravnavo v državnem zboru, načeloma ohranja ve^avni način obdavčenja dohodkov iz dejavnosti, hkrati pa predvideva nekatere spremembe. Predlagatelj zakona šteje med dohodke iz dejavnosti vse dohodke, dosežene z delom, ki temelji na samostojnosti in neodvisnosti pridobivanja dohodka, pri tem pa je organizacijska oblika in vrsta dejavnosti drugotnega pomena. Dohodke ločuje na dohodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti, in tiste, ki izhajajo iz posameznega posla. Zavezanci z majhnim obsegom poslovanja, to je tisti, ki jim predpisi ne nalagajo vodenja poslovnih knjig, njihovi prihodki v zadnjem letu ne presegajo treh milijonov tolarjev, ne zaposlujejo delavcev in izpolnjujejo še nekatere druge pogoje, se lahko sami odločijo za poenostavljen način določanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih stroškov v višini 25 odstotkov ustvarjenih prihodkov. Stroški, povezani s službenimi potovanji, prehrano med delom, prevozom na delo in z dela ter delom na terenu, se priznavajo le do višine, ki jo določi vlada. Izguba se tako kot po veljavni zakonodaji lahko pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih letih, pri tem pa je ob prenehanju dejavnosti ni možno prenesti na novega zasebnika oz. pravno osebo. Predlog novega zakona o dohodnini ohranja olajšave za investiranje, za zaposlovanje, za zavezanca invalida, za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju in za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, kot novost pa predlaga olajšavo za donacijo (darila). Pri investiranju je možno uveljavljati olajšavo v višini petine vloženega zneska v osnovna sredstva, razen v osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško opremo (brez računalniške opreme), ter v dolgoročna sredstva, pri tem pa je neizkoriščeni del olajšave možno prenesti v naslednjih pet davčnih let. Olajšavo za donacijo, to je za humanitarne, dobrodelne, kulturne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene, je možno uveljavljati le do zneska v višini 0,3 odstotka obdavčenega prihodka. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo tudi za izplačila političnim strankam in sindikatom, vendar le do višine trikratne povprečne plače na zaposlenega. Cveto Zaplotnik Rasti ne bo brez zaposlovanja Oskar za embalažo Gornja Radgona - Iz Pomurskega sejma so včeraj sporočili, daje 28. januarja potekal sklepni del natečaja 30. Slovenski os-kar za embalažo, ki ga organizira Pomurski sejem, d.d., Gornja Radgona in katerega pokrovitelj je Gospodarska zbornica Slovenije. Strokovna žirija v sestavi mag. Jože Kovač, predsednik, doc. dr. Andrej Plestenjak, sekretar ter prof. dr. France Ceg-nar in mag. Marijan Gnamuš, člana, je ocenila 10 modelov in med njimi izbrala najboljše. Žirija se je odločila, da izmed nominiranih modelov najvišjo nagrado - Slovenski oskar za embalažo 2004 prejmejo Štirje modeli, med njimi tudi embalaža za skodelico prijavitelja Pelar, Bandelj dva družbenika, d.n.o. iz Spodnjih Dupelj avtorjev Braneta in Polone Bandelj. Izbor modelov bo razstavljen na 14. mednarodnem sejmu embalaže, tehnike pakiranja, grafike, logistike in transporta, sejmu INPAK, od 2. dc 5. marca v Gornji Radgoni. Š.Ž. Radenci - Konec preteklega tedna je bil v Radencih četrti posvet delodajalcev v obrti, ki sta ga pripravila Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije. Letos so posvetovanje namenili izzivom, ki jih vstop Slovenije v EU prinaša slovenski obrti, pa tudi nekaterim drugim aktualnim temam. O izzivih vstopa v EU na področju zaposlovanja bo govoril minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, o prostem opravljanju storitev ter prostem gibanju delavcev na področju obrti pa dr. Rajko Knez z mariborske pravne fakultete. Po besedah predsednika združenja Dareta Stojana prinaša vstop Slovenije v EU za malo gospodarstvo kar nekaj neznank, saj to ni dovolj močno za konkurenčni boj s tujimi družbami. Zaradi tega delodajalci v obrti pričakujejo dialog z državo, ki je po njihovem pre-potratna in jim ne daje prijaznih možnosti, kot je to v drugih razvitih državah. Kaj je ob vstopu storila država in kakšna je evropska strategija zaposlovanja, je udeležencem posveta pojasnil Vlado Dimovski, ki je poudaril, da je evropska strategija zapo- slovanja eden najpomembnejših dokumentov znotraj EU, saj so v EU za razliko od ameriškega ali azijskega modela ljudje Še vedno najpomembnejši, delo oziroma zaposlenost pa ostaja ena najvišjih vrednot. Brez gospodarske rasti ne bo povečanja zaposlovanja, je menil minister Dimovski, težave pa imamo predvsem z izobrazbo, zato se mora sistem izobraževanja prilagoditi spremenjenemu načinu organiziranja in bolj upoštevati delodajalce. Tudi brezposelnost je v Sloveniji manjša kot v državah EU. Poglavitna cilja Slovenije v prihodnjem obdobju pa sta povečanje števila delovnih mest in večja bruto dodana vrednost na zapo- slenega. Kot pomembno pomoČ pri zaposlovanju je tudi denar iz evropskih skladov, v treh letih bo tako Slovenija dobila 24 milijard tolaijev. Na številne napore socialnih partnerjev in potrebni dialog je opozoril tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun. Kljub uveljavljenem tri-partitnem socialnem dialogu med državo ter delodajalci in delojemalci, ki jih zastopajo sindikati, se zbornica iz dialoga ne umika, čeprav bi nekateri to želeli oziroma celo zahtevajo. Takšna razmišljanja so za razvoj Slovenije v tem trenutku lahko celo škodljiva. Štefan Žargi Skorajda nespremenjene cene Krai\j - Maloprodajne cene naftnih derivatov na bencinskih servisih se v torek skorajda niso spremenile, le neosvinČeni 98-ok-tanski bencin seje pocenil za deset stotinov, s 191,4 na 191,3 tolarja za liter. Čeprav se je dolar v opazovanem 14-dnevnem obdobju podražil za več kot dva tolarja in so se tudi svetovne cene za dizelsko gorivo in kurilno olje znižale za več kot deset dolarjev na tono. je vlada s spremembo trošarin ohranila maloprodajne cene na ravni zadnjih dveh tednov. Trošarino za neosvinČeni motorni bencin je znižala z 90.671 na 90.018 tolarjev za tisoč litrov, za dizelsko gorivo jo je zvišala z 72.221 na 73.492 tolarjev in za kurilno olje z 8.638 na 9.717 tolarjev. C.Z. Petek, 6. februarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled nameni na mesec več kot tristo tisoč tolarjev za pokritje finančne "luknje", ki ji jo je povzročila nekdanja Hranilno kreditna služba za Gorenjsko. Bled - Zadruga Gozd Bled, ki združuje 188 članov, od tega 104 iz blejske občine, je lani poslovala negativno, izguba bo predvidoma znašala 3,2 milijona tolarjev in jo bodo pokrili z dobičkom iz prejšnjih let. Kot je povedal direktor zadruge Jože Skumavec, je zadruga poslovala negativno predvsem zaradi plačila več kot tristo tisoč tolarjev mesečnega obroka posojila, ki so ga morali najeti, da so ob pripojitvi Hranilno kreditne službe za Gorenjsko k Zvezi hranilno kreditnih služb Slovenije leta 2001 poravnali izgubo iz poslovanja in finančno "luknjo", ki jo nekdanja HKS-a povzročila s slabimi naložbami denarja. Kot je znano, je bilo "mi- nusa" za 64 milijonov tolaijev, pri tem pa je glede na ustanoviteljska razmerja 38,5-odstotni delež pripadel blejski zadrugi, ostalo pa KGZ Sava Lesce. Blejska in- ostale gorenjske zadruge, ki so se znašle v enakem ali podobnem položaju, bodo zaprosile Zvezo HKS Slovenije in Slovensko zadružno kmetijsko banko, da bi jim v "zameno" za stranke, ki so jih jima zagotovile, vsaj malo pomagali iz finančnih težav, s problemom pa bodo seznanile tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Drugi razlog za lansko izgubo je po besedah direktorja Jožeta Skumavca znižanje vrednosti dvoodstotnega deleža zadruge v delniški družbi Jeseniške mesnine (JEM), nekaj pa so k izgubi prispevali tudi prenizko plačilo opravljanja storitev za Zvezo HKS Slovenije. Posledice so znane, zveza od novega leta na Bledu nima več blagajniškega mesta. Poziv za ustanovitev vzajemne zavarovalnice Ljubljana - Upravni odbor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pozval ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da izpelje vse postopke za vzpostavitev vzajemnega zavarovanja in da pripravi podrobnejši izračun stroškov tovrstnega zavarovanja pri komercialnih zavarovalnicah in za primer ustanovitve vzajemne zavarovalnice kot samostojne družbe. Ker ni možnosti, da bi že letos vzpostavili vzajemno zavarovalnico, je pozval vlado, da takoj izvede postopke za subvencioniranje obstoječih komercialnih zavarovanj in da že letos za vzajemna zavarovanja zagotovi v proračunu dve milijardi tolarjev. V zbornici nasprotujejo temu, da bi denar za to zagotovili iz sredstev, ki so namenjena za finančno ublažitev posledic lanske suše, pozebe in neurij s točo. Kar zadeva reorganizacijo službe za kontrolo proizvodnje in selekcije v živinoreji, je upravni odbor podprl prehod na enkrat dnevno jemanje vzorcev mleka krav, vključenih v A kontrolo, pri tem pa naj bi za reševanje problema presežnih delavcev v območnih kmetijsko gozdarskih zavodih spremenili sistemizacijo delovnih mest. Medtem ko naj bi zmanjšali Število kontrolorjev, naj bi odprli nova delovna mesta za opravljanje grafičnega vnosa vlog (kataster in orto foto posnetki) in za vnašanje vlog za neposredna plačila. C.Z. Še šest kmetij prenehalo oddajati mleko In kako je bilo lani z odkupom kmetijskih pridelkov? Čeprav so prenehali oddajati mleko še na Šestih kmetijah, s čimer se je število oddajalcev zmanjšalo na 31, je bila količina odkupljenega mleka za 40 tisoč litrov večja kot leto prej in je znašala 2.176.000 litrov. Letos bodo še štiri kmetije prenehale oddajati mleko, količina odkupljenega mleka pa se zaradi tega verjetno ne bo zmanjšala. Vse mleko prodajo Ljubljanskim mlekarnam, v Bohinj ga že od maja 2002 dalje ne vozijo več, tamkajšnja A&C Ogledna sirarna pa jim še vedno dolguje del plačila za mleko. Zadruge in Ljubljanske mlekarne so ta mesec tudi dosegle zunajsodno poravnavo, po kateri bo mlekarna plačala kmetom 60 odstotkov 4. junija lani neprevzetega mleka po povprečni junijski ceni 66,36 tolarja za liter. V blejski zadrugi bodo denar nakazali kmetom pri januarskem plačilu mleka. Ve bojijo se ustavne presoje V Lovski zvezi Slovenije se ne bojijo presoje zakona o divjadi in lovstvu na slovenskem ustavnem sodišču in na evropskem sodišču za človekove pravice. Kranj - Zakon je zajel vse bistvene zahteve za sonaravno gospodarjenje z divjadjo, hkrati pa je preprečil nadvlado ekonomskih interesov nad naravovarstvenimi, menijo v lovski zvezi in dodajo, da je zakon soliden kompromis med tem, kar so si sami želeli, ter političnimi in zasebno lastniškimi interesi. V lovski zvezi bi si želeli predvsem več pristojnosti pri načrtovanju, vendar pa jih zakon pri tem postavlja v enak položaj kot lokalne skupnosti in lastnike, organizirane v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. "To je glede na strokovnost, ki je prisotna v lovskih organizacijah, neprimerna rešitev, lastniki zemljišč pa so v tem smislu celo izrazito privilegirani, saj v postopku načrtovanja lahko sodelujejo tako preko lokalne skupnosti kot preko zbornice," meni predsednik zveze Bojan LepiČnik in dodaja, da se bo zveza morala organizacijsko spremeniti, ostalo pa bo najpomembnejše, to je obvezno združevanje lovskih družin v zvezo. Kot navaja, je enotno delovanje zveze in družin potrebno predvsem zato, ker se bodo na terenu pojavljali pritiski posameznih občin za povečanje odstrela in pritiski nekaterih lastnikov kmetijskih zemljišč. Največ težav bo med lovci povzročila predvidena Proti pavšalnemu prispevku Ljublana - Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano državnega zbora je na seji v sredo obravnaval predlagane spremembe zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, pri tem pa je s sedmimi glasovi "za" in Šestimi "proti" podprl predlog, po katerem bo zbornica lahko zaračunavala svojim članom obvezni prispevek le v odstotku od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, ne pa več v pavšalnem znesku, kot je to veljalo v primerih nizkega katastrskega dohodka. O tem predlogu bo dokončno odloČil državni zbor, v zbornici pa s takšno rešitvijo niso zadovoljni, saj jim bo še zmanjšala izkupiček od prispevka, ki predstavlja pomemben vir za financiranje njihove dejavnosti. C.Z. sprememba lovišč, ki bo potrebna zaradi izpolnjevanja zakonske določbe, da mora lovišče obsegati najmanj dva tisoč hektarjev lovne površine. Lovišča se bodo v takih primerih morala združiti ali sč bo del enega lovišča priključil k drugemu, to pa bo zahtevalo tudi združevanje lovskih družin. Drug problem bo novo oblikovanje lovsko upravljavskih območij, ki bo bistveno drugačno od sedanjih lovsko gojitvenih območij. Nekateri lovci, ki so čustveno navezani na posamezne dele lovišč ali se ne strinjajo s sprejetimi zakonskimi rešitvami, bodo verjetno nasprotovali spremembam, napovedujejo v lovski zvezi. Čeprav zakon ne predvideva združevanja lovskih družin v (pokrajinske) zveze lovskih družin, naj bi jih ohranili tudi v prihodnje in nanje prenesli še nekatere dejavnosti, ki so zdaj v pristojnosti lovske zveze. Zakon bo začel veljati 1. maja, po oceni lovske zveze pa naj bi ga povsem uveljavili do konca leta, saj bi prenos upravljanja gojitvenih lovišč oz. loviŠČ s posebnim namenom na novega upravljavca med letom lahko povzročil precej težav. V lovski zvezi se ne bojijo presoje zakona na slovenskem ustavnem sodišču in na evropskem sodišču za človekove pravice, saj uveljavljena načela (divjad kot državna lastnina in izvirna pristojnost države za podelitev lovske pravice) niso v nasprotju z načeli evropskega prava in slovenske ustave. Država je dolžna skrbeti za naravne vire, med katere sodijo tudi prosto živeče živali, način izrabe teh virov pa lahko uredi z zakonom. Cveto Zaplotnik Teč^i za ionete in prod^aice Krai\j - Samostojna podjetnica Tatjana Rupnik, ki se ukvarja s svetovanjem o varstvu rastlin, bo kot pooblaščena izvajalka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravila za prodajalce fitofarmacevtskih sredstev od 16. do 19. februarja osnovni tečaj iz fitomedicine in I. marca še obnovitveni tečaj, marca (z začetkom 8. marca v popoldanskem času) pa še tečaj za tržne pridelovalce hrane iz varstva rastlin. Informacije o tečajih daje na telefonski številki 031/302 - 389. c!z. skega materiala prodajajo tudi kmetijske in gozdarske stroje, opremo in orodje, gradbeni material, plin ter hrano in opremo za hišne živali, so lani ustvarili za 107 milijonov tolarjev prometa oz. 37 milijonov več kot leto prej, v živilski trgovini pa nekaj manj kot 51 milijonov tolarjev ali dobrih deset milijonov tolarjev več kot predlani. Jože Skumavec Odkupujejo tudi tepke, orehe in kis Odkup živine se povečuje iz leta v leto, lani so odkupili 338, glav živine, pretežno govedi, največ za potrebe mesarije Mli-nariČ iz Lesc in Jeseniških mesnin. Odkup lesa je lani znašal 10.250 kubičnih metrov in je bil za L658 "kubikov" manjši kot leto prej, za letos pa spet načrtujejo porast. "Zaposlili bomo še enega odkupovalca," pojasnjuje direktor Jože Skumavec in poudarja, da so s cenami lesa zelo konkurenčni in da odkupljeni les mdi plačujejo v dogovorjenih rokih. Poleg mleka, živine in lesa odkupujejo še tepke (lani so jih odkupili 29 ton), orehe, domač kis, krompir in jabolka, ukvarjajo se še s trgovsko dejavnostjo, opravljajo prevoze živali in izdelujejo ocene tveganja za varnost in zdravje pri delu na kmetijah (lani so jih naredih 28). V kmetijsko gozdarskem centru, kjer poleg kmetijskega reprodukcij- Podpirajo sodelovanje, ne združitev In kakšno je njihovo stališče do združevanja gorenjskih zadrug? "Člani zadruge so na lanskem občnem zboru zavrnili pobudo, da bi se vse gorenjske zadruge združile v eno," je dejal Jože Skumavec in dodal, da gorenjske zadruge že dve leti sodelujejo pri nabavi kmetijskega reprodukcijskega materiala, na razpisu "ribniškega" sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja pa so uspele s projektom poslovnega povezovanja kmetijskih zadrug na Gorenjskem, ki predvideva poenotenje standardov poslovanja, izobraževanja in sistema sledljivosti, izkoriščanje prednosti in velikosti notranjega zadružnega trga, povezavo zadrug s sodobno informacijsko tehnologijo in Še nekatere druge naloge. "V poslovnem povezovanju vidim večjo perspektivo kot v fizičnem združevanju," meni Jože Skumavec, ki ob tem ugotavlja, da je konkurenca na trgu že zdaj velika, še hujša bo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Avstrijski Rai-ffeisen se je celo zanimal za prevzem zadruge, nekatere kmete pa že tudi oskrbuje s krmili. Cveto Zaplotnik Kviz IMIadi in kmetijstvo Kranj - Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj in Društvo podeželske mladine Skofja Loka sta že objavila razpis za gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo, ki bo v soboto, 6. marca, v Kulturnem domu v Poljanah. Na tekmovanju lahko sodelujejo tričlanske ekipe mladih s podeželja, pri tem pa je pogoj, da dva člana nista starejša od dvajset let, za tretjega pa ni starostne omejitve. Ekipe bodo odgovarjale na vprašanja o čebelarstvu, varnem delu pri sečnji v gozdu in umetnosti govora. Prijave sprejemajo do 20. februarja svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah - Kristina Tavčar (tel. št. 51-12-701), Majda Loncnar (57-66-450) in Milena Črv (23-42-411). Zmagovalna ekipa bo zastopala Gorenjsko na državnem tekmovanju, ki bo 27. marca v Krškem. V okviru tekmovanja organizirajo tudi natečaj za najboljša likovna dela na temo Od čebele do medu, na katerem lahko sodelujejo otroci do petnajstega leta starosti. Likovna dela (barvanke, lepljenke ali v kombinirani tehniki) morajo poslati do 8. marca na naslov Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Miklošičeva 4, Ljubljana, s pripisom Mladi in kmetijstvo. Prireditelji bodo najboljša dela nagradili in predstavili v kulturnem domu v Krškem. C.Z. Smo uspešno evropsko podjetje na področju trgovine z živili 2 več kot 5.000 trgovinami. Zc izgradnjo naših trgovin z živili v Sloven iščemo: stavbna zemljišča - zazidana ali nezazidana od 6.000 m 2 da e, površine za najem od 1.000 m dalje z zadostnim številom parkirnih mest. Stroške novogradnje, adaptacije oz. dogradnje prevzamemo mi. Z veseljem pričakujemo vaše ponudbe, tudi od posrednikov, na naslov: 2 LIDL d.o.o. družba za trgovino in storitve k.d Pot k sejmišču 26a p.p. 4936 1231 Ljubljana GORENJSKI GLAS • 20. STRAN ZANIMIVOSTI Petek, 6. februarja 2004 V devetih mesecih življenja na Gorenjskem^se je Brazilec prvič spoznal z nekaterimi vremenskimi pojavi, pred kratkim se je tudi prvič sankal, še vedno pa se mu zdijo zanimivi nekateri kosi oblačil, med drugim tudi nogavice. "S Katjo sva se spoznala 24. novembra 2001, ob osmih zvečer, v mojem rojstnem mestu Salvadorju de Bahia v Braziliji," začne pripovedovati o najpomembnejšem razlogu za selitev na Bohinjsko Belo 27-letni Lindomar do Sacramento Sales. Katja Koblar, absolventka geografije na ljubljanski Filozofski fakulteti, je Brazilijo in hkrati Lindomara obiskala tudi lani. Ljubezen se je med obema obiskoma nadaljevala v elektronski obliki, ob njunem drugem srečanju pa se je sreča v dvoje samo še poglobila. Pravzaprav bi lahko rekli: sreča v troje, saj ima mladi par štiriin-polmesečno Lindo. Lindomar pove, da pred usodnim srečanjem s Katjo skorajda ni govoril angleško. Potem se je začel sam vztrajno učiti angleščine, tako da sta se na začetku pogovarjala predvsem v omenjenem jeziku, danes pa Katja že tekoče ("In tudi brez naglasa," doda Lindomar) govori portugalsko. "Pogovarjava se predvsem v portugalščini, pa tudi slovensko, da bi se Lindo-mar naučil čimbolje govoriti," pojasni Katja. Brazilec je v začetku letošnjega šolskega leta začel obiskovati tečaj slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kasneje, ko bodo tečaji slovenskega jezika že za njim, namerava nadaljevati študije. Pravi, da je slovenščina res težek jezik. "Med portugalščino in angleščino že najdeš določene vzporednice, slovenščina pa ... uh, vsega se moram učiti s samega začetka," pojasni Lindomar in doda. da se zelo rad pogovaija slovensko. "Slovenci so kar malo presenečeni, kojim začnem govoriti v slovenščini. Predvsem pa jim je všeč, ko ugotovijo, da tujec in povrh vsega Še Brazilec, govori njihov jezik," z nasmehom pove Lindomar. Ko v vlaku, avtobusu ali pa kar tako zgovorni Brazilec naveže pogovor s Slovenci, se moški del zanima predvsem za dve stvari: za Brazilke (Lindomar sicer trdi, da so Slovenke prave lepotice ...) in nogomet. Slovence zanima tudi brazilska kultura, so pa tudi taki, se spominja Lindomar, ki so o Braziliji slišali tiste manj lepe plati. In Če so Brazilke, nogomet in kultura prve tri stvari, na katerih pomislijo Slovenci, ko slišijo za Brazilijo, na kaj ob omembi Slovenije najprej pomisli mladi Brazilec? "Na punce, Laško pivo and vine," zatrdi v mešanici slovenščine in angleščine. V Sloveniji je lanskega oktobra prvič videl sneg. "Včeraj sem se prvič sankal. Na začetku sem se malo bal, ampak potem je pa Šlo," pove Lindomar. Poleg snega je bilo 27-letnemu Brazilcu zanimivih Še nekaj slovenskih vremenskih pojavov, saj je s fotografskim aparatom zabeležil meglo, zanimivo pa se mu je zdelo tudi ivje. Kako tudi ne, če se v Lindomarjevem NOVO ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA PRIPRAVUAMO ZANIMIVE TEČAJE: MALO ŠOLO VEDEŽEVANJA, FENG SHUIJA, ASTROLOGIJE... ZA NAROČNIKE 20% POPUST, NOVIM NAROČNIKOM 1 TEČAJ PODARIMO!!! Tokrat vas vabimo v Malo šolo vedeževanja z jasnovidko Tanjo: pri vedeževanju obstajata dve resnici. Ena pravi, da se vedeževanja ne da naučiti, da se pač s tem znanjem že rodiš. Druga resnica pa je ta, da se vedeževanja lahko nauči vsak, kdor ima le željo po tem. Ponujam vam možnost, da se tudi vi naučite. UUBEZEN Kjerkoli se pojavi Amor, takoj vemo, da z njim prihaja ljubezen. Črna barva v ozadju nam želi povedati, da z ljubeznijo lahko prihajajo tudi solze. Ni nujno, te opozarja nas. Ta karta nas povezuje tudi s preteklostjo, z neizrečenimi čustvi oziroma besedami, za kar se kosamo in smo se pripravljeni spremeniti. Vsekakor ima karta ljubezni pozitivni pomen, nadaljnji razvoj pa je seveda povezan z drugimi položaji kart v bližini karte jubezni. HISA Karta hiše naj bi predstavljala dom tistega, ki sprašuje. Ta karta ima lahko več pomenov, odvisno je tudi od naše domišljije. Okoli hiše vidimo največ zelene barve v različnih odtenkih in modro, rumeno ter belo. Vse te barve so pomirjujoče in nam pomenijo varnost. Takšen naj bi bil pravi dom vsakogar. Lahko pa je to samo lepa zunanjost, notranjost pa je čisto nekaj drugega. Če je to spraševalčeva edina izbrana karta, lahko to pomeni njegovo nedostopnost, saj če karto dobro pogledate, boste opazili, da hiša nima vrat. SOVRAŽNIK Že prvi pogled nam pove, da karta predstavlja nekaj negativnega, slabega, zloveščega. Neprijatelj oziroma sovražnik nam je lahko kdorkoli. Oseba na karti je oblečena v plašč, kar ponazarja, da zna dobro skriti svojo pravo identiteto. Tudi roka, ki jo ima skrito v žepu, nam o njegovi neiskrenosti veliko pove. Ste opazili, da stoji na koncu ulice, kot da bi hotel stopiti skozi vrata nekega doma. To nam pove, da nekdo iz naše bližine ve za te slabe namene, vendar nam tega ne izda, zaradi določenih razlogov. Nadaljevanje prihodnjič... VSE INFORMACIJE O TEČAJIH: BETI VALIČ, 041/73 09 73 e-mail: betl.valic@g-glas.si, wvm.gorenjskiglas.si Brazilsko-gorenjska sreča v troje: Lindomar, Katja in mala Linda. rojstnem mestu celo leto temperature sučejo okoli 30 stopinj. In če je tako toplo, so ljudje seveda drugače oblečeni. "Eh, ne samo copate, tudi nogavice sem tukaj prvič oblekel. Res so smešne/' se zasmeji Lindomar, Katja pa doda, da tudi po devetih me- secih bivanja v Sloveniji zaradi starih brazilskih navad včasih kar pozabi obleči pulover ali bundo, preden gre pozimi ven. Poleg tega se je bilo treba mlademu Brazilcu navaditi na slovenski način druženja. "Ce Gorenjci veljate za varčne, potem mi, prebivalci province Bahia, slovimo po tem, da smo nagnjeni k brezdelju in proslavljanju," pove Lindomar v šali. Njegov pogled malo zatava, ko nadaljuje, da pravzaprav najbolj pogreša družino, predvsem pa prijatelje. Seveda ima tudi tukaj nove prijatelje, a to nekako ni isto: "Pri nas ni nič nenavadnega, če obisk traja celo popoldne. Počasi, sproščeno, z užitkom. Tega v Sloveniji ni." Prav tako ugotavlja, da Slovenci ne poznamo pravih čarov, ki jih prinašajo otvoritve razstav. "Pri nas ob otvoritvi razstav obiskovalce poleg zadovoljitve potrebe po kulturi čaka še prigrizek. Prijetno s koristnim," pove Lindomar in doda, da se kulturnih dogodkov rad udeleži tudi v Sloveniji. "S Katjo pogosto hodiva na koncerte, pred kratkim sva na primer bila v Cankarjevem domu, poleti pa tudi v Radovljici in na Bledu, kjer sva skupaj uživala v dobri glasbi," pravi Brazilec z Bohinjske Bele. Predvsem ga zanima klasična glasba - v Braziliji je pel v zboru, zato se je zadnje dni januarja pripravljal na avdicijo za zbor, ki deluje v Ljubljani. In kako seje iz prebivalca milijonskega mesta navadil na življenje na Bohinjski Beli, ki ima z brazilskim velemestom bore malo skupnega? Mu je všeč na Gorenjskem? "Seveda mi je tukaj všeč, zelo všeč!" pritrdi Lin-domar ter se široko nasmehne Katji in mali Lindi. Špela Žabkar, foto: Tina Doki Povezana pot kulturne dediščine t France Prešeren, Matija Čop, Anton Janša, Fran Šaleški Finžgar, Janez Jalen so znani Slovenci, vsi rojeni v sedanji žirovniški občini, v vaseh pod Stolom, kjer vodi tudi pot kulturne dediščine. Kako so jih videli sovaščani, jih je moč predstaviti drugače od doslej zapisanega in zgodbe povezati v zaokroženo celoto, smo se pogovarjali z Zdenkom Mežkom iz Žirovnice, ki zgodbe zapisuje v gorenjskem narečju. Kako ste vi sami ali v kulturnem društvu prišli na idejo, da bi slavne rojake iz vasi pod Stolom predstavili nekoliko drugače ? "Ta ideja je že dolgo živela v meni, vendar je težko reči, ali je res samo moja. Kot projekt je bila predstavljena ob 200~letnici Prešernovega rojstva. Že tedaj smo mislili povezati rojstne hiše petih slavnih rojakov na drugačen način, tako da bi jih Prešeren obiskoval in bi se spletale zgodbe. Temeljna želja je vsebinsko povezati pot kulturne dediščine." Trećega decembra ste ob obletnici pesnikovega rojstva in hkrati občinskem prazniku pripravili uprizoritev pripovedi o njem. Kako je besedilo nastajalo? "Temeljna ideja je predstaviti vseh pet znanih mož in poiskati povezavo. Zamislil sem si, da bi lo naredili z upoštevanjem okolja, v katerem so živeli. Vendar tako, ^da jih ne bi predstavljali neposredno, niti jih dramsko upodabljali kot osebe, ampak skozi pripoved domačinov iz tistega časa. S tem imamo ob zgodbah možnost predstaviti še avtentično ljudsko nošo, jezik, ki se je tedaj govoril, in značaj ljudi, ki živijo na našem koncu." Kaj tvori osnovo posamezne zgodbe, če izhajamo iz prve o Prešernu? "Liki so trije - dve vaški oprav-Ijivki in mož ene od njih. On je revež, ker se je moral poročiti in zavida Prešernu, ker se mu ni bilo treba. Ljudje so vzeti iz kraja (Vrbe), vaščani Prešernove Zdenko Mežek dobe, postavljeni na zunanje prizorišče pod cerkev sv. Marka. Tudi naprej bomo z dramsko skupino pozorni, da bi v vsaki zgodbi nastopalo čim več domačinov iz posameznih vasi, ki so rojstni kraji teh petih mož, da še vasi bolj povežemo z njimi." Kako zbirate podatke oziroma kaj vse morate narediti, preden začne nastajati besedilo? "Gradivo zbiram na različne načine. Pri mlajših, denimo Finžgarju in Jalnu, bom skušal pridobiti čim več podatkov od ljudi, ki se ju spominjajo, ne le iz že napisanih virov." So to morda zgodbe, ki se ohranjajo v posamezni vasi ali jih pomnijo starejši ljudje in to prenašajo na naslednje rodove? "Pri Prešernu in Janši tega ni. Čopov rod pa tu še živi. Med viri je seveda tudi literatura, vendar poanta zgodb ni v tem, da bi predstavljal dejstva iz živ- ljenja posameznika, ampak bolj pogled domačinov nanje. Večinoma so v domačem kraju živeli zelo malo časa in so se poredko vračali." Ko nabirate gradivo, kdaj je čas, da se usedete in besedilo napišete ? "Najprej pregledam literaturo, da si ustvarim splošni vtis. Potem se ti zazdi, da je za posameznika nekaj značilno. In na to opreš zgodbo. Pri Prešernu se mi je bolj od njegove lastne zdela zanimiva zgodba njegove družine. Ta se je po poroki starejše sestre raztepla in se ni več srečala. Še oče in mati ne, saj je oče odšel na Skaručno, mati pa na Koroško." Ali besedilo nastaja v več delih ali v enem zamahu? "Ko menim, daje domišljeno, je kar v enem zamahu, le dolgo Časa ga pripravljam. Pri Prešernu je to trajalo približno dva meseca, ker ga sorazmerno dobro poznam. Pri naslednjem. Čopu, bo trajalo dalj, da nastane dramsko besedilo oziroma skeč." Kako se bo projekt zaokrožil? "Zgodbe želimo povezati v celoto in ohraniti rdečo nit z enotnim pristopom, ki izhaja iz ljubezni do domačega kraja. Besedila so/bodo sestavljena iz treh delov: prvi in zadnji sta povezovalna na naslednjo zgodbo, osrednji pa nosi vsebino. Ko bo zapisanih vseh pet, jih bomo skušali predstaviti v enem kosu. Predvideno je vključevanje glasbenikov. Tamburaši so, na primer, že dobili ljudsko glasbo iz Vrbe. Projekt je zamišljen, da se dograjuje, tudi zgodbe niso zapisane "za pr'mej". Namenjen je oživljanju dogajanja na poti kulturne dediščine." Zdenko Mežek se tako kot ostali, sodelujoči v projektu, s kulturo ukvarja ljubiteljsko. Poleg igralcev (Prešerna opravljajo Slavka Vidic kot Franca, Marja Jalen kot Neža in Jože Jalen kot Lojz), ki so domačini in se bodo menjavali, k nastajanju predstav veliko prispevajo: režiser Niko Kranjc Kus, pri kostumih Bojan Knific in Da- v niča Zemlja, narečni govor je pregledala prof. Jožica Škofic, skupino s kulturnim društvom povezuje in pomaga pri financah Jože Resman. Uprizoritev "Prešerna v spominu krajanov" so prenesli tudi na film in ga bodo premierno pokazali 7. februarja na Breznici. Mendi Kokot Petek, 6. februarja 2004 RADIJSKI SPOREDI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN PETEK, 6. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CEUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva-citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Kultura 19.30 Kontaktna oddaja s poslušalci 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKO Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Gorenjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Zaposlovanje v slovenski vojski 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Napo- ved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku: Bolezensko zmehčanje okostja pri malih živalih 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.00 Šole se^redstavljajo 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.05 Poezija v glasbi 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.15 Bodica tedna 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Napoved jutrišnjih oddaj 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke -21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGiCA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Sosedje dober dan 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15,00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 16.30 Potovanja 17.30 Ponovitev Radia Pirat 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentartedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentaria tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 10.30 Sosedje, dober dan (skupna oddaja Radia Sora, Radia Alpski val in Radia Odmev) 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja - nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Onkraj -pogovorzVidiano, 4. del 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program SOBOTA, 7. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CEUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave - koncert 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glaslaa 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Kranj R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narod nozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, Vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Ru- meno na modrem 9.00 Triglavski zeleni vrtiček, ponovitev 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Aktualno: Podarim dobim 13.00 Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan - Moj zdravnik 2004 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19,25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.15 Mozaik Slovenije 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišč zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna sobota 18.00 Desetnica -lesMca popularne glasbe 20.00 Tretji štuk Podna 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz • UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Znova: Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 iz svetovnih glasbenih estvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program NEDELJA, 8. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora • RADIO SORA R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike - CLAVDIJA 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasrčkov horoskop z Rinaldom 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za na rod nozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Zdrav način prehranjevanja, ponovitev 6.15 Nedeljska pravljica za otroke 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Nedeljski obisk kuharjev 10.25 Obvestila 10.30 Nedeljske novice 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.00 Bodice tedna 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popevka tedna 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.25 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje (resna glasba) 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila - oddaja za mlade 21.15 Mozaik Slovenije 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Dr. Petek 22.40 Oglasi RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema - Kultura na Škofjeloškem 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8,20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 lzlx)r iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 0.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža: Krajevna skupnost Kanomlja 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne: Portret nagrajenca GZS Ivana Rupnika IMP Klima 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PONEDELJEK, 9. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Kaj bom. ko bom velik 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Večer zimzelenih melodij 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, ju- tri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Gorenjska tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.00 Šole se predstavljajo 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo. jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 19,00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 22.00 Ponovitev športnega prispevka 22.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.20 Glasba do polnoči RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Pet minut za izobraževanje 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 -obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - SANGE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45' Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 10. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj In Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Turistične informacije 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18,50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Z Arturjem skozi igre življenja 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Moj zdravnik 2004 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Šole se predstavljajo 14.15 Vošči- la 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno, prosta delovna mesta 15.00 Aktualno: Big Bang 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Kvizkoteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Ta živalske 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 19.45 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Goreniska 14.30 Radijska GORENJSKI GLAS • 22. STRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas si Petek, 6. februarja 2004 prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 18.00 Slovenska glasbena lestvica 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo {dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče 11.19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mo- zaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne: Davčna napoved -posebnosti 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opol-dnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vest-nik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program SREDA, 11. FEBRUARJA 2004 SNOP • skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sera - RADIO SLOVENSKE GORICE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva- citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: s potovalno agencijo Alpetour 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + po-slušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.45 Kultura 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.30 Zadetek 20.00 EPP 20.10 Posebna z Mirkom 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Nasvet psihologinje 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski koti- ček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija formula ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Šole se predstavljajo 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas - Dobro oblečeni za malo denarja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.41 Minute za prijetno razpoloženje, ponovitev 20.00 Pot k svetlobi z Antonom Hladnikom 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.45 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, 'Jreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku Gorenja vas - Poljane 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kultumi utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Sport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema: Aktualnosti na Logaškem 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14,00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program ČETRTEK, 12. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00Godan 9.20 Tema dneva: gost župan občine Tržič 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslu-šejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20,00 Kontaktna oddaja s poslušalci 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ce- ste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, jutranja uganka 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno, Gibljive slike 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Šole se predstavljajo 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno, Minute za slovenski jezik 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzelene melodije 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo Lorh don - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio da- nes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19,00 Van-dranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA:-104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20,00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. -3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kultumi utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program Za vas v kinu Piše: Dominik Frelih ZGUBLJENO S PREVODOM komedija, drama Primeren za vse starosti. Dolžina: 102 minut Režija: Sofia Coppola Producent: Sofia Coppola, Ross Katz Scenarij: Sofia Coppola Igrajo: Scarlett Johansson, Bill Murray, Akiko Takeshita, Giovanni Ribisi Bob je znani ameriški filmski igralec in je prišel v Tokio snemat reklamo za viski. Charlotte pa je dvajsetletnica, ravno po diplomi, kije v Tokio prišla spremljat svojega moža -fotografa, ki je prezaseden s svojim delom. Po naključju se znajdeta v istem hotelu. Hitro se spoprijateljita in ugotovita, da imata podobne težave. Eden krizo srednjih let, drugi pa krizo odločitve, kaj početi v življenju. Dobro se ujameta in skupaj raziskujeta mesto ter njegove čare. Kdor pričakuje v filmu kako akcijo, bo razočaran. ^^ v Film je namreč režirala ženska. Se več, to je Sofie Coppola, ki ne prenese plehke vsebine in poceni trikov. Njeni filmi so pronicljivi, razmišljajoči in globoki. Obravnava tematiko Človekove notranjosti. Ljudje se o svojem bisn'u začnemo spraševati, ko smo daleč od domovine. Refleksija se spremeni v dialog takoj, ko se najdeta skupaj prava dva. Lahko se dopolnjujeta, sta drug drugemu navdih, lahko pa bi bilo tudi drugače. Čakajoč Godota, bi ,pomislil morda kdo. Toda v modernem svetu razumemo prijateljstev le skozi akcijo in spolnost. Prijateljstvo lahko tako kot pride, tudi odide, toda ostane nepozaben spomin. TEKSASKI POKOL Z MOTORKO grozljivka Priporočamo ogled nad 17 let. Dolžina: 100 minut Režija: Marcus Nispel Producent: Michael Bay, Mike Fleiss Scenarij: Kim Henkel, Tobe Hooper, Scott Kosar Igrajo: Jessica Biel, Jonathan Tucker, Erica Le- erhsen, Mike Vogel, Eric Balfour, Andrew Bryni- arski Po resničnih dogodkih iz 1973 so tokrat posneli drugo različico filma o teksaškem odiralcu človeških obrazov. Thomas Hewitt je bil ta pošast. Kar 33 trupel so našli v njegovi baraki. Kot morilsko orodje je uporabljal motorno žago. Skupina sproščenih najstnikov gre s kombijem v Dallas na koncert. Spotoma poberejo Štoparko, kije precej čudna. Kar naenkrat potegne pištolo in reče, da bodo vsi umrli. Petek, 6. februarja CENTER amer. akcij. zgod. spekt. POSLEDNJI SAMURAJ ob 15.30, 18.15 in 21. uri; STORŽIČ amer. rom. kom. drama NASMEH MONE LISE ob 17., 19. in 21. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. kom. grozlj. SCARY MOVIE - FILM, DA TE KAP 3 ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA fant. pust. GOSPODAR PRSTANOV: KRAUEVA VRNITEV ob 19. uri; ŽIRI amer. epska pust. GOSPODAR PRSTANOV-KRAUEVA VRNITEV ob 16.30 In 20. uri. Sobota. 7. februarja CENTER Koncert pevskega zbora PERPETUUM JAZZILE ob slovenskem kulturnem prazniku ob 15. uri, amer. akcij, zgod. spekt. POSLEDNJI SAMURAJ ob 17.15 in 20. uri; STORŽIČ druž. ris. film VRNITEV PETRA PANA ob 16. uri, amer. rom. kom. drama NASMEH MONE LISE ob 18. in 20. uri, amer. franc, kom. drama LOČITEV PO FRANCOSKO ob 22. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. kom. grozlj. SCARY MOVIE - FILM. DA TE KAP 3 ob 18. in 20. uri; ŠKOFJA LOKA fant. pust. GOSPODAR PRSTANOV: KRAUEVA VRNITEV ob 16.30 in 20. uri; DOVJE - MOJSTRANA film JIN IN ČOKOLADA ob 19. uri; ŽIRI Moški pevski zbor Alplna SLAVNOSTNI KONCERT MPZ ALPINA ob 40-letnem delovanju ob 19.30 uri. Grozljivka je uspela. Srh spreletava vse v dvorani, kajti motorna žaga zbuja grozne asociacije. Producent Michael Bay je zastavil kar ambiciozen načrt, kajti danes ni več vsaka grozljivka to, kar k mora biti. No, njemu je kar uspelo. Po svoje komičen, po drugi strani pa tragičen film nas priklene na stole in ne pusti dihati. Nobenih posebnih efektov. Zgolj 'zabačeno' teksaško okolje, neki čudni ljudje in šerif ki izgleda da pije bolj kot vsi šoferji Teksasa, bo razrešil primer. Seveda. Tema, včasih črno bela tehnika in hipijevsko okolje sedemdesetih, ki se že umirja. Za žrtve, ki jih kosi motorna žaga, skušajo gledalci navijati, nekako jim želijo, da bi se vsi rešili. Trpijo z njimi. Režiserju je ta namen dobro uspel. Tudi liki so izbrani posrečeno in značaji so obdelani dovolj dobro, da se gledalcem smilijo, čeprav na trenutke vse skupaj deluje komično, prevlada groza. GORI komedija, drama Priporočamo ogled nad 15 let. Dolžina: 105 minut Rezija: Pjer Zalica Producent: Ademir Kenovic, Zijad Mehič Scenarij: Pjer Žalica Igrajo: Enis Bešlagič, Bogdan Diklič, SaŠa Petrovič, Izudin Bajrovič, Jasna Zalica, Senad BaŠič V Bosni je konec vojne in nekakšen mir Tudi vas Tešanj je deležna vseh mogočih mirovnih programov. Eden takih je sodelovanje med bošnjaškimi in srbskimi gasilci. Izgleda precej težko. Po drugi strani pa se širi korupcija, prostitucija, tihotapstvo in vsa mogoča podzemna aktivnost. V vas trešči novica, da jih želi obiskati predsednik Clinton. Vaščani sedaj morajo počistiti vso nesnago in Američanom dokazati, da so vredni njegovega obiska. Se največ točk si pri tem obeta župan. Komično dramatično ozračje lepo opisuje balkanski značaj v povojnih razmerah, kjer ima vsak svoje interese, zakonodaje ni, zakon pa predstavlja podkupljeni policaj. Mirovne sile niso kos balkanski spretnosti, čeprav jim malo po malo uspeva disciplinirati ljudi. Ko pa svoj nos vtaknejo v Tešanj še Američani, pa je preveč tudi zü najbolj spretne ljudi podzemlja in laži ter spletk. Motivacija, obisk predsednika, je ogromna. Ne želijo je zapraviti. Obetajo si veliko promocije, preko tega pa financ. Režiser pravi, da je imel dovolj vojnih tematik in si je želel posneti film o miru. Ugotavlja pa, da ga je posneti še težje kot vojnega. Predsednik je obljubil prihod in s tem promocijo. Toda, ali si jo prebivalci Tešanj (posebej politični vrh) sploh zaslužijo? Vsekakor poučen film, ki ne skopari tudi s komičnimi prizori. j NASMEHMONE LISE ob 18. In 20. uri; RADOVUlCA-LINHARTOVA DVORANA znan. fant. grozlj. kom. SCARY MOVIE - FILM. DA TE KAP 3 ob 18. uri, drama GREH OČETA AMARA ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA fant. pust. GOSPODAR PRSTANOV: KRAUEVA VRNITEV ob 19. uri ŽIRI amer. epska pust. GOSPODAR PRSTANOV - KRALJEVA VRNITEV ob 16.30 in 20. uri. Ponedeljek. 9. februarja CENTER amer. akcij. zgod. spekt. POSLEDNJI SAMURAJ ob 17.15 in 20. uri; STORŽIČ amer. rom. kom. drama NASMEH MONE LISE ob 17.. 19. in 21. uri; RADOVLJICA ■ LINHARTOVA DVORANA gledališče PUSH UP 1-3. Prešernovo gledališče Kranj ob 20. uri. Torek. 10. februarja CENTER amer. akcij. zgod. spekt. POSLEDNJI SAMURAJ ob 17.15 in 20. uri; STORŽIČ amer. rom. kom. dra ma NASMEH MONE LISE ob 17. in 19. uri. amer. franc, kom. drama LOČITEV PO FRANCOSKO ob 21. uri. Nedelja, 8. februarja CENTER amer. akcij. zgod. spekt. POSLEDNJI SAMURAJ ob 15.30. 18.15 in 21. uri; STORŽIČ druž. ris. film VRNITEV PETRA PANA ob 16. uri. amer. rom. kom. drama Sreda, 11. februarja ______ CENTER amer. akcij. zgod. spekt. POSLEDNJI SAMURAJ ob 17.15 in 20. uri; STORŽIČ Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA akcij, film S.W.A.T. - SPECIALCI ob 20. uri. Četrtek. 12. februarja___ ŠKOFJA LOKA drama VSE ZA UUBEZEN (Art kino) ob 20. uri. Petek, 6. februarja 2004 OGLASI / tnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS »23. STRAN m. -Ri.' •-i •H • > • • •Ä! '9 n m r' s -.v- Tromeja - Z veljavno smučarsko karto dobite popust v toplicah »Eriebnistherme še več snega! " »--t! 'i; Majvečji strokovni sejem za gradnjo na avstrijskeir - K .rcaj* - V. >• - F-^yi www*3laendereck«ät • • - J Koros kein od 6. do 8. februari Smučarske karte s popustom pri: SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora apamnaji Garni, tel. 04-^ HČ^SKIPASS 10 00 m na avtocesu pr^-karavanskim predoromyjör I^JTRAVEU. -u,tet04-S&6f?jf;www.s!apasstravel.sr Marbo, d.o.o., Bled Alpska cesta 43, 4248 LESCE Zaposliti želimo: STROJNEGA MEHANIKA Pogoji: • poklicna šola za strojnega mehanika ali obdelovalca kovin • poznavanje dela z računalnikom • vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja in poskusno dobo 2 mesecev. Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave. Dodatne informacije na telefonski številki 041/692-833. liVf y\ v C « - .■i - - N- i —, • 1 ^ v 9 7 v'---' ■.i V T iT. S» •VP 1\>i L i? ! r. ^ v ,7 'S- Hj -v.vJ V- -S ■ tri- KUUČAVNIČARSTVO r JANEZ VREČEK s.p. NA PECf PET LET GARANCIJE PEČ NA TRDA GOMYA ZG. BRMIK 143, 4207 CERKLJE, tel.: 04/25-26-650, fax: 04/25-26-655 GSM: 041/734-018, E-mail: vreiek.janezQsioLnet PEČ z BOJURJEM peč HA oue IN PUM BOJLOUI BOJie/tJi iz NCRjAvece PLOČEVINE 350 razstavljalcev vam svetuje in posreduje informacije o gradnji, obnovi In energiji. Pester program spremljajočih prireditev In predavanj. Ji' I • A • ^ ^ » .i.' trf 'V •.•■iT • - i - > . "-•C. t/^.p-l- • i m\ M <-f • h . 11 • J' ^ v » • rt-. . 'J LLlLull 1 ^ .-ft 14) • I Avtocenter Vrtač Visoko pri Kranju teL: (04)275 9111, fax: (04)253 10 19 e-maii: acvrtac@ac-vrtac.sl, www.ac-vrta'c.si SERVIS • REZERVNI DELI • PRODAJA • KLEPARSTVO • LICANJE MERJENJE EMISIJ IZPUŠNIH PLINOV Gorenjski prijatelj RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora. si IZBERITE MODRO SVOJO POT Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja zavarovancev, Išče novega sodelavca/sodelavko V PE Predstavništvo Kranj, ZAVAROVALNI TEHNIK lil. če vas veseli delo z ljudmi, ste dinamični, ustvarjalni, komunikativni in željni novih izzivov, vas vabimo k sodelovanju. Pogoji: • srednješolska izobrazba ekonomske, administrativne, upravne smeri ali gimnazija • eno leto delovnih izkušenj • vozniški izpit B-kategorije • vestnost, natančnost • poznavanje urejevalnikov besedil i Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas enega leta, s polnim delovnim časom in s poskusno dobo treh mesecev. Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor, Služba za razvoj zaposlenih. O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom ŽIVLJENJE GRE NAPREJ iN Ml Z VAMI slovenska postelja^ Trgodom No. 1, d.o.o ^ Delavska cesta 26 4000 Kranj Zaposlimo SVETOVALCA TRGOVSKEGA POSLOVODJA v naši poslovni enoti v Kranju zaposlimo trgovca-poslovodja. Pogoji: - najmanj IV. st. izobrazbe - zaželene Izkušnje - aktivno znanje nemškega jezika - zaželeno poznavanje tapetniških izdelkov Zaposlitev nudimo za nedoločen čas s poskusno dobo 30 dni. Nastop dela je možen takoj, zelo stimulativen osebni dohodek. Prošnje pošljite na naslov: Trgodom No. 1, d.o.o., Zapuže 10b, 4275 Begunje'na Gorenjskem v 15 dneh po objavi. Ob promociji 4 novih paketov ž njskih zavarovanj.. I m-v- 'o--.: Z'»-. f-u^ • • ■•S i'; J, M; sv O CO ... si ob sklenitvi življenjskega zavarovanja, z doplačilom 1 to| Paket turističnega in zdravstvenega zavarovanja z asis' zagotovite še v tujini*! Samo do 20. aprila! / v .. '•/ ' f ' • r^.ri err 080 70 77 > * * 4 • Do 8-dnevno osnovno kritje za posameznika v Evropi z zavarovalno \^oto 20.i :a zdravstvene storitve, ■«I»'*""«'» «MOi'' Ponujamo dolgoročni gotovinski Raiffeisen ABCKREDIT do 15 let zo nokup ali prenovo hiše ali stanovanja, ali zo poplačilo drugih manj ugodnih kreditov. Kredit :avarujete s hipoteko, izplačamo ga 100 % v gotovini, zato dokazil o porabi sredstev ne potrebujete. Izberite kredit z EURO klavzulo, obrestno mero EURIBOR ali nominalno obrestno mero. Vlogo za kredit s seznamom potrebne dokumentacije preprosto poiščite na naši spletni strani ali nas pokličite in vam jo pošljemo na dom. V naši poslovalnici na Zoisovi ulici 1 v Kranju smo podaljšali delovni Čas, tako po novem poslujemo od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro ter ob sobotah med 8. in 7 2. uro. v Raiffeisen ABCKREDIT - enostavno več možnosti, vec izbire» 080 10 08 krediti@r-kb.si, www.r-kb.si Raiffeisen KREKOVA BANKA Z nami gre lažje GORENJSKI GLAS • 24. STRAN PISMA, OGLASI / info@g-glas.si Petek, 6. februarja 2004 PREJELI SMO Kaj se ti zgodi, če izstopiš iz sindikata Neodvisnost v rubriki "Prejeli smo" dne 30. 1. 2004 je bil objavljen prispevek gospe Zdenke Haralam-pijeve, pod gornjim naslovom. Gospa Zdenka Haralampijeva je v prispevku potarnala, kakšna krivica naj bi se ji zgodila, ker naj bi izstopila iz sindikata. Resnica je vsekakor malce drugačna, kot jo javnosti želi prikazati ga. Zdenka Haralampijeva. Dne 5. 1. 2004 je bila ga. Zdenka Haralampijeva iz sindikata izključena in se iz sindikata torej ni izpisala. Sklep o izključitvi iz sindikata je bil sprejet zaradi enega samega razloga: delovanje v nasprotju z interesi sindikata. Prepričani smo, da se bo gospa Zdenka Haralampij eva poslej bolje počutila v sindikatu, kjer je včlanjen tudi njen direktor, torej direktor družbe Planika Kranj. V našem sindikatu namreč za delodajalce ni prostora. Smo pa veseli vsakega posameznega člana, vsakega delavca. Sindikat NEODVISNOST, KNSS PLANIKA Kranj bo tudi v prihodnje znal in zmogel zaščititi interese svojih članov. lO sindikata Predsednik Jože Tomažin Odpadne vode na območju Križnarjeve in Hafnerjeve poti Na območju Križnarjeve in Hafnerjeve poti imamo krajani velike probleme in težave z odvajanjem odpadnih voda (meteornih in fekalnih). Večina jih ima greznice, ki pa na tem terenu s povsem ilovnato osnovo slabo odvajajo. Stalen problem je voda v kleteh pa tudi sicer (poplavljene ceste in okolica) že ob nekaj večjem nalivu. Za silo imajo odvajanje urejeno le krajani tik ob Škofjeloški cesti in dela Hafnerjeve poti ob njej, kjer pa zaradi preobremenjenosti odvodnega voda prav tako nastajajo problemi. Tako v deževnem kot sušnem času, zlasti pa v poletnem obdobju, močno izstopajo smrad in zajedalci (podgane, miši in mrčes). V zadnjih 30 (tridesetih!) letih je bilo že veliko pogovorov, dogovorov, obljub (tik pred zdajci) in zagotovil, vendar prav nič narejenega. Izdelan je bil sicer načrt, ki podaja ureditev odvodnjavanja tega področja, ki ga v segmentu prilagamo. Iz njega je razvidno, da gre za povezavo z glavnim odvodnim kanalom (Zg. Bitnje - Sava -Planika), to je za kanalizacijsko cev "A" s krakoma "B" in "C", pri Čemer je del kanala "A" ob glavnem vodu (okrog 100 m) že izveden. Izvedba kanalizacijske cevi "A" s krakoma 'IB" in'^C" rešuje tudi problematiko dela Škofjeloške ceste. Podpisani krajani zahtevamo od naslovnikov, da se z vso res- nostjo zavzamejo za rešitev našega problema, ki se že, kot navedeno, veliko predolgo vleče in rešuje. Iz dosedanjih aktivnosti lahko ugotavljamo le, da nas Mestna občina Kranj in drugi odgovorni v celoti ignorirajo in nas obravnavajo kot obroben nebodigatreba problem, kot da Stražišče ne sodi v občino Kranj, kar se kaže tudi na več drugih področjih (javna razsvetljava, urejanje cest idr.). Naveličali smo se že stalnih, vedno enakih odgovorov (razlogov), predvsem češ da ni denarja. 30 let je predolga doba za take izgovore! Pričakujemo Čimprejšnji odgovor in ureditev stanja, da bomo lahko zaživeli vsaj v približno človeka dostojnem bivalnem okolju. V imenu krajanov Križnarjeve in Hafnerjeve poti! Janez Perčič, Križnarjeva pot 12, Kranj 99 podpisnikov Spoštovani g. Peter Čolnar v precejšnji meri se strinjam z vsem, kar ste zapisali,... saj "ste od foha". Res je "globokoum-no" poslušati vremensko napoved za konec tedna v nedeljo zvečer. Vendar, petkovo informativno oddajo regionalne GTV - gorenjske televizije (in ne kranjske kabelske televizije) zaradi z vaše strani pravilno ugotovljenih dejstev, da je pač informativni program (pre)drag, ponavljamo ob sobotah in nedeljah ... S celotno vsebino, pa se - žal -ponovi tudi vremenska napoved. Vendar, nič več! Opozorili ste nas na napako - hvala - in elegantno smo jo odpravili tako, da vremena ob petkih - dokler informativni program ne bo stekel tudi ob sobotah in nedeljah, pač ne bo kot dodatka v informativni oddaji. Razočarano pa sem prebiral vaŠe nadaljevanje pisanja o GTV; ki pa je že na meji "nebuloz", če uporabim poslanski izraz. "O neznosni lahkosti bivanja," se sprašujete v nadaljevanju, o dragi kabelski naročnini... Lepo vas prosim g. Peter Čolnar! Imel sem vas za "podkovanega" na tem področju, pa vidim, da tudi vam niso povsem jasne razlike o tem, kaj je mesečno plačilo za kabelski priključek (KKS) in kaj je naročnina za TV programe, npr. GTV Zakaj, ker je podjetje lELE-TV komunikacijski engineering, d.o.o., iz Kranja tudi ustanovitelj in izdajatelj medija GTV - gorenjska televizija in progam GTV brezplačno pošilja v svoj kabelski sistem in v vse druge gorenjske in slovenske kabelske sisteme. Kabelska "mesečna položnica" pa se seveda nanaša na kabelske stroške vzdrževanja sistema itd., skratka, na vse tisto, kar z GTV programom nima nikakršne povezave. Edini TV program, ki ga morate plačevati VPIS OTROK V PRVI RAZRED za Šolsko leto 2004/2005 Osnovne šole Mestne občine Kranj bodo vpisovale otroke v prvi razred za šolsko leto 2004/2005 po naslednjem razporedu; OŠ Matija Čopa, OŠ Jakoba Aljaža in OŠ Staneta Žagarja: 9.. 10. in 12. 2. 2004, od 10.00 do 18.00 ure OŠ Simona Jenka: od 9. 2. do 12. 2. 2004, od 12.00 do 18.00 ure OŠ Franceta Prešerna: od 11. do 13. 2. 2004, od 10.00 do 12.00 ure OŠ Predoslje: 10. in 11. 2. 2004, od 10.00 do 18.00 ure OŠ Orehek Kranj: 10. in 11. 2. 2004, od 10.00 do 18.00 ure OŠ Stražišče: 10., 11. in 12. 2. 2004, od 10.00 do 18.00 ure K VPISU PRINESITE OTROKOV OSEBNI DOKUMENT. tako vi kot jaz in Številni državljani naše republike, je program RTV SLO, kar je v skladu z zakonodajo naše države. Torej vaša ugotovitev, da "Življenje teče, ko denar avtomatično priteka ..." za nas in naš GTV - NE velja, ne drži in ni resnična! GTV program se financira iz sponzorskih prihodkov, prodaje oglasnega prostora, naročenih direktnih prenosov in prodaje spotov, filmov in oddaj po naročilu, ki vse niti ne gredo v naš TV program. Še vedno pa je žal glavni sponzor programa GTV naš ustanovitelj oziroma podjetje TELE-TV iz Kranja, zato, da naš in VAŠ edini regionalni TV program ne ugasne! Gorenjsko gospodarstvo, oglaševalci in žal tudi gorenjske občine (s skupnimi naročili pod 700.00 tolarji) imajo vse premalo konkretnega posluha za tako pomemben regionalen medij, a žal, glede na zvrst - drago "slikovno" produkcijo. Še naprej ostanite naš redni gledalec (in kritik) in nikar ne sodite med tiste, ki so še danes prepričani, da je produkcija TV programa zlata jama!? Vse lego vam želim Crt Kanoni, odgovorni urednik regionalne GTV - gorenjske televizije Je z jezom že kaj novega? Od predstavitve ureditve struge reke Sore skozi Železnike v nekdaj Sokolskem, zdaj Kulturnem domu, so minila cela štiri leta.- Poglejmo, ali je kaj novega na naši Sori skozi Železnike! Struga mimo tovarn Domel in Niko je urejena, prav tako tudi levi breg Sore od "ta zgornjega jezu" nizvodno do novega Ple-šeniškega mostu ter škarpa od Placa do kamnoloma pod drČo z rekonstruirano cesto skozi Trnje z nedokončanimi pločniki in unikatnimi robniki, visokimi preko vsake razumne mere, da o zoženju ceste kot pravi rariteti niti ne govorim. Morda bi kazalo organizirati celo turistične oglede te najnovejše pridobitve? Le rekonstrukcija "ta zgornjega jezu" v Železnikih se ni premaknila niti za las. Pravzaprav se je, vendar le na slabše ... V teh štirih letih se je povečala samo luknja v jezu, ki bi se še mnogo bolj, če ne bi vmes posegli Bajžljevi fantje, ki so z nadvse preprostimi sredstvi (bruna in deske) pred tremi leti večanje luknje sredi jezu zavrli in s tem zavrli tudi nadaljnje propadanje jezu. Tolmun pod jezom je pri dveh požarih (Ovčja vas 2000 in Ratitovec 2001) služil kot daleč naokrog edini primerni naravni požarni bazen. A luknjo v jezu je voda kljub našim rotečim pogledom vztrajno širila in poglabljala. Takšne "štamparije" si nekdaj pač niso dovolih: od jezu in bajerja so bili navsezadnje le preveč gospodarsko odvisni in jez so morali vzdrževati v dobrem stanju. Zadnje pomembnejše rekonstrukcije jezu, ki so ga zgradili bog ve kdaj, so bile daljnega leta 1913, o čemer še vedno priča letnica, ter v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Po kakovosti opravljenega dela prednjači seveda tista iz časov rajnke Avstrije, saj je vzdržala dobrih 50 let, medtem ko jez po poslednjih dveh rekonstrukcijah kljub uporabi moderne tehnologije kaže vedno bolj klavrno podobo. A tehnika s kakovostjo nima toliko opraviti kot pripravljenost rešiti starodavno napravo kot tudi in predvsem gorenji konec pred poplavami. Da bi se zadeva vseeno nekako premaknila, sem tistega leta (2000 namreč) prelil kar nekaj črnila; dosegel sem le to, da se je sodelavec Vodno-gospo-darskega inštituta (imena se ne spomnim več) junija tistega leta oglasil pri meni doma, da sva pregledala položaj na terenu. Iz njegovih besed se je dalo razbrati, kot da se bodo podviga (rekonstrukcije jezu) lotili že 4 naslednje leto, torej leta 2001. Omenim naj še, da se je takrat zamisli o požarnem bazenu vsem dokazom navkljub še na vse pretege otepal, a že naslednje leto jo je "pripoznal za svojo". Nič zato, sem si mislil, da se bo le začelo ... Pa iz te moke ni bilo kruha in ga, kot kaže, še dolgo ne bo! Bo morala Sora res najprej porušiti jez, da se bo kje kaj premaknilo? Si kdo predstavlja nastalo škodo? Po drugi strani je zadnja leta jez postal priljubljeno shajališče mladih, ki v poietnih večerih mnogokrat prirejajo bolj ali manj bučne "žurke", da jih moram večkrat iti prosit, naj znižajo število decibelov, pri čemer jih moram pohvaliti, da so bih na moje intervencije doslej razumevajoči. Tudi pospravili so vedno za seboj, kar je tudi vredno pohvale. Da si je mladina izbrala ta jez, je čisto razumljivo, saj je to praktično edini kraj da- BLED ***** G&P G&P HOTELI BLED hotelirstvo in turizem, d.o.o. Cankarjeva 6, Bled Največje uspešno hotelsko turistično podjetje na Bledu vabi k sodelovanju nove sodelavce za opravljanje naslednjih del: I. SAMOSTOJNI KUHAR (2 sodelavca) Od vas pričakujemo: - IV. ali V. stopnja izobrazbe gostinske smeri - kuharstvo - 2 leti delovnih izkušenj - pasivno znanje enega tujega jezika, preizkus znanja iz higienskega minimuma - sposobnost hitrega reagiranja, samostojnost, kreativnost, osebna urejenost Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 2-meseč-nim poskusnim delom. II. VOZNIK - SKLADIŠČNIK ŽIVIL Od vas pričakujemo: - IV. stopnja izobrazbe gostinske smeri - kuharstvo ali trgovske smeri -1 leto delovnih izkušenj - izpit B kategorije - preizkus znanja iz higienskega minimuma - poznavanja dela z računalnikom - sposobnost hitrega reagiranja, natančnost, samostojnost, osebna urejenost Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev, z možnostjo kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Kandidate prosimo, da vloge z dokazili o Izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave pošljejo na naslov: G&P hoteli Bled, hotelirstvo in turizem, d.o.o., Cankarjeva 6, Bled. Informacije tel. 04/575 10 13. leč naokoli, ki je kolikor toliko na samem in blizu vode. Tudi krajevna skupnost je poskrbela za odvoz smeti in upam, da bo to tudi še v prihodnje. Zdaj pa slišim in berem, da nam pripravljajo še "veselo presenečenje": obračališče za avtobuse, čemur načelno veijetno sicer nihče ne nasprotuje (vprašal nas pa tudi ni nihče!), a zadeve se ne lotevajte polovičarsko: najprej rekonstruirajte jez in šele nato se lotite obračališča tako po tehnični kot organizacijski plati. Pri rekonstrukciji bo treba opraviti naslednja dela: jez solidno popraviti in znižati, razširiti strugo nad jezom do zapornic, ponovno usposobiti zapornice (z delujočimi zapornicami bo tudi Sora sama poskrbela za zadosti globoko strugo nad jezom!), poglobiti, podaljšati in razširiti tolmun pod jezom, da bo primeren tako za požarni bazen kot tudi za edino preostalo naravno kopališče. Nad in pod jezom bo treba na okolju prijazen način - brez nepotrebnih Škarp! - urediti brežine. Za ureditev obračališča (za katerega je doslej bil prostor na od nekdaj občinskem placu pred cerkvijo!) bo treba utrditi brežine do Sore, poskrbeti za varnost okolja itd., predvsem pa onemogočiti uporabo vsem razen avtobusnim prevoznikom tudi v času, ko na obračališču ne bo nobenega avtobusa. Za to naj skrbi tudi policija, Če se bo izkazalo za potrebno . V nasprotnem primeru bomo prebivalci kar kmalu deležni nebrzdanega divjanja z motornimi vozili; selitve hrupa s Češnjice na Jesenovec namreč na noben način ne bomo dovolili. Hkrati s tem želim tudi Češ-njičanom, da bi bili omenjenega hrupa čim manj deležni, na kar so me upravičeno opozorili sosedje Gartner in Čufar, ki upravičeno dvomijo tudi v smiselnost obračališča, oddaljenega pol kilometra od končne postaje. Povrhu vsega je to zemljišče ob poplavah poplavljeno in obračališče tudi ne more biti v taki neposredni bližini protipožarnega bazena in še edinega preostalega naravnega kopališča. Za konec še tole: vsi pristojni (občina, VGP Kranj, VGI Ljubljana in še kdo) naj vse naštete predloge in zahteve resno upoštevajo in ukrepajo, da ne bo prepozno. Naj omenim še to, da se z vsem opisanim strinjajo ne le krajani okrog jezu, temveč tudi tisti, ki se Še vedno imajo za Gorenjšče (kdo še pozna in uporablja to besedo?). Joža Dolenc Državljanstvo v ZDA Po prvi svetovni vojni sta se v Ameriko izselila Jože Žabkar in Marija Jereb in se tam poročila. Njun 76-letni sin Edvard z ženo Margareto je po 30 letih leta 2000 spet obiskal prelepo domovino svojih staršev, Slovenijo. Margaret, po poklicu učiteljica, je bila rojena v Kanadi. Njeni predniki so prišli v Kanado z Irskega. Šest let pred prihodom v Slovenijo sta se Edvard in Margaret poročila in preselila na Florido. Takrat je postala legalen prebivalec Amerike, ne pa državljanka. Margaret je pripovedovala, kako težko je v Ameriki priti do državljanstva. Povedala je, da Še po skoraj šestih letih bivanja v ZDA ni dobila ameriškega državljanstva, čeprav je zanj zaprosila kmalu po preselitvi na Florido. Pripovedovala je, kako resno se je pripravljala na izpit za pridobitev državljanstva. Naučiti se je bilo treba odgovore na 150 vprašanj s področja državne ureditve, pravic in dolžnosti; jezik pri njej seveda ni bil vprašljiv, izpit iz jezika pa je vseeno morala opraviti. Državljanstvo se pridobi s prisego na spoštovanje zakonov in domovinskih obveznosti. Ko sta se vrnila v Ameriko, je Margaret 6. julija dobila ameriško državljanstvo in s tem tudi volilno pravico, ki je dotlej ni imela. Z naslednjimi nekaj stavki je sporočila svoje navdušenje in zadovoljstvo, da je končno postala državljanka ZDA: On july 6th I became an American citizen! Since Ed and I were married six years ago, I have been legal resident of the U.S.A. Bat now I am a citizen! The swe- f aring -in ceremony took place at the Convention Center in Tampa, Florida. It was a very moving ceremony, with flags and speeches and patriotic music. Kaj ne bi bilo prav, da bi tudi v Sloveniji uvedli tak postopek za pridobitev državljanstva za vse, ki so'ga dobili po letu 1991 in v prihodnje? S tem bi se izognili vsem peripetijam in lažnim izmišljotinam o izbrisanih in odnos do države bi v splošnem postal bolj spoštljiv. Biti državljan Slovenije pomeni spoštovati ustavo, zakonodajo, brezpogojno znati govoriti slovenski jezik in biti domoljub. Zapriseženemu državljanu mora biti ravnanje po teh načelih v ponos in zadovoljstvo. Država pa bi morala poskrbeti za bolj pošten, spoštljiv, zahteven in dostojanstven postopek za pridobitev državljanstva Slovenije. Tako bi se tisti, ki bi pridobil državljanstvo, zavedal svoje pripadnosti državi Sloveniji in obveznosti, ki jih do nje mora izpolnjevati tudi takrat, ko državi preti nevarnost. Anton Koselj, Vrba Dan slovenske besede - že drugič Ob bhžajočem se slovenskem kulturnem prazniku bi rad ponovno opozoril vse Slovence, posebej zavezujoče slovensko kulturno javnost na nesmiselno praznovanje obletnice Prešernove smrti. v Ze pred tremi leti je moj članek s predlogom, da bi 8. februar kot slovenski kulturni praznik obeležili z drugačno vsebino, da bi na široko zajeli slovensko kulturno dogajanje nekdaj in danes, naletel na odobravanje v javnosti. Odgovorni pa se niso zganili, vsaj kakšnega odmeva ni bilo zaznati. Zdaj predlagam poslancem državnega zbora, da ta praznik razglasijo za "Dan slovenske besede!" "Samo milijon nas je...," je v partizanskih časih napisal pesnik Kajuh, zdaj nas je le nekaj več. Takrat je bil slovenski jezik ogrožen zaradi prepovedi in je preživel. Zdaj ga zanemarjamo sami in je zato bolj ogrožen, kot takrat. Pridružili se bomo Evropi. Zgodovina nas uči previdnosti. Ljudstvu v Evropi preživeti ne bo težko, malemu slovenskemu narodu in jeziku pa ne lahko. To je edino in samo naša skrb. Na dan slovenske besede naj bi imelo obujanje spomina na dr. Franceta Prešerna le simbolni pomen, da naj slovenska beseda in Prešernova pesem bili večni "... kajti slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja". Vsako leto naj bi praznovanje imelo drugačno vsebino. Skozi čas bi obdelali vse mojstre lepe slovenske besede na državni ravni ali po krajih domačine, pesnike in pisatelje, igralce, pevce, slikarje. S tem so obogatili vedenje ljudi o kulturi in umetnosti in posredno spodbudili ljudi k obravnavi problemov, ki premo obstoju in razvoju lepe slovenske besede. Pavel Bešter Petek, 6. februarja 2004 KAŽIPOT gorenjski glas • 25. stran HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249 Trst 12.2.; Pustovanje v Madžarskih toplicah 19.2. - 22.2.; Pustovanje Banovci - Ljutomer 24. 2.; Lenti 6.3.; Madžarske toplice 18.3. do 21.3. Šenčur: 251-18-87 prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 e-mail: meta.konstantin@siol.net TEČAJI TtlJIH JEZIKOV (AN, NE, IT. ŠP, FR. RU) Za odrasle, dijake, učence,upokojence. Tel.: 04/51-50-590, fax: 51 50 592 LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Spodni trg 14, Škofja Loka Jutri, v soboto, 7. 2., ob 10. uri F. Levstik - H. Šobar-Zajc: KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO, gostuje LG Jože Pengov, sobotna matineja, za izven. GLASOV KAŽIPOT Prireditve Ob kulturnem prazniku Žirovnica - Vrba - Občina Žirovnica vabi v nedeljo, 8. februarja, na tradicionalni pohod po poti kulturne dediščine. Osrednja prireditev bo ob 14. uri v Vrbi. Predstavitve spomenikov na poti kulturne dediščine bodo od 9. do 13. ure potekale vsake pol ure ali po potrebi: Čopova hiša v Žirovnici, aleja rojakov pred osnovno šolo v Zabreznici, Janšev čebe-njak na Breznici, Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah, Manufaktura Mojster Janez v Smoku-ču, Jalnova rojstna hiša na Rodi-nah, Prešernova hiša v Vrbi in cerkev sv. Marka v Vrbi. Jutri, v soboto, 7. februarja, bo ob 19. uri v dvorani na Breznici premiera filma Puče"o Prešernu. Kranj - Danes, v petek, 6. februarja, bodo v počastitev slovenskega kulturnega praznika ob 10.30 uri v Mestni hiši na Glavnem trgu 4 predstavili projekt Kranj - Prešernovo mesto, isti dan, torej v petek, pa bo ob 12. uri v Galeriji Mestne občine Kranj še otvoritev razstave akademske slikarke mag. Alme Intihar. Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, pa se bodo v Kranju odvijale naslednje prireditve: ob 8. uri se bo na Glavnem trgu začel Prešernov Smenj. Na Ploščadi pred Prešernovim gledališčem se bo ob 9. uri začel Lajnarski festival, ob 10. uri bo Predstavitev starega načina tiskanja na tiskarski stroj in tiskanje Zdravljice na starinski papir, kar bodo sprem-jali recitali Prešernovih pesmi, ob 11. uri bo nastop Pihalnega orkestra Mestne Občine, sledil bo nastop pevskega zbora Mušica Viva iz Kranja In lutkovna predstava Turjaška Rozamunda v izvedbi gledališča Balinkugla. Nastopil bo trobilni trio, sledil bo prikaz mode iz sredine 19. stoletja ter nastop Folklorne skupine AFS OZARA. Šenčur, Visoko - KUD Valentin Kokalj in Občina Šenčur vabita na občinski proslavi. Jutri, v soboto, 7. februarja, se bo občinska proslava ob 19. uri začela v dvorani v Šenčurju, v nedeljo, 8. februarja, pa ob 17. url v dvorani na Visokem. Naklo - Občina Naklo, Osnovna šola Podbrezje in KUD Tabor Podbrezje obveščajo, da se bo prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika začela danes, v petek, 6. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Pod-b rez ja h. Brezje - Kulturno društvo Brezje bo za slovenski kulturni praznik in ob 25-letnlci delovanja društva v domu krajanov jutri, v soboto, ob 19. uri pripravilo proslavo, na kateri bodo nastopili: pevska zbora z Brezij, tamburaški orkester z Brezij in kvartet Črnice iz Radiš. Reteče - V Kulturnem domu Re-teče se bo ob slovenskem kulturnem prazniku v nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri začela prireditev -iterarno-glasbeno popoldne z naslovom Bela krizantema z Izborom pesmi iz Cankarjeve Erotike, Prešernovih neizbranih lirskih pesmi in proznim besedilom Marije Krajnik. Gorenja vas - Poljane - Občina Gorenja vas - Poljane prireja v okviru slovenskega kulturnega praznika v nedeljo, 8. februarja, ob 16. uri v Kulturnem domu na Poljanah osrednjo občinsko proslavo. V avli Kulturnega doma bo na ogled razstava del Fotografske sekcije KD Poljane. V počastitev praznika pa že jutri, v soboto, 7. februarja, vabijo na krajevni prireditvi in sicer se bo prireditev Poklon prazniku v Poljanah ob 18. uri pred Kosmovo domačijo, proslava na Sovodnju pa se bo prav tako jutri, 7. februarja, začela ob 17. uri v kulturni dvorani. Jesenice - Občina Jesenice podarja občankam in občanom občine Jesenice za kulturni praznik monodramo avtorja Matjaža Kmecla Srečanje s Prešernom v izvedbi dramskega igralca Jožefa Ropoše, ki se bo v nedeljo, 8.'Te-bruarja, ob 19.30 url začela v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah. Brezplačne vstopnice dobite v pisarni oz pri blagajni gledališča. Kranjska Gora - Društvo invalidov občine Kranjska Gora vabi na prireditev Prešernov - slovenski kulturni - dan, ki se bo v gasilskem domu v Kranjski Gori začela danes, v petek,'6. februarja, ob 18. uri. Lesce - Krajevna skupnost Lesce ob slovenskem kulturnem prazniku vabi na koncert Moškega pevskega zbora Triglav Lesce z gosti flavtistkama Evo Zupan In Alenko Ahačič ter deklamatorji otroških gledališč OŠ Frana S. Finžgarja In Antona T. Linharta. Slavnostne besede bo poveda predsednik KS Lesce Zlatko Kavčič. Prireditev bo jutri, v soboto, 7. februarja, ob 18. url v Osnovni šoli Frana Šaleškega Finžgarja. Radovljica - V Osnovni šoli Antona Janše v Radovljici se bo v počastitev slovenskega kulturnega praznika začela prireditev v nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri. Sodelovali bodo ŽPZ Lipa iz Radovljice, MPZ Triglav Iz Lesc, flavtistka Eva Zupan in recitatorji. Kropa - Kulturno društvo Kropa vabi na prireditev z naslovom Gosnim RESTAVRACIJA "Pri ložovco" Begunje GALERIIA Grega Avsenik, s.p. Petek, 13. 2. - Valentinov ples s Ptujskih 5 Sobota, 21. 2. - pustovanje s hišnim ansannblom Avsenik Začetek glasbenih prireditev ob 20. uri. Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: av8enik@av8enik-sp.8i Strune - milo se glasite, ki se bo jutri, v soboto, 7. februarja, zače-a ob 17. uri. Nastopili bodo učenci GŠ Radovljica, Tamburaški orkester KD Brezje In Moški zbor Kropa. Bled - V nedeljo, 8. februarja, bo ob slovenskem kulturnem prazniku ob Prešernovem spomeniku ob 11. uri krajša slovesnost. Pripravili so jo člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Radovljica - Jesenice In učenci Osnovne šole prof. dr. J. Plemlja Bled. Ribno - V Zadružnem domu Rib-no se bo danes, v petek, ob 19. uri začela proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Pripravili so jo člani Kulturnega društva Rudi Jedretič RIbno v sodelovanju z učenkami in učenci Podružnične šole Ribno. Bohinjska Bela - V Kulturnem domu na Bohinjski beli se bo jutri, v soboto, 7. februarja, ob 19. uri začela prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Nastopili bodo recitatorji Kulturnega društva Bohinjska Bela in učenci glasbenih šol. Gorje-Jutri, v soboto, 7. februarja, se bo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku začela v Gorjanskem domu. Ogledali si boste lahko predstavitev filma o pisatelju Janezu Jalnu z naslovom Ostrorogi Jalen avtorice Mariete Žebovec in prisluhnili nastopu pevske skupine Mozaik. Zasip - V Domu krajanov v Zasipu bodo jutri, v soboto, 7. februarja, ob 20. uri ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernovo poezijo v besedi in sliki predstavili člani KUD Zasip - dramska skupina in Oktet LIP Bled. Smlednik - KUD in ŽU Smlednik vabita na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku In sicer 8. februarja ob 15. uri v župnijsko cerkev v Smlednik. Slavnostni govornik bo dr. Jože Štupnikar, na začetek prireditve bodo vabili pritrkovalci iz Brezovice pri Ljubljani, glasbeni gost pa bo oktet Galus. Domžale - Danes, v petek, 6. februarja, se bo ob 18. in 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika začela Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku. Brezplačne vstopnice dobite v Kulturnem domu F. Bernika Domžale. Puče o Ribčovmo Franceto Breznica - KD dr. France Prešeren Breznica - Žirovnica vabni na premierno predvajanje kratkega igranega filma Puče o Ribčovmo Franceto po literarni predlogi Zdenka Mežka Prešeren v spominu sokrajanov. Premierno predvajanje in predstavitev avtorjev bo na predvečer slovenskega kulturnega praznika, jutri, v soboto, 7. februaria, ob 19. uri v Kulturnem domu na Breznici. Srečanje z Nežo Maurer Kranj - V Knjigarni Vale-Novak na Savskem otoku (Supernova) se bo danes, v petek, ob 17. uri začel pogovor ob izidu nove pesniške zbirke Neže Maurer z naslovom Zmenek. S pesnico se bo pogovarjala Manca Košir. Kranj - Pogovora s pesnico Nežo Maurer se v sklopu tematskega večera na temo Poezija in humor lahko udeležite v sredo, 18. februarja, ob 19. uri v Gostilni Stari Mayr. Pogovor bo vodila priznana igralka, prevajalka in režiserka Alenka Bole Vrabec. Pogovor v Tržiškem muzeju Tržič - Tržiški muzealci vabijo v nedeljo, 8. februarja, v Gašperjev kotiček v Muzejski ulici 11, kjer bodo ob 17. uri začeli pogovor na temo Novosti Iz muzejske strokovne knjižnice v letu 2003 terTržIška zgodovina iz orumene-llh strani časopisa Izpred osmih desetletij. V odmoru se boste sprehodili do delčka naravne dediščine, ki sodi v čas rojstva naše državne himne - Prešernove Zdravljice. Ciril Velkovrh in Kati Turk Škofja Loka - Občina Škofja Loka In Fotoklub Anton Ažbe vabita prijatelje gorskega sveta v torek, 17. februaria, na dve kulturni prireditvi. Ob 18.30 bo v Mali galeriji predsednik FK AA Izidor Jesenko predstavil razstavljene fotografije z naslovom V hribih se dela dan, ki jih je pripravil Ciril Velkovrh iz Ljubljane. Ob 19. uri pa bo voditeljica televizijskih oddaj Nadja Leban v pogovoru z Joži Kališnik v Gostilni Krona predstavila knjigo o Kati Turk, ljudski umetnici in pastirici z Velike planine. Oba pro-grama, ki ju bo povezoval Jurij Svoljšak, bosta popestrila mezzo-sopranlstka Joži Kališnik in Miha Dovžan s citraml. Beseda je most Kamnik - Na Bavarskem oddelku Matične knjižnice Kamnik se bo danes, v petek, ob 19. uri začel iterarni večer avtoriev iz treh dežel Beseda je most. Sodelujejo: Darinka Slanovec iz Slovenije, Harald Grill iz Nemčije in Dieter Krassnigg iz Avstrije. Dubrovnik na Bledu Bled - V Festivalni dvorani se bo danes, v petek, ob 19. uri zače nastop Dalmatinske klape Ragusa. Poredni volk in žlobudrava bolhe Škofja Loka - Danes, v petek, se bo ob 18. uri v kapeli Puštalskega gradu začela prireditev za .otroke z naslovom Poredni volk In žlobu-drave bolhe - razstava ilustracij In prve izvedbe uglasbenih pesmic. Nastopili bodo učenci in učenke Glasbene šole Škofja Loka. O Janezu Jalnu Šmartin - V dvorani Župnišča Šmartin bo v počastitev slovenskega kulturnega praznika jutri, v soboto, 7. februarja, ob 19. uri gost večera profesor France Pi-bernlk, ki bo predstavil svojo novo knjigo Janez Jalen - življenjska in pisateljska pot. Nastopili bodo tudi pevci zbora Osti jarej in recitatorka Tadeja Šink. Večer z Aleksandrom Valičem Kranj - Sekcija za kulturno dejavnost Društva upokojencev Kranj vabi na večer z uglednim slovenskim igralcem Aleksandrom Valičem. Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika se bo danes, v petek, 6. februaria, začela ob 17. uri v dvoranici v prvem nadstropju na sedežu društva na Tomšičevi 4. Valentinov ples Škofja Loka - MePZ Vrelec pri Društvu upokojencev Škofja Loka vabi na Valentinov ples, ki bo danes, v petek, 6. februaria, z začetkom ob 19. uri v Restavraciji Na Nam'. Za ples in veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Škaf z gosti, za jedačo In pijačo pa osebje Restavracije Na Nam'. Nastop Gorenjskega kvinteta Kranjska Gora - Danes, v petek, bodo od 20.30 do 22. ure pred Turističnim društvom Kranjska Gora igrali člani Gorenjskega kvinteta. vsak dan od 18. do 21. ure DNEVNA SMUKA od 9. do 16. ure tLEFON: 041/031/ v. « spomeniku za Kamnitnikom začela slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem - 60-let-nica. Vabita Občina Škofja loka In Območno združenje borcev In udeležencev NOB Škofja Loka. Pustovanje Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi na pustovanje v soboto, 14. februarja. Prijave pri poverjenikih ali v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure. Pokal Koledniki Kropa - Klub "Talesenih" Kropa vabi jutri, v soboto, 7. februarja, na tekmo za pokal Koledniki. Prihod in sprejem smučarjev v stari opremi se bo začel ob 9.30 uri. Izleti Za 8. februar Radovljica - Jesenice - V počastitev slovenskega kulturnega praznika Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Radovljica - Jesenice organizira pohod spomina In prijateljstva, ki bo v nede-jo, 8. februaria, ob 8.30. uri Izpred SIC v Radovljici, Gradnikova 1 (Šlandrovega doma). Pot bo vodila preko savskega mostu na ancovem, skozi vasi Bodešče in Ribno do Prešernovega spomenika na Bledu, kjer bo ob 11. uri kulturni program, na katerem bodo poleg Veteranskega pevskega zbora sodelovali tudi učenci OŠ Josipa Plemlja z Bleda. Nadaljevali boste pot proti Zasipu in preko savskega mostu v Piškovci, skozi vas Breg do Vrbe, kjer bo ob 14. uri osrednja proslava. Po proslavi bo organiziran avtobusni prevoz do Šlandrovega doma. Poleg članov Zveze WS vabijo na pohod vse ljubitelje pohodništva. Sp. Duplje - Udinboršt Kranj - Pohodniki Društva upokojence Kranj vabijo na pohod Sp. Duplje - Udinboršt (pod "Krivo jelko" - Tenetiše - Lovski dom Pangr-šica). Izlet bo v četrtek, 12. februarja, odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred Grelne. Prijave z vplačili v društveni pisami na Tomšičevi 4 do srede, 11. februarja, oz. do zasedbe mest v avtobusu. V spomin talcem Škofja Loka - V ponedeljek, 9. februarja, se bo ob 16. uri pri Pohod v Vrbo Naklo - Pohodniška sekcija DU Naklo vabi ob kulturnem prazniku na pohod v Vrbo. Zbirališče bo v nedeljo, 8. februarja, ob 13..uri pri gostišču Grmač v Podbrezjah. Po poti kulturne dediščine Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na 10. pohod Po poti kulturne dediščine. Pohod bo v nedeljo, 8. februarja. Zbor bo ob 11. uri pred stavbo Elektro Žirovnica v Žirovnici. Po pohodu, ki bo potekal od Most do Rodin, se boste lahko udeležili občinske proslave ob kulturnem prazniku, ki se bo ob 14. uri začela v Vrbi. Do Valvazorjevega doma Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 14. februarja, na osmi tradicionalni nočni pohod do Valvasorjevega doma. Začetek pohoda bo ob 19. uri s parkirišča v Završnici. Udeležba je na lastno odgovornost. Na Peco Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 14. februarja, na 16. zimski pohod na Peco. Odhod avtobusa bo ob 6. uri zjutraj z zgornje postaje na Hrušici. Udeleženci morajo Imeti s seboj osebni dokument za prehod državne meje. Pot ni zahtevna. Hoje bo od 4 do 6 ur, odvis- no od snežnih razmer. Prijave z vplačili bodo sprejemali na upravi društva do četrtka, 12. februarja, do 12. ure. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. Po obronkih nad Kamnikom Kranj - Vodniški odsek pri Planinskem društvu Kranj organizira in vodi lahek zimski pohod po vzhodnih obronkih nad Kamnikom.Pohod bo v soboto, 21. februarja, ob 7. uri s posebnim avtobusom izpred hotela Greina. Pohod bo trajal 4 do 5 ur zmerne hoje. Za izlet se lahko prijavite v društveni pisarni na Koroški 27 do srede, 19. februarja. Pust malo drugače Kranj -Turistično-kopalna sekcija Društva upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni Izlet Pust malo drugače z ogledom Sorževega mlina in rudninskega muzeja v Velenju. Izlet bo 24. februaria, odhod avtobusa pa ob 7. uri izpred hotela Grelna. V društveni pisarni se prijavite čimprej! Turni smuk in pohod Bohinjska Bela - Turistično društvo Bohinjska Bela organizira v nedeljo, 8. februaria, 8. tradicionalni tumi smuk in pohod na Gale-tovec, to je 1265 m visok razgleden vrh nad Bohinjsko Belo. Skupinski odhod je ob 8.30 uri zjutraj izpred gostilne Rot. Informacije: Aleš, tel:041/608-549, e-mail: ejga@lea.si PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-kranj.si Rekreativni pohod Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na rekreativni pohod, ki bo jutri, v soboto, 7. februarja, zbirališče bo ob 9. uri "pod češnjami" v Tupali-čah, od tam pa boste odšli na Možjanco in Štefano goro. Tržaški rob (Italija) Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na izlet v soboto, 14. februarja, odhod bo ob 7. uri s posebnim avtobusom izpred hotela Greina v Kranju. Hoje bo za 4 do 5 ur in eno uro za Rllkejevo pot (možnost skrajšanja). Prijave sprejema NIko Ugrica, tel.: 041 / 734 049, ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj do vključno srede, 11. februarja, ali do zasedbe mest v avtobusu. V zdravilišče Rogaška Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni izlet v zdravilišče Rogaška in sicer v sredo, 11. februarja. Prijavite se v društveni pisarni. Veselo pustovanje Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi v nedeljo, 22. februarja, na veselo pustovanje v gostišču Jamarski dom na Gorjušah - Dob pri Domžalah. Prijave sprejema Mara Pečnik po tel.: 23-11-932 in sicer od 13. do 15. ure vsak dan do zasedbe dveh avtobusov. Naklo - DU Naklo vabi na veselo pustovanje 24. februaria v Selo pri Stični. Maske so zaželene. Prijavite se pri poverienicah. Pustovanje v Izoli Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na pustovanje v Hotel Delfin v Izolo od 19. do 22. februarja. Prijavite se na sedežu društva, kjer boste dobili tudi podrobnejše Informacije. GORENJSKI GLAS • 26. STRAN KAŽIPOT, OGLASI / info@g-glas.sj Petek, 6. februarja 2004 Obvestila Diabetiki na smučeh Kranj - Društvo diabetikov Kranj organizira v soboto, 14. februarja, na Zgornjem Jezerskem tek na smučeh za člane vseh gorenjskih društev diabetikov in njihove partnerje. Zbor bo ob 9.30 uri pred gostiščem ob jezeru na Zg. Jezerskem. Proga bo dolga 2 ki-ometra, za veterane pa bo tek simboličen in ne bo tekmovalnega značaja. Tisti, ki ne bodo tekli, se bodo lahko sankali, drsali ali pa šli na pohod. Po podelitvi nagrad in kosilu bo zabava. Prijave sprejema do 12. februarja Ivan Benegalijapotel.: 04/257 14 51 ali GSM 031/485 490. Občni zbor PD Radovljica Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na redni letni občni zbor, ki bo v osnovni šoli A. T. Linharta danes, v petek, 6" februarja, ob 18. uri. Loški muzej za praznik Škofja Loka - Loški muzej obvešča, da bo v nedeljo, 8. februarja, od 9. do 17. ure prost vstop v muzej, isti dan pa bo ob 15. uri organizirano javno vodstvo po muzejskih zbirkah. KRČNE ŽILE? 05 640 02 33 Letna skupščina Kranj - Društvo Svetlin vabi sedanje in nekdanje člane ter prijate-je društva na redno letno skupščino, ki bo jutri, v soboto, 7. februarja, ob 16. uri v dvorani Društva računovodskih in finančnih delavcev na Prešernovi ulici 11 v Kranju. Delavnica za otroke Bitnje - Otroci, stari od 4 do 15 let! Danes, v petek, se ob 17. uri v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje začela ustvarjalna delavnica za otroke. Iz slanega testa boste izdelovali cvetje in okraske za ogriice. Delavnico bo vodila Danaja Oblak. Pevska avdicija Škofja Loka - Člani Komornega pevskega zbora Loka v svojo družbo vabijo vse ljubitelje vokalne in vokalno-inštrumentalne glasbe različnih avtorjev in obdobij. Avdicija za nove pevke in pevce bo v torek, 10. februarja, ob 19.30 uri v Martinovi hiši na Mestnem trgu 26 v Škofji Loki. Več o zboru si ahko preberete na intemetni strani come.to/kpzioka, za dodatne informacije pa pokličite telefonsko številko 041/330 017 (Darka). Pridobitev razstavnih terminov Kranj - Galerijski svet Cafe galerije Pungert, Društvo Pungert objavlja razpis za pridobitev razstavnih terminov v Cafe galeriji Pungert v letu 2004. Vabijo vse likovnike, kipar- je, fotografe in avtorje celovitih likovnih projektov, da se s pisno prošnjo do 15. februaria obrnejo na naslov Društva Pungert, Trubarjev trg 6, Kranj (tel.: 20 24 076). Prošnja naj vsebuje opis del oz. koncepta, fotografijo reprezentativnega dela, kratko osebno predstavitev, želeni termin in kontaktne podatke. O izbiri bodo kandidate obvestili do 22. febnjarja. Predavanja Ali znam ravnati s čustvi Kranj - V ponedeljek, 9. februarja, ob 19. uri se bo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine na Tomšičevi 7 v Kranju začelo predavanje Ali znam ravnati s čustvi? Predstavljena bo tudi Šola čustvene inteligence. Vstop je prost. Osupljive najdbe Kranj - V nizu avdiovizualnih predvajanj Osupljive najdbe, ki ob sobotah potekajo v banketni dvorani Hotela Creina, Koroška cesta 5 v Kranju, bo jutri, v soboto, ob 10. uri predavanje z naslovom Skupinsko preučevanje in predavanje Kako živeti upanje v obupanem svetu? Predava mg. Srečko Kuburič. Vstop je prost. Po Braziliji Kranj - V okviru popotniških večerov se bo v nedeljo, 8. februarja, ob 19. uri v kavarni Potepuh začela predstavitev potepanja po Braziliji. Urše Petrič. Preprečevanje krvnih strdkov Primskovo - Koronarno društvo Kranj vabi v sredo, 11. februarja, ob 18. uri na predavanje Preprečevanje nastajanja krvnih strdkov - antikolugacijsko zdravljenje. Predaval bo primarij dr. Janez Remškar, dr. med. Predavanje bo v dvorani Doma krajanov na Primskovem. Gojenje buč Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na 1. predavanje iz niza pomladanskih srečanj. V petek, 6. februarja, bo ob 17. uri Ruth Podgornik Reš predava-a o gojenju buč. Koncerti 45 let MPZ Cerklje Cerklje - Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje ob svoji 45-letnici vabi na koncert, ki bo v Kulturnem domu v Cerkljah v nedeljo, 8. februarja, ob 19. uri. S koncertom ob slovenskem kulturnem prazniku se začenja vrsta prireditev ob praznovanju 850-letnice cerkljanske skupnosti. Večer muzikalov Jesenice - V Gledališču Toneta Čufaria se bo danes, v petek, ob 19.30 uri začel Večer musikalov. Pela bo Manca Urbane Izmajlov, na klavir pa bo igral Blaž Jurjevčič. Jezero mojih dni Bled - V Knjižnici Blaža Kumer-deja se bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 19.30 uri začel koncert z naslovom Jezero mojih dni,. Ženski pevski zbor Pletna Bled bo predstavil portret pesnice Frančiške Vovk - Vide Jeraj. Tržič poje 2004 Križe pri Tržiču - Danes, v petek, 6. februarja, se bodo ob 19. uri v kriški osnovni šoli ponovno zbrali pevci odraslih tržiških pevskih zborov na tradicionalni območni prireditvi XXIII. Tržič poje 2004. Predstavilo se bo šest pevskih zborov: Ženski PZ KD Bistrica s pevovodjo Matjažem Megličem, Zbor Društva upokojencev Tržič z dirigentom Franci-jem Šarabonom, Mešani pevski zbor KD Ignacij Hladnik z zborovodjem Tomažem Megličem, Mešani PZ KUD Lom, ki ga vodi Jože Tišler ter Cerkveni mešani PZ KD sv, Janez Krstnik Kovor pod taktirko Andreja Zupana in Cerkveni mešani PZ KD KRUH Križe, ki ga vodi Franci Grando-vec. Revija pevskih zborov Kamnik - V Šolskem centru Ru-dolfa Maistra se bo jutri, v soboto, ob 19. uri začela 25. območna revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda 2004. 40 let MZP Alpina ŽIri - Moški pevski zbor Alpina iz Žirov pod vodstvom Andreja Žak-Ija prireja jutri, v soboto, 7. februaria, ob 19.30 uri v dvorani DPD Svoboda v Žireh jubilejni koncert ob njihovi 40-letnici delovanja. Vstopnine ni. Perpetuum Jazzile Kranj - Mestni odbor Nove Slovenije Kranj in Kino podjetje Kranj prirejata jutri, v soboto, 7. februarja, ob 15. uri v dvorani Kina Center koncert zbora Perpetuum Jazzile iz Ljubljane. Brezplačne vstopnice lahko dobite na blagajni kina. Za kulturni praznik Podnart - V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo Kulturno društvo Podnart priredilo celovečerni koncert. Pela bosta Šentjurski oktet iz Št. Jurija pri Grosupljem z umetniškim vodjem Jakobom Ivanom in Moški komorni zbor Podnart pod vodstvom dirigenta dirigenta Egidija Gašperšiča. Koncert bo jutri, v soboto, 7. februarja, ob 19. uri v Domu kulture v Podnartu. Razstave Za praznik Primskovo - Krajevna skupnost Primskovo v počastitev kulturnega praznika vabi na ogled slikar- ŠKOFJA LOKA d.o.o I BVESTIL I STARMAN ŠKOFJA LOKA, D.O.O., ALI V PRIHODNJE STARMAN, D.O.O., OBVEŠČA VSE OBČANE ŠKOFJE LOKE Z OKOLICO, NAJ ZARADI SELITVE PODJETJA V DRUGO OBČINO NE POŠlUAJO VEČ PROŠENJ ZA ZAPOSLITEV. ske razstave, ki bo v sejni sobi Doma krajanov odprta v petek, nedeljo, ponedeljek in torek, vsak dan od 9. do 11. in od 16. do 17. ure. ca Larisa Vrhunc, pesnik Andrej Medved, pihalni kvintet Slov\/ind in kipar Alen Ožbolt. tri, v soboto, 7. februarja, ob 19. uri v prostorih Kulturnega doma Straži šče. Radovljica - moje mesto Radovljica - V Galeriji Šivčeva hiša na Linhartovem trgu bodo danes, v petek, odprii razstavo z r>a-slovom Radovljica, moje mesto. Predstavljene bodo slike 14 članov likovne skupine VIR, ki jo vodi akademski slikar Janez Kovačič, ki so nastale lani poleti na ex tem-poru v pravkar obnovljenem starem mestne jedru Radovljice. Stike Poldeta Miheliča Studenec pri Domžalah - Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi v počastitev slovenskega kulturnega praznika na slikarsko razstavo slikarja Poldeta Miheliča, ki jo bodo odprii v nedeljo, 8. februarja, ob 16. uri v razstavnih prostorih Kulturnega društva na Studencu pri Domžalah. Skupinska razstava Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, 6. februarja, ob 18. uri odprii skupinsko programsko razstavo likovnih del slikariev, članov DOUK-a Jesenice in sicer v počastitev kulturnega praznika Slovencev. Razstavlja Vasja Doberlet Radovljica - V Galeriji Pasaža je od danes, 6. februarja, do 5. marca na ogled pregledna razstava fotografij Vasja Doberleta, člana Fotografskega društva Janez Puhar Kranj. Na kmetih Adergas - Danes, v petek, 6. februarja, bodo ob 19.30 člani dramske skupine kulturno-umet-niškega društva Pod lipo iz Ader-gasa v domači dvorani v Aderga-su predpremierno uprizorili veselo ljudsko burko v dveh dejanjih in epilogom Vinka Möderndorfer-ja Na kmetih. Premiera komedije bo v soboto, 7. februarja, ob 19.30 uri, ponovitev pa na slovenski kulturni praznik, v nedeljo, 8. februarja, ob 15. uri. Predstave Prešernovi nagrajenci Kranj - Gorenjski muzej iz Kranja vabi na ogled dokumentarne razstave Prešernovi nagrajenci 2003, ki je na ogled v Galeriji Prešernove. Prešernovi nagrajenci v lanskem letu so bili: igra-ec Zlatko Šugman, arhitekt Voj-teh Ravnikar (prejela sta Prešernovi nagradi), nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli: gledališka režiserka Mateja Koležnik, režiser Jan Cvitkovič, skladatelji- Slovenija v svetu Predoslje - Gledališka skupina Slovenska vas iz Argentine, ki deluje v okviru Izseljenskega društva Slovenija v svetu, bo danes, v petek, 6. februarja, ob 19.30 uri v dvorani KUD Predoslje nastopila z igro španskega avtoria Barka brez ribiča. Ženska Križe - V Kulturnem domu v Križah bodo člani Gledališča Julke Dolžan Breznica jutri, v soboto, ob 18. uri uprizorili gledališko predstavo Ženska. Mojca Pokrajculja Kranj - V okviru sobotnih matinej v Prešernovem gledališču si jutri ob 10. uri otroci lahko ogledajo utkovno predstavo Mojca Pokrajculja. Predstava traja 45 minut, vabljeni so otroci od 3. leta dalje. Sen kresne noči Kranj - Gimnazija Kranj ob praznovanju kulturnega dne vabi na ogled gledališke predstave Sen Kresne noči, ki jo pod vodstvom prof. Barbare Logar izvajajo dijaki Gimnazije Kranj. Premiera bo ju- Minlster v škripcih Kamnik - V Domu kulture v Kamniku se bo danes, v petek, ob 20. uri začela gledališka predstava za izven Minister v škripcih, ki jo bodo uprizorili člani KD Jože Gostič. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA RADOVUlCA Gorenjska C. 18, 4240 Radovljica telefon: (04) 537-16-00 Upravna enota Radovljica, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) In 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UR. list RS, št. 80/99, 70/00 In 52/02) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo "Distribucijskega centra" v Atotech Podnart, investitorja Atotech Podnart, proizvodnja kemičnih izdelkov, d.d., Podnart 43, Podnart " OBJAVUA 1. Dne 02.02.2004 je Upravna enota Radovljica z odločbo št. 351-155/2003 izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo "Distribucijskega centra" v Atotech Podnart na zemljišču s pare. št. 852/1 k.o. Zaloše pod naslednjimi pogoji: OBLIKOVANJE PREDVIDENIH OBJEKTOV IN NAPRAV Horizontalni gabarit: osnovni objekt z oznako "22" bo dimenzij 61,30 m X 27,84 m, nadstrešnica pa 19,80 m 8,40 m. Vertikalni gabarit: pritličje svetle višine 7,5 m -osnovni objekt in 4,0 m - nadstrešnica. Streha in kritina: simetrična dvokapnica z majhnim naklonom (150) in lahko kritino iz nesvetleče pločevine z vmesnimi svetlobnimi trakovi. Smer slemena: SZ^ Konstrukcija, fasada: AS talna plošča izvedena kot zadrževalni bazen z nadgradnjo kovinske nosilne konstrukcije in vmesno pozidavo. Barva fasade se prilagodi barvi fasad obstoječih objektov. PREDVIDENO STANJE Projektiran objekt: gradnja "Distribucijskega centra" namenjenega skladiščenju preparatov za gal-vanotehniko. Komunalni priključki - elektrika: iz obstoječega elektro priključka; Bruto površina novega objekta z nadstrešnico meri cca 1870 m2. Odmiki od sosednjih parcel Minimalni odmiki novega objekta na pare. št. 852/1 k.o. Zaloše do sosednjih parcel merijo: - od pare. št. 853/1 k.o. Zaloše 1,50 m in - od pare. št. 854/7 k.o. Zaloše 28,00 m. POŽARNA VARNOST - vodovod - hidrantno omrežje: ~ tekalna kanalizacija: iz obstoječega priključka; iz obstoječega priključka; sanitarnih vod ne bo; - meteorna kanalizacija: v obstoječ meteorni sistem; - tehnološke vode: - ogrevanje: - odpadki: ne nastajajo; iz obstoječe kotlovnice; v okviru kompleksa. Z novogradnjo objekta bodo tangirani obstoječi komunalni vodi (elektrika, hidrantna mreža, vodovod In meteorni kanal) zato je potrebna njihova prestavitev oziroma prilagoditev novi ureditveni situaciji. Komunikacija DOSTOPNA CESTA IN POŽARNE POTI Dostop je z obstoječega tovarniškega dvorišča. Za požarne poti služijo dostopne poti in manipulativne površine ob objektu. Gradbena parcela Zemljišče s pare. št. 852/1 k.o. Zaloše je opredeljeno kot stavbno zemljišče v območju proizvodno-servisnih površin v izmeri cca 5646 m2, od tega meri: - gradbena parcela 3400 m2 Upoštevani morajo biti vsi ukrepi zaščite in varnosti pred požarom iz PGD - študija požarne varnosti št. 747/2003 z dne 10. oktober 2003, ki jo je izdelal Izoliri^ - požarni inženiring, d.o.o.. Kranjska C. 2, Radovljica. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA S tem dovoljenjem je bila potrjena projektna dokumentacija, ki jo sestavljajo: PGD - arhitektura, zunanja ureditev In gradbene konstrukcije št. 40/03, ki ga je v oktobru 2003 izdelal PROJEKT biro - projektiranje, poslovno posredovanje, nadzor Branko Tratar, s.p., podružnica Ulica talcev 2, Novo mesto, PGD - strojne instalacije št. 40/03-3042, ki gaje v mesecu oktobru izdelal INPRO, d.o.o. Novo mestu, Loke 14, Straža pri Novem mestu in PGD - eiektroin-stalacije št. 100/03, ki ga je v mesecu decembru 2003, izdelal UTRIS, d.o.o.. Projektiranje, izdelava električnih naprav, instalacij in servis, Šranga 28, Mirna Peč. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dovoöena pritožba na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v Ljubljani. Pritožba se vloži pri Upravni enoti Radovljica, Gorenjska C. 18, Radovljica, v 8. dneh od vročitve te odločbe in sicer pisno ali ustno na zapisnik. Pritožbo je treba kolkovati po tarifni številki 2 Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000) z upravno takso v znesku 3.400,00 SIT. Če se vse stranke po vročitvi gradbenega dovoljenja pisno ali ustno na zapisnik pri organu, ki je izdal dovoljenje odpovejo pravici do pritožbe oziroma pravici do sprožitve upravnega spora, postane odločba takoj pravnomočna. Bojana Novak, unlv. dipl. inž. geod. VODJA ODDELKA 2. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je RS Ministrstvo za okolje In prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1/b, Ljubljana dne 29.01.2004 izdalo okoljevarstveno soglasje, št. 35402-67/2003, pod naslednjimi pogoji: - pri Izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe navedene v Celovitem poročilu o vplivih na okolje št- 71/1-2003 z dne 21.10.2003 in Celovitem poročilu o vplivih na okolje št- 71/2-2003 z dne 23.01.2004 - dopolnitev, izdelovalca Okoljsko svetovanje Alenka Markun, s.p., Koritno 46a, Bled, - v postopku izdaje uporabnega dovoljenja je potrebno določiti čas poskusnega obratovanja, v času njegovega trajanja pa je potrebno skladno s predpisi izvesti meritve emisij pri odvajanju odpadnih vod, meritve emisij v zrak in meritve emisij hrupa ter v.primeru čezmernih obremenitev okolja v času poskusnega obratovanja izvesti ustrezne okoljevarstvene ukrepe. 3. Med javno predstavitvijo, javno obravnavo In po zaslišanju investitorja je bila podana pripomba kako je s požarno varnostjo. Na javni obravnavi z zaslišanjem investitorja je izdelovalka poročila o vplivih na okolje odgovorila, da bo v celoti upoštevana požarna varnost kot je obdelana v PGD - Študiji požarne varnosti št. 747/2003 z dne 10.10.2003, izdelovalca Izolirka - požarni inženiring, d.o.o., Kranjska C. 2 in predhodnem varnostnem poročilu. Petek, 6. februarja 2004 MALI OGLASI / jnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 8 fax:201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v srodo do 14. aro in za objavo v torek, v posodeljek de 8. ure! DELOVNI ČAS, in sicer; od ponedeljka do petka neprekinjeno (nI 7, - tre. -K- APARTMA-PRIKOLICE Ugodno ODDAJAMO APARTMA za 5 oseb v Banovcih. S 02/234 37 51 1299 Ugodno prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA 410 Q, registrirano in lepo ohranjeno. Đ 040/831 464 1392 APARATI STROJI Prodam KOTNO BRUSILKO, INOX rezilne plošče 1.2 mm, namizno ŽAGO za les. ® 5963 268 1372 PRALNI STROJ Gorenje, 5 kg, brezhiben, prodam, s 041/878-494 1377 Prodam VENTILATOR z elek. motorjem za sušenje sena, nov el. motor 7 KW in puha -nik za seno Tajfun. ® 5740 128 1395 Starejšo kvadratno balirko menjam za stroj za spravilo sena. ® 041 /503 776 i398 Prodam KOSILNICO BCS, I. 95, 2 malimi kolesi, greben 127, lepo ohranjena. B* 041/675-453 uos Prodam ŠTEDILNIK Gorenje 4xplin, 2 x elektrika, cena po dogovoru. ® 232 44 57 1444 Prodam KOMPRESOR 250 I in oljni GO-RILEC. ff 041/758 972 1452 ŠTEDILNIK 2xelek., 2x plin, zamrzovalnik 60x60x45 cm, kavč, omare, ugodno prodam. 'S 041/294 388 i466 Prodam SESALEC KIRBY, star 7 mesecev z vsemi priključki in garancijo, cena po dogovoru. 'S 5861 878 ali 041/584 776 1469 MIZARSKO DEBELINKO in PORAVNAL-KO, 26 cm, novo in druge stroje, prodam. ^ 041/747 028 1492 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva, po ugodni ceni. ® 20 12 478 . 1497 Prodam cirkularza žaganje drv ter kiblo za traktor, ff 051/340-723 1549 GARAŽE KRANJ - HUJE, prodamo garažo v izmeri 30 m2, zgrajena leta 1982, velikost zemljišča 170 m2, možnost spremembe namembnosti v stanovanjski objekt, prevzem možen takoj. CENA: 6.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine .net NEPREMIČNINE KRANJ - Planina; prodamo garažo za 1,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. v KRANJ - Sorlijevo; oddamo garažo za 13.000,00 SIT/mesec. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. GR. MATERIAL Prodamo HRASTOVE IN JELŠEVE DESKE, deb. 53 in 28 mm, zračno suhe, ter novo VRSTNO SED. GRT. iz masivnega hrasta. Na zalogi tudi nekaj javorovih desk. •a 5121-777 1389 Prodam nova VHODNA VRATA s podbojem 30%ceneje.® 2310 020, 041/271 953 GARAŽNA VRATA, 250x215, dvokrilna, lesena, rabljena in manjšo gradbeno omarico, prodam. IT 041 /506 096 uas ZRAČNO SUHE HRASTOVE DESKE 2 cm cca 1 m3 in KLASIČNI PARKET cca 100 m2, ugodno prodam, "ff 2326 594 Prodam DRSNA VRATA hrastov furnir, zastekljena, velikost 234x104 cm. 'S 041/492 008 1537 ODDAM GARAŽNA VRATA sir. 218 cm (kljuka-ključavnica) za simbolično ceno. 'S 2531 274 156? Ugodno prodam 200 m2 betonskih STREŠNIKOV ŠPIČAKA, imam tudi zračnike in sengolovce. tT 041/236 020 ise? HIŠE KUPIMO KRANJ Primskovo kupim starejšo HIŠO ali zazidljivo PARCELO. Takojšnje plačilo. V 040/413-281 86 nepremičninska družba ioman d.0.0.. mladinska ulica 2.. 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90. 04 236 28 91. gsm: 041 347 323 e-mall: loman@volja.net HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 " eoe Na območju Lesc ali Radovljice kupim manjšo HIŠO do 24 mio ali 3-sobno STANOVANJE v pritličju, tt 041/737 276, popoldan 1507 KRANJ - okolica; jjupimo hišo do 40 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. HIŠE ODDAMO v Šenčurju ODDAM v najem enodružinsko stanovanjsko HIŠO. « 041/213 951 1308 « HIŠE PRODAMO BITNJE Ugodno prodamo starejšo (42 I) vis. pritlično hišo 10x8 m na parceli 451 m2, hiša ima cca 180 m2 uporabne površine in je potrebna obnove, cena 23,9 mio SIT, TRŽIČ v mirnem okolju prodamo manjšo pritlično hišo (35 1), 86 m2 stanovanjske površine in cca 60 m2 kleti in garaži, na parceli 538 m2, cena 18,9 mio SIT, KRANJ Vodovod, stolp v mirni soseski na parceli 653 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, 340 m2 neto tlorisne površine, hiša je potrebna obnove (I. 1929) primerna tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222 604 LAHOVČE v začetku I. 04 prodam STANOVANJSKO HIŠO, 150 m2/2500 m2, začetek gradnje predviden v začetku leta ter dokončanje do 9/04. ® 201 25 23 LAHOVČE v začetku I. 04 prodamo STANOVANJSKO HIŠO, 150 M2/500 m2, začetek gradnje predviden v začetku leta ter dokončanje do 9/04. 'S 201 25 23 1288 RADOVUlCA- prodamo VRSTNO HIŠO v starem mestnem jedru, 200 m2 koristne površine, delno adaptirano, vsi priključki, CK na plin, v pritličju lokal z izložbo. Cena 28 mlo SIT. ® 531 22 17 i467 V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem. ® 040/537 387 1520 Član NZ NEPREMIČNINE sedaj tudi na Internetu Planina 3, Kranj ^SM: 041-331-886 tel.: 235 1000, 041/331 886 e-mail:info@ida-nepremicnine.si www.ida-nepremicnine.si BEGUNJE prodam POLOVICO HIŠE z astnim vhodom, na lepi lokaciji, cca 900 m2 zemlje. S 5333-584 i540 ŠKOFJA LOKA Bukovščica na lepi mirni lokaciji prodamo posestvo s starejšo KMEČKO HIŠO v pritličju gospodarsko poslopje zgoraj stanovanjski del. Posestvo obsega 71 ha zemljišča od tega 32 ha kmetijskega, 38,6 ha gozda. Dostop urejen po cesti do objekta, objekt priključen na vodo, elektriko, cena 25 mio SIT LOKA NEPREMIČNINE. Fajfar Janez, s.p., 50 60 300 1542 CERKLJE - okolica - prodamo hišico s pomožnim objektom, parcela 564 m2, hiša je potrebna popolne prenove, primerna tudi za nadomestno gradnjo, zgrajena leta 1936, cena 11 mio. sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6 Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvwv.mikeK^o.si KRANJ - OKOUCA - bivalni objekt, st. površine 76 m2, parcela 2048 m2, zgrajeno leta 1961, z nadstreškom za 2 avtomobila, cena 17,5 mio sit, Mike &.Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, vAvw.mike-co.si TRŽIČ - SEBENJE, na 527 m2 prodamo nedokončano več stanovanjsko hišo, hiša ima tlorisne površine 200 m2, sp. etaža stara 70 let, zg. etaža nova, 1/2 hiše pod-kletene, pritličje, 1. nadstropje, mansarda, CK-olje, vsi priključki, možnost izgradnje več stanovanjskega objekta (cca. 6.stanovanj), prevzem po dogovoru, CENA: 35.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net ATRU stMovnjska zadiw zj j. ZE Ljubljana, Vojkova 63. Ljubljana Tel.: 01/530 92 90, 01/530 92 92, 041/329 179 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP. PRODAJA, NAJEM. CENITVE UUBUANA Bežigrad 2.5-ss 65m2 v 4/4. nadstropju, urejen blok 1.1963. nova streha, fasada, adaptirano zelo lepo stanovanje, velik balkon, vsi priključki, klima, lep razgled, mirna lokacija. Koda 0218. Cena 24.000.000 SIT KRANJ Stražišče samostojna 2-stanovanjska hiša stara 25 let. cca. 300m2 K+P+l+neizd.M: parcela 240 m2. lepa lokacija.Koda H-202. Cena 35.400.000 SIT. vabljeni na: www^-atiij^ ŽELEZNIKI, prodamo starejšo hišo, ki stoji na 5346 m2 zemljišča, 200 m2 bivalne površine, stara 100 let. podkletena, visoko pritličje. 1.etaža ter neizdelana podstreha, vseljiva takoj. CENA: 13.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net MOJSTRANA, na 260 m2 prodamo enodružinsko hišo. velikost stanovanjske hiše 260 m2, stara 18 let, klet. pritličje, mansarda. CK-olje, vsi priključki, balkon + terasa, zelo lepa in urejena okolica, delno opremljena, cca 250 m2 zemljišča v dolgoročnem najemu brez omejitev, vseljiva po dogovoru. CENA: 49.600.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - TRBOJE, prodamo visoko pritlično enodružinsko hišo s pomožnim objektom (12.5x5.5) m2, 883 m2 zemljišča, dimenzij 9,20 X 8,30, stara 22 let, podkletena, pritličje, 1.nadstropje, balkoni, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 42.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net KRANJ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo na Tavčarjevi ul., 130 m2 zemljišča, 100 m2 stanovanjske površine, v pritličju poslovni prostor, v zg. etaži trisobno stanovanje, neizdelana podstreha, tel. priključek, prevzem možen takoj. CENA: 22.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net Tominčeva 2. 4000 Kranj - Stražišče r!,: 04/23irv600. fax: 04/2315-601 041/774-101 Kranj, Stražišče-starejša bivalna hiša cca. 70 m2 v etaži (delno podkletena, pritličje in mansarda), letnik 1960, delno obnovljena pred 3 leti, parcela 451 m2, cena ® 23,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 Visoko pri Kranju: starejša stan.hiša, stara 60 let, cca. 100 m2 stan.površine, parcela 715 m2, cena = 24,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 Kokrica - stan. hiša stara 25 let na parceli 1.033 m2, klet, pritličje, nadstropje in podstrešje, ločena garaža, lepo urejen in zagra-jen vrt, dostop s ceste, cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700, 051 320 700 Upnica pri Radovljici: stan. hišo letnik 65, vel. 9 X 10 m, parcela 1.600 m2, 21,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Vodovodni stolp - na odlični lokaciji poslovno-stan. hiša (klet, pritličje, nadstropje in izdelana mansarda), vel. 9 x 10m, parcela 730 m2, stara 50 let, obnovljena pred 10 leti, cena = 61,2 mio SIT K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Šoriijevo naselje: zelo lepa vrstna hiša, klet (135 m2), pritličje (135 m2 + zimski vrt) in mansarda (80 m2), parcela 500 m2, popolnoma obnovljena leta 1997, cena = 56,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 BRUNARICA 15 m2, v centru Škofje Loke, super lokacija, voda, elek. telefon, obratovalno dovoljenje za izdelavo ključev in čevljarstvo. Obratovanje možno takoj. Oddam ali prodam. ® 041 /366 920 1547 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA pomoč, svetovanje, inštrukcije, priprava na maturo iz matematike, priprave na maturo iz fizike, priprave na izpite na fakultetah. ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p.. Milje 67, Visoko. 04/253-11 -45, 041 /564-991 i36 NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, ANGLEŠČINA, ŠPANŠČINA - tečaji (tudi za podjetja), individualne ure. KAKOVOSTNO, UGODNO! ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, O 0^23 12 520 873 Prodam VELIKI SPLOŠNI LEKSIKON v 8 knjigah s 30% popustom. Đ 040/389 518 1381 ^ POSRgDOVfiMJ€, ZaSTOPQNJ€. PftODflJft KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net ZGORNJE BITNJE, prodamo samostojno hišo, ki se s steno drži druge hiše, 75 m2 v etaži, stara 42 let, 451 m2 zemljišča, 1/3 hiše podkletene, pritličje, mansarda, ogrevanje el. radiatorji, vseljiva po dogovoru. CENA: 23.900.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net VISOKO; 200 m2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KOVOR; 200 m2, hiša dvojček, starost 30 let, mirna lokacija, dvostanovanjska, parcela 500 m2. Hiša je izdelana do konca. Vseljiva po dogovoru. CENA: 38 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. TRŽIČ; 355 m2, dvostanovanjska, 32 let stara, mirna in lepa lokacija, parcela meri 800 m2, izdelana do konca, ob hiši je še dodaten objekt, opremljena, lahko se proda tudi po etažah oz. odda tudi v najem. CENA: 59 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠENČUR; 260 m2, stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružin-ska, ugodno. CENA: 38 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 69 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BOHINJSKA BISTRICA; 3. gradbena faza, parcela 909 m2, ob potoku, sončna, možnost dokupa parcele 900 m2, v bližini vodnega parka. CENA 25 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. Naklo, 180 m2 (P+N), ima tudi neizdelano mansardo in klet. Stara je 23 let. Stoji na parceli 724 m2. Cena: 40 milijonov Sit. Naklo. 160 m2 (P+N), dvojček, stara je 5 let. Stoji na parceli 450 m2. Cena: 35 milijonov Sit. Naklo, podaljšana IV. gradbena faza, narejeno je kot 4-sobno stanovanje z 2 kopalnicama, Ima 200 m2 uporabne površine (K,P,M) Stoji na parceli 400 m2 Cena: 35 milijonov Sit Šenčur, podaljšana IV. gradbena faza, 350 m2 uporabne površine (P+N+M). V pritličju se nahajajo poslovni prostori (delavnica + pisarne). V hiši je dvigalo. Za ogrevanje imajo 2 peči: na drva in olje. Hiša stoji na parceli 660 m2 (z lastniško cesto). Cena: 54 milijonov Sit. INF- ^^^^^^ ING, d.o.o., Kranj, Šorlijeva 11, tel.: 04- LOKAL PRODAMO 236-2730; 041-429-330, www.inf-ing.si _ KUPIM Kupim NAKLADALEC hlevskega gnoja, zadnji, hidravlični, trosilec hlevskega gnoja, sadilec krompirja, cisterno za gnojevko Creina, pajek Sip in rotacijsko kosilnico Sip. «041/987 582 1282 Kupim nakladalec hlevskega gnoja zadnji, hidravlični, trosilec hlevskega gnoja, sadilec krompirja, cisterno za gnojevko Creina, pajek Sip in rotacijsko kosilnico Sip. ® 031/450 241 1283 Kupim manjšo PARCELO, lahko s starejšo hišo v okolici Jesenic. B* 041/512 231 Kupim MOTOKULTIVATOR Muta s priključki, lahko v okvari ali samo priključke. ® 041/503 732_^ Kupim SENO ali OTAVO balirano. ff 041/449 886 1391 Cisterno za gnojevko, sadilec in izkopalnik krompirja, kupim. V 031/537 269 1490 Kupim frajtonarico. Đ 040/623 416 1533 Kupim rezervne dele za OPEL ASTRO. IT 040 623 416 1534 Kupim TISKALNIK za starejši računalnik, tP 041/714 807 1550 Kupim moped TOMOS PUCH, SCOOTER MOSCO, I. okoli 1960, ohranjen, ff 041/233 799 i656 Kranj, Kopališka, 300 m2 (P+1.N+2.N), ima neizdelano mansardo in poglobljeno klet. Zgrajena je bilal. 1939. Hišaješev prvotnem stanju, sicer po zunanjem izgledu kot meščanska vila. Stoji na parceli 650 m2, ob .hiši stoji dvojna zidana garaža. Cena: 60 milijonov Sit. Kranj, Šoriijevo naselje. 350 m2 (K+P+N)- nadstan-dardna vrstna hiša z zimskim vrtom. Stoji na parceli 500 m2 v elitnem mirnem naselju. Cena: 60 milijonov Sit. Kranj - Stražišče. III. gradbena faza, na parceli 750 m2. Ima 100 m2 tlorisa: K+P+N+M. Cena: 29 milj. Sit. INF-ING, d.o.o., Kranj, Šorlijeva 11. tel.: 04-236-2730; 041-429-330, wvw.inf-ing.si Podnart: Prodamo lepo lahko dvodružin-sko hišo, popolnoma adaptirano. 160m2 stan. površine, vsi priključki, parcela 500m2. sončna mirna lokacija, cena 25 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120. 04/236 66 70, 041/755-296 Bled: prodamo samostojno stanovanjsko hišo. lahko je dvodružinska, 240 m2, na cca. 2000 m2 zemljišča, katerega del je še stavbno (možna nadomestna gradnja). Hiša stoji na čudoviti, mirni in sončni lokaciji, zgrajena 1962, popolnoma adaptirana 1992. Hiša ima 4 večje balkone oz. terase, klet in dve bivalni nadstropji. Cena: 47.200.000 SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 041/900-009 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani vw/w.itd-plus.si, ali nas pokličite po tel: 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041/900-009, ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/2366670, 041/755-296, 040/204661 LESCE; 580 m2, prodamo poslovno stavbo z urejenim dostopom in parkiriščem. Leta 1998 je bila v celoti adaptirana. Stavba je primerna za skladišče, proizvodnjo in pisarne. CENA: 67,8 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. TRŽIČ. Bistrica - 53 m2 v pritličju poslovnega objekta, star 20 let, primeren za trgovino, servis, ipd., cena = 18,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 LOKAL ODDAM GOSTINSKI LOKAL - dnevni bar v Tržiču ODDAMO. 'S 041/234 928 i364 ^ ALBIS, d.o.o. 1 R Poslovanje in upravljanje yS z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V INDUSTRIJSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 BLED - gostinski lokal (pub), 70 m2+70 m2 pokrite terase, v obratovanju, utečen, odkup inventarja, oddam. 'S 041/758 936 ODDAM DEWVNICO 70 m2 ali tudi več na Potokih pri Žirovnici in prodam R 5 FIVE, I. 95, 94,000 km, ® 5801 141 ali 041 /825 667 OBLAČILA MAŠKARADNE OTROŠKE KOSTUME, ugodno prodam od 2000 SIT dalje, tr 01/423-1761 in 031/626 226, vsak dan od 9. -18. ure, Remškar Šket Ana, s.p., Tržaška 45. Lj, 627 , v ,, s ' , ' • , V , ^ , s ,. •Hi".' s , , , , . V " JEZIKOVNA ŠOLA PRI LJUDSKI UNIVERZI KRANJ • > EVROPA PRIHAJA! STE PRIPRAVLJENI? Od 2. do 16. februarja 2004 vabi k vpisu v tečaje vseh stopenj, od začetkov do aktivnega znanja AN - ' IT - FR ' SP - SLO ' RU •• rtv...' ^ v. Lepo vabljeni tudi v naše: • INDIVIDUALNE TEČAJE POSLOVNEGA JEZIKA TEČAJE KONVERZACIJE PRIPRAVE NA MATURO Z ANG.,NEM.,MAT. ' ZE ČETRTI SEMESTER \ • ■ • '-V : sv. AKCIJA: 30% nižje cene za študente in dijake .•••SS ^ fNFORMACIJE 04 280 48" OTR. OPREMA Prodam AVTOSEDEŽ 0-18 kg in oblačilo za krst za dečka. ® 204 68 51 uos Prodam VOZIČEK Peg Perego, stol-ležal-nik, stajico. ® 040/509 540 i504 Prodam lepo ohranjeno PREVIJALNO MIZO, natur barve, cena 15.000 SIT ff 031/688 286 1525 Prodam otroško posteljico dim. 140x70 z jogijem, cena 10.000 SIT.- 'S 040/774 226 1564 OSTALO Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. 'S 040/88 74 25, 53 31 648 1291 PANJSKE KONČNICE duhovni in posvetni motivi, poslikava skrinj, zibelk, ur. 'S 2332 105 ali 202 26 57 1425 CISTERNE PVC 1000 I na paleti, očiščene za vodo ali kurilno olje, s prevozom, prodam. 041/320 701 1481 Prodam STROJENE KOŽE KOZLIČKOV. » 041/818 239 1487 PRIDELKI Na ekološki kmetiji zbiramo naročila za meso mlade krave. ® 041/350 503 ues I ■ Prodam domača OREHOVA JEDRCA, ff 041/901 888 1499 Prodam ZEUE GLAVE težke cca 1-2 kg. W 031/808 800 1500 KISLO in SVEŽE ZEUE v glavah, prodam. g 2311 811, 041/378 911_isoi Prodam ZELJE v glavah, W 041/584 048 1511 PARCELE KUPIMO Kranj, Šk, Loka, Radovljica kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce, DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 609 DRULOVKA prodam PARCELO za stanovanjsko hišo, 550 m2. 'S 201 25 23 1239 SENIČNO; 750 m2, prodamo tri parcele za vikend na lepi in mirni lokaciji, CENA: 14.000 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KOKRICA; 484 m2, sončna komunalno opremljena parcela. CENA: 13 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BOHINJSKA BISTRICA; 906 m2, z gradbenim dovoljenjem do 9/2005, sončna lega, v bližini vodnega parka, možnost dokupa dodatnega zemljišča. CENA: 18 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. VISOKO - stavbno zemljišče 1.000 m2 za stan. hišo, cena= 15.340,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 DOM nepremičnine 04/202-33-00. 041/333-222 Dainjiina KiauUviwr n.i>.. Sinun icva 4. Kranj www.dom-ncprcmicnine.coni PODARIM Podarim leseno samokolnico, ročni voziček, kimpež, vse starejše izvedbe. ® 2041 27 65 1496 POSESTI KRANJ.ŠENČUR kupim ZAZIDUlVO PARCELO ali hišo za nadomestno gradnjo. TT 040/413-281 87 CERKLJE okolica prodamo sončno, zazidljivo parcelo v hribu, cca 1000 m2 ali manj, 15500 S!T/m2, BITNJE prodamo sončno zaz. parcelo ob cesti 458 m2, elektrika in voda v bližini cena 12,9 mio SIT, BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo, 660 m2, 17.000 SlT/m2. NAKLO prodamo ravno, zazidljivo parcelo za poslovno stan. gradnjo, cca 3300 m2, 23,900 SIT/m2. RADOVUlCA Predtrg prodamo 3 zaz. parcele, cca 800 m2 vsaka. 26000/m2. PREDDVOR prodamo ravno, sončno, zazidljivo parcelo 884 m2, ob cesti, vsi priključki (el. voda, kanalizacija ob parceli), 22.520 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4. Kranj, 202 33 00, 041 /333 222 608 Ambrož pod Krvavcem - stavbna parcela za počitniško hišico 375 m2, cena = 4,4 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 Stražišče - stavbna parcela 442 m2 s stan. hišo za nadomestno gradnjo, cena = 10,2 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 Prodam KMETIJSKO ZEMUlŠČE, 1,2 ha, K.O, Hrastje, -n- 040/796-740 1529 SENIČNO - prodamo zazidljivo komunalno urejeno PARCELO. 738 m2 po 14.400 SIT/m2. 'S 041/677 031 1530 KRANJ - OKOLICA - kupimo 1 ali 2 zazidljivi parceli, velikosti do 700 m2. Mike & Co. d.o.o,, Bleiv^/eisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114. www.mike-co.si NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo, 701 m2 s PGD, cena 21.330 sit/m2. Mike & Co.d,0.0.. Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172.031 605-114. ywvw.mike-co.si MAKLER BLSO d.o.< r I .0.0 2026-172 PRODAJA NEPREMIĆNlifsl 4'>.Ö0 bled, Ljubljoaslvi cesta tel.: 5767-600, 041/647-974 GORIČE - LETENCE. prodamo vikend parcelo. 869 m2. prepis možen takoj. CENA: 12,980,00 SIT/m2. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - HRASTJE IND. CONA, prodamo 628 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo poslovnega objekta, lepa in ravna, vsi priključki na robu parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 17.700.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net GORENJSKI GLAS • 28. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Petek, 6. februarja 2004 MLAKA PRI KRANJU, prodamo 527 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj. CENA: 12.440.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net RADOVUlCA - CENTER, prodamo 2110 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo večjih stanovanjskih objektov, vsi priključki na parceli. CENA: 37.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ,.tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net V NEPOSREDNI BLIŽINI KRANJ KUPIMO DO 2000 m2 PARCELO. RAVNO, SONČNO, NE V BUŽINI VEČJIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV, ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net Cerklje - Dvorje 1000 m2 Parcela je zazidljiva, delno ravna, delno v hribu Cena: 80 Eur/m2 Naklo - Polica, 800 m2 Parcela je zazidljiva, ravna, na robu vaškega naselja Cena: 100 Eur/m2 Mavčiče, Podreča, 1900 m2 Parcela je zazidljiva, predstavlja del gozda. Na začetku je ožja, potem se razširi Cena: 80 Eur/m2 Tržič - Senično, 1033 m2 Parcela je zazidljiva na lepi lokaciji, delno pod gozdom v hribu. Cena: 60 Eur/m2 Šenčur-Visoko, 800 m2 Parcela je zazidljiva, ravna, podolgovata z nadomestno gradnjo. Cena: 127 Eur/m2 INF-ING, d.o.o., Kranj, Šorlijeva 11, tel.: 04-236-2730; 041-429-330, www.inf-ing.si Kranjski Gori, proti Ratečam: nasproti berv cinske črpalke, prodamo parcelo v izmeri 2600 m2 (en del travnik III. kat., en del kmet. zemljišče I. kat.}. Možna postavitev brunarice (pridobljena informacija). Cena: 7 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 041/900-009 ŠKOFJA LOKA v novem nastajajočem naselju (Hrastnica) prodamo parcelo v Izmeri 573 m2, na kateri bo zgrajena stanovanjska » hiša do lit. gr. faze tlorisa 15x10 m z vsemi komunalnimi priključki in zunanjo ureditvijo, cena 25 mio SIT LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez, s.p., 50 60 300 i54i Prodam dve ZAZIDLJIVI PARCELI po 800 m2, v Britofu pri Kranju, lep razgled, cena 23700 SIT/m2. Đ 031/316 534 1552 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! V 531-48-39, 070/302-014, GORFIN, d.o.o.. Kranjska c. 4, Radovljica 9 4 KRAflJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti. O^/2 3 e-T S-y 3 FERST d 0.0, Stntafjcva 5, Ktai^ POZNANSTVA Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ureja resne in poštene zveze, ima veliko mladih fantov, starih do 47 let, ki si želijo ustvariti družino. «031/505-495 4 AFRODITA ženitna posredovalnica vabi vse, ki se radi zavrtite, na PLES, v soboto, 7. februarja, v Dijaški dom v Kranju, 14. fe-bruana na VALENTINOV PLES v restavraciji Tartuf Ljubljana, 21.2. na PUSTOVANJE v restavracijo Tartuf Ljubljana, 28. februarja na planinski pohod na Slavnik. IF 59 61 245 1390 Iščem prijateljico med Škofjo Loko in Kranjem. tr 231 24 72, Janez U26 POMLADNI VETER vabimo Gorenjke, mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno zvezo ali za občasna srečanja, da pokličete 031/^2 541 ali 041/899 442 od 9. ure dalje, tudi ponoči, ali pišite SMS. Veselimo se sodelovanja z vami! 1454 POMLADNI VETER 35-letna mamica, preprosta želi spoznati moškega, najraje vdovca, za resno vezo, 45-letna gospa, preprosta želi spoznati nevezanega moškega. Gospodje prosimo pokličite 090 54 24 ali 090 54 25 (186 SIT/min);od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni, veseli vas bomo! Pokličite tudi drugi. 1455 RAZNO PRODAM Prodam suha BUKOVA in MEŠANA DRVA. Tenetiše, 041 /855 359 1324 Prodam MEŠANA SUHA DRVA. W 031/343 177 1378 Prodam tri MREŽASTE ZABOJNIKE -5000 SIT/kos, 16-colski gumi voz, po dogovoru. n 01/3611-132 1408 Prodam otroški AVTOSEDEŽ do 25 kg, plinsko jeklenko 10 kg s plinom. V 25 31 759 1431 Prodam suha bukova in kostanjeva drva. Gros, Sr. vas 16, Goriče, 031/876 542 Prodam 3 OKNA, 1 BALKONSKA VRATA z žaluzijami, polkavč in zakonsko posteljo. V 041/884 279 i463 nepremičnine^ d.o.o. Pod Pievno 42, ŠLloka, tel.: 5I1-04-2Q, 041/425-380 Poceni prodam TEHTNICO, RAČKE in BARVNI TELEVIZOR Goldstard. V 031/850 536_1502 Prodam suha DRVA. tP 25 31 494 1510 Prodam suha mešana in bukova drva. ff 041/902 067 1561 STANOVANJA NJAMEMO KRANJ - Najamemo eno ali dvosobno stanovanje, po možnosti s ck, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si KRANJ - najamemo 1,5 ali 2ss, v celoti opremljeno, cena do 60.000 sit/mes. Tel.: 041/721-572 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJE 2-sobno ODDAM. O 041/691-249 1362 V Žirovnici ODDAM ženski opremljeno stanovanje z lastnim vhodom. ® 041 /515 990 BREZPLAČNO ODDAM ogrevano in opremljeno SOBO z balkonom s souporabo kuhinje in kopalnice za delo okrog hiše. tr 040/332 528 ues V najem oddam STANOVANJE 72 m2, Mlaka pri Tržiču, cena 55.000 SIT + stroški. ff 041-/912 825 1513 KRANJ - Suha; 100 m2, mansarda nove hiše, oddamo, trisobno, I. 98, popolnoma neopremljeno. CENA: 83.000,00 SIT vključno s stroški. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Mlaka; 200 m2, dvodružinska hiša, I. 75, parcela 800 m2, tri garaže, delno opremljeno, oddamo tudi po delih. CENA: 120.000,00 SIT/mes. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO - KRANJ kupimo GARSONJERO ali 1 ss (lahko starejše). DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautber-ger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 598 Na Jesenicah kupim 2-sobno stanovanje. ® 040/203-249 i427 ^LA« T» ^MSU. ' / . • . • v < »Ä^^xa T*l.t 04 913 75 90 OtUlc 041 eSO »38 ww.lndanepmmicnffie-g.sj Kupim GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE v večji okolici Radovljice, grem tudi v najem. IT 041 /602 395 use 4-sobno STANOVANJE ali (2+2) v Kranju kupim ali menjam z manjšim. ® 041/596 015 V Kranju, na Planini kupim večje 2-sobno STANOVANJE, po možnosti vseljivo takoj, tt 041/327-975 iseo Kupim 3- ali 4-sobno STANOVANJE V Šoriijevem naselju ali bližini. Lahko tudi menjam za svojo 2-sobno v 1. nadstropju (Šorl. nas.). TS 051/201-474 isee KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE, VODOVODNI STOLP, ßupimo 3-sobno stan., Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno obnove, Mike & Co. d.o.o,, Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si TRŽIČ - BISTRICA, kupimo enosobno stanovanje, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www-mike-co.si V Škofja Loki z okolico za znanega kupca, nujno kupimo enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi građen, d.o.o.. Celovška 291, Lj., vww.stanovanje.net, www.novogradnje.com KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ STANOVANJ RAZUČNIH VEUKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE. NUJNO KUPIMO 2SS + 1, ALI 3SS, BIVALNE POVRŠINE 60 m2 AU VEČ, VSI PRIKUUČKI, VSEUlVO PO DOGOVORU, ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65.360. agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - Planina I, II ali III; kupimo dvosobno stanovanje za največ 15 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. V KRANJU IN OKOLICI kupimo več stanovanj. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70. 041/755-296,040/204-661 KERN NEPREMIČNINE Tel ■2021-353 Mdisirov tr^ IL lOim KkiiiJ STAN. OPREMA Kotno SEDEŽNO GARNITURO s foteljem, prodam. tP 041/833 905 1302 Prodam 80 let staro SPALNICO in kup-persbusch peč. Đ 031/855 568 1420 Prodam belo skoraj novo KOMPLETNO SPALNICO, cena 65.000 SIT ® 031/338 313 1422 Prodam dobro ohranjen JOGI vel. 190x200 in iverko za spodaj. CT 2328 010 1443 Ugodno po polovični ceni prodam novi UMIVALNIK in MASKO za umivalnik ter visečo WC ŠKOUKO in DESKO za školjko. V 040 713 588 1476 Prodam rabljen BOJLER za centralno kurjavo, polovična cena, nerjaveč. IP 512 70 71 1477 Prodam dve enodelni omari, kavč brez vložka in tapison 18,40 m2. CT 2324 152 SPORT Prodam znižano TEKAŠKE SMUČI s čevlji 39 in žaluzije krpanke. CT 20 24 738 1418 Prodam SMUČI EU\N. CT 031/605 020 Prodam malo rabljen ORBITREC in pripomoček za treniranje teka na smučeh. CT 041/393 896 1521 STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila do 30% prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. CT 041/694-229, 01/83 15 057. BE&MA, d.o.o., Eksierjeva 6, Kamnik 6 NOVO, hiše Velox - r I »V varčne pel in varen dom, hitra in na kijuc, za 120 m^ je neto cena samo 16.500.000,00 ■ .v. '' Dodatne informacije na tel. št. 0V428 93 99 alf 041617-707 BALETA • SATt£R In drugi ct.n.o Ob dolefi^ki železnici 12, Ljubljana SERVIS PEN, Rogelj Matjaž, s.p., Kraš-nova 13, Kranj - POPRAVILO PRALNIH, POMIVALNIH, SUŠILNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV IN BOJLERJEVI IT 041/691-221 56 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe ® 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE. LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v NAJKRAJŠEM ČASU! 57 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov! Hitro in po ugodni ceni. 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 91 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Memenc, Pokopališka tO, Naklo () TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišsč. Izkopi in nasipi, utrditev terena, izdelava vseh vrst škarp, strojni izkopi za priklop na mestni kanalizacijski sistem. ® 202 57 69, 041/711 842, Milutin Bijelič s.p., Struževo 28, Kranj 1494 FASADE IN STROJNE OMETE IZDELUJEMO KVALITETNO! ff 041/584-227, Vajdec Damjan, ul. Prvoborca 6, Jesenice ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH TER KAMNITIH ŠKARP, IZKOP, NASIP TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO, -ff 041/680-751, 01/839 46 14, AdrovIc&Comp., Je-lovška 10, Kamnik 1559 Izdelava podstrešnih stanovanj po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice, ff 5186 055, 041/765-842, Mesec Damjan, s.p.. Jazbine 3, Poljane 15927 STANOVANJA PRODAMO GOLNIK prodam GARSONJERO v izmeri 31,5 m2. IT 041/385-913, od 16.-17. ure KRANJ Center prodamo obnovljeno 2ss, 39 m2. lastna CK, 10,5 mio SIT. KRANJ Stražišče 4 ss v hiši z delom vrta, cca 95 m2/l., balkon. CK, možnost priključka na plin, potrebno obnove, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE. Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 597 Prodam 1-sobno STANOVANJE v Kranju, Planina I, 44,25 m2, popolnoma adaptirano, S KTV IN ISDN priključki, cena 13,5 mio SIT, možnost menjave za večjega, it 041/787-537 eea Prodam enosobno STANOVANJE v Železnikih. '»031/398-926. 1177 Začetek leta start gradnje 6 STANOVANJ, Kranj - Mohorjev klanec (40 -60m2). It 201-25-23 1290 KRANJ - MESTNO JEDRO. 1-sobno, 48,20 m2, 2. nad., leto izgradnje-mestno jedro, prodamo za 13,4 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleivi^eisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mikeK:o.si PLANINA I - 2-sobno, P/7, 57,90 m2. leto izgradnje 1978, prodamo za 15,5 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2-sobno s kabinetom, 69,50 m2, 4 nadstropje, leto izgradnje 1978 z obnovljeno kopalnico, prodamo za 20,0 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172. 031 605-114, wvirw.mike-co.si PLANINA I - 2-sobno z 2 kabinetoma, v petem nadstropju, 87,20 m2, leto izgradnje 1977, prodamo za 20,5 mio sit. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si MEDVODE - 2-sobno, v 1. nadstropju, 62 m2, leto izgradnje 1973, prodamo za 18 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si Kranj, Orehek, 38m2, IS, novogradnja, izdelano na ključ, parkimi prostor, shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 14.000.000 Srrtel. 01/510 74 30,041 739 786. Pn/igrađen, d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanova-nje.net, www.novogradnje.com Šenčur, 66,93 m2, garsonjera z balkonom, novogradnja, izdelano na ključ, možnost nakupa gara?, boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 17.429.454 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi građen, d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.sta-novanje.net, vww.novogradnje.com Skofja Loka, Frankovo naselje, 43,50 m2, IS, adaptirano, letnik 1982, 3. nadstropje, prodamo. Vseljivo po dogovoru. Cena 13.500.000 srrtel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi graden, d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net,www.novogradnje.com Škofja Loka, center, 76 m2, 2,5 S, novogradnja, moderno zasnovano. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj. Cena 25.325.008 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden, d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.sta-novanje.net, www.novogradnje.com POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! NE KUPUJTE STARIH, DRAGIH STANOVANJ, AGENT KRANJ VAM PONUJA NOVOGRADNJO V BRITOFU, 15 NOVIH STANOVANJSKIH ENOT RAZUČNIH KVADRATUR (od 28 m2 do 58 m2), VSA STANOVANJA IMAJO BALKON, LASTNA PARKIRIŠČA, VSEUlVA APRILA 2005. CENA: 308.576,00 SIT/m2 (1.302,00 EUR/m2) + PARKIRNI PROSTOR 711.000,00 SIT/m2 (3000 EUR/m2). AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360.agentkranj.nepremičnine, net PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ČIRČE, ŠESTSTANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE ENO STANOVANJE, IN SICER: 3 SS (80,24 m2) V PRVEM NADSTROPJU, STANOVANJE IMA BALKON. CENA: 266.680,00 SIT/M2, KMALU VSEUlVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360,agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - CENTER, prodamo prazno garsonjero, 27,80 m2, komplet obnovljena leta 2003, CK-plin,TV- priključek, brez kleti, vseljiva takoj. CENA; 7.300.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, NUJNO!! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER,v staromeščanski hiši prodamo enosobno stanovanje velikosti 48,20 m2, 2. nadstropje, hiša prenovljena v celoti pred 11 leti, CK-olje, tel. priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.320.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net • Ö 10 ^ ^ ' ti S J )< o o NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje v 7. nad./12, 39,80 m2, staro 30 let, balkon, vsi priključki, kuhinja brez bele teh., vseljivo po dogovoru. CENA: 11.700.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net KRANJ - OKOUCA, kupimo več enosob-nih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net -ffREMIČNTiv M« robr 10 S JMtnict ä-äAi EST_AjS tel.: 583-65-00.04I/70.V806 KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, v zelo lepi komplet adaptirani staromeščanski hiši. prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije. 70,90 m2, 1. nad./2. CK-olje, vsi priključki, balkon, prevzem možen takoj. CENA: 15.900.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - PLANINA II. prodamo lepo trisobno stanovanje. 79,50 m2. staro 23 let. 6. nad./7. CK. vsi priključki, balkon, lepa razporeditev, vseliivo po dogovoru. CENA: 18.800.000.00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net ITD+nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj täJkJclimn, 236M77 GSM:041/755-296 E-MAILftd/)epremicntne@$iol;iet n\ NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VASI DELAMO ZANESUlVO. HITRO IN UGODNO. NEPREMIČNINE REAL ESTATE SVET RE d.n.o. Ehoi* KikAi«j NAzonicvA vUcA 1 2 4000 Kranj 'hl.:04.'2ail'000 FM.t04''202*-499 iMiul: kitA>>f'" ivfT-«i(Mitwtc«!a(.ti hTtp;//www.««ii-M pcK «it M*f .ti KRANJ - NAZORJEVA. prodamo trisobno stanovanje. 81 m2, staro 41 let, 3. nadstropje/4, zelo lepo, vzdrževano in ohranjeno, funkcionalna razporeditev, nova PVC okna, zaprta loža, vsi priključki, kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo lepo trisobno stanovanje, 79,50 m2, 6. nad./7, staro 23 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.800.000,00 SIT AGENT KRANJ, tet. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANrNA II, prodamo trisobno stanovanje, 88,70 m2, staro 21 let, 7. nadstropje/7, 2 X balkon, CK, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 18.800.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom,75,40 m2, 6. nadstropje/8, staro 22 let, balkon, vsi priključki, vseljivo junij 2004. CENA: 19.500.000.00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net Idomplan i družba za inžertring, I r>epremičrane, urbanizem I in energetiko, d.d. ' kranj,bleiweisova 14 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO • Kranj. Planina I. garsonjera, II. nadstropje, izmere 27,66 m2, opremljeno, staro 26 let. cena 9,2 mio SIT; • na Golniku 2S + 2 kabineta, 2. nad,, izmere 75,40. starost 39 let; 17,3 mio SIT; • Stražišče pri Kranju v 75 let stari hiši. obnovljeno manjše 2S, pritličje, izmere 45,2 m2,12,9 mio SIT; • Kranj, Planina 1, manjše 2S, VI, nadstr,, izmere 50.7 m2; starost 25 let; cena 14,5 mio SIT; • Kranj, Planina 1; 3S; VII. nadstr.; izmere 83,8 m2; starost 25 let; cena 20 mio. SIT; • dvosobno - Planina 111., VII. nadstr., izmere 62,5 m2, starost 17 let, cena 16,5 mio SIT; HIŠE - PRODAMO • Kranj, 2g. Bitnje, visokopritlična; tlorisa 80 m2; počela 569 m2; starost 14 let; cena 52 mio SIT; • Šenčur - visokopritlična, tlorisa 132 m2 + prizidek 35 m2, na parceli 390 m 2, starost 10 let, cena 54,5 mio. SIT; • bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritiična, tlorisa 12 x 11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio STT; • Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, 28 mio SfT; • Brezje nad Tržičem - vas Leše ■ starejša kmečka, na parceli 80 m2, staro 50 let, 7 mio SIT; • bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13x9 m2, na parceli 685 m2, stara 9 let, 74,6 mio SIT; • bližina Podnarta, polovica stareiše hiše - 65 m2 stan. površine ter pomožni prostori in vrt v izmeri 390 m2, staro 66 let, 13 mio SIT, HIŠE - ODDAMO V NAJEM: • Šenčur, enonadstropna, stara 25 let, velikosti 16 X 10 m, ki obsega v 1, nadstropju štirisobno stanovanje s kabinetom v izmeri 160 m2, v pritličju delavnico za mirno obrt (možnost oddaje ločeno) v izmeri 150 m2, višina delavnice je 3,10 m, mesečna nah emnina 195.000,00 SIT; • bližina Pod\nna, pritlična, stara cca 50 let, v celoti opremljena, na parceli 1400 m2, najemnina 95,000,00 SIT. • Trtx)je - (tvonadstropna, I. nadstropje v celoti, 160 m2, starost 24 let, za skupino do 10 ljudi, cena 120.000 SIT/mesec; POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO • Kranj, Planina 111., v trgovskem centru Spar, 1, nadstropje, 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 29.8 mb SIT; • Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinsWo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2, starost 38 let, cena 63 mio SIT; • Kranjska Gora, IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 13 let, 26 mio SIT; • Križe pri Tržiču, pritličje {primeren za trgovino), izmere 64 m2, parikaciji - parceli, velikosti 596 m2 in 712 m2; cena 21.500,00 Srr/m2. Kranjska Gora - Podkoren, v izmeri 2500 m2, cena 14.500 SrT/m2; • Podreča. izmere 1900 m2. cena 19.000 SlT/m2 ali možna delitev 3x cca 630 m2, cena 21.500 SrT/m2. VIKEND PARCELA • Kranj, Pševo pod Joštom, izmere 1166 m2, cena 5,5 mk), PRODAJA LASTNIH STANOVANJ V NOVOGRADNJI NA PLANINI - podrobne informacije o še prostih stanovanjih po tel. 041 647 433 • možnost ogleda na Internetu: domplan.si ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVUATA ZANESUlVOST IN USPEH. Petek, 6. februarja 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 29. STRAN BLED - Cesta v Megre; 109 m2, lastno trisobno stanovanje v 1. nad. lani obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, vselji-vo. CENA: 29,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ; 70 m2, dvoinpolsobno, 2. nadstropje, nizek blok, staro 14 let, dobra razporeditev, kompletno opremljeno, balkon, CK na olje. Vseljivo takoj. CENA: 18,3 mio SIT. SVET RE d.o.o., Uubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,8 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, v celoti adaptirano pred štirimi leti, 2. nadstropje, nizek blok, dobra razporeditev in lokacija. Vseljivo poleti 04. CENA: 19 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 93 m2, trisobno, bivalna kuhinja, 2. nadstropje, sončno, balkon, kvalitetno obnovljeno I. 98, opremljeno. CENA: 23 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. T NEPREMIČNINE Hote! Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, te!.: 04/531-44-24, 041/703-839 O 9 .KRANJ - Zlato polje; 90,8 m2, trisobno, bivalna kuhinja, tretje nadstropje, sončno, 1.98, opremljeno. CENA: 21 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; 58 m2, dvosobno, pritličje, letnik 1979, atrij, vseljivo. CENA: 14,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 47,3 m2, dvosobno, visoko pritličje, funkcionalno, balkon, obnovljeno I. 00, ugodno. CENA: 13,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina II; 68 m2, 7. nad., letnik 1982, vseljivo septembra 2004, ugodno. CENA: 14,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 23 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. Kranj - Planina 1: 2SS, 52 m2, III. nad, vsi priključki, potrebno obnove, cena zelo ugodna 13.9 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel; 041 900-009, 04/2366670, 040/204-661 Kranj - Planina I: 1SS, 44 m2, XI. nad, vsi priključki, lepo vzdrževano, mirna sončno lokacija, cena 12.950.000 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 041 900-009, 04/2366670, 040/204-661 Kranj - Partizanska: 2SS + 2 kabineta, 74 m2,11. nad, v mansardi, zelo lepo, svetlo in sončno, takoj vseljivo, cena 16,9 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 041 900-009, 04/2366670, 040/204-661 Kranj - Savska Loka: V meščanski hiši prodamo popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 68 m2, I. nad, mirno zeleno okolje, vsi priključki, takoj vseljivo, vredno ogleda, cena 16,6 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/900009 Kranj - Dražgoška: 1SS, 42 m2, VI. nad, vsi priključki, lepo sončno, urejen blok, vseljivo 06/04, cena 13,6 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/900-009 Kranj - Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 52 m2. P, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15,7 mio, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661 Škofja Loka - Železniki: Prodamo 1/2 hiše novejše, 238, cca 75m2, vrt cca 250m2, delno potrebno še finalno izdelati, lastne vhod, sončna lokacija, takoj vseljivo, cena 15 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661 Tržič - Cankarjeva: Prodamo popolnoma renovirano 3SS, 74 m2, I. nad, vsi priključki, mirna lokacija, vseljivo 07/04, vredno ogleda, cena 16,5 mio. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 Kranjski Gori - Bezje: Prodamo 2 SS, V. nadstr., z zastekljenim balkonom, pogled proti smučišču, vsi priključki, klet, zamenjana okna 2001, cena: 22 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 041/900-009 S*JZL»CI V/ AVTOSERVIS AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO MENJAVA AVTOSTEKEL JERŠIN, d o o tel.: 04/201 53 10 Pogodbe z zavarovalnicami Priprava vozila za tehnični pregled • Meritve plinov • Nastavitve motorja MOtOff Jesenice: Prodamo 2 1/2 SS okolica ZD, v bližini šole, vrtca, trgovine in prometnih povezav, v pritličju, 61 m2, z zastekljenim balkonom, v celoti adaptirano 1997, vsi priključki, 2 sobi, kabinet, kuhinja, shramba, WC, kopalnica, dve kleti. Cena: 14,5 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661 Tržič - novogradnja: Na razpolago je še nekaj novih stanovanj ^rsonjera, 1 SS, 2SS, različnih kvadratur, ugodni plačilni pogoji, vseljivo 06/04. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel; 04/23 81 120, 041/755-296, 040/204-661 KRANJ, Cesta Staneta Žagarja - 2 SS 77 m2 + klet 23,7 m2 + podstreha 58,6 m2 v 1. nad. poslovno-stanovanjske hiše, letnik 1912, potrebno obnove, cena = 18,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Vodovodni stolp - 3 SS 81,7 m2 v 2. nad./3. nad., letnik 1964, obnovljeno pred 7 leti, vseljivo po dogovoru, cena - 19,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina III - 2 SS 67,7 m2 v 3. nad./zadnje, letnik 1985, vseljivo po dogovoru, cena = 17,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051 320 700_ KRANJ, center - 2 SS 66,3 m2 v 2. nad./3. nad., letnik 1962, vsi priključki, velik balkon, cena = 14,1 mlo SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 DUPUE - novogradnja 3 SS 82 m2 v pritličju z atrijem 40 m2 + garaža 14 m2, vseljivo takoj, cena = 23,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 # __ _ KRANJ, Stražišče - 3 SS 70,6 m2 v pritličju v posl.-stan. objektu, letnik 1930, cena = 13,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700,_. ' KRANJ, Planina II - 3 SS 88,7 m2 v 7. nad., I. 82, vseljivo po dogovoru, cena = 18,9 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 JESENICE 1 ss, 37 m2, pritličje, zastekljen balkon, CK, KTV, delno opremljeno, cena po dogovoru, prodamo. ® 2332-448, 040/503 147 uoe KRANJ Planina I prodam 3 ss v 3. nadstr., potrebno delne obnove, prevzem možen takoj. tr 040/851 906 1441 ŽELEZNIKI 4-sobno stanovanje v skupni izmeri 81,47 m2 II. nadstr., nizek blok zgrajen leta 1963, lastna CK na olje menjamo za garsonjero v ŽELEZNIKIH z doplačilom. Informativna cena za stanovanje je 14 mio SIT LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez s.p.,50 60 300 1543 Planina Iti GARSONJERO, 3/3. nadstr., 32,31 m2, leto izgr. 1987, prodamo za 9,9 mio SIT Dečman nepremičnine, Podturn 52, 031/730 323 i57i VOZILA DELI Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz, tt 031/770-833 5 VLEČNE KUUKE montaža in vpis. Drole, s.p., Zg. Bitnje 312, 041/896 134 me GUME ZIMSKE GOODYEAR GW 3 205/55/16 za višje hitrosti, popolnoma nove, 4 kosi, prodam 35% ceneje. ® 041/722 625 i366 Prodam sprednji ODBIJAČ za Octavio. Tel.:051/320-589 ' i462 Prodam nova JEKLENA PLATIŠČA za AUDI A 4 15", cena po dogovoru. Đ 041/812 645 1493 Prodam SNEŽNE VERIGE za traktor 12,4 - 28. tr 20 12 478 i498 REZERVNE DELE za MAZDO 626, prodam. V 031 /894-343 i539 VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH VOZIL od I. 96 dalje. Super Finish, d.o.o., Tržaška 2. Ljubljana, V 01/4261 315,041/614-013 80 Karambolirano ali celo vozilo kupim, takojšnje plačilo, prepis, odvoz, tt 2041 168, 041/730-939, Avto Jakša, s.p., Ore-hovlje 15 a, Kranj les Kupim poškodovano vozilo od I. 90 naprej, lahko tudi totalka. Prepis in odvoz na moje stroške, tt 031 /629-504 535 Kupim osebno VOZILO od I. 94 naprej, gotovinsko plačilo, po možnosti lepo ohranjeno. tr 041 /787 050 1370 AVTO POLO novejši kupim. V 041/841 835 1434 VIKENDI ZATRNIK; 95 m2, zidan vikend na odlični lokaciji z razgledom. Objekt je star 20 let, parcela meri 1120 m2. Pritličje ima dnevni prostor in kopalnico, v mansardi je še en ogromen prostor z izjemnim razgledom, ogrevanje je CK na sončne celice. Vseljivo je lahko takoj. CENA: 23,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 1994. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o.. Partizanska c. 1, Škofja Loka {bivša vojašnica), v 5134-148, 041/632-577 26 ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO! n 20 11 413, 041/707 145, 031/231 358, Avto Kranj, d.o.o.. Savska c. 34, Kranj le? ODKUP PRODAJA RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. ff 2323 298, 041/773 772, Mepax, d.o.o. 864 GOTOVINSKI ODKUP VOZIL, PRODAJA NA LEASING. MOŽNA MENJAVA IN PREPIS VOZIL PRIS, d.o.o., Sp. Brnik 98, V 2526 860,041/816 528 1272 Prodam KOMBI FIAT DUCATO MAXI TDS 2.5 podaljšan, povišan, I. 96/10, cena 1 mio SIT IS 5741 204, 041/664 368 1292 GOLF diesel II, I. 86, temno modre barve, registr. potekla, motor odličen, prodam za 110.000 SIT V 041/431 357 i363 Is Tr9 Svobodd 6,4290 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300 prImm.tfZicWsiol.net, http://a9enclja-prfm0.sl Prodam PEUGEOT 205,1. 90. modre barve, v voznem stanju, cena po dogovoru, tt 202 31 02 1365 Prodam GOLF I, I. 1980, dobro ohranjen, prevoženih 100.000 km, pn/i lastnik. ® 25 60 210 1368 SUZUKI SWIFT 1.3 GS solidno ohranjen, registriran, ff 040/324 734 1373 Prodam R 5 CAMPUS, 1. 92, reg. do 4/04, bele barve, 5 v, druga lastnica, avto-radio, 4 x letne gume, cena 200.000 SIT. ® 041/210 865 1383 Ugodno prodamo CLIO 1.2 RL 3 v, I. 98, MEGANE 1.6 16 AIR I. 2002, LAGUNA BREAK 2.0 RXE 1.96, LAGUNA 1.6 16 V RXE 1.98, LAGUNA 1.6 16 V RXE, I. 99, LAGUNA ALIZE 2.0 I. 97, DAEWOO LANOS 1.5, I. 98, DAEVWO TICO SX 5 V, 1. 96. HYUNDAI ACCENT 1.5 TOP K I. 99, ŠKODA FELICIA GLX 1.6 I. 97. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. -ff 281 5711, 281 5712 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 1388 Prodam dobro ohranjen R 5, starejši letnik, prevoženih 54000 km, prvi lastnik, tt 041/245 883 1393 Prodam FIAT UNO 1.0 I. 98, 58000 km, bordo rdeč, nikoli karamboliran. ff 031/256 128, 041/580-683 i396 U\NCIA DEDRA 1.8 1.94, reg. do 9.2004, klima, elek. paket, nastavljivi sedeži povišani, lepo ohranjen, prodam za 680.000 SIT ff 040/72 56 46 1397 R FIVE, dobro ohranjen, 1. 95, 140.000 km, cena 210.000 SIT Đ 031/341 455 1410 Prodam CLIO R 1.2, I. 95, 102500 km, prvi lastnik, cena 470.000 SIT V 250 34 60, 031/652 639 uii Prodam SAMARO v voznem stanju, I. 90. IT 252 13 16 1413 OPEL ASTRA 1.6 karavan, s klimo in drugo opremo. Đ 041 /350 166 uu KIASEPHIA 1.6 I. 94, 290.000 SIT, R 4 L. 92, 70.000 sit. U 041 /773 772 uis Prodam FORD FIESTO 1,25 16 V, I. 97, srebrne barve, registriran za celo leto. ff 031/278 986 i42i MAZDA 323 F, I. 97, 104.000 km, rdeče barve, AB, elek. pomik stekel, servo volan, radio, elek. pomična streha, reg. do 9/04., cena 950.000 SIT IT 041/386 844 U29 Prodam HONDO RECORD, julij 2003, prevoženo 15000 km. športno podvozje, ALU 225 X 17. « 041 /678 463 1432 Bralov Praprotnik 10. 4?()? N^kio" Tel /Fax: 04 257-6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ' BLAŽI LCEV ^ur v; ilAONROti VW GOLF 1,4 GENERACIJA 3V L. 2000, VW GOLF 1,4 CL 3V L. 95, FORD ES-CORD 1,6 WAGON GHIA, L 97. FORD ESCORD 1,6 5V, L. 1998, SEAT CORDOBA 1.6 CLX L. 95, SEAT CORDOBA 1,6 4V 1998 KLIMA.HYUNDAI LANTRA 1,8 GSI, L. 97. MAZDA 626 2.0 5v avtomatik, L. 1998, MAZDA DEMIO 1,4 SE I. 99,SUZUKI BALENO 1,6 WAGON 4X4 GLX, I. 2000,NISSAN ALMERA 1,5 VISIA PLUS I. 2002,RENAULT MEGANE COUPE 1,6 ALIZE 1999 AVTO MOČNIK, d.o.o., KRANJ, Britof162, tel.:20 41 696 Prodam FORD ESCORD 1.6 CLX 16 V I. 97, 97000 km. U 041/866 703 1445 VW JETTA, zelo lepo ohranjen, prvi lastnik. radio, prevleke ovčja koža, prodamo. IT 204 22 77 i448 Prodam POLO CLASIC, I. 97/98. 1. lastnik, cena po dogovoru, tr 031/348 892 1458 Prodam GOLF bencinar, dobro ohranjen, I. 89. 3 v, cena ugodna, tr 041 /643 949 Prodam FIAT UNO 1.0 IE FIRE, 1. 94/95, prevoženih 130.000 km. TS 031/871 746 1461 CLIO 1.2 PACK prava reg. 2001, rdeč, 3 v, prva lastnica, cena 1.250.000. iT 041/869 599. 2591 263 1472 HONDA CIVIC 1.4 i HB, I. 97, SV, ES, CZ, cena 1.090.000. IT 041/366 664 po 15. uri 1473 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, I. 93, prevoženih 83.000 km. IT 041/582 936 JEEP MAHINDRA 200 MB diesel. oldti-mer, certifikat, registriran, nova cerada, odlično ohranjen, ugodno prodam. IT 531 83 40. Lesce 14?9 Prodam R 4, I. 92, registriran do 28.2.2004, cena po dogovoru, tr 041/607 463 i482 Prodam BMW 316 i, I. 88, lepo ohranjen, letne + zimske gume, cena po dogovoru. ir 041/600 332 1485 CITROEN AX CABAN, 1.1 i, I. 93. rdeč, prodam, ir 2028 206 i486 BMW 316 1.87, proam, cena 80.000 SIT tr 041/912 825 1512 GOLF D II, z dobrim motorjem, neregistriran, prodam, tr 2332-761 1523 Prodam A4 1.8 T avtomatic karavan, L. 96, 135.000 KM, RDEČE BARVE, OHRANJEN, tr 23 32 432, 040/355 994 1524 Prodam HYUNDAI ACCENT, 1.3 LS, I. 97, ohranjen, cena po dogovonj. tr 040/644 668 1526 Prodam GOLF I, I. 82, dobro ohranjen, brezhiben, prvi lastnik, 30.000 SIT Bf 040/354 208 1528 Prodam R 5 CAMPUS PLUS, I. 92, reg. do 9/04, 3 v, izredno lepo ohranjen, kot nov, cena 240.000 SIT ff 031/265 242 1535 Prodam FORD ESCORT 1.4, I. 97. -ff 2330-266 1538 GOLF II 1.3 B, I. 88, cena 100.000 SIT tr 041/523 791 1546 ROVER 400,1. 98, bordo rdeče barve. 5 vrat, klima, DCZ,ES, servo volan, 120.000 km, serknjiga, kot nov. ® 041/227 338 1551 R 5 CAMPUS,I. 92/12, reg. do 7/2004, dobro ohranjen, prodam 220.000 SIT ff 512 74 00,041/819 642 1554 Prodam FORD ORION I. 91, malo poškodovan in DAEWOO RACER I. 94 in kupim 1 ha GOZDA OK Cerklje, ff 040/827 362 ŠKODA FEUCIA 1.6, I. 99, srebrne barve, centralno zaklepanje, servo volan, elek. ogledala. TT 031 /886 880 i565 Prodam GOLF IV SDI, 99/2000, comfort line, oprema, klima, servis, knjiga, ff 031/666-520 1570 Prodam VECTRO 1.6 16 V, 1.96, klima in ostala oprema, tt 041/341 567 1572 ZAPOSLIM TabeH d.o.o. DVORIŠČA Britof 152, 4000 Kranj, tel.: 04/23 41 660 DELAMO ZA VAS GROBO IN FINO: Zaradi povečanja obsega del na nizkih gradnjah zaposlimo: 1. 1 X GRADBENI TEHNIK 2. 1 X KV ZIDAR 3. VEČ GRADBENIH DELAVCEV Pogoji: ustrezna izobrazba in delovne izkušnje Prijave pošljite na naš naslov. vAvw.taber.si Brez tveganja in stroškov, odličen zaslužek - ni akviziterstvo, nudimo kredit. Edita Wolf, s.p., Kvedrova c. 5, Koper. ® 041/43 43 83,041/784 151 i30 Redno zaposlimo ZASTOPNIKE in VODJO skupine za prodajo novih tehničnih artiklov s področja medicine, ff 031 /634 584 in 041/793 367, Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87 170 VODJO SKUPINE terenskih prodajalcev ali zastopnika z željo po napredovanju, zaposlimo. 041/617-132, Jancomm, d.o.o., Tržič, Retnje 54 629 Zaradi obsega dela zaposlimo 5 NOVIH SODELAVCEV. Pogoj: srednješolska izobrazba. lasten prevoz, n 2382 898, 041/805 037, N&M-Nina Pečnik, k.d., Kidričeva ul. 12, Kranj 1004 KROVEC - KLEPAR Zaposlimo delavca za delo v stavbnem kleparstvu in krovstvu. Izkušnje zaželene. Nastop dela 1. 3. 2004. Pisne prošnje posredujte na naslov: MARKO SVETEL). s.p.. Grmičtva 31, Kranj, 041/642 424 Nudimo delo vsem, tudi mlajšim upokojencem iz okolice Kranja, ki jih veseli delo z ljudmi in so komunikativni. Delo poteka v našem telefonskem studiu. Vse dodatne informacije 040 614 575, Modita, d.o.o.. Sučeva 25. Kranj 1298 Zaposlimo MLAJŠO ŽENSKO za pomoč v kuhinji, zaželene izkušnje, tr 2355-885, Rekar Janez.s.p.. Zasavska 13. Kranj 1322 Zaposlimo dekle ali fanta za delo v strežbi. Pizzerija Botana, Lahovče, Olobočnik Bojan, 8.p., telefon: 041/799-190 Iščem moškega brez obveznosti za pomoč na kmetiji. Alkoholiki izključeni. tP 03/15 75 472 i36i Zaposlimo STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE. tr 041/327 922, Primož Ka-štnjn, s.p., sr. vas 17, Šenčur i367 Zaposlimo SODELAVCA ali SODELAVKO za delo v gostinskem lokalu v Kranju. IT 031/322 499. Kastelic Milan, s.p., J. Platiše 17. Kranj 1371 V sodelovanju s Fakulteto za upravo iz Ljubljane organiziramo v Škofji Loki 1. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa JAVNA UPRAVA (izredni študij) Informativni dan bo v ponedeljek, 1. marca, ob 17. uri. Rok za oddajo Prve prijave za vpis je 8. marec 2004. Informacije: 04 506 13 80 ali osebno na LU Škofja Loka, Podlubnik Ib, kjer dobite tudi brezplačni obrazec Prve prijave za vpis. Iščem se dekle za delo v strežbi, tt 041/790-221 Maja, Maga, d.o.o., Begunje 8, Begunje • 1376 Iščemo NATAKARJA-ico v dnevno-nočnem lokalu, tr 040/327 087, Kovačič Srečko, s.p., Gerbičeva ul. 61, Ljubljana 1382 ZAPOSLIMO DELAVCA NA ŽAGI. Lončar Avgust,s.p.. Zalog 35, Cerklje, 252 62 72, 041/52 62 70 i387 Iščemo dekle za delo v strežbi in lahko tudi mlajšo upokojenko za pomoč in delo v kuhinji. Lasten prevoz obvezen. Vsak dan od 8.-20. ure, razen ponedeljka, tr 2012-128, GTT Jost, d.o.o.. Sv. Jost 2, Kranj Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije s prakso za prevoze v Evropo. IT 041 /629 854, 01/832 40 96, Jerman Jernej, s.p., Zapoge 40, Vodice uoo Zaposlimo izkušenega GOSTINSKEGA TEHNIKA ali z VŠ, za delo v slaščičarni - kavarni. Vloge z življenjepisom pošljite do 10.2.04 na: Cukrarna, d.o.o., Tavčarjeva 9, Kranj i404 Podjetje GABROVŠEK TRANSPORT, d.o.o.. Mala ul. 10, Horjul, takoj zaposli VOZNIKA C kategorije za prevoz blaga v mednarodnem transportu - EU. ff 01/541 96,041/788 678 i409 Zaposlim atraktivno dekle za delo v šanku, 1000 SIT/na uro in KUHARJA PICOPEKA. ff 031/325 442, Pavlin Dare, s.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica uie Honorarno zaposlimo DELAVCA v ročni avtopralnici. IT 041/389 828, Lavi, d.o.o., C. na Brdo 22, Kranj i4i7 Zaposlimo PROMETNIKA z izkušnjami v mednarodnem prometu, tr 041/629 854, 01/8323 585, Jerman Jernej, s.p., Zapoge 40, Vodice 1424 STAVBNEGA KLEPARJA - KROVCA, TESARJA in POMOŽNEGA DELAVCA, zaposlim. tr 041/62 82 92, Spartak d.o.o., v Sveteljeva 4, Šenčur 1495 Zaposlimo VOZNIKA kamiona za nedoločen čas. Pogoji; C in E kat., IV. stop. izobrazbe, vsaj 2 leti izkušenj v mednarodnem v transportu. Stempihar Slavko, s.p.. Vrtna pot 1, Voglje, tr 041/484 041 1522 Gostilna v Kranju zaposli KUHARJA, zaželene izkušnje, samo resne ponudbe na tr 041/229-788, Erzar Matjaž, Jezerska c. 41, Kranj 1531 Gostilna v Kranju zaposli FANTA ali DEKLE za delo v strežbi. Samo resne ponudbe na tr 041 /229 788, Erzar Matjaž, Jezerska c. 41, Kranj 1532 ZAPOSLITEV IŠČE NARODNOZABAVNI TRIO išče delo na ohcetih, obletnicah, pustovanju, ugodno. tt 533 10 15 1111 Sprejmem delo na domu sestavljanje, pakiranje itd. -ff 041 /847 500 1375 Iščem zaposlitev inštrukcije matematike, fizike, pridem na dom - Gorenjska, tr 202 65 32 1423 Moški starejši s srednjo šolo, izpit ABCE išče zaposlitev, ff 512 78 1 0, 041/744 873 1557 ŽIVALI 1 n^^—■ www.ioka sp.si Ji@liSalnepremičnine ptoinet / ijpfjjeirtfniraini Fajfar Janez 8.p. Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tel.: 04/50-60-300, 041/647-647 CERKLJE. Kavarna Dvor potrebuje osebo za pomoč pri čiščenju preko vikendov oz. po dogovoru, tr 041/931-493_1433 Zaposlim FRIZERKO, tr 031/322 090, Andreja Kepic, s.p., Dvorje n.h., Cerklje Honorarno ali pogodbeno zaposlim dekle za strežbo, tr 041/369 051, 041/335-979, Logar Igor, s.p., Hotemaže 3a, Preddvor 1438 Zaposlimo PRODAJALKO za 4-urno popoldansko delo v prehrambeni trgovini v Kranju, tr 2025-874, ROSANA, D.O.O., C. XXXI div. 7, Kranj 1451 Zaposlim DELAVCA za krovsko kleparska dela, vajenega višine, tr 041/597 934, Kos Jože, s.p., Poljče 38, Begunje 1457 KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo ODDAM BREZPLAČNO, tr 512-78-78. Oman, Zminec 12 1311 Prodam MESO MLADE GOVEDI, tr 051/416-088, 57 21 786 1349 Prodam 2 ZAJCA samca, belgijski orjak, stara eno leto, za pleme, tr 2332 036 Prodam brejo kobilo, težko 650 kg, staro 4 leta ali menjam za jahalnega konja ali kobilo. tr 041/632-486 1379 Prodam KOBILO lipicanko, staro 5 let z žrebetom. tr 041/675-453 uoi Prodam ŽREBIČKA lipicanca, starega 9 mesecev, ir 041/675 453 1402 Prodam RAZLIČNO TEŽKE PRAŠIČE in jih pripeljem na dom. ODOJKE lahko tudi očistim, tr 041/600 350 i407 Prodam leto dni stare KURE NESNICE in kupim SENO. tr 2042 517 uig Konec februarja bomo prodajali čistokrvne LABRADORCE, brez rodovnika, tr 595 63 80_ Prodam JAGENJČKE za zakol, tr 531 -57 79 1439 Prodam ZAJCE za pleme (lisec), tr 040/678 086 1450 Prodam TEUČKO staro 7 dni. tr 252-11- 82 1453 Prodam MESO MLADEGA BIKCA simen-talca. n 5721 072 i464 Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE garvnjfkatclcvlzl VMMn Ttt&e BUO irRAMJ > - . 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Ves dan VIDEOSTRANI .- ^ pa praznujemo F'iXSB Seveda, 8. februarja je praznik, povezan s Prešernom. Prebral sem marsikatero njegovo pesem, pogosto pa grem tudi v Vrbo. Rad obiskujem kulturne objekte. Mislim, daje Prešernova hiša zdaj lepo urejena." Špela Žabkar, foto: Gorazd Kavčič PCI la PoweAÄuo RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si V Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Danes je izšlo Sotočje Brezplačno za občanke in občane občine Medvode Novice izpod Krvavca Brezplačno za občanke in občane občine Cerklje f***^ v Usode Milena Miklavčič Knjigo lahko naročite po telefonu: 04 201 42 41 samo 990 SIT 'š Vi U < v» h ) 'is T;:, i:'"--: I: rr-r / z' I I ; J s I*' v t V! f •