Samo edinstvo delavskega razreda more re prečiti krvave vojne. Samo združenje delavskega razreda more izboljšati življen¬ je P«S°j e - P 1 ' NAPREJ Delavski list za slogo in mpredek ameriških Slovencev Svoboda govora, tiska in sestanka so ne- razdružljivi členi svobode. Kadar kdo podira enega, podira pravice in zmago ameriške revolucije. Branimo svobodo in ljudske pra¬ vice! - —---___ - -- ^ vavvciailUj £PQ. JULIJA 1940 _ ANGLIJA ODBIJA HITLERJEVE Litvanija,LatviainEstonij MIROVNE PONUDBE pristopile v Sovjetsko Zvezo LETO - YEAR VI. TISK RAZJARJEN NAD ANGLEŽI. ANGLEŠKO ^DSTVO se BOJI KAPITULACIJE. — ZRAČNI BOJI SE NADALJUJEJO HITLER GROZI Z INVAZIJO ANGLIJE London. — Angleški zunanji minister lord Halifax je odgovo¬ ril, da Anglija ne more sprejeti Hitlerjeve mirovne ponudbe, v kateri je Hitler omenil tudi novo Evropo, v kateri bi sodelovala tudi Anglija- Halifax še vedno trdi, da Ve¬ lika Britanija brani resnico, pra¬ vico in svobodo, da ne bo nikdar sprejela Hitlerjeve dominacije. Lord je izjavil, da se zavedajo žrtev, ki jo čakajo, in upa, da ji bo pri tem pomagala Amerika, ki moli za njeno zmago Hitlerjeva mirovna ponudba ni presenetila nikogar, kajti čašo pisje je že tedne pisalo, da bo morala Anglija sama kapitulira¬ ti ali pa da ji bo Hitler dal še eno priliko, predno bo pričel z o fenzivo na angleško otočje .Hit¬ lerjeva ponudba je prišla v času ko se angleško ljudstvo bori proti Chamberlainovi konserativ ni kliki, ki deluje za kapitulacijo in za zbližanje Nemčije in An glije. Nemški tisk je razjarjen, ker ni Hitler takoj dosegel svojega brih uspehov v zračnih napadih na nemška industrijska mesta. Poročila govore, da so angleški etalci zbili veliko število nem¬ ških bojnih letal nad Anglijo, kar je ljudstvo v Angliji nekoli¬ ko pomirilo, ker vidi, da je vla¬ da pričela bolj odločen nastop proti nacistom. Hitler že spet napoveduje, da bo vsak čas pričel z dolgo napo¬ vedano invazijo angleških oto¬ kov, da bo zagnal tam svojo zrač¬ no silo, ki se baje koncentrira v Norveški, Holandski in Franciji. AMERIKA OBLJUBLJA 3,000 LETAL NA MESEC London. — Lord Beaverbrook minister za avijacijo, je povedal v radio govoru, da ima zagoto¬ vilo iz Združenih držav, da bo Anglija lahko dobivala po 3,000 zračnih bojnih letal na mesec. Obenem je naznanil, da se je an¬ gleška produkcija zračnih letah podvojila tekom lanskega leta; sedaj izdelajo okrog 600 letal na mesec. Anglija utrjuje Gibraltar, ta- cilja. Anglija pa odgovarja, da j ko trdijo potniki, ki potujejo se ne boji Hitlerjeve invazije, češ j skozi Gibraltar. Pravijo, da so da je pripravljena nanjo. ! videli izkrcanje kanadskih čet, Ako moremo verjeti vsem po -1 zaloge živeža in municije za ob- ročilom je Anglija žela par do-!rambo otoka. C1V1L L1BERTIES UNIJA 0 VOJNI IN SVOBODI OBRAMBNI PROGRAM IN KONSKRIPCIJA OGROŽA SVOBODO V SPLOŠNEM New \ork. — Civil Liberties Uniion je izdala svoje letno po¬ ročilo, v katerem je konstatirala, da obrambni program, katerega je predložil Roosevelt, spodkopa¬ va temeljno podlago demokraciji in svobodi v splošnem. Unija jte ugotovila, da tekom povojne dobe ni bilo tako kritič¬ nega časa kakoršen je nastal, od¬ kar je pričela vojna propaganda ustvarjati predsodke proti tuje¬ rodnim delavcem in delavskim or¬ ganizacijam. Unija dostavlja, da je za to deloma odgovoren Hit lerjev uspeh v Evropi, da se pod krinko nacistične nevarnosti ra zpihuje mržnjo proti “peto ko- lonarjem,” s strahovitim teror¬ jem pa nad Jehovah witnesses in komunistih. K vladni perseku- ciji so se pridružila še razna me¬ sta in okrajne oblasti. Cele tol pe fanatičnih patrijotov se po javlja in napada posameznike in skupine, ki se udejstvujejo na verskem in političnem polju. Unija v svojem poročilu obso¬ ja priporočila predsednika Roo¬ sevelta in delovanje zveznega kongresa, ki je že sprejel število NOVI PARLAMENTI UPELJUJEJO NACIONALIZACIJO IN¬ DUSTRIJE, BANK IN POLJEDELSTVA. LUDSKE DE¬ MONSTRACIJE POZDRAVLAJAJO VSTOP IN NOVO DOBO n Panamska konferenca 21 republik V Havani, Kubi, zborujejo za¬ stopniki 21 ameriških republik. To je letna konferenca vseh a- meriških republik, katere cilj je Riedsebojna kooperacija, v koli¬ kor je to mogoče v danih razme¬ rah. Poznavalci razmer napovedu- jejo. da bo od te konference ze¬ lo malo koristi za splošno blagi- n )o narodov, kajti znano je, da so vse te republike pod strašnim gospodarskim in političnim pri¬ tiskom Washingtona, Londona. Posebno pa še pod pritiskom Ber- llna in Rima. Vse te republike s ° odvisne od izvoza in trga v ev- r °pskih državah, ki jim dikti- ra io ne samo cene temveč tudi Politično obliko. Združene drža- Ve velik odjemalec raznih su- '?y* n - toda ameriški pogoji niso nic boljši od Hitlerjevih. Južno Ameriške republike so ile hitlerizmu zelo ugodna ,‘T kar povzroča Združenim dr- J Va m in Wall Streetu precej I av °kola. Pomanjkanje kredita Združenih državah je pognalo ' v ° z s nrovin v Nemčijo v zame- I l?, Za ceneno blago, pri čem je Wall Street zelo prizadet. Jhdstva v teh republikah so ra- 0 J & ko ogorčena proti Wall in ameriškim izkorišče¬ no Veselje, kakoršnega ni pozna¬ lo ljudstvo Litvanije in Estonije, je zavladalo v teh treh državi¬ cah, ko so volitve zadnjega ted¬ na naznanile, da si te državice želijo spojitev z svojo naj več jo sosedo. Sovjetsko Unijo, ki jih bo rešila n"daljnega mučnega življenja. Spojitev se bo izvršila kljub vsem naporom baltiških reakci-| jonarnih državnih politikov, ki so držali ljudstvo na uzdi in ča¬ kali, da jih bo Hitler pograbil in tako ohranil reakcij onarne vlade na krmilu. Ob burnih demonstracijah pred parlamentom vseh treh drž¬ avic, so parlamenti naredili po¬ trebne formalne sklepe, da se priklopijo Sovjetski Uniji, ki jih bo odslej ščitila pred nacizmom in izkoriščanjem. Sklep je bil izvršen po nekaj ur trajajočem posvetavanju. Sklepom, da se priklopijo So¬ vjetski Uniji, so sledile razne določbe vitalnega pomena, o ka¬ terih je ljudstvo doslej le san¬ jalo, toda ni verjelo, da se bo to zgodilo v bližnji bodočnosti. Sprejeli so sovjetsko konstitu¬ cijo in sklep da se nacionalizira drastičnih zakonov. Obsoja se industrijo, v^ike banke in raz- tudi številne patrijotične organi- lasti velike posestnike, zemljo pa zacije posebno pa se naglasa, da razdeli med uboge kmetovalce. ie American Legion, organizaci- ki so to zemljo obdelovali, ia vojnih veteranov, glavna krši- Ko je stari parlament sklical teljica civilnih svobodščin. Uni- zasedanje in najavil rezultat vo- MEDNARODNI PREGLED Jugoslavija na poti v fašizem. | ta položaj, do pritegnejo Bol- New York Times javlja iz Bleda, | garijo. Romunsko in Madžarsko da se tam vršijo številne konfer¬ ence z političnimi prvaki. Jugo¬ slovanski listi, gotovo na povelje vlade, pritiskajo na vlado, da ka- v faštitičen blok. Romunija ni¬ ma dosti izgledov, da se bo mo¬ gla izmotati iz neprijetnega pol¬ ožaja, da bi pa sprejela ruske jam so pa sledile veličanstvene slavnosti, ki so trajale pozno v noč, ponekod do jutranje zarje. Demonstracij se je udeležilo de¬ lavstvo. kmetje in vojaki. Parlimenti vseh treh državic so se sestali istočasno. Parlament Letve je takoj amnestiral poli¬ tične jetnike in naznanil zvišanje mezd. Baltiške državice merijo 65,- 243 kvadratnih milj in štejejo 5,500,000 prebivalcev. Tukaj bo Rusija zaščitila svoje meje in zgradila vojaške baze. ki bodo v pitulira pred Hitlerjem in Mus-1 ponudbe sama od svoje volje pa solinijem. Vlada je že pripra- je takorekoč izključeno. vila številne fašistične reforme, i _ .. . . , , , - • ,. ... - rasistihna Španija vrača An- katere oglašuje v listih za vazne ... . _ “sociialne reforme ” ff,ezem us,uge ’ General Franco, J ki se bi moral zahvaliti angleški Slovenski, srbski m hrvaški vladi za uslug . e> je 8tavil ^ yi reakcijonarji bi bili že izvedli; zahtevo in sicer veliko zahtevo fašizacijo, toda po poročilih sei da jj Gibraltar. Anglija da knez Pavle še vedno | seveda okleva, her če izroči Fran- doznava polaga upanje na Anglijo in nje- cu Gibraltar, bo s tem izročila ™ zmago, iz tega razloga je bila L vojim fašističnim zaV ojevalcem fasizacija Jugoslavije odgodena ključ v sredozemsko morje kar za nedoločen čas, morda le tako bi bilo za ^ glijo naj ’ ve čji dolgo, da se pojavijo jasnejši udarec znaki v Madžarski in Romuniji, j Francov pritisk na Anglijo je Vsled stroge cenzure in vladne | podprt tudi z Hitlerjevim vojašt¬ vom, ki, kakor pravijo poročila, kar mrgoli v Španiji. Poleg ga kontrole nad delavstvom je ne¬ mogoče izvedeti kaj počne del- _ ^ _ o ... , v • A™ K ’: | ovno ljudstvo v Jugoslaviji, da podpirata tudi njegova fašistična prvi vrsti s uzi e s ucaj , . ■ I zaustavi vlado. Listi propagira- partnerja Hitler in Mussolini. jo in širijo vesti, da je sentiment j Tangier, francosko posest v jugoslovanskih ljudstev na strani j Španskem Maroku, je Franco Berlin-Rim osišča, kar je naj- zasegel, še predno je francoska večja laž. Neverjetno je, da bil vlada predala Hitlerju Francijo, delovno ljudstvo sprejelo faši- Anglija je pred težko odločitvijo, zem s prekrižanimi rokami. Hitler in svetovni imperij alisti hoteli napasti Sovjetsko državo. Iz zaneslj ivih virov v Londonu se dežnava, da so zelo vznemir¬ jeni radi dogodkov v Baltiku, kjer-so londonski bankirji imeli svoje interese. Tudi v Wash- ingtonu so reakcijonarji zacvilili, da je to agresija, razžaljeni, ker niso mogli preprečiti narodne volje. V te svrhe izkoriščajo bivše poslanike, ki izražava jo ne- voljo v imenu svojih gospodar¬ jev, katerim je sedaj odklenkalo. Tudi social-demokrati objoku¬ jejo, ker so s tem dokončali svoje umazane vloge. Tudi njihovega rovar en j a proti sovjetom je se¬ daj konec v baltiških državicah. Uni¬ ja zanika, da bi obstojala kaka fašistična zveza med bundovci, klanovci in legijonarji, in da na¬ padajo komuniste in delavske or¬ ganizacije zaradi državnih in¬ teresov. Kaj bo storila Romunija? Ves¬ ti iz Bukarešta polagajo veliko važnost neki noti, ki je baje prišla iz Moskve. V noti je baje rečeno, da so sovjeti ponudili Ro¬ muniji še eno priliko, da se iz¬ vije iz fašističnih klešč, kamor so jo spravili kralj Karol, Hit¬ lerjev in angleški državniki. Rusi da so v tej noti izrazili litev, so zavzeli svoja mesta novo izvoljeni ljudski zastopniki. Ta¬ koj so se pojavile velike ljudske demonstracije, ki so sklep in spo¬ jitev z Sovjetsko Unijo navdu¬ šeno pozdravile. Demonstraci- Ameriški monopolisti iji finan¬ čniki so v svojem izkoriščanju in s pritiskom Washingtona pognali vlade v dotičnih republikah v Hit¬ lerjevo območje. Danes je izmed 21 republik 18 odkrito na strani nacizma, samo tri so se mogle ubraniti Wall Streetu in Hitler¬ ju: Mehika, Chile in Kuba, proti katerim Wall Street in Washing- ton nastopa z posebno ostrostjo. Amerika vzame evropske kolonije? tajnik Lewis protiprofitarstvu na vojnih kontraktih DOLG SK0K-N0 V REKORD Moskva. — Nov svetovni re¬ kord, 38, 713 nog padec z letala je dosegel ruski zrakoplovec Bo¬ ris Karakonov, sovjetski šampi jom. Karakonov je skočil z leta¬ la, ko je bil v višini 40,813 nog. Padalo je odprl šele, ko je bil le 21.000 nog od tal. Japonska in Daljni Vzhod. To je problem, ki naravnost udarja Anglijo in Združene države. Spremembe v japonski vladi pa kažejo, da bo Japonsko vstrajala dobiti ves Daljni Vzhod pod svo¬ jo kontrolo. Nova japonska vlada je najavila, da se bo Jap¬ onska osamosvojila. To pomeni, da bo skušala osvojiti »so Kit¬ ajsko in ostale obmejne kolonije. željo, da je za Romunsko edini 1 En korak bližje je že prišla, ko izhod, da vpostavi narodno vlado i je Anglija brez posebnega prit- kot predpogoj za njeno podporo.]iška odstopila Japonski važne Diplomatični krogi so baje zelo razburjeni, ker bo treba odločiti, da Romunska potegne ali z faš¬ ističnim osiščem ali z Sovjetsko Unijo. Madžarska je pojačala svoje zahteve, da ji Romunija vrne Transilvanijo. Hitler in Musso¬ lini baje odobravata madžarske Cordel Hull, državni Združenih držav, je predložil Pa- nameriški konferenci, da pre¬ vzamejo evropske kolonije pro padlih držav. Obenem hoče, da se vse republike zvežejo v obrambi zapadne hemisfere. Temu je ta¬ koj ugovarjala delegacija iz Ar- gentinije, ki je izražala želje še nekaterih drugih ameriških re¬ publik. Hull je dalje zahteval, da kon¬ ferenca odobri priporočilo, da se prične aktivno pobijati delo Hit¬ lerjeve pete kolone v teh repub¬ likah, da se preišče vse konzular¬ ne uradnike, ki delujejo v prid Težko, da bi konferen- St, I \|„ CeTt ] kakor proti Hitlerju in : ‘ p Sol >niju. j pri7°j Seveltova administracija si int 6Va Prebiti naklonjenost t 0 Panameriških republik. V lij. , 0 namerava ustanoviti ve- kur> * kartel, ki bi služil za na- ij v j. 0flv išnega žita in drugih Kužkih potrebščin. Toda te hv ke ved °. da Združene dr- DfJ ae Potrebujejo nobenih teh v kdi • * n * z tega razloga pre- Vjgri mnenje, da se bi s tem ‘bi : ° m le bogatil Wall Street. Podajal Hitlerju ta živež 'bo. ca to Hitlerja. , o odobril a, kajti Hitler ima v svoji peti koloni večinoma boga¬ te domačine, ki smatrajo, da bi to bilo v korist le Združenim državam. 63 PREMOG AR Ji* V POGINILO V EKSPLOZIJI V Sonman majni blizu Johns- towna, Pa. je pretekli teden zgu¬ bilo življenje 63 premogarjev, ko —sfrašna eksplo- j e v rovu zija. veda po nastala strašna sreča se je pripetila se- krivdi družbe, ki se po- .etod, da de- Nesreča se j krivd služuje priganjaških John L. Lewis je naslovil ostro zahtevo na kongresmane John Lewis, načelnik CIO, je predložil eksekutivi osnutek pi¬ sma, ki je bilo poslano vsem kon- gresmanom in v katerem se zah¬ teva, da Rooseveltova adminis¬ tracija preneha oddajati bogatih kontraktov kršilcem korporacij¬ am in družbam, ki kršijo pravila Wagner j evega zakona. Lewis je to pismo poslal in urgira vse uni¬ je in člane, da to podprejo in v- strajajo na tem, da bodo kršilci Wagnerjeve postave kaznovani s tem, da jim vlada odvzame po¬ godbe. Z posebnim povdarkom pa je to pismo naslovljeno na National Advisory Defense Com- missiom, da se drže tega sklepa in zakona v celoti. Lewis je pravilno označil, da je pod sedanjimi razmerami pro¬ fit glavni motiv vseh korporacij, da bodo pod parolo “nujnosti” izrabljali vladne izdatke v svoje privatne svrhe. Glavne družbe in tudi glavni in največji kršilci Wagnerjeve ga zakona so: Bethlehem Steel, Republic Steel; Electric Boat Oo. bi bila takoj udarjena, če bi vla¬ da izvajala svoj program v okvi¬ rju Lewjsovega priporočila. Lewis je naslovil posebno pi¬ smo. v katerem je urgiral vladni obrabni odbor, da bo zagovarjal .■»(•orfise delavstva pred tem od- je dolžnost vlade in da oddajaj ki spo- National Labor Relations do¬ ločb. Iz tega je razvidno, da boLew- is branil delavske interese kljub temu, da je ve tem odboru Sid- ney tiillman, podpredsednik CIO, katerega je Kooseveit imenoval zato, da uo izkoriščal delavstvo v prilog oorambnega programa m monopolistov, Ki bodo delali dooicKe na račun delavstva in davkoplačevalcev. CLEVELAND BO MORAL DATI 3,000 VOJAKOV Plain Dealer porača, da ima generalni štab v načrtu pokli¬ cati samo samce od 21 do 31 leta. Država Ohio bo morala poslati 2U,000 vojaških vajencev še to jesen in na spomlad ravno isto število. Cleveland moral dati svo¬ jo kvoto in sicer 3,000. Generalni štab je postavil šte¬ vilo jesenskega nabora na 400,- 000. Poleg tega tudi urgira kon- gress, da potrdi administracijski prisilni konsknpcijski načrt. Na podlagi priporočil generalnega štaba bi ameriška armada štela 1,500,000 vojakov pnhadnje leto Poravnajte dolg! ABEL NA ZAUAinnJb i\n.ito|CiNiivn LibTA Napreja bo v nekaj dneh razposiaio poteklim koncesije v Burmi s tem, da je zaprla edino pomoč Kitajski. če se vse te koncesije sešte¬ jejo, če pregedamo popuščanje Anglije napram njenim fašisti¬ čnim izsiljevalcem po vsem sve¬ tu, vidimo, da hočejo angleški lordi pojočati fašistični blok, ker ako angleško ljudstvo in ljud- zahteve. Vesti govore, da je tu- stvo v angleških kolonijah tega di Bolgarija ponovno postavila ne prepreči, se bo v tem fašisti- vprašanj e vrnitve Dobrudže. Ka- enem bloku kmalu znašla tudi kor Madžari tako tudi Bolgari! Anglija z vsemi dominioni. To izkoričajo romunsko stisko, da bo drugi poiskus, da se stvori dobe nazaj vzeto ozemlje. Tudi drugo in večjo proti sovjetsko Hitler in Mussolini izkoriščata I alija nco._ Sijajen uspeh “Slovenskega dneva” v Zapadni Pennsylvaniji Pittsburgh, Pa. — Drugi “Slo-|vu” je sodelovalo več društev in venski dan”, letna manifestacija skupin kljub temu, da so sloven- Slovencev v Zapadni Penili je bi- ske organizacije in vrhovni po¬ la nad vse pričakovanje uspeš-[glavarji odločno nasprotovali tej manifestaciji, da so ta narodni praznik v Zapadni Penni Saboti¬ na. Celo vremenski ministri so bili letos na strani tisočerih Slo¬ vencev, ki so se zbrali v soboto rali skoro vsi slovenski listi na jRne 13. julija v West View par- povelje vrhovne komande iz Chi- ku, da dajo duška svojim narod- cage, Minnesote in Clevelanda, nim čustvom, da ponovno izrazi- Toda rojaki v Zapadni Penni jo svoje dolgoletne težnje po so vajeni napadov in intrig, lepši slogi, da izrazijo svojo kul- Vedno so znali razločevati dobro Cpravništvo “Napreja bo v neKaj anen razposiaio pumu*.«. turno in politično zavest za svo- 0 d slabega, kar je največ pripo- naročnikom opomin in apei, aa poravnajo zaostalo naročnino, od bodo in napredek. moglo do zdravega razvoja in ra- katere ie list odvisen da poravna svoje obligacije. j Ta veličanstvena manifestaci- zumevanja za složno delovanje. ’ . ja je najboljši dokaz, da so Slo- Mar ni Pennsylvanija najbolj iztisne lavcev. čimvec dobičkov iz Vsi, ki bodo ta pisma prej eii, naj pogledajo poleg naslova na da¬ tum, ko jim je naročnina potekla, da bodo videli m sami lahko prera¬ čunali dolg. Ta dolg pa vsak lahko poravna po zni Žani ceni: $1.00 na leto, dokler je kampanja v teku. Istočasno prosimo vse ostale naročnike, katerim je list potekel, a niso dobili opomina, da sto¬ rijo isto, kajti od tega je odvisno redno izhajanje lista. List smo vam pošiljali v veri, da boste poravnali svojo ob¬ veznost ali pa nas obvestili, da vam list ustavimo. Pošiljali smo vam list, dokler je bilo mogoče in vsled tega smo prisiljeni apeli¬ rati na slovenske delavce, da nam pomagajo na en ali drugi na¬ čin, da obdržimo list, ki nam je danes neobodno potreben. Izrežite spodnji listek in z natančnim naslovom pošljite de¬ nar kar v navadni kuverti na urad lista: “Naprej,” 15811 Water- loo Rd., Cleveland, O. Priloženo pošljam $. za zaostalo naročnino interese borom, da tega odbora, da oddajajo kon- TBgčt ve— trakte le tistim firmam, ki spo¬ štujejo delavske pravice v smislu Ime . Naslov A. Prezelj, upravnik. venci v Zapadni Penni odločni,! vstrajna na delu za združenje napredni, tolerantni in daleko-1 naših podpornih organizacij ? vidni, da gledajo na današnji po-,Mar niso rojaki v Pennsylvaniji ložaj s praktičnega stališča, ki največ prispevali - k uspehu naših se zavedajo, da je združenje in ; organizacij ? So toda za svojo lo- enotnost predpogoj bodočega na-ijalnost in požrtvovalnost preje- predka tako v narodnem, dru- j majo batine, ker se nočejo poro¬ štvenem, kakor političnem in go- riti diktatom. . . . spodarskem oziru. [Govorniki- mladina- program Uspeh drugega “Slovenskega Govorniki so bili večinoma do¬ mačini, največ pa iz vrst tu roje¬ ne mladine, ki je ponovno doka¬ zala, da pazno zasleduje in po¬ snema delovanje starejše gene¬ racije, da razume probleme slo¬ venskih delavcev in organizacij, da se zanima za naše ustanove, za pevske zbore, kjer se danes lepo število mladine udejstvuje. (Nadaljevanje na 4 strani) dneva” je tem značilnejši in več¬ ji, ker se je za vršil uspešno kljub dejstvu, da so nasprotniki sloge in napredka porabili vse svoje sile in grožnje, da bi odvrnili društva in posameznike od sode¬ lovanja. Društveni uradniki in rojaki v Zapadni Penni pa so šli preko vseh ovir in napadov, da združijo svoje raztrešene sile. Pri letošnjem “Slovenskem dne- Stran 2 NAPREJ Published Twice a Month by “NAPREJ” Publishing Company. 15811 VVATERLOO RD., CLEVELAND, OHIO Entered as second-class matter, March 15, 1940 at Post Office at Cleveland, O., Act of March 3, 1879 NAPREJ — IZHAJA DVAKRAT NA MESEC — Naročnina za celo leto $1.50; za 6 mesecev 75c. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na; NAPREJ” 15811 Waterloo Road, Cleveland, Ohio iC VZROKI, KI SO NAS POGNALI ZA KRUHOM V TUJINO Naloge našega lista in slovenskega delavstva Slovenska emigracija (izseljevanje) v Ameriko je pričela v osemdesetih-devetciesetih letih prejšnjega stoletja in je do ome¬ jitve priseljevanja v Združne države s strani ameriške vlade stal¬ no naraščala. Njen začetek in njeno naraščanje ni slučajen pojav, izseljevanje iz Slovenije je pričelo s začetkom prodiranaja kapi¬ talizma v kmetijstvo. Prva posledica prodiranja kapitalističnega . gospodarstva v kmetijstvo je bila ta, da so cene kmetijske pro¬ dukcije strahovito hitro padale, med tem ko je postajal kmet ved¬ no bolj odvisen od trga in ko je tudi država vsied oboroževanja zahtevala od kmeta vedno več žrtev v obliki raznih davkov in daja¬ tev. Kmet se je začel zadolževati, dolgovi na kmetijah so rasli z ogromno brzino, obenem pa je tudi vrednost kmetij vsied padan¬ ja cen kmetijskih pridelkov z isto brzino padala. Stvari so pri¬ hajale tako daleč, da poznamo primere, ko so se na Dolenjskem prodajale cele kmetije po 3 goldinarje, t. j. b prejšnjih kron. Kmet je letel s kmetij in se izseljeval, ali pa je moral v Ameriko, da je reševal svojo domačijo. Tako so nastale naše velike emigracije v Ameriki in tudi v raznih evropejskih deželah, ki obsegajo danes najmanj eno četrtino vsega slovenskega naroda. Ta proces se tudi še danes nadaljuje v Sloveniji, pridružila pa se mu je se druga, še bolj strasna nadloga, t. j. brezposelnost. LjuDijanski "socijalnoekonomski Institut" je pred kratkim izdal studijo, iz katere se vidi, da je samo v jugoslovanskem delu Slo¬ venije v poletnih mesecih nad 3b,UuU KineeKin delovnih moči ali z družinsKimi člani 63,000 dus kmečkega prebivalstva brez dela in kruha, pozimi pa 155,000 delovnih moči, aii 37 % delovnih moči vsega kmečkega prebivalstva. Ta nesreča je nastala ysled kapitalističnih socijaimh razmer m bo trajala tako dolgo, dokler bo trajal kapitalizem. Durzuazija laze v svoji znanosti, češ, ua je izseljevanje iz Slovenije cisto naraven pojav, ker ua je v oiovemji premalo zemlje in ua je zato Slovenija prenaseljena, ze leta ibzo je uilo. stevmcno dokazano, da je to laz, ua jie naša prenaseljenost samo relativna in da leži vse to zlo samo v današnjem druzaonem redu. iako jie tudi z brezposelnostjo med industrijskim in kmečkim pre- uivaistvom v Sloveniji. Durzuazija pa seveda ne more resni teh prouiemov, ker na našem siromaštvu se ona reui. ra vprašanja resi iahko samo socijalizem. Da bi slovenska burzuazija zadržala slovenskega kmečkega emigranta v temi, v kateri ga je držala doma, ua m preprečila, ua m spregledal vzroke svojega siromaštva in svojega proietarizi- ranja ter ua se ne bi zrevoiucijonirai, je poslala povsod za njimi duhovnika, misijonarja. Naloga takih misijonarstev je,- da zadrži intelektualni in politični razvoj od zemlje odtrgane emigracije ter jo ohrani v pokorščini do buržuazije. roieg tega, tako sloven¬ ska ourzuazija, kakor vsaka vlada dežel, oukouer lžnaja naša emi¬ gracija, oiicialno in tajno podpira in lavorizira vsako reakcijo- narno strujo v delavskem gibanju nase emigracije. To tem bolj, ker je kapitalistična država dobivala in še do¬ biva od nas in naših emigrantov, miiiardne svote tuje valute, na kateri burzuazija bogati in s katerimi je izravnavala in še izravnava svoje plačilne bilance. Zato n. pr. Jugoslavija, po svojih posebnih uradih, katerim ponavadi načeljujejo so¬ cialistični prvaki, naravnost pospešujejo izseljevanje. K na izmed politično najbolj zanemarjenih in zaostalih naših emigracij, je naša naj večja slovenska emigracija v Neverni Ame¬ riki. Slovenski buržuaziji in njenim socialističnim prvaakim la¬ kajem je tu njeno delo zelo uspelo. Zaostalost naše amerikanske emigracije je v prvi vrsti treba pripisati delu reakcionarnega časopisja, klerikalnemu in socialističnemu. če torej hočemo dvigniti slovensko izseljeniško množico, da ne bo več sledil praznim in premiatenim irazam buržuazije, ni druge poti, kakor da mu damo zdravo, proletarsko napredno ča¬ sopisje. Tak časopis je vaš “Naprej”. Vaša pot je trnjeva, vaša naloga težka, ker j e mnogo zamuje¬ nega, Toda to je edina pot! In “Naprej” ni bil še nikoli tako po¬ treben naši amerikanski slovenski emigraciji, kakor v tem tre¬ nutku, ko si vsa buržuazija, slovenska in svetovna, in vsi njeni so¬ cialistični lakajski prvaki kova Leona Bluma in Citrina na vse pretege prizadevajo, da bi zopet preslepili proletarijat s praznimi irazami o čisti demokraciji in mu dokazali, da je belo črno, oziro¬ ma da bi ga—kakor pravijo naši bratje Srbi—prepeljali zopet žej- RUSI IN TEHNIKA Dočim je v kapitalističnih de¬ želah tri leta po gospodarski kri¬ zi (1930-33) nastopila nova, je industrija v USSR ves ta čas v- strajno naraščala. Ti uspehi so bili neposredna posledica politike rekonstrukcije, ki sta jo stranka in vlada vstrajno izvajali. Posledica teh uspehov je bila, da je bil izvršen načrt druge pet¬ letke na področju industrije predčasno. Druga petletka pa je bila izvršena v štirih letih in treh mesecih. To je bila velikan¬ ska zmaga socijalizma. Le ena kmetijska pridobitviena panoga, in sicer živinoreja je še zaostajala za predvojno stopnjo. Kolektivizacijo pa je bilo mogoče smatrati za dovršeno. Sadovi re¬ konstrukcije kmetijstva in po¬ večane oskrbe kmetijstva s trak¬ torji in poljedelskimi stroji so bili očitni. Dejstvo, da se je v industriji in kmetijstvu dovršila rekon¬ strukcija, je povzročilo, da je bi¬ lo narodno gospodarstvo v obilici preskrbljeno s prvovrstno tehni¬ ko. Industrija in kmetijstvo, transport in armada so dobili na razpolago ogromno količino nove tehnike, novih strojev in orodij, traktorjev in poljedelskih stro¬ jev, lokomotiv in parnikov, top¬ ništva in tankov, aeroplanov in bojnih ladij. Treba je bilo spra¬ viti na noge desettisoče in sto- tisoče izvežbanih kadrov, ki naj bi si osvojili vso to tehniko in iztisnili iz nje vse, kar je mogoče iz nje iztisniti. Brez tega, brez zadostnega števila tehnično iz¬ vežbanih ljudi je bilo nevarno, da ste tehnika pretvori v kup mr¬ tve, neuporabljene snovi. Bila je to prav resna nevarnost, ki je nastala zategadelj, ker rast ka¬ drov, sposobnih obvladati tehni¬ ko, ni držala koraka z naraščan- daj staro geslo “tehnika odloča vse”, ki je bilo izraz pretekle do¬ be, v kateri smo imeli pomanj¬ kanje tehnike, z novim geslom, z geslom, da “kadri odločajo vse”. To je sedaj glavno. • . • “Končno je treba razumeti, da so med vsemi na svetu se naha¬ jajočimi dragocenimi kapitali najdragocenejši in najodločilnej- ši kapital ljudje, kadri. Treba je razumeti, da v naših sedanjih razmerah “kadri oločujejo vse”. Ako bomo imeli v industriji, v kmetijstvu, v transportu in v armadi dobre in mnogoštevilne kadrte, bo naša dežela nepremag¬ ljiva. Ako takih kadrov ne bomo imeli, bomo šepali na obe nogi.” Povspešena vzgoja tehničnih kadrov in hitra osvojitev nove tehnike v svrho nadaljnega po¬ večanja produktivnosti dela sta torej postali prvovrstna naloga. Najlepši primer rasti takih kadrov, primer, ki prikazuje, ka¬ ko so si naši ljudje osvojili novo tehniko, primer nadaljnega na¬ raščanja produktivnosti dela je stahanovsko gibanje. Stahanov- sko gibanje se je rodilo in raz¬ vilo v Dombasu, v premogovni industriji, prešlo na druge indus¬ trijsko panoge, se razširilo na transport ter potem zajelo kme¬ tijstvo. Velikega pomena za stahanovskega gibanja sta bila prvo vsezvezno posvetovanje sta- hanovcev v Kremlju, ki se je vr¬ šilo novembru 1935 in Stalinov govor na tem zboru. “Stahanovsko gibanje je od¬ raz novega podviga socialistič¬ nega tekmovanja, je nova, višja stopnja tekmovanja. . . Poprej, pred tremi leti, v času prve stop¬ nje socialističnega tekmovanja ni obvezno vezalo z novo tehniko. Da, tedaj mi pravzaprav skoro nismo imeli nove tehnike; Staha¬ novsko gibanje pa je obvezno z novo tehniko. Brez nove, višje tehnike ne bi bilo mogoče niti misliti o stahanovskem gibanju. Pred seboj imate ljudi, kakršni so sodrugi Stahanov, Busigin, Smetanin, Krivonos, Vinogrado- vi in mnogo drugih: to so novi ljudje, delavci in delavke, ki so si popolnoma osvojili tehniko svoje stroke, jo osedlali in jo po¬ gnali naprej. Pomen stahanov¬ skega gibanja, je, da je tako gi¬ banje, ki lomi stare tehnične norme kot nezadostne, prekaša v celi vrsti primerov produktiv¬ nost dela naprednih kapitalistič¬ nih dežel in tako praktično omo¬ goča nadajjne utrjevanje soci¬ jalizma v naši deželi, onemogoča spremeniti našo deželo v najpre- možnejšo deželo na svetu.” (Dalje prihodnjič) Beležke o tem in onem Ukrajinci so sedaj skupaj Moskva. — Izmed vseh ljud¬ stev živečih v Sovjetski Uniji so bili Ukrajinci glavni predmet zadnjega časa. Vsi ste še spomin jamo, da so svetovni imperija- listi delali načrt, po katerem bi Hitler stegnil kremplje po bogati ukrajinski zemlji. Vsi se spo¬ minjamo veselega ljudstva pod sovjetsko zastavo. Kdo si pa mo re predstavljati'veselje sedaj, ko se je združilo še ljudstvo iz se¬ jem tehnike, temveč je za njim I verne Bukovine, ki je ječalo pod celo daleč zaostajala. Stvar pa j carizmom, Avstrijo, Poljsko in naposled pod romunskimi tlači¬ telji. Ukrajinski narod je bil stolet¬ ja razcepljen in zatiran, njegove meje so se sukale sem in tja, kar jie otežkočalo njihov narodni ka¬ rakter in kulturni napredek. Za ukrajinsko bogaTstvo pa so se trgali kapitalisti vseh držav. V manj kot dvajsetih letih je bila Ukrajina okupirana od avstrij¬ skih, nemških, ogrskih, francos¬ kih, poljskih in angleškiih čet. Vsi ti poskusi pa niso uspeli, ker se je ukrajinski narod odločno boril za svoj narodni obstoj. Ukrajinsko bogastvo je mika¬ lo imperij aliste, zato so posku¬ šali, da bi tam posejali peto kolo¬ no sovražnikov sovjetske repub¬ like. Ukrajina je prispevala 59% železa, 54% premoga 48% jekla, 26% električnega toka, 74% sladkorja in 19% sovjetskega žita. Tukaj je živelo 69 prebi- j valcev na kvadratnem kilometru zemlje. Industrijski center Ukrajina ima dobro razvito in¬ dustrijo in poljedelstvo, ki je bi¬ lo del Sovjetske Unije. Tukaj se nahajajo tovarne za izdelo- nega čez vodo. Na delo za “Naprej”! “Naprej” mora živeti, ker samo on med slovenskim časopis¬ jem v Ameriki govori resnico! “Naprej” govori resnico, ker je resnično proletarski list in ker ima ves interes na tem, da govori resnico. “Naprej” je prav zato ustvarjen, da govori resnico. On govori resnico zato, ker danes vsi ostali buržuazni in socialistič¬ ni listi lažejo in zavijajo. Mi govorimo resnico zato, ker hočemo odpraviti izkoriščevalski, lažnjivi kapitalizem in ustvariti socija¬ lizem ki edini more rešiti in bo rešil vprašanje brezposenosti, vprašanje ogromnega napredka v gospodarstvu in kulturi in ki bo končnoveljavno rešil tudi kmečko in narodno vprašanje. So¬ cijalizem in samo socijalizem nam bo tudi prinesel trajni mir med narodi. Dokaz za to nam je danes Sovjetska Unija, ki edina resnično noče vojne in se noče bojevati za imperijalistične interese nobe¬ ne buržurzije. Zato naprej, na delo za “Naprej”! Za obstoj “Napreja” je vezana čast vsega slovenskega pro¬ letariata v Ameriki. Zato, sodrugi, naprej brez odmora! Vaš Dragotin Gustinčič. se je komplicirala, ker se velik del naših dajavcev ni zavedal te nevarnosti in jie menil, da bo teh¬ nika “naredila sama” svoje delo. če so poprej tehniko podcenje¬ vali in se malomarno obnašali do nje, so jo pa zdaj začeli precen¬ jevati in jo pretvoriti v fetiš. Niso razumeli, da tehnika lahko da le s tehnično izvežbanimi ljud¬ mi višjo produktivnost. Zategadelj je postalo vpra¬ šanje o tehnično izvežbanih ka¬ drih prvovrstnega pomena. Tre¬ ba je bilo pripraviti naše ljudi, ki so se s tehniko preveč navdu¬ ševali in podcenjevali pomen ka¬ drov. do tega, da bi si tehniko osvojili, da bi se tehnišno izvež- bali, da bi na vse mogoče načine vgajali mnogoštevilne kadre, ki naj bi se tehnično izvežbali in postali sposobni iztisniti iz teh¬ nike naj večji efekt. Če je stranka pnej, v začetku rekonstruktivne dobe, ko je bilo v deželi očitno pomanjkanje teh¬ nike, razglasila, da “tehnika v dobi rekonstrukcije odloča vse”, tedaj je morala stranka sedaj, ko je bilo v deželi očitno pomanj¬ kanje kadrov, razglasiti novo geslo, ki že ni več obračalo paž- nje na tehniko, marveč na ljudi, na kadre, sposobne posluževati se tehnike v polnem obsegu. S tem v zvezi je bil velikega pomena Stalinov govor pri od¬ pustu akademikov Rdeče armade v maju 1935 leta, ki se glasi: “Prej smo trdili, da ‘tehnika odloča vse.” To geslo nam je po¬ magalo v tem smislu, da smo likvidirali pomanjkanje na pod¬ ročju tehnike in da smo ustano¬ vili trdno tehnično bazo v vseh panogah dejavnosti za oboroži¬ tev naših ljudi s prvovrstno teh¬ niko. To je zeio dobro. Toda to je še daleč, daleč premalo. Da bi spravili tehniko v gibanje in da bi se je mogli do dobra posluže¬ vati po vseh pravilih umetnosti. Tehnika brez tehnično izvežba¬ nih ljudi je mrtva. Tehnika pa, ki ji načeljujejo tehnično izvež- bani ljudje, more in mora delati čudeže, če bi imeli v naših prvo¬ vrstnih podjetjih in tovarnah, v naših kolhozih in sovhozih ter v naši Rdeči armadi zadostno število tehnično izvežbanih ka¬ drov, ki obvladajo tehniko, bi bil uspeh naše dežele trikrat in šti¬ rikrat večji od sedanjega. Za¬ tegadelj moramo sedaj skrbeti, da pridemo do tehnično izvežba¬ nih ljudi, kadrov, delavcev. Za¬ tegadelj moramo zamenjati se- koriščevalcii. Danes se Ukrajina razvija naglo. Njeni pridelki in industrijska produkcija se je po- deveterila kakor tudi se je iz¬ boljšalo vse ostale panoge. V U- krajini je danes 100 univerz, 87,- 500 traktorjev na 29,000 kolek¬ tivnih farm, to je na prej¬ šnjem ozemlju. Vse to se bo ra¬ ztegnilo tudi na novo osvoboje¬ no ozemlje, katerega so doslej izkoriščali tujci za velik dobiček, Slovenski socijalisti, Iti so vrgli puške v koruzo, napovedujejo, da bo¬ do odslej koncentrirali vso borbo na kulturno polje, izobrazbi slovenskega piuletarijata itd. Kmalu po končani konvenciji JSZ smo opazili, da je de¬ lo na kulturnem polju v polnem kla¬ sju. To se je videlo v uredniški ru¬ briki Prosvete z dne 19. julija. Dobro, da se je v Clevelandu spro¬ žila zamisel slovenskega muzeja, v katerem se bo shranilo dobre in sla¬ be prispevke ariieriškili Slovencev. Erazem Gorše in muzej ne sme poza¬ biti na čikaški biser; dobro naj ga spravi in to pod ključ, da bodo po¬ znejši rodovi tudi čitali ta prekrasni sonetni venec žlobudre. V listih smo čitali izjavo bolgar¬ skega kralja Borisa, da so njegove simpatije na strani Anglije, njegove žene na strani Italije, bolgarske ar¬ made (generalov) na strani Nenčije, simpatije bolgarskega ljudstva pa na strani Sovjetske Unije. Težko je ver¬ jeti, da je ta izjava bila v resnici iz¬ rečena pred časnikarji, resnica pa je, da so časnikarji to lahko smatrali p» obnašanju kralja in bolgarske buržua¬ zije. Bolgarsko ljudstvo je svoje simpa¬ tije odprto pokazalo, tako tudi ljud¬ stva v drugih državah. Baš to je vz>- rok, da kralji in vladarji in njihovi buržuazni sluge iščejo zaslombe pri Hitlerju in Mussoliniju, da jih obva¬ ruje pred ljudstvom in Rusi, ki vedo kako je treba iztrebiti peto kolono in fašiste iz vsake dežele. Če je ta izjava kralja Borisa re¬ snična ali ne ni važno, važno je nam¬ reč dejstvo, da ljudstvo v Bolgariji to ve in da je to dokazalo z demonstra¬ cijami. Važno je tudi to, da to vedo vsi zavedni in nezastrupljeni delavci, ki obračajo svoje upe v Rusijo kakor tudi male države, ki so se prepričale, da so bile vse obljube iz Londona, Pa¬ riza, Berlina in Rima prazne fraze, prevara pne vrste. je vojna kriminalna, da m aj0 ne samo kapitalisti profit« drugi. Dotična oseba ni je bila v katoliški cerkvi, k^ 4 ' govi cerkvi se take stvari pop ^ ‘k- ignorira, če se ni celo hujs^' vojno. Slovenski vojni hujskači, m tujejo pod lirmo, da je ta VO jl obrambo demokracije, so — nili, ko jim je irancoska Ve il zapela sapo. Reveži so osup^ naši rojaki razumejo - - ropi in se ne dajo vrtinec, katerega pripravi]; položaj .. „• potegnit, v {| ' ostalimi v sporazumu z vsemi mi kramarji. Strašijo z bodočiZ sami pa ne delajo enega — s * - —■uegj, raka, da bi to bodočnost l^J* Se bolj pa se bojijo, da se ne bi j stva približala sovjetom in Husi / 11 se bi ljudstva otresla krvoses’** že zadnjič smo omenili, da m »če verjeti jugoslovanski «*.» po v resnici uvedla kake - ' ažne cijalne reforme. jugoslovanska vlada se je v svojega obraza trudila, da si bi več simpatij med delovnim |j„j stvoin s tem, da so razni visoki vi^ ni šefi dajali v javnost lepo d 0]1({( in spretno lrazirane izjave, ki sj pri pametnem ljudstvu hitro odk% da vlada s tem misli na lepo d Mtif Hitlerjeve in Mussolinijeve reforme narodnega socijalizma-fašizma, sebno dr. Vladko Maček, id je ^ val v Italijo in Nemčijo na študira,] teh reforjn, se ogreva in skuša pit slepiti Hrvate, Srbe in Slovence, 4 sprejmejo te reforme namesto nisli temeljitih kmečkih reform. Pri VS j teli poskusih, pod vsemi pretvead in zavijanji, je vlada v Jugoslaviji 0 . stala danes še bolj ob vpliv, kar j, pozitiven dokaz, da ljudstva ni m, goče varati z praznimi obljubami, ji ljudstvo noče kupiti mačka v Žaklji Ali veste, da ruske strokovne unije štejejo 24 milijonov čla¬ nov, da so ruski znanstveniki iz¬ našli sledeče: pšenico, katero bo treba posejati samo vsaka štiri leta, obrodila pa bo vsako leto. Rž, ki ima po več klasov na enem steblu, krompir-paradižnik, vse na eni korenini. Krompir bo do¬ zorel v zemlji, paradižniki pa na steblu od krompirja? Ali veste, da je ostalo v Parizu okrog 400 bogatih Amerikancev, ki so ostali v Parizu kljub temu, da je pobegnilo pred nacisti o- krog dva milijona Francozov. Sedaj so baje v stiski,, ker ne morejo dobiti svojega denarja iz bank. Nam se tisti Amerikanci prav nič ne smilijo, ker nacisti jim ne bodo storili ničesar sla¬ bega. župnika Medina, ki je bil odstavljen od službe najbrž zaradi svoje radi¬ kalnosti in usmiljenja napram brez¬ poselnim, ki so in še danes trpijo glad in pomanjkanje. Rev. Medin je bil odločen delavski zagovornik in orga¬ nizator, kar ni višjim cerkvenim pred¬ stojnikom niti malo ugajalo, zato so ga odstavili in na njegovo mesi« po¬ stavili drugega, ki je skoz in skoz reakcijonaren. Mi smo o Medinu že prej slišali, da je bil agilen in zelo naklonjen de¬ lovnemu ljudstvu, toda nismo verjeli. Sedaj imamo boljše dokaze, ker če bi bil navaden kapitalistični sluga v duhovniški suknji, bi bil lahko ostal na svojem mestu, kjer so ga farani potrebovali, da jih dvigne in organi¬ zira, da ne bodo vedno sledili slepi pokorščini. Takih slučajev je gotovo več, toda ne pridejo v javnost. Zadnjič nam je nekdo p navil, da je slučajno šel v ne¬ ko cerkev,- kjer je duhovnik govoril proti vojni in razlagal faranom, da Registracija vseh inozemcev v Združenih Držav bo začela 1. septem¬ bra, kakor je proglasil federalni gene¬ ralni solicitor Francis Biddle. Ina- zemci, ki so bili pripuščeni za stalno bivanje bodo imeli časa, da se regi¬ strirajo do konca leta. Oni inozemci, vanje Hektorjev in poljedelske- « » tukad začasno ' se bodo morali Ohijski demokrati so zelo vesel ■ . . . ooTV1 K °i ak iz »arbertona nam je ,»oslal da je Roosevelt ponovni kandidat .; ljudstvo pa je moralo pri vsem , priob čitev opis bivšeča slovenskega pajo namre ^ da lt0 , lA Roos , bogastvu trpeti pomanjkanje. | župnika Medina, ki je bil odstavljen I sp i ezaI v governorski stolček M zloglasni delavski nasprotnik Marta Davey, ki se je ovenčal z stavkota- stvom leta 1937. Torej naj bo izvo¬ ljen republikanec ali demokrat za jo- vemerja v Ohiju, bo delvstvo tepem na (lesno in levo. Toda vseeno se do¬ bi med našim delovnim ljudstvom ne¬ kaj takih, ki bodo odprto delovala obe stranki. Ce bi pa prišlo do tep. da bi si delavstvo postavilo svojega , kandidata, bi pa delovali proti nje« [ Slovenski volilcl rtadi pomagajo svo¬ jim političnim prijateljem s tem, volijo njihove kandidate, pri tem niti ne pomislijo na svoje lastne in¬ terese. To nam da misliti, da bi malo delav ske diktature tukaj pravnii" 1 škodovalo. ■ $1.000 ali na zapor od ne več koti« 1 mesecee oziroma na oboje. (2) Vs*l inozemec, ki namenoma navede kf- podatke oziroma ki skuša zadobitire gistracijo samega sebe ali druge ose¬ be na goljufiv način zapade isti k® ni in povrh tega, ako ni še pet tej deželi, bo podvržen deportadp (3 1 Inozemec oziroma varuh i*®* ca, ki ne prijavi spremembe ZAKON 0 REGISTRACIJI INOZEMCEV ga orodja. Tukaj s,e izdelujejo lokomotive, katere se lahko vidi v vseh republikah sovjetske uni¬ je. Tukaj je bil zgrajen prvi e- lektrični zavod, ki je bil zgrajen z pomočjo ameriških inžinirjev in delavcev. 'Pod carizmom je bila Ukrajina v rokah Angležev, Belgijcev, Francozov in Nemcev, ki so bili gospodarji premogorov in želez¬ nih tovarn. Delavstvo je živelo v nepopisni bedi in pomanjkan¬ ju, toda ukrajinsko ljudstvo je v kratki dobi zacelilo rane in zgradilo novo življenje, in novo kulturo v zelo kratki dobi. Ukrajina j,e dala Sovjetski U- niji številne odlične učenjake in voditelje delavcev, ki so bili v sprednjih stražah velike okto- berske revolucije, ki je pometla s carizmom in kapitalizmom. Danes tvori ukrajinska kultura eden od glavnih poglavij v Sov¬ jetski Uniji. Njene pesmi, dra¬ me, umetnost zavzemajo odlično mesto. Njena kultura je naj- dražji zaklad vseh ostalih na¬ rodov v delavsko-kmečki repub¬ liki. S pridružitvijo Bukovine je od¬ stranjen enkrat za vselej nespo¬ razum, katerega so sejali med ukrajinskim narodom njegovi iz- registrirati tekom septembra, ako na¬ meravajo ostati tukaj več kot 30 dni. Zakon se nanaša vsakega inozemca brez ozira na* narodnost, ako je 14 ali več let star. Inozemec, ki je mlaj¬ ši, mora biti registriran od roditelja ali varuha, ne mora pa dati odtisk prstov. Ko doseže starost 14 let, se mora osebno prijaviti za registracijo -in odtisk prstov. Registracija se bo vršila v vseh po¬ štnih uradih širom Združenih Držav in v drugih prostorih, ki bodo ozna¬ čeni. Natančne podrobnosti o regi¬ straciji bodo objavljene, čim justični department jih sestavi. Generalni solicitor Biddle je po¬ zval vse inozemce, naj sodelujejo z vlado s tem, da se registrirajo čim prej mogoče. V radio-govoru dne 7. julija je izjavil, da bo registracija za¬ ščitila zakonoljubne inozemce pred težavami, da registracija oziroma od¬ tisk prstov ne zapopada nikako za¬ postavljanje ali nasprotstvo napram inozemcem, kr so lojalni in udani tej deželi in njenim ustanovam. Rekel je. “Meni so odvzeli odtisk prstov, ko sem tekom Svetovne vojne vstopil v vojno, ravno tako vsem drugim; pa federalni investigacijski urad ima na tisoče odtiskov prstov izvrstnih držav¬ ljanov. Prstni odtisk je enostavno moderen način identifikacije in je tudi edini način, ki nikoli ne zgreši." “Zakon nikakor ne pomenja nika- ke spremembe postopanja Združenih Držav napram ne-državljanom. . Združene Države bodo nadalje sma¬ trale ne-državljane kakršnekoli na¬ rodnosti, ki so v tej deželi, kot goste te dežele. Mi zahtevamo registracijo inozemcev ne le kot sredstvo identi fikacije, marveč tudi da ščtimo njiho¬ ve pravice v teh težkih časih. . .. “Žalibog imamo nekoliko inozem cev, ki niso lojalni napram Ameriki, ki ne marajo prilagoditi se našim na¬ činom in ki rabijo našo svobodo govo¬ ra in tiska v svrho, da izzivajo raz¬ prtje in upor. Take osebe bodo ulovlje¬ ne, ali mi bomo tudi pazili na to, da lojalni ameriški inozemci ne bodo kri¬ vično trpeli radi nelojalnega obnašan¬ ja nekoličine.” Ko je Predsednik Roosevelt dne 29. junija podpisal zakon o registraciji inozemcev, izjavil je enake nazore. “Inozemci v tej deželi so večinoma ljudje, ki so prišli sem, ker so vero¬ vali ;n imeli zaupanje v načela ame¬ riške demokracije, in oni so vpravi- čeni do popolne zaščite zakona in jo tudi bodo dobivali. Bilo bi jako zlo, da bi kak lojalni inozemec podvržen težavam v teku izvedbe tega zakona.” Nadalje določbe zakona zahtevajo, da mora vsak inozemec, ki biva v Združenih Državah, oziroma roditelj ali varuh inozemca, ki nima še 14 let, prijaviti pismeno priseljeniškemu in naturalizacijskemu komisarju tekom petih dni, kadarkoli spremeni svoj na¬ slov, in obznaniti novi naslov. Vsak inozemec, ki ni bil pripuščen v Zdru- !ene Države za stalno bivanje, mora prijaviti svoj naslov vsake tri mesece. Zakon določa sledeče kazni, ako kdo ne uboga zakon o registraciji; ( 1 ) Vsak inozemec oziroma roditelj ali varuh inozemca, ki noče zaprositi za registracijo in odtisk prstov, bo kaznovan na globo od ne več kot bo kaznovan z globo od ne več Sl 00 ali zaporom od ne več kot 30^ Generalni pravnik (Attome.v ral) ima pravico zaustaviti dep®”- cijsko postopanje v slučaju vsakef- inozemca, ki more dokazati moralno ponašanje tekom z3 ^' petih let in ki more pokazati. ‘ njegova deportacija provzročila - no gospodarsko škodo” kakemu j žavljanu ali legalno nastani« 1 '' inozemcu, ki je mož oziroma v roditelj ali nedoleten otrok." ^ Vlada sedaj sestavlja vprašaj se bodo stavila na inozemce °U gistraciji, Zakon določa, da sfr o registraciji morajo biti tajni in ^ npni in na razpolago le oseba^ jih komisar določi z odobrenje» - ?i ' ralnega pravnika. -d Nadaljne podrobnost o regi- . bo justični department obznan® ,, 1. Objavljen 0 J e septembrom. _... ci a je Earl g. Harrison, odvf U,- Philadelphiji. bil imenovan ra ' ijem registracije. K. L. I. s.—Common C° uri V ZAGREBU SE OSNUJ® društvo prijatelje* SOVJETSKE ZVEZE ■ebsl 0 za£ re očela "nruš^Vi nje za ustanovitev „ 1 Zagreb. — Skupina --- ^ intellektualcev je z a P oC LnP ri ' '-■(V U»J jateljev Sovjetske Zve ^ društvo bo imelo za cl -^l) seznani širšo javnost s - e vami ruske kulture, n a g 0 yje'j vzdržuje kulturne ve J, pfof sko zvezo in pa da de gando za učenje ruske® -zbran je bil tudi zaca^ ^ kateremu stoji kipar S- tinčič na čelu. pgTEK 26. JULIJA REGISTRACIJA tujerodcevvkanadI Qttawa. — National War Ser¬ vice Department je objavil sez¬ nam vprašanj za narodno regis¬ tracijo tujerodcev in domačinov, j,j go nad 16 let stari. Pola vse¬ buje osemnajst vprašanj, pa ka¬ tera mora odgovoriti vsak moški ; n ženska; ženske naj odgovorijo sa mo na prvih petnajst vpra¬ šanj, P otem pa še na na daljna štiri P osebna v P ra šanja. pa bodo naši čitatelj i lažj,e od¬ govarjali na vprašanja, bomo ce- , 0 v rsto vprašanj prevedli v slo¬ venski jezik: p ime in prriimek. 2 Stalni poštni naslov (če pa ' s te odsotni od stalnega na¬ slova, navedite na karti na¬ vadni naslov). 3. Starost ob zadnjem rojstnem dnevu. Datum rojstva. 4 Status—samec, poročen, vdo- ’ V ec ali vdova divorsiran? 5 , Na koga se naslanjaš za vz- državanje, al i sam podpiraš družino: oče, mati. soproga. Število otrok izpod 16 let. Število drugih od tebe odvis¬ nih oseb. Ali prispevaš kaj za vzdrževanje? 6, Dežela rojstva, rojstna deže¬ la tvojega očeta, matere. 7 , Narodnost ali dežela pripad- ništva. Britski podanik po rojstvu? Tujezemski držav¬ ljan? Ako si naturaliziran, katerega leta in kje? če nisi angleški podanik, kateri de¬ želi spadaš Ako si priselj¬ enec, katerega leta si prišel v Kanado ? 8, Rasa. 9, Kateri jezik ali jezike govo¬ riš? Govoriš angleško ali francosko? Katere druge je¬ zike govoriš, pišeš ali čitaš? 10. Izobrazba, razredna šola, strokovna (trgovska, tehnič¬ na, višja šola ali univerzna) ? 11. Vaše zdravje? Dobro, pri¬ memo ali slabo? 12. Če si slep, gluh, nem, poško¬ dovan ali drugače fizično ne¬ sposoben, daj tozadevne po¬ datke. če si trajno poškodo¬ van, ali dobivaš kako penzi- jo? V pogledu vojne službe? in- lalo ne Sest rive r e- ose- faz- »t v i# ; em- ova, kot dni- *ne- »rta- seg* iobf° [a "res- i len" 1 žen®- Ki re- Delavsko kompesacijo? Sta¬ rostno podporo ali podporo za slepce. Drugo ? 13. Okupacija? Ali zaposluješ koga poleg domačega dela? Če da, navedi trgovino. Ali • delaš na svoj račun, toda ne zaposluješ nobene osebe? Ali si uposlenec? Ali opravljaš svoj navadni poklic? Brezpo¬ seln? Ali ne delaš zaradi penzije, odvisnosti od dru¬ gih, pokojnine ali česar dru¬ gega? H Okupacija ali poklic (navedi izkušnjo, leta, prakse). Ali si zaposlen v navadnem po¬ klicu? Kaj je tvoj navadni poklic? če si zaposlen, kdo ]e tvoj delodajalec? Njego- Vo ime, naslov in trgovino? če imaš strokovno šolo ali Profesijo, navedi stroko, za katero si najbolj kvalificiran Po skušnji. ® r! j z Poselnost: koliko tednov Sl delal v zadnjih 12. tednih ? e s i brez dela, navedi števi- o tednov od zadnje uposlitve 1Zvze mši dela. katerega si mobil biti teSSK 411 — - Molzeš krave Vkuhaš Iner ^°‘ navad- 18 ne jedi? Srt! T kai vse k »Miflka- 11) 1 e ’ kl s e niso omenjene. S d a°f .° kolš6i « dopušča- J i da siuzis v sedanji narod “oTŠet tem - ** " k '* c v katerega aru- Sega, za katerega si bolj kva¬ lificirana. Kje se lahko do- das domov dnevno? Zi* lahko odsotna od doma v si se pn6M r?.?. 119 - av *“sta. Zakon na- S ! m0raj0 registrirati Mrogo kaz^o.” pod . i e . v -Kanadi več naših ro- ° V ’ Kl mor da še ne razumejo angleškega jezika i n vsi-ed tega ne morejo točno odgovoriti na vsa stavljena vprašanja, je pn- nika^^^ 0 ’ d& S * P°nioč- in da ze prej sestavijo pri¬ meren odgovor na vsa gori na- vedna vprašanja. Op. ur.) 0 KAMPANJI 1« KtblMKAUJl Kirkland Lake, Kanada. — Za kampanjo našega lista vedno mislimo. Mojim prijateljem sem pisal in jih naprosil, da sodelu¬ jejo v tej važni kampanji. Upam, da se odzovejo in pripomorejo k boljšemu uspehu. Zadnjič ste izpustili par od¬ stavkov iz mojega dopisa, ki so se nanašali na naše ceste in te¬ žave, katere moramo premagati pri kampanjskem delovanju za naš list. Te sem omenil zato, da boste vedeli, da pri nas ni takih cest kakor so v USA, da nimamo toliko avtov kakor vi v USA, vendar pa delamo in moramo po¬ tovati po 120 milj, da obiščemo naše zavedne rojake, ki so ra¬ ztreseni po širni Kanadi. Zato se mi zdi, da smemo pričakovati več agitacije v Združenih drža¬ vah, kjer imate sedaj boljše po¬ goje za kampanjo in razširjanje lista kakor mi v Kanadi. Obenem Vam pošiljam seznam vprašanj, ki bodo stavljena v- sem pribivalcem Kanade v re¬ gistraciji. Ta registracija je prisiljena in treba bo odgovoriti na vsa vprašanja točno, zato smtram, da je dobro, da naši či- tatelji in rojaki preštudirajo in pripravijo primerne odgovore na vsako vprašanje. Registracija se prične okrog 15. ali 19. av¬ gusta in bo trajala štiri dni. Louis Zdravje. FEDERACIJA ZAHTEVA EMBARGO PkOTI JAPONSKI Seatle. — Washington Com- monwealth Federacija je bila po¬ slala svojo zahtevo demokratski konvenciji, da vključi v plattor- mo embargo proti pošiljanj vojnega materijala Japonski. T o zahtevo so bilL poslali nače ni u demokratske delegacije, toda ne ve se, če je bila predložena. ^ .Združene države namreč vedno zalagajo Japonsko z voj se opravljal za relif. Ali si po-|nim materijalom kljub temu. da ,»sK' | fenoma nesposoben za delo ? vodi napadalno vojno pioti Ki- gei> e ' A'i^ bil vzgojen na farmi?.tajski. Kitajska se ° biača ” a .F° e ra cij' ir« d niK ’ ncil fo ka tereg a 6 ieta ? Ali si de- 1 mol na takozvane demokratične na farmi? Kako dolgo? države, Anglijo m nr ij a s ateri rvwv.,i„„: —n- 9 l žave Anglija je <^ovonla ® tem, da je zaprla ed no W> , & kateri je dobivala Kitajska nanjo pomoč. ^ ^ ka _ v hate Ali Al; r ?°, r ^ upravljati s konji ? ' lahko rabiš poljedelsko asinerijo? Molzeš krave? „ ' s ' s Posoben za kako dru- Poljedelsko delo? bs & ar. V kat« ^ i e kakšen posebni poklic, it v mornarici, militarni Obn ere ga se bi rad naučil? služil a mbna služba: ali si prej ali 1 zračni sili? če 's > ad b °: y edin; T* aiU{ si, navedi služifV 11 dežel °. v kateri si b e ' f^ližne datume služ- j ei | P ° oža i ? 2. če si upoko- žlojfp L odpuščen, navedi ra- Voiasi ’ A-H si bil odvržen od • e službe v sedanji voj- Zaka.j i n kje ? Še - Pa morajo odgovoriti ' W,i; n f' S , ledjl i a vprašanja: 'iedelsv 0 g08t in znan J e P°' itig ' ke ? a dela. Truk farm- **$«*'• Kokošjereja ' Ali }ahko' ožig ' upravljaš s konji? m °torni trn v ni; #vtn. Politika Združenih držav SSv -fnid ^*£* t ka in oviranje ■ precej nje „„ neodv^ost^ce luc. fasi- jasno^ - j pojačujejo kraticne dežele P to v na v zem povsod, cerui j z ameriškim Japonska vedno to ___ interesi, skrižju katere ogroža. ANGLEŽI NE SMEJO KUPITI NOVIH AVTOV Transportni min Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki Stran 3 MNENJE o CHICAG1 IN “SLOVENSKEM DNEVU” Pittsburgh, Pa. — Kakor lan * * 3m ° tUdi ,etos Slovenci Zapajm Penni priredili drugi dan 1 ameriških Slovencev dan m sicer na 13. julija. Lan- daletn« nam je d6Ž nagajal > t0 - a letos smo imeli idejalno vre- e ln na roda d 0 15 tisoč. ' 8lnv Zg0daj 'zj utr aj so se pričeli Slovenci iz Pennsylvanije in dru- fS držav zbirati v lepem West View parku, kjer se j e vršil tudi lanski ah prv i “Slovenski dan.” ur^TiT “k je - PriČel okrog 3 • 1 oliko zbranih Slovencev še nismo videli nikdar na nobeni slovenski prireditvi v Ameriki, ^rva točka programa, katerega je vodil dr. F. J. Arch, je bila America” in pel jo je mladinski pevski zbor “Prešeren” iz Pitts¬ burgha. Po številu jih je bilo 28 m sem zelo prijetno presenečen nad lepo ubranim petjem. V drugi točki je nastopil naš mladi slovenski odvetnik Frank Bolte iz Library, ki je obrazložil pomen ameriškega “slovenskega dneva” m razmere, v katerih se nahajamo tu in onstran morja. Na navzoče je vplival, da smo zvesti demokraciji in ameriškim principom Temu so sledila pevska društ¬ va iz West Newtona, Library Strabane in odrasli zbor “Pre¬ šerna” iz Pittsburgha. Vsak zbor je zapel par lepih slovenskih pesmi, kar so navzoči burno odo¬ bravali. Na programu so bili mladi slovenski harmonkarji, ka tere je digiral mladi Rožanc, so- loistinja Emma Rožanc iz Greensburga. Njej se pozna, da poseduje vakalno šoloin izkuš¬ nje na radio. Sestre Jakše so po¬ kazale, da imajo dobre glasove kakor tudi brhke noge za umetni ples. Lepo je bilo poslušati tri Klunove sestrice in tudi deklet iz Ambridge, Pa. ne smemo pre¬ zreti. Bilo je lepo število govornikov, Državni poslanec Al Tronzo je imel značilen govor, ko je nagla- šal, da moramo našo demokracijo ohraniti in jo obenem še izbolj¬ šati. — Jeklarsko unijo in organi¬ zirane majnerjie pa je zastopal John Buzzarello, ki je pozdravil navzoče v imenu Philipa Mur- raya, ki se ni mogel udeležiti. Vsi govorniki so govorili v an¬ gleškem jeziku izvzemši Klan¬ čarja iz Clevelanda, ki je spre¬ govoril par besed v slovenščini. Vsi so apelirali, da ostanemo zve¬ sti ameriškim tradicijam in za¬ stavi, nobeden pa se ni posluže¬ val kakih šovinističnih izrazov ali hujskanja za vojno, za kar so želi tople aplavze. 'Program je bil zaklj učen z pet¬ jem in sicer z “God Bless Ameri¬ ca” in “Slovenec, Srb, Hrvat”. Tako se je zaključil letos dru¬ gi ameriški “Slovenski dan” v Zapadni Penni. V najlepšem re¬ du in slogi, če je bilo kaj komu¬ nistov, ne vemo. ker nikjer m bilo videti, da bi bili agi- trali za svojo stranko, kakor se vedno očita našemu narodu od narodnih , “hlapcev” v Chicagi, da prirejamo ta dan za komunis¬ tično propagando. Lansko leto so nas v Prosveti in Proletarcu napadali, da je bilo groza letos pa niti besede v prid oglaševanja tega važnega dneva od strani takozvanih “hlapcev , ki hočejo diktirati svojemu go¬ spodarju (članstvo)’ kaj sme m kaj ne sme početi v prostem pa- «n' za svojo zabavo in napredek. Po mojem mnenju je sramota za uradnike slovenskih organi- .. T Ameriki ki se štejejo, r J so »tprSni; da delajo za d ameriških Slovencev ^nasprotujejo svojim Banom v PenniJajehrhtemeavseh 10 . dnnrnih organizacij, da bi se p0 p PH niti enkrat v letu zbrati S Tf na svoji prireditvi, kate- oiH je ustvari« boljšo podlago 2 skupno delovanje v bodoč- nosti. London. -- ne sme ter je odredil. kupiti novega nobeden Anglež kup gH ven avtomobila, ke za s u- iz dežele, menda v zai smo radovedni, ce so . TSinega poroševalca. da bo mieh ta J n K n čudim se> da P° r0Ca L re li še lanskih laži o po- Dr Arch, katerega so set u j , anndie pred nekaj me- čikašk! go piesovo pneiska- secih s i r . a Sj 1 F Archa in tako da bi UDJU vo, da preprečili našo letno demonstra¬ cijo, je prečital telegramske če¬ stitke SSPZ. Kje pa je bila SNPJ? Kje je bil njen glavni odbornik Terčelj. Pa čemu vpraševati, ko dobro ve¬ mo, da vse kar se v Chicagi ne izmislijo in če jih kdo kje preko¬ si, postanejo nevošljivi, misleč: čemu bi mi priznali našo brez¬ brižnost ter dajali drugim pri¬ znanje. Gotovo jim je žal, zato nas na vse načine pri Prosveti in JSZ, ki je že drugič izstopila iz soc. stranke, ovirajo. Toda sedaj že poznamo te tiče, ki so ae že selili in se bodo še lah¬ ko. Mi se neustrašimo njihovih intrig in obrekovanja, nego gre¬ mo svojo pot naprej, pa če to na¬ ši čikaški gospodi ugaja ali ne. Kadar pa nam dokažejo, da so zmožni oni spraviti okrog 15 ti¬ soč Slovencev, če bi jim recimo mi nasprotovali, potem bomo ve¬ rjeli, da imamo aktivne in popu¬ larne voditelje pri organizaciji, takrat bomo verjeli, da imajo naš delavski interes pri srcu. Pennsylvanski Slovenci smo do¬ bili že preveč batin iz Chicage, zato upamo, da bo enkrat že konec nesmiselnih napadov in iz¬ livanja gnojnice, kakoršno je serviral urednik Prosvete v šesti koloni dne 19. julija. Pisec je radoveden, če ima Ivan grozni kje kakšno delo, da bi ga dal Petavsu. Poskusi, po¬ tem sodi! Kar se pa tiče, da bi socialisti (od kedaj je Molek so¬ cialist?) podkurili “bumom”, se ni treba bati. Poznamo te ljudi. Dokler agitiraš za njihov tisk, si sodrug in sobrat, kakor hitro pa si ne daš diktirati, si potepuh in ničvrednež. Iz nekdanjih socia¬ listov so se prelevili v moraliste in denuncijante, če prav so šele pred kratkim zagotavljali, da se ne bodo tako ponižali, da bi koga denuncirali. Podgorjančan. Invitation Cleveland, O. — On Sunday, August 4, 1940, the Singing So- ciety “Sloga” will sponsor its an- nual picnic at Stušek’s farm in Wickliffe, Ohio. Those who have no possible means of transportation need not stay at home, for it ali has been arranged by the committee for your convenience. No charge for this service. Wateh the papers for further details as to time and plače of trucks departure. Musič for dancing will be fur- nished by Joe and Johnny. There will be plenty of entertainment for ali. Also, on this same after- noon and electric sweeper and a table lamp will be given away Everyone is invited from near and far, be you young or old, to come out and help us make this picnic a bigger and better suc- cess than any we have had in the past. I am doubly sure if you attend you will not be dis- appointed, for where there is “Sloga” gaiety prevails. Your full cooperation at this time will show us. (especially American born Slovenes) that our efforts to keep the Slovene language and song in the lime- light has not b&en in vain. So please don’t forget us on August 4, 1940. Don’t stay away and be sorr y when it is too late. Joanne M. Guštin, GLASBENA MATICA V CLEVELANDU Cleveland, O. — Pri pevski vaji, v četrtek 20. junija 1940 so pev¬ ci in pevke “Samostojne Zarje” sklenili, da se ime spremeni. Omenjeno pevsko društvo se ime¬ nuje sedaj in v naprej “Glasbena Matica” v Clevelandu. Tako smo dobili Slovenci v Ameriki prepo¬ trebno glasbeno organizacijo. Nato so se nekateri člani Glasbene Matice.” zbrali v po¬ nedeljek dne 24. junija v čital¬ nici Slovenskega narodnega do¬ ma na St. Clair Ave. in začrtali smernice glede pevskega in glas¬ benega delovanja te organizaci¬ je. Skoraj vsakemu Slovencu v Ameriki je znano ime ljubljan¬ ske Glasbene Matice. Da se je slovenska glasba tako razvila, da smo dobili Slovenci konser¬ vatorij. da so se razvili iz vrst našega naroda pevski in glasbe¬ ni umetniki je pravzaprav za- | sluga glasbene Matice v Ljub¬ ljani, katera je ponesla lepoto naše narodne in umetne pesmi tudi k raznim narodom evrop¬ skih držav. SOVJETSKE PODMORNICE NAJBOLJŠE Moskva.—“Komsomolska Pra¬ vda,” glasilo Mladinske zveze, pravi, da poseduje Sovjetska Ru¬ sija največjo in najboljšo mor¬ narico podmornic na svetu, šte¬ vilne nove podmornice so pa še v gradnji, pravi list. Naglašajoč, da se sovjetsko ozemlje dotika štirinajstih morij in oceanov, u- gotavlja časopis: “Mi moramo imeti močno mornarico.” DELAVSKE RAZMERE IN DRUGO Ecorse, Mich. — Preveč dolgo sem odlašal z dopisom, ker se težko pripravim pisanju. |Vroči¬ no imamo in delam po sedem dni v tednu. Toda ne mislite, da de¬ lamo vsi tako. Samo tiste tovar¬ ne obratujejo po sedem dni v te¬ dnu, ki producirajo vojne pred¬ mete za strica Sama. Drugač obratuje avtna indu¬ strija po tri dni v tednu, ame¬ riški Hitler, Henry Ford je pa več kot polovico delavcev odslo¬ vil in dal brezplačne počitnice. Kako ae bodo ti ljudje prehrani¬ li, je seveda vprašanje teh siro¬ makov samih. K temu je treba še dodati, da bodo tudi čitatelji vedeli, da so izurjeni delavci pri Fordu plačani povprečno $1.50 do $2.00 manj kot pa v drugih tovarnah. Poleg tega smo delavci v drugih tovarnah dobili po 40 ur tedensko plačo za naše počit¬ nice. To smo dobili po zaslugi naše borbe in zato, ker smo orga¬ nizirani, med tem ko Ford ne plača počitnic in delavci tudi ne vedo, kedaj se vrnejo na delo. Mnogi starejši in izgarani sploh nikoli več. Tako Henry Ford izkorišča delavce. Zato je Ford zelo sim¬ patičen hitlerizmu, ki bi zaščitil njegov imperij pred delavsko or¬ ganizacijo. Jaz sem svoje počitnice s pla¬ čo prebil v clevelandski metro¬ poli. To je bilo prvi teden mese¬ ca julija, ko se je tam vršilo zbo¬ rovanje JSZ. Takrat mi je bila dana prilika opazovati njihovo solidarnost in trike. Konvenčni zaključki so dovolj obžalovanja vredni, kakor Čehoslovaška in sedanja Hitlerjeva Francija. No, saj to ni nič čudnega, saj so lju¬ dje (enakega kalibra vladali ka¬ kor oni pri JSZ. Eni dopisniki so veliko pisali o govornikih na tem zborovanju in°banfeetu, nobeden pa ni pove¬ dal, kaj so govorili, ali so pove¬ dali kaj kar bi delavstvo moralo storiti, da pride do sloge? Tisti govornik v belih hlačah iz Chicage je imel ravno takšen govor kot Chamberlain. Tudi Kristan ga J e jalovo lomil, Jaz sem dosti več pričakoval od nje¬ ga. Pogorelec ga je tako zavozil, da se je znašel v Willkiejevem ta¬ boru, baje je še Rooseveltov pro¬ gram preveč radikalen. Socialisti niti druga interna¬ cij onala se niso nikdar navduše¬ vali za kolektivno akcijo proti fašizmu, ker v taki kolektivni akciji bi bila tudi slovanska Ru¬ sija nastopila in zdrobila fašiste, če bi ne bilo sodelovanja gospo¬ dov Bluma in Chamberlaina, ki sta razdrla ljudsko fronto v Franciji rajši kakor pa sodelova¬ la z Rusi v borbi proti fašizmu. Takšni govori spominjajo člo¬ veka na prižnico: dajte, poma¬ gajte, da bomo hodili v belih hla¬ čah, ubogi Pietavs pa naj hodi v kratkih hlačicah in verno agi¬ tira za edini slovenski delavski ist “Naprej”! Boš že dobil hlače, ko bomo dosegli boljše čase za vse — ne samo za majhno kliko. Jaz sem zasledoval konvencijo in tudi banketa sem se udeležil s soprogo. Bilo je smeha, ko so nas pri mizi porazdelili po barvi; eden se je pritoževal, da se je to videlo tudi na krožniku. Bali smo se, da ne bo kdo letel ven, pa je rekla neka žena: “jaz ne bom mogla, ko sem dobila le su¬ ha rebrca.” Nek tridesetletni so¬ cialist pa je dejal, da ga je sram, da so po 35 leti prišli na slabše kot so bili v začetku Proletarca. Toda pustimo to in se vrnimo k aktivnemu delu za naš “Na¬ prej”, da ne bomo ponavljali za Kristanom mea kulpa. Naprej na delo za naše skupne koristi! Danes je čas in delavstvo se pre¬ buja povsod, kar sta pokazala prijatelja Zdravje, Ed. in Ludvik Troha v kampanji. .človek pa lahko pomaga tudi z podučnimi dopisi. Jaz vedno čakam, da bi spet čital kakšen dopis od A. H. iz Puebla, Colo- rade, ker on je stvaren dopisnik. Louisa Zdravjeta in prijatelja iz Barbertona pa ne bom klical, ker sta nam dala dovolj' šnofati v zadnji kampanji. Pa kakor hi¬ tro nam bo dana prilika bomo po¬ vrnili. Moj prijatelj Jack se že tiho pripravlja in kmalu boste videli rezultat iz Detroita. Frank Modic. Tudi Glasbena Matica v Cle¬ velandu ima namen gojiti in po¬ vzdigniti slovensko pesem, u- metno in narodno, ne samo med svojimi rojaki, temveč jo hoče predstaviti tudi ameriški javno¬ sti. Seveda to se ne bo doseglo takoj, toda po enem ali dveh le¬ tih dobrega treniranja se lahko zgodi, da bomo nastopili pri kon¬ certu kake večje ameriške glas¬ bene organizacije. Treba je le dobrega vodstva in dobro iz¬ branih pevskih točk. Slovenci, kot skupina se z našimi pesmi¬ mi in z zborovim petjem posta¬ vimo pri ameriški publiki in de¬ lali bomo čast svojemu narodu. To bo naše stremljenje! Nadalje bo Glasbena Matica v Clevelandu v doglednem času u- stanovila tudi šolo za instru¬ mentalno in vokalno glasbo. Ka¬ kor so izšli iz Ljublanske Glas¬ bene Matice razni slovenski u- metniki, tako bo v teku časa tu¬ di iz tukajšnje šole dozorel mar¬ sikateri slovensko—ameriški u- metnik na glasbenem polju. V Clevelandu živi dane§ več Slo¬ vencev, kakor pa jih je bilo v Ljubljani leta 1872, ko se je tam Glasbena Matica ustanovila. To¬ rej v Cleveland« se lahko raču¬ na na mnogo hitrejši razvoj. Glasbena Matica v Clevelandu bo vedno pripravljena sodelova¬ ti z drugimi pevskimi zbori po¬ raznih naselbinah Združenih dr¬ žav in Canade. Kadar potrebu¬ jete nasvet pri sestavi progra¬ ma ali kadar vam je treba no¬ vih pesmi, pišite nam in poslali vam bomo notni material ali kar bo potrebno. Da se vse to uresniči, potrebu¬ jemo pomoč celokupnega slo¬ venskega naroda v Ameriki. — Glasbena Matica v Clevelandu je organizacija, ki je namenjena samo kulturnemu delovanju. — Njeno delo bo posvečeno vsem onim, ki ljubijo petje in lepo pe¬ sem. Zato se obračamo tudi do vseh, da nam pomagajo pri u- stvarjanju in vzdrževanju te glasbene organizacije, kateri mo ramo napraviti tudi trdno mate- rijelno podlago. Za trajni raz¬ voj je to neobhodno potrebno. Prosimo in vabimo vas, da pri¬ stopate h Glasbeni Matici kot aktivni, podporni ali ustanovni člani. Članarina za podpornega čla na znaša dva dolarja na leto. Za to bodo dobili podporni člani vsako leto muzikalije Glasbene Matice v Clevelandu, v obsegu ene ali dveh knjig. Muzikalije bodo prirejene za samospeve ali dvospeve s spremljevanjem kla¬ virja, ter razne pesmi za mešan ali moški zbor. članarina za u- stanovne člftne pa znaša deset; dolarjev enkrat za vselej. Imajo | iste privilegije, kakor podporni člani. Istočasno vabimo vse tiste, kil imajo veselje do petja in ki so pevci, da pristopijo kot aktivni j člani h Glasbeni Matici. Vaje se vrše vsak četrtek ob j 8 uri zvečer v Slovenskem Na¬ rodnem Domu na St. Clair Ave., soba št. 2. Pevci in pevke so pro¬ sti članarine. Le na podlagi skupnega delo¬ vanja za slovensko pesem in petje nam bo mogoče ustvariti veliko glasbeno institucijo, ki bd nam in naši mladini v ponos in praktično uveljavljanje. Apeli ramo tudi na naše podporne or¬ ganizacije, da bi gmotno pod¬ prle umetniško stremljenje Glas¬ bene Matice, kakor tudi na naše Jednote in Zveze, na kulturna društva in na pošameznike. Za jesenski program priprav¬ ljamo dve prireditvi. Prva bo 8. septembra zvečer, druga pa 3. novembra popoldne. Pri prvi predstavi se bodo izvajale na¬ rodne in umetne pesmi, ter ne¬ kaj zborov iz oper v koncertni obliki, pri drugi prireditvi pa bo Glasbena Matica podala Satt- nerjev oratorij. Ta oratorij se bo prvič izvajal v Ameriki. Torej na delo za napredek slo¬ venske pesmi in slovenskega petja. Za Glasbeno Matico v Cleve¬ landu, 6411 St. Clair Ave., Cle¬ veland, Ohio. Anton šubelj, pevski vodja VABILO NA ‘SL0G1N’PIKNIK Cleveland, O. — Dan “Slogi- nega” izleta se približuje in za¬ to želim opozoriti vse naše pri¬ jatelje, da se bo vršil v nedeljo dne 4. avgusta na Stuškovi farmi v Wickliffu, O. Ta prostor je na¬ ši publiki že dobro znan po svoji prijazni legi in senci. Da “Sloga” zvršuje važno kul¬ turno in politično vlogo med na¬ šim delovnim ljudstvom, je vsem dobro znano, kar so potrdile vse naše dosedanje prireditve. Naš zbor je bil vedno na razpolago za vse delavske svrhe, ker se zave¬ damo, da so delavski pokreti ve¬ dno v stiskah za sredstva. Zato je imela “Sloga” tudi vedno dob¬ ro moralno podporo pri ljudstvu, kar upamo da ostane tudi v bo¬ doče. Kulturna društva ne prireja¬ jo svojih veselic, da bi kopičila denar v blagajne, temveč ta sred¬ stva porabljamo sproti za uči¬ telja petja in razne druge stva¬ ri, ki so zboru potrebne za napre¬ dek. čim večjo moralno podporo uživa zbor, tem bolj ga žene na¬ prej, tembolj postreže svojim zvestim poslušalcem. Naprimer sedaj se “Sloga” že pridno vadi za velik in bogat jesenski kon¬ cert. Na oder bomo postavili za¬ nimivo openeto, ki bo stala veli¬ ko truda in denarja, da se jo od¬ igra kolikor najbolj mogoče pra¬ vilno. Tega nam bi ne bilo mo¬ goče storiti, če se ne bi mogli zanesti na naše prijatelje, na prjatelje petja in kulture, ki je delovnemu ljudstvu zelo potreb¬ na in koristna. Letošnji izlet bo gotovo pre¬ kašal vse prejšnje. Mi pa vsem zagotavljamo prvovrstno po¬ strežbo z jedjo in pijačo, torej ne pozabiti nedelje 4. avgusta na Stuškovo farmo. Poleg tega želim opozoriti pri¬ jatelje petja, da imajo še čas pristopiti v društvo. Vsi. ki ima¬ jo dober posluh in veselje do petja, se bodo navadili in nasto¬ pili v naši opereti “Cigani.” Za¬ to še enkrat pozivamo: pristopi¬ te in pomagajte nam širiti de¬ lavsko kulturo in napredek. Frank Ludvig. BOLGARSKE SIMPATIJE Bolgarski kralj Bonis je podal časnikarjem zelo značilno izjavo: “Moje simpatije so na strani Anglije, simpatije moje žene na strani Italije, simpatije bolgar¬ ske armade (generalov^ na stra¬ ni Nemčije, simpatije bolgarske¬ ga ljusstva pa na strani Sovjet¬ ske Unije.” Ta izraz velja za vse kralje in vlade, zlasti pa za vlado v Jugo¬ slaviji, ki koleba med fašisti za¬ to. da bi s pomočjo Mussolinija in Hitlerja krotili ljudstvo, ki si želi zveze in sodelovanja z sovje¬ ti. Fašizmu so vlade naklonjene iz enostavnega razloga, ker jim pomaga zatirati ljudstvo, česar niso mogli opravljati brez Hit¬ lerja. vm/iTie.