BILTEN Je glasilo kolektiva SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: vodje splošne službe v sektorjih za razdelitev po sektorjih, na posameznih gradbiščih so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo poskrbeti, da prejmejo glasilo delavci in vajenci, na direkciji je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, da bo BILTEN takoj dostavljen tudi v vse obrate pri direkciji (lesni in avtomehanski obrat ter SIP), vodje obratov pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem.
BILTEN mora biti razdeljen istega dne kot je dostavljen.
DECEMBER 1973
21. DECEMBRA
LETO VII., Št.: 12 (44)
Samoupravni sporazum je podpisan
11. decembra je bil na Otočcu v dvorani Garni hotela slovesno podpisan samoupravni sporazum, s katerim se 9 temeljnih organizacij združenega dela združuje v organizacijo združenega dela PIONIR. Razen domačih predstavnikov PIONIRJA so bili na slovesnosti kot gostje navzoči direktor poslovnega združenja GIPOSS inž. Sergej Bubnov, sekretar občinskega komiteja ZK Novo mesto Janez Slapnik tn predsednik občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar.
Inž. Stojan Horvat, tehnični direktor SGP PIONIR je v kratki, nvodni besedi poudaril, da pomeni Podpis samoupravnega sporazuma Prelomnico v 26-letnem obstoju podjetja. Dejstvo, da smo se kljub Posebnostim v gradbeništvu, odločili za 9 TOZD, izpričuje, da smo se odločili uresničevati ustavna določila v celoti in ne samo polovičarsko. Tako kot se nismo nikoh ustrašili graditi velike objekte, kot nismo ob težavah nikoli stopici na mestu, tako se nismo ustrašili obsežnih nalog, ki jih je postavila pred nas nova ustava. S samoupravnim sporazumom vgrajujejmo v samoupravljanje nove sestavine, ki so zlasti v neposrednosti samoupravljanja, v solidarnosti in jasnosti poslovanja, v dogovarjanju, sporazumevanju in povezovanju ter v ekonomski učinkovitosti.
Nato je izvoljenim predstavnikom 9 TOZD razdelil samoupravne sporazume v podpis inž. Zoran Arh, kot predsednik komisi-le za razvoj samoupravljanja in Predsednik delegatskega telesa, k Je> kot je bilo poudarjeno, vložil uajveč osebnega dela in naporov v f°, da smo samoupravljanje v podjetju prilagodili ustavnim dopolnilni in ustvarili izoblikovane TOZD. Samoupravni sporazum so Podpisali: za TOZD sektor Novo teesto Miha Jalovec in Lado Žmavc, za TOZD sektor Ljubljana
inž. Dušan Berkopec in Franc Zupančič, za TOZD sektor Krško Lado Kežman in Zdravko Tomše, za TOZD mehansko-kovinski obrat Jože Strugar in Janez Kastelic, za TOZD Lesni obrat Andrej Žnidaršič in Slavko Hudoklin za TOZD TOGREL Janez Avšič in Ivan Lah, Za TOZD sektor Zagreb Rade Vidovič in Ivan Cesarec, za TOZD SIP Marjan Zupanc in Jože Pintarič in za TOZD skupne službe Marko Svetina dipl. iur. in inž. Anton Vire.
Po podpisu je predstavnikom TOZD razdelil predsednik DS Tone Bučar po 1 izvod podpisanega samoupravnega sporazuma, jim čestital ob zgodovinskem dogodku, izrazil prepričanje, da bomo podpisane sporazume v praksi uresničevali, ter zaželel mnogo uspehov pri delovanju TOZD. Prisotne je nato pozdravil direktor GIPOSS inž. Sergej Bubnov, ki je poudaril, da je PIONIR že od nekdaj kazal največji posluh za združevanje sil, za vse novo kar prinaša razvoj in tudi za združevanje v gradbeništvu,
.s||. m, m mi
SREČNO
1974
ter izrazil prepričanje, da bo PIONIR 20. decembra med podpisniki samoupravnega sporazuma za Združeno gradbeno podjetje Slovenije, v okviru katerega je v dosedanji neokrnjeni samostojnosti vsem 9 TOZD in PIONIRJU zaželel obilo uspeha. Kot zadnji je čestital k podpisu v imenu občinske skupščine in občinskega komiteja ZK Novo mesto sekretar komiteja Ja-
nez Slapnik. Izrazil je prepričanje, da so PIONIRJEVI samoupravljal-ci, ko so se odločili za 9 TOZD gotovo izbrali najboljšo rešitev in dodal, da TOZD niso cilj, pač pa sredstvo za dosego boljših, kvalitetnejših ekonomskih in samoupravnih odnosov, za katerimi stremimo s podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi 9 TOZD v OZD PIONIR.
Posebej za to izvoljeni predstavniki TOZD podpisujejo samoupravni sporazum na Otočcu
Kdor je vztrajen, dočaka J!!
8 DELAVCEV, KI JIM JE POTEKLO 25 LET, 31 DELAVCEV, KI JIM JE POTEKLO 20 LET in 71 DELAVCEV KI JIM JE POTEKLO 10 LET NEPRETRGANEGA DELA PRI PIONIRJU JE SKUPAJ S 27 UPOKOJENCI IZ LETOŠNJEGA LETA PREJELO NA SLAVNOSTI NA OTOČCU ČESTITKE IN PRIZNANJA - NA DOPOLDANSKI SLOVESNOSTI SMO MED 25-LETNIKI POGREŠALI EDINO IVANA KOČEVARJA, GLAVNEGA DIREKTORJA, KI JE PRIŠEL POPOLDNE NA DRUŽABNI DEL PRIREDITVE NARAVNOST Z LETALIŠČA S SLUŽBENE POTI
V soboto, 15. decembra je bila v prostorih restavracije Otočec že tradicionalna, vsakoletna prireditev, namenjena tistim članom delovnega kolektiva SGP PIONIR, ki vztrajajo kot njegovi delavci že 10, 20 ali 25 let in tistim, ki so iz naših vrst letos odšli v pokoj.
Z besedo je ne le težko, pač pa skoraj nemogoče pričarati vzdušje slovesnosti, na kateri prejmeš zato, ker si vztrajal v vrstah kolektiva toliko let, simbolično priznanje s stiskom roke in ob ploskanju navzočih, ali pa zahvalo in priznanje ob odhodu v pokoj. Rdeči nageljni v gumbnicah, v očeh navzočih pa poleg veselja sije tudi nekakšna odmaknjenost. Oživljajo spomini na leta nazaj, na vse tisto, kar smo doživeli in preživeli kot člani velike PIONIRJEVE družine. Spomini na hudo in spomini na lepo, čeprav je treba reči, da čas hudemu vzame ostrino in da se nam zazdi marsikatera težka ujma, ki smo jo preživeli, ko jo gledamo nazaj lepa, skoro-da vesela in posrečena.
Predsednik DS Anton Bučar je v uvodni besedi opravičil glavnega direktorja Ivana Kočevarja, ki je bil tokrat prvič odsoten na takšni slavnosti, ker se mu je nepričakovano podaljšalo službeno potovanje v tujini. V prisrčni besedi je zelo na kratko orisal razvoj podjetja in poudaril, da je PIONIR, tak kakršen je danes, predvsem zasluga slavljencev. Misel: „delati moramo, ne smemo kloniti!11 jim je nemalokrat pomagala preko težav. Zahvalil se je upokojencem za njihov delovni prispevek in končal z besedami:	„Iskrena	hvala vsem
slavljencem v želji, da bi s tistimi, ki jih bomo jutri spet srečali na delovnem mestu, še uspešneje sodelovali, upokojencem pa, da bi kar najlepše preživeli jesen živelje-nja!“
Lojze Jožef, vodja kadrovske službe je nato po seznamu klical 25-letnike, 20-letnike in 10-letnike ter upokojence, spretno vstavil marsikako okroglo v svojo konfe-ranso, navzoči pa so delitev priznanj spremljali s ploskanjem.
25 let dela pri SGP PIONIR je poteklo: Jožici Osolnik, Juriju Podrepšek Jožetu Dorniku, Franju Kusižu, Jožetu Lesjaku, Jahelu Železniku, Vinku Pečaveiju in Ivanu Kočevarju.
20 let dela pri SGP PIONIR so praznovali: v sektorju Novo mesto: Martin Hočevar, Franc Juntez, roman Jevšek, Rudi Klobčar, Ciril Kovač, Martin Osterman, Angela Pevec, Milan Ravbar, Rudi Vidmar,
Ivan Zupančič, Anton Jankovič, Alojz Potočar, Alojz Modic, Jurij Perše, Ivan Pirc, Jože Smole in Jože Zoran; v sektorju Ljubljana: Štefan Kozar, Florjan Mehak, Jože Pelko, Martin Rihtar, Franc Benko in Alojz Klemenčič:; v sektorju Krško: Franc Bizjak in Alojz Starc; v lesnem obratu: Franc Cečelič, Ivan Klobčar in Ivan Štepec; v SIP: Rado Plantan in Stanko Dimc; v skupnih službah: Franc Zupanc.
10 let dela pri SGP PIONIR o praznovali: v sektorju Novo mesto: Viktor Blažič, Jože Ban, Jože Drašlar, Josip Druškovič, Miha Fi-folt, Alojz Hrastar, Stjepan Hlišč, Hasib Kovačevič, Milan Kandorfer, Dragoljub Konstantinovih, Janež Kumer, Pavel Krištof, Jože Krašovec, Redjep Mehmeti, Bajro Palič, Tihomir Pavlovič, Stane Ržen, Boro Stanimirovič, Janez Sašek, Anton Šuštar, Anton Vovk, Jože Zgonc, Milka Žagar, Božidar Frun-zič, Zlata Raičevič, Milena Šefman in Ivan Bajuk; v sektoiju Ljubljana: Franjo Bosnar, Djemal Dergič, Sabid Kapidjič, Kata Krog, Franjo Medjimurec, Miloš Miškovič, Janez Obal, Risto Pantič, Draga Surčelo-vič, Jože Zavodnik, Ljudmila Erl-ah, Marjeta Fonda in Alojz Gorenc: v sektoiju Krško: Rifat Abdič, Jože Bevc, Franc Kos, Martin Novoselič, Maijan Rovan, Jože Stergar, Viktor Skofljanec, Stanko Žgalin, Slavka Redenšek in Jože Kerin: v mehansko-kovinskem obratu: Anton Becele, Franc Bobnar, Anton Čopič, Jože Jamnik, Stanka Predovšek in Martin Vitasovič, v lesnem obratu: Slavko Hudoklin; v SIP: Jože Babič, Andrej Burgar in Andrej Bajc: v skupnih službah:
Tatjana Geršič, Anica Kovačič, Ivan Kafol, Franc Malenšek, Lojzka Svetina in inž, Anton Vire, v projektu 80: inž. Stane Sedlar, v restavraciji: Marija Bajc, Ana Kos, Marija Luzar in Antonija Turk.
Upokojenci iz leta 1973: v sektoiju Novo mesto: Jože Bajuk, Alojz Gričar, Nikola Kolenc, Jože Miklavčič, Jože Marenče, Slavko Matoh, Franc Pavlin, Evgen Panker, Jože Turk, Franc Bobnar, Alojz Hočevar, Anton Kovačič,
ka!“ se je kmalu po peti uri zvečer uresničilo s prihodom glavnega direktorja in 25-letnika Ivana Kočevarja. Vest, da bo okoli 14. ure pripotoval s službene poti iz Amerike na Brnike, se je razširila že dopoldne in vsi, ki Ivana Kočevarja poznajo, so se pridušali: prišel bo
sem' Tako se je tudi zgodilo: dobršen del udeležencev slavja je čakal nanj. Zgrnili so se ob vhodu v dvorano in ko je prišel, so muzikanti udarili „tuš“, vsi prisotni pa zaploskali. Lojze Jožef ga je pozdravil kot slavljenca 25-letnika, kot glavnega direktorja in kot delovnega tovariša, člana PIONIRJEVEGA kolektiva, predsednik DS Tone Bučar, pa se mu je iz srca zahvalil za njegov nemajhni delovni prispevek ter mu izročil priznanje, ki so ga prejeli vsi 25-letniki. Glavni direktor Ivan Kočevar je nato čestital vsem slavljencem, se zahvalil upokojencem za njihov prispevek podjetju in vsem prisotnim za sprejem.
Težko pričakovani 25-letnik, glavni direktor Ivan Kočevar je končno prispel in bil sprejet z burnim ploskanjem
Anton Gorše in Matija Hudorovac, v sektorju Ljubljana: Anton Lapuh, Franc Zaletel in Milan Kajba, v sektorju Krško: Slavko Pogačič,
Franc Drugovič, Janez Piculič,
Jože Levičar, Franc Tomše, Anton Omerzu, Alojz Kerin in Ivan Rožman; v mehansko-kovinskem obratu: Anica Staniša, v lesnem obratu: Ivan Kocjančič.
Geslo: „kdor je vztrajen, doča-
Marsikatero oko se je zasolzilo, ko je ob topli čestitki predsednik DS Tone Bučar, kot zadnjemu, :zročil priznanje za 25 let dela v kolektivu tudi glavnemu direktorju Ivanu Kočevarju
PRAVNI
NASVETI
Pod tem naslovom bomo odslej v vsaki številki BILTENA objavljali strokovne, pravne nasvete, članoni kolektiva, ki se bodo na BILTEN obrnili za pravni nasvet. Če vam ni karkoli jasno iz vaših pravic iz delovnega razmeija (n.pr. kaj okoli dopusta, pravice do bolniške, pravice do osebnih dohodkov, kaj iz disciplinskega postopka, kaj v zvezi s pravicami iz pokojninskega zavarovanja, če se upokojujete, pa tudi karkoli drugega, kar je vezano na pravne predpise) pošljite pismeno vprašanje s kar se da natančnim opisom zadeve, ki vas zanima na naslov: Uredništvo BILTENA, pravni nasveti, SGP PIONIR, 68.001 Novo mesto: Svoje vprašanje podpišite s svojim polnim imenom. Strokovni odgovor nanj bo objavljen v naslednji številki BILTENA, navedli pa bomo ob vprašanju samo začetnice vašega imena. Samo začetnice imen vpraševalcev bomo objavljali zato, ker tisti, ki potrebujejo pravno pomoč, večinoma tega ne obešajo na veliki zvon. Poslužite se nove rubrike!
ZB: uresničiti Titovo pismo!
aktiv zb iz nov je na svojem občnem zboru pretresal raznoliko problematiko borcev IN SE ZLASTI ZAVZEL ZA URESNIČEVANJE TITOVEGA PISMA
izgnani, konfinirani, odvzeti staršem in podobno, pa dozdaj še niso bili popisani kot udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja. Sklenili so, da je treba ob koncu popisa v podjetju ugotoviti, če morda kdo izmed popisanih še ni včlanjen v aktivu.
Člani aktiva ZB in NOV pri SGP PIONIR polagajo venec pred spomenikom padlim na Cviblju nad'Žužemberkom
Aktiv Zveze borcev NOV v SGP PIONIR je imel 23. novembra svoj občni zbor v vasi Krka pri Žužemberku. Člani aktiva so gredoč na občni zbor, počastili spomin padlih pri spomeniku na Cviblju nad Žužemberkom in tam položili venec.
Na občnem zboru so člani aktiva ZB poslušali poročilo o delu aktiva in blagajniško poročilo, izvolili so nov upravni odbor aktiva in nov nadzorni odbor, ter sprejeli več sklepov in stališč, ki naj usmerjajo delo aktiva v prihodnje.
Pvazumljivo je, da so se v razpravi najdlje pomudili ob Titovem pismu. Ugotovili so, da pismo pravilno nakazuje smer, v katero se morajo strniti vsa prizadevanja naše socialistične, samoupravne družbe. Zlasti ne smemo dovoliti, da bi kdorkoli jemal vrednost razrednim smotrom naše revolucije in narodno osvobodilnega boja, jih skušal potvarjati ali zlorabljati. Delavski razred je že v času boja pod vodstvom Komunistične partije zastavil razvoj naše družbe v smer, v kateri jo razvijamo zdaj. Tisoči padlih v boju nas poleg vsega drugega zavezujejo, da ostanemo zvesti takšnim smotrom. Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov sta skovana v boju in predstavljata največjo pridobitev našega boja in revolucije. Člani ZB morajo biti vedno in povsod zlasti pozorni tudi proti najmanjšim poizkusom razbijanja tega bratstva in enotnosti, proti nacionalno šovinističnim geslom, s katerimi se nemalokrat srečujemo v vsakodnevnem delu in stikih. Vse takšne Poizkuse je treba sproti razbijati in fazkrinkavati njihove nosilce. SGP PIONIR združuje v sebi delavce vseh jugoslovanskih narodnosti in
je tudi zato sam po sebi dokaz bratstva in enotnosti v Jugoslaviji, prav večnarodnostni sestav zaposlenih pa lahko, če ni čuječnosti, kaj hitro ustvari plodna tla za nacionalistične izpade. Poleg drugega smo lahko tvorni ustvarjalci bratstva in enotnosti v Jugoslaviji tudi zato, ker so PIONIRJEVA gradbišča razprostranjena po vsej Jugoslaviji, so ugotovili na zboru. Pomudili so se tudi ob tistih delih pisma, ki žigosa napake v socialnem razlikovanju, v raznih naši družbi tujih pojavih prisvajanja, bogatenja brez dela in podobnega. Menili so, da so borci iz NOB dolžni biti med prvimi, ki najodločneje nastopajo proti takšnim pojavom in da so si dolžni kar najbolj prizadevati za razvoj samoupravljanja.
V razpravi so izrazili hvaležnost samoupravnim organom podjetja, ki so aktivu omogočili z denarnim prispevkom njegovo delo. Poudarili so, da pričakujejo, da bo aktiv tudi v prihodnje deležen denarne pomoči.
Sproženo je bilo vprašanje dopusta za borce. Prisotni so bili prepričani, da je treba tisti del dopusta, ki je borcem NOB dodeljen posebej, prišteti k ostalemu dopustu, ki jim pripada kot delavcem. Ker obstaja pri tem nejasnost, je bilo sklenjeno, da je treba vprašati v kadrovskem oddelku, komisijo za kadre, kakšna merila so sprejeta glede tega.
Dosedanji upravni odbor je v svoji mandatni dobi skrbel za to, da so posamezni člani obiskovali bolne člane ZB in da jim je bila v primeru potrebe dodeljena pomoč. V razpravi so podčrtali, da mora aktiv tudi v bodoče skrbeti za bolne člane.
Aktiv je skrbel za vzdrževanje grobišča padlih in spomenika na Marofu, kjer je vsako leto poskrbel za okrasitev in za žalno svečanost na dan borca in na dan mrtvih. To obveznost bo obdržal aktiv tudi vnaprej.
Ker ima več članov ZB stanovanjske težave, bo aktiv v okviru možnosti tudi v bodoče pomagal svojim članom pri urejanju stanovanjskega vprašanja s posredovanjem. Na zboru so obravnavali vprašanje posojila za stanovanjsko gradnjo s strani organizacije ZB za Zvoneta Mikliča in vprašanje gradbenega dovoljenja za Franca Sajeta. Poudarjeno je bilo, da aktiv sicer nima denarja za neposredno stanovanjsko pomoč ali posojila, prizadetim pa lahko pomaga s priporočili in posredovanjem ter nasvetom.
Vodstvo zbora je seznanilo navzoče z dopisom, v katerem so pozvane vse delovne organizacije, naj prijavijo zaposlene, ki so bili med vojno kot otroci preseljeni,
Na zboru so izrazili željo, naj bi v okviru možnosti dostavljah BILTEN upokojenim članom ZB.
Potrdili so blagajniško poročilo nadzornega odbora. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imel aktiv od 21. oktobra 1971 do 21. novembra 1973 vsega 14.660 din dohodkov, (od tega 8.000 din dotacije podjetja) in 5.558 din izdatkov.
V novi upravni odbor so izvolili: Jožeta Pavliča za predsednika, Marijo Senica za tajnico, Jožo Osolnik za blagajnika in Jožeta Strugarja ter Antona Tekstoija za člana. V nadzorni odbor: Ivana Kočevarja, Staneta Renušo in Sergeja Sekača. Sklenili so, da naj se aktiv ZB vsako leto sestane na srečanju borcev podjetja.
Sedem letošnjih 25-letnikov slikanih s predsednikom DS Tonetom Buča rjem
*	*	' *v . v
Najlepša čestitka kolektiva v Zakopanem za 29. november je bil hotel dograjen tako, kot ga vidite na gornji sliki. Dan republike so zato praznovali s posebnim ponosom, saj so dokazali, da so tudi v najtežjih pogojih sposobni prevzeto delo opraviti v roku (Foto: 8ožko Zivkovič)
Devet TOZD-kljub temu en PIONIR
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRU2ITVI 9 TOZD V OKVIRU PIONIRJA V OZD PIONIR JE PODPISAN TOKRAT PA NEKAJ VEČ O VSEBINI IN DOLOČILIH TEGA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA, KI NALAGA VSAKI TOZD ŠTEVILNE DOLŽNOSTI, OBVEZNOSTI IN PRAVICE TER NAS HKRATI ŠE TRDNEJE KOT DOZDAJ POVEZUJE V VELIKO DRUŽINO
Po 21. ustavnem dopolnilu in tudi osnutku ustave socialistične republike Slovenije je temeljna organizacija združenega dela osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci na osnovi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojne odnose v združenem delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odločajo o dohodku ter o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Osnutek ustave tudi določa, da je vsakemu delavcu, kot njegova neodtujljiva pravica zajamčeno, da uresničujoč pravico dela z družbenimi sredstvi v svoji temeljni organizaciji združenega dela odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku in si pridobiva osebni dohodek.
Omenjeno značilnost temeljnih organizacij združenega dela in neodtujljive pravice delavcev je bilo potrebno poudariti v samoupravnem sporazumu o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v podjetje, saj je njegova temeljna naloga uresničiti nove možnosti glede samoupravljanja in poslovanja v podjetju, ki jih dajejo ustavna dopolnila in osnutki ustav, seveda ob upoštevanju obstoječih ekonomskih, tehnoloških in organizacijskih pogojev v podjetju.
Že iz tega uvoda je razvidno, da gre za novo obliko samoupravljanja in spremenjene samoupravne odnose v podjetju, v korist temeljnih organizacij združenega dela. Stvar samih delavcev temeljnih organizacij združenega dela je namreč, da odločijo s samoupravnim sporazumom o združevanju, katere pristojnosti se prenašajo v odločanje na centralne organe, n.pr. na DS podjetja. Po ustavnih dopolnilih je namreč bistveno drugačen položaj temeljnih organizacij združenega dela od dosedanjih oblik organizacij združenega dela, po bivšem temeljnem zakonu o podjetjih. Do sedaj so se z ravni podjetja s statutom ali drugimi splošnimi akti prenašale določene samoupravne pravice in pristojnosti na delovne enote podjetja, sedaj pa je ravno obratno
Poleg samoupravljanja, ki je spremenjeno in postavljeno na nove osnove, so glavne značilnosti samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v podjetje zlasti naslednje:
1.	Poslovni odnosi med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela so načeloma pogodbenega značaja vendar samoupravni sporazum predstavlja čvrst
okvir, ki se ga temeljne organizacije združenega dela morajo držati pri medsebojnem sodelovanju (n.pr. medsebojno opravljanje storitev in nudenje kapacitet, odpoved medsebojni konkurenci, solidarnost itd).
2.	Skupne službe so organizirane kot temeljna organizacija združenega dela, so servis drugim temeljnim organizacijam združenega dela in opravljajo zanje tudi gospodarske storitve (n.pr. projektiranje, nabava, prodaja, tehnično-razvojni
posli, izobraževalni posli, računalniške storitve, itd.), ki se lahko kažejo kot vrednost na trgu, poleg tega pa opravljajo tudi druge skupne naloge za vse temeljne organizacije združenega dela, (n. pr. koordinacija, naloge kontrole, nudenje podatkov, itd.).
3.	Vsaka temeljna organizacija združenega dela samostojno razpolaga s svojimi sredstvi. Samoupravni sporazum predvideva solidarno in subsidiarno odgovornost za obveznosti podjetja in temeljnih organizacij združenega dela, medsebojno kritje izgub in združevanje dela sredstev za opravljanje poslov skupnega pomena. Posledica tega
je skupno knjigovodstvo in skupen žiro račun pri SDK.
4.	Tudi planiranje, ki je pridobilo na pomenu, je postavljeno na nove osnove. Namen ustave je, z neposrednim — decentraliziranim samoupravljanjem doseči izboljšanje gospodarjenja in zagotoviti nadaljnji obstoj in perspektivni razvoj podjetja. V podjetju pa je osnovni interes enakomeren in vsklajen razvoj vseh temeljnih organizacij združenega dela in podjetja kot celote. Zato je potrebno skozi
plane zagotoviti uresničitev opredeljenih ciljev, razvojnih programov podjetja kot celote in vseh temeljnih organizacij združenega dela v njegovem sestavu. Zato je potrebno, da se skupni in enotni posli temeljnih organizacij združenega dela v okviru podjetja opravljajo skupno in po enotni metodologiji.
Obseg omenjenih planov pa določa tudi obseg združevanja sredstev za določene namene na ravni podjetja. Temeljne organizacije združenega dela združujejo v skladu s sprejetimi plani na ravni podjetja del svojih poslovnih sredstev, rezervna sredstva, del sredstev sku-
pne porabe, lahko pa se združujejo tudi sredstva za druge namene (n. pr. za razvoj, sredstva solidarnosti), prav tako lahko temeljne organizacije združenega dela združujejo tekoča prosta sredstva, ki še niso angažirana s plani, o čemer odloča samostojno vsaka temeljna organizacija združenega dela. Brez takšnega združevanja sredstev na nivoju podjetja si ne moremo predstavljati, da bi podjetje lahko tudi v bodoče dobro gospodarilo, seveda pa poteka to združevanje sredstev za določene namene po principu neodtujljivosti sredstev temeljnih organizacij združenega dela.
5.	S samoupravnim sporazumom o združevanju so določeni naslednji skupni organi podjetja:
delavski svet podjetja,
gospodarski odbor,
odbor za kadrovsko-socialne zadeve,
odbor za splošni ljudski odpor,
samoupravna kontrola podjetja.
Individualni izvršilni organ podjetja pa je glavni direktor.
Delegati — člani naštetih kolektivnih organov se volijo na neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem za 2 leti.
6.	Spremenjen način samoupravljanja v podjetju zahteva tudi spremembo organizacije poslovanja na ravni podjetja. 2. člen samoupravnega sporazuma o združevanju našteva skupne posle, ki se bodo v okviru podjetja na ta način opravljali na podlag vsklajenih planov in programov dela ter razvoja temeljnih organizacij združenega dela vendar pa je prav, da še posebej omenimo nekatere pomembne poslovne funkcije, ki naj bi se opravljale na nivoju podjetja enotno za vse temeljne organizacije združenega dela. Tu gre predvsem za programsko - razvojno funkcijo, ki je zanimiva za podjetje kot celoto, kot za vsako posamezno temeljno organizacijo združenega dela. Dalje komercialna funkcija z ekonomsko propagando in raziskovanjem oziroma funkcija marketinga kot se ta večkrat imenuje, ki mora biti enaka za vse potrebe temeljnih organizacij združenega dela. Dalje finančna funkcija, ker je nujno potrebno, da ima podjetje kot širša asociacija temeljnih organizacij združenega dela stike z bankami in drugmi denarnimi ustanovami, z gospodarsko zbornico ifl raznimi republiškimi organi, pri katerih bo podjetje kot močna organizacija združenega dela lažje dosego finančno in drugo podporo, kot če bi v odnosih s temi dejavniki nastopale posamezne temeljne organizacije združenega dela neposredno. Končno naj omenimo še, da se je v temeljni organizaciji združenega dela skupne službe pojavila nova služba za organizacijo in razvoj poslovanja, ki bo imela predvsem naloge s področja planiranja, organiziranja in tudi naloge študijske narave, zlasti z vidika or; ganiziranja temeljnih organizacij združenega dela in podjetja v bodoče, v skladu z razvojem samoupravljanja.
Alojz Kočevar, zidar iz sektorja Novo mesto, se je letos poslovil od PIONIRJA in odšel v zasluženi pokoj. Bil je med prvimi 10-letniki, 20-letniki in 25-letniki, zato je na Otočcu ob sprejemanju priznanja doživel buren aplavz. Takšnih delavcev kot je bil on, si želimo čimveč, še posebej pa mu želimo mirno in srečo jesen življenja!
Med letošnjimi 25-, 20- in 10-letniki je bilo tudi precej predstavnic nežnega spola, kar je razvidno tudi z zgornje slike
Predvideno je, da bodo delavci na svojih zborih, ki bodo v prihodnjih dneh, sklepali o samoupravnem sporazumu o združevanju in sprejeli statutarne sklepe, s katerimi bodo začasno urejena nekatera vprašanja, Id bodo kasneje urejena s statuti temeljnih organizacij združenega dela.
Na ta način bomo pridobili dovolj časa, da bodo statuti temeljnih organizacij združenega dela res temeljito izdelani. S statutarnimi sklepi so določeni naslednji organi temeljnih organizacij združenega dela: delavski svet TOZD, gospodarski odbor, odbor za kadrovsko-socialne zadeve,
odbor samoupravne kontrole, individualni izvršilni organ temeljnih organizacij združenega dela Pa je direktor.
Tudi te organe volijo delavci na neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem za dobo 2 leti.
Ker je potrebno pred konstituiranjem podjetja izvoliti delavski svet podjetja in delavski svet temeljnih organizacij združenega dela in tudi druge organe upravljanja, saj podjetje drugače sploh ne bi moglo poslovati po novem, je predvideno, da bodo zbori delavcev sklepali tudi o razpisu volitev v naštete organe. Poleg tega bodo zbori delav-
Če ne bo prišlo do nepredvidenih težav, bo tovarna miz v Živini-cah v Bosni, ki jo gradimo v sistemu TGREL, zgrajena v roku. Take je v nepolnem letu dni dobilo malo bosansko mesto Živinice tovarniški objekt s 13.000 m2 proizvodnih Površin in 1000 m2 površin, ki so namenjene za pisarne, sanitarne naprave in drugo. V tovarni bodo namestili najsodobnejšo strojno opremo, ki bo lahko proizvedla 1 niilijon miz na leto, kar bo Lesne
cev sprejeli tudi kandidatno listo za te organe.
Predvideno je, da bo v 1. polovici decembra prišlo do podpisa samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v podjetje. Nato pa bodo na njegovi podlagi in na podlagi statutarnih sklepov razpisana delovna mesta individualnih izvršilnih in poslovodnih organov podjetja in temeljnih organizacij združenega dela.
Ugotavljamo, da bomo imeli do konca letošnjega leta in tudi v prvih mesecih prihodnjega leta še obilico dela. Sprejeti bo treba statute temeljnih organizacij združenega dela, katerih delovni osnutki so že izdelani, vendar jih bo treba temeljito popraviti in vskladiti s samoupravnim sporazumom • o združevanju in določeno organizacijsko strukturo podjetje in temeljnih organizacij združenega dela. Dalje bo potrebno izdelati in sprejeti statut podjetja in izdelati in sprejeti samoupravne sporazume o medsebojnih razmerjih v združenem delu temeljnih organizacij združenega dela.
S tem so našteti le najpomembnejši samoupravni sporazumi oziroma samoupravni akti, ki morajo biti sprejeti v podjetju in temeljnih organizacijah združenega dela, da bo lahko samoupravljanje in poslo-
industrijski kombinat KONJUH uvrstilo med največje proizvajalce miz v Evropi.
Prisluhnimo, kaj nam o tej gradnji piše Dragan Brkič iz Bosne:
„Ob nedavnem razgovoru z mal-dim inženirjem Feliksom Strmole-tom, smo slišali, da je kot predstavnik PIONIRJA zelo zadovoljen s s sodelovanjem s tukajšnjimi dejavniki in investitorjem, saj ni prav nobenkrat prišlo do skaljenih odnosov.
vanje potekalo po novem. Posledica sprememb v samoupravljanju pa je tudi ta, da bo potrebno z novimi odnosi vskladiti tudi vse ostale splošne akte v podjetju kot so n. pr. pravilnik o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov, pravilnik o varstvu pri delu itd. Dela pri vsklajevanju in sprejemanju splošnih aktov podjetja torej zlepa ne bo zmanjkalo. Velja poudariti, da gre za strokovno zelo zahtevno delo še zlasti, ker obsega
Nova tovarna je zares veličasten objekt. Prizadevni in delovni Slovenci so z izredno solidnostjo in kar je najvaženjše, z doslednim spoštovanjem dogovorjenih rokov gradnje potrdili svoj že tradicionalen dober glas tudi tokrat.
Tehnični direktor kombinata dipl. inž. Leonard Gujič in referent za investicije Božo Iljkič, sta izjavi-a, daje SGP PIONIR iz Novega od
Budimpešte proti jezeru. Gotovo je že okoli 50 km. Tako bo že prihodnje leto prestolnica kombinata KONJUH. Prav zato bo PIONIR v prihodnje, kdar bodo še kaj gradili, imel prednost pred vsemi drugimi.
Z združenimi močmi so Slovenci in Bosanci podarili družbi še eno novo veliko tovarno. Še posebej |mo tukaj veseli dejstva, daje desetorica delavcev iz okolice Živinic pridobila pri svojem delu zaupanje vodstva gradbišča in da raznobarvnih luči in reklam, lesketajoča se in utripajoča Budimpešta, ki šteje 2,300.000
Prejmite najlepše, bratske pozdrave iz Živinic iz Bosne ne glede na to, da ima štiri krožne ceste in podzemeljsko železnico. Budimpešta je se bom spet oglasil! “
DRAGAN BRKIČ
občutljivo problematiko, kot je n. pr. delitev dohodka in osebnih dohodkov, za katero je neposredno zainteresiran vsak posamezni delavec. Ker vsega ni mogoče obdelati s splošnimi akti tako, da se ti izdelajo v nekem ožjem krogu strokovnjakov in da so hkrati tudi dobri v tem smislu, da so vsi delavci z njimi zadovoljni menim, da je dolžnost vsakega člana kolektiva, da se zavestno in aktivno vključi v to dogajanje in s svojimi predlogi in pripombami sodeluje pri sestavljanju osnutkov splošnih aktov in v javni razpravi, ker bomo le na ta način uspeli priti do splošnih aktov, ki bodo imeli trajnejšo veljavo.
Direktor splošne službe Marko Svetina, dipl. iur.
Večji porast del oprav* Ijenih po času
V celotnem podjetju smo letos do konec septembra opravili po času'26,7 odst. del, po učinku pa 73,3 odst. del. Dela opravljena po času so se v primerjavi z lanskim letom povečala za 17 odst., medtem ko so se dela opravljena po učinku hkrati zmanjšala za 5 odst.
POGODBA JE PODPISANA!
Naši predstavniki so po daljših pogajanjih v Združenih državah Amerike podpisali s firmo „Swin-dell Dressler-Company“ iz Pitsbur-ga pogodbo, s katero smo prevzeli gradbena dela pri gradnji železoli-vame v Koluszkah blizu Lodza na Poljskem. Pogodbo smo podpisali v okviru IMOS, ameriška firma pa je mariborski METALNI zaupala izvedbo montaže železne konstrukcije in strojev. Gradbena dela, ki naj jih opravi naše podjetje dosegajo vrednost 2,500.000 dolarjev USA. O tem, kolikšnega pomena je za nas to novo naročilo na Poljskem (z deli je treba pričeti že januarja 1974.!), bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
Dober glas v Živinicah
POHVALNO PISMO IN ČESTITKA IZ ŽIVINIC IZ BOSNE, KI SMO JE LAHKO VESELI, KER PRIČA O
ugledu, ki smo si ga pridobili tam z dobrim delom
Skozi Madžarsko in Slovaško v Zakopane
VTISI S 5-DNEVNE STROKOVNE ESKURZIJE ČEZ MADŽARSKO IN SLOVAŠKO DO ZAKOPANOV NA POLJSKEM - KAJ SMO VIDELI V KRAKOVU IN V NEKDANJEM NACISTIČNEM KONCENTRACIJSKEM TABORIŠČU AUSCHVVITZ
Osnovni cilj in namen naše strokovne ekskurzije je bil ogled gradbišča v Zakopanem, kjer gradi naše podjetje velik hotel, ki se bo lahko ko bo končan meril z najmodernejšimi hoteli A kategorije.
Ker je bilo v našem glasilu že mnogo in obširno pisanega o gradnji tega hotela, naj se pomudim ob nekaterih vtistih s tega potovanja na Poljsko.
Avtobus podjetja „Gorjanci*4 nas je 10. oktobra iz Novega mesta skozi Zagreb in potem po slikovitem panonskem svetu, skozi Varaždin in Čakovec, popeljal proti Madžarski. Obmejne formalnosti so trajale le kakih štirideset minut in naš mercedes je že požiral kilometre madžarskih cest. Vasi ob cesti so kot naše, le polja s svojimi obrazi pričajo o kolektivni obdelavi. Tudi zemlja je tu državna lastnina. Pot nas pelje ob Blatnem jezeru, ki je 76 km dolgo in 4 do 16 km široko. Skupna površina jezera presega 580 km 2.
Že v mraku smo se za trenutek ustavili v turističnem mestecu Sio-fok. Tam smo se vključili na avtocesto, ki povezuje Blatno jezero z glavnim mestom Madžarske - Budimpešto. Avtocesta - dvopasovnica je bila zgrajena pred približno 5 - 6 leti in je dolga cca 100 km. Sedaj je v gradnji tudi druga dvopasovnica v smeri od Budimpešte proti jezeru. Gotovo je že okoli 50 km. Tako bo že prihodnje leto prestolnica povezana s turističnimi naselji ob Blatnem jezeru s štiripasovnico. Sicer cesta ne bo takšna kot je naša na odseku Vrhnika — Postojna, bodo pa le imeli hitro cesto, ki je prepotrebna tako Blatnemu jezeru, kakor tudi glavnemu mestu, ki privabljata v zadnjih letih veliko število domačih in tujih turistov.
Proti večeru nas je sprejela lepo razsvetljena, v tisočih raznobarvnih luči in reklam, lesketajoča se in utripajoča Budimpešta, ki šteje 2,300.000 prebivalcev. Vsaka reklama mora imeti najmanj tri barve. Mesto je zelo živahno in precej prometno, ne glede na to, da ima štiri krožne ceste in podzemeljsko železnico. Budimpešta je nastala v 14. stoletju, ko sta se združila stari Budim in mlajša Pešta. Preko Donave se vzpenja 8 mostov. Prvi in osmi sta železniška, ostalih, šest pa je namenjenih za cestni promet. Najstarejši, Verižni most, je bil zgrajen pred približno sto leti in je tudi najlepši. Povprečna plača delavca na Madžarskem je 2500 forintov (100 forintov je 68,80 din). Velik pomen dajejo temu, da ima žena-mati šest mesecev porodniškega dopusta in ako hoče, še 3 leta neplačanega. Delovna doba ji ta čas teče in delovno mesto jo čaka
do takrat, ko se vrne v službo. Sedaj pripravljajo zakon, po katerem naj bi žena tudi v tem dozdaj neplačanem dopustu dobivala minimalno denarno nadomestilo. Največ zaslužijo zdravniki, ki imajo lahko tudi privatno prakso.
Prespali smo v zelo udobnem hotelu „Volga**. Po krajšem ogledu mesta smo drugi dan nadaljevali pot proti madžarsko-češki meji in jo tudi v dobri uri prekoračili.
Smer proti_ Poljski, preko Banske Bistrice, Žiline in Lise Polane, nas je vodila po Slovaškem. Proti večeru smo, po triurnem čakanju na češko-poljski meji, le prišli na Poljsko in opolnoči v Zakopane, kjer smo večerjali in prespali.
Deževno vreme, ki smo ga preživeli prvi dan na Poljskem - v Kra-kowu, nam je preprečilo podroben ogled mestnih zanimivosti. Staro, mesto malce spominja na naš Zagreb in ima okoli 600.000 prebivalcev. Znamenita in lepa je cerkev sv
ohranjenih starih stavbah, so nam pred vaj ah 20-minutni film - dokument o mukah in trpljenju nedolžnih ljudi. Še sedaj stojijo vislice, kjer je bil kaznovan nekdanji komandant tega taborišča. Vse to nas je pretreslo in objelo z neko tesnobo, posebno pa še sedaj, ko po tolikih letih zopet in zopet spoznavamo, da človek še ni postal ČLOVEK!
Pot domov nas je vodila preko Češke in Avstrije, kjer smo si na Dunaju, razen drugih znamenitosti, ogledah tudi grobnico Habsburžanov in televizijski armiranobetonski stolp. Na stolpu, ki je visok 252 m in ima dvoje dvigal, je na višini 165 m vrtljiva razgledna ploščad -restavracija, od koder se ob lepem vremenu vidi razgibano mesto Dunaj.
Po kosilu nas je čakalo še nekaj sto kilometrov ki smo jih srečno
Vasica v tipičnem uralskem slogu, za katerega so značilni mnogi pristreški v več nadstropjih, ob cesti od Zakopanega proti Lodžu
Marije, ki je zgrajena v gotskem slogu.
Po kosilu - popoldne - smo si ogledali v Zakopanem naše gradbišče. Temperatura je bila nekaj stopinj pod ničlo in ostre iglice suhega snega so nas nagajivo zbadale in nam dale s tem vedeti, da se morajo naši ljudje tukaj že boriti, ne samo z zahtevno gradnjo in tesnimi roki, temveč tudi z mrazom, ki pa bo kmalu še bolj strupen. Tretja faza je sedaj, ko to pišem, najbrž ž končana. Naše gradbince pa čaka še mnogo dela, da bo objekt kvalitetno in v roku predan investitorju. Qb tej priliki jim žehm mnogo lepega vremena in jim hkrati čestitam srečno Novo leto 1974
Drugega dne našega bivanja na Poljskem smo si ogledah zloglasno koncentracijsko taborišče iz druge svetovne vojne - Auschvvitz. Pred ogledom barak, mučilnic, krematorijev in muzejev, ki se nahajajo v
prestali in tako končali zanimivo petdnevno ekskurzijo.
Robič ing. Rudi
PIONIR
Če imaš težave, ker želiš si stanovanje, če ne moreš spati, ker želiš si vrstno hišo, se odpravi na Dolenjsko in potrkaj tam, kjer piše:
PIONIR!
R. Robič
GRADI
PIONIR gradi prav vse: stanovanja in pekarne in mostove in tovarne in za žito silose!
Naročnik prav dobro ve, da bo delo kvalitetno, če so vezane s pogodbo PIONIRJEVE roke! R. Robič
POCENI
Ko denarce boš pripravil in se končno res odločil, da postavil si boš hišo, se pomeni s PIONIRJEM, ker še vedno on edini,
nudi streho , ,. • ti poceni!	R. Robič
POVSOD DOMA
Povsod je PIONIR doma! Vsa naša Istra ga pozna! V Dalmaciji hoteli do zrasli svetli, beli!
Še daljna sestra Bosna je nanj zelo ponosna!
V Sloveniji ni kraja kjer ni ustvaril raja!
Zdaj bodo še v tujini ostali nanj spomini!
V času od 12. XI. 1973 do izida te številke, so bili dokončno dogo; vorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD — sektor Novo mesto
-	S tovarno zdravil ,,KRKA“ Novo mesto, za adaptacijo podstrešja v Zdravilišču Dolenjske Toplic« — investicijska vrednost 1,722,729 - din;
-s podjetjem „DOMINVEST“ Novo mesto, za gradnjo treh stanovanjskih blokov na Ragovski -investicijska	vrednost
17,346.007 - din;
-	s podjetjem „LABOD** Novo mesto za gradnjo upravnega paviljona - investicijska vrednost 512.909,-din.
TOZD — sektor Krško
-	s podjetjem „PETROL“ Ljubljana, za gradnjo bencinskega servisa II. v Brežicah - investicijska vrednost 1,184.311,- din;
TOZD — sektor Ljubljana
-	Z vojno pošto Ljubljana, z« gradnjo stanovanjskega objekta v Ribnici - investicijska vrednost 5,980.878.-din:
Medsebojni odnosi in vodenje
kako ustvariti zdrave medsebojne odnose in odpraviti možnost sporov med delavci V PROIZVODNEM PROCESU - LJUDJE SO RAZLIČNO PRILAGODLJIVI, ZATO JE TREBA UPOŠTEVATI TUDI TO
Od vodilnega delavca se zahteva čedalje več v delovni organizaciji. Vprašanje je, kako se prilagoditi, kako biti uspešen in zadovoljen. Kajti inženirji, tehniki in delovodje so v podjetju tisti ljudje, preko katerih potekajo informacije navzgor, navdol in sodelavcem. Da bi Cim bolj uspešno reševali probleme, ki se postavljajo vsak dan pred nas in da bi znali izbirati ustrezne poti, načine dela, je potrebno imeti po eni strani znanje po drugi Pa izkušnje. V sociologiji in psihologiji dela govorimo o dinamiki medsebojnih odnosov in dinamiki vodenja. Doslej smo poznah razne oblike vodenja kot demokratsko, avtokratsko in liberalno. Kaže pa, da je treba v dani situaciji upoštevati vse odgovarjajoče dejavnike (socialne, psihološke, ekonomske, tehnološke) in da se je zgolj premalo zanašati na individualne ali pa skupinske odločitve. Govorimo o vzajemnih odnosih vplivanja med vodjo, skupino in okoljem.
Kdaj lahko pričakujemo zdrave medosebne odnose, ki ustvarjajo zadovoljstvo pri delu in pospešujejo učinkovitost in kdaj lahko pričakujemo nezdrave odnose, ki zavirajo delo, ustvarjajo nezadovoljstvo in slabe delovne rezultate. To so vprašanja, ki so v naših delovnih organizacijah vsak dan aktualna in o katerih bi morali biti bolje poučeni. Pregled različnih študij kaže, da so najbolj pogosti Izvori konfliktov v delovnih organizacijah naslednji: nezadostna informiranost, slabo sodelovanje, neustrezna delitev dohodka, nesposobnost posameznika, nezadostno definirane naloge, toga organizacija dela, slab red in disciplina, nedelavnost in lenoba posameznikov, ne-Prevzemanje odgovornosti. Tu gre v bistvu za ljudi, ki imajo takšne interese in motive, ki so različni od
motivov, ki jih imajo drugi ljudje. Po domače lahko rečemo, da nastane konflikt iz razlike med tem, kar človek želi in tem kar mu organizacija lahko nudi. Pojav konfliktnih odnosov je potrebno sprejeti zavestno ter jih je potrebno kontrolirati v smislu reševanja, kompromisa in adaptacije. Alternativa za drugačno (nedemokratično) pot je koncentracija moči in vpliva (pritiska) predvsem na ljudi, skupine, ki imajo drugačna pričakovanja in zamisli glede uspešnega doseganja ciljev in skrbna kontrola ter vzdrževanje obstoječe strukture oziroma stanja.
V delovni organizaciji pa nastajajo tudi emocionalni problemi (emocija — čustvo). Večina ljudi teži k emocionalnemu zadovoljstvu. Emocionalni problemi ne nastajajo zaradi tega, ker so emocije prisotne, pač pa so te napačno uporabljene. Na primer agresivnost: človek se jezi, kriči, uporablja neprimerne izraze, lahko tudi fizično obračunava, ker se v trenutku ne obvlada (ali se noče, ker misli, da si na ta način ustvarja avtoriteto) pri tem pa pozablja racionalno misliti. Čustva prevladajo, in to čustva, ki so v dani situaciji neprimerna in neprijetna za ostale (npr. podrejene), nad zdravo pametjo. Iluzija je, če nekdo misli, da misli nezmotljivo, korektno, tako kot računski stroj in pri tem ne izbira načinov, da brani svoje mnenje. To lahko izzove konfliktno situacijo, nadalje jo lahko izzove avtokratsko podajanje delovnih nalog, nerazumevanje raznih napak do katerih prihaja v toku dela. Človek, ki misli racionalno, bo postal uspešnejši, če se bo pričel zavedati svojih lastnih občutkov in reakcij ter občutkov drugih, ki so okrog njega. Potrebno je, da se človek nauči, da je čas, ko se mora
boriti (pomemben je način borbe, ki mora biti v razumskih okvirih, ne smejo prevladovati emocije) in da je čas, ko je treba deliti z drugimi.
Ljudje so zelo različni in se prav tako različno prilagajajo konfliktnim situacijam:
1.	zapustijo delovno organizacijo,
2.	defenzivno reagirajo: postajajo agresivni, nesramni, predrzni,
3.	apatija in nezainteresiranost za organizacijo in njene cilje.
Od vodilnega delavca se v bistvu zahteva usklajanje troje neenako razvitih in ne sinhrono razvijajočih se faktorjev tehnologije, vodstvenih kadrov in neposrednih proizvajalcev. Vodilni kader, ki je pod pritiskom pričakovanj investitorja, tehničnih možnosti proizvodnih kapacitet, se usmerja zgolj v tehnične probleme, ki jih želi hitro obvladati, pri tem pa velikokrat pozablja in poenostavlja organizacijsko človeške probleme, loteva se jih s podedovanimi modeli, ki so bili spočeti v polindustrijski, obrtni proizvodnji. Neposredni proizvajalci pa prinašajo v proizvodnjo
2 obiska glavnega direktorja Ivana Kočevarja v Zakopanem, septembra lani
socialne vrednote, stališča, motive in navade, ki se razhajajo s proizvodnimi zahtevami sodobne tehnologije in njej ustrezne organizacijske strukture.
Kako naj torej komuniciramo in vodimo ljudi, da bomo veljali za uspešne? Obstajajo načela, ki se bi jih bilo potrebno zavedati, o tem pa bomo spregovorili prihodnjič.
Vlasta Graber, dipl. psih.
\	ŽERJAVI	|
't	v
Kot cekin je	|
|	v zraku suh list zazvenel.. . %
|	In nebo - kot
ena sama zvezda!	f
|	\
Ptice z vetrom
|	jadrajo na jug. . .
|	Le žerjavi	|
^	na gradbiščih so ostali,
da grade nam	\
|	svetla, topla gnezda.	|
1\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\V.\\\\\\\\\\\\\\\V (
Med sindikalne športnike več mladih!
NA LETOŠNJIH DELAVSKIH ŠPORTNIH IGRAH V OBČINI NOVO MESTO SO PIONIRJEVI TEKMOVALCI ZASEDLI V SKUPNI UVRSTITVI 1. MESTO, TEKMOVALKE PA 2.
V novembru mesecu je bil svečan zaključek delavskih športnih iger Novega mesta. Ali smo lahko zadovoljni z doseženimi rezultati naših športnikov si zastavljamo vprašanje sedaj po končanem tekmovanju. Če ocenjujemo rezultate kot celoto, potem lahko tekmovalcem samo čestitamo. Doseženo I. mesto v moški konkurenci ter II. mfesto tekmovalk v skupni razvrstitvi med več kot 30 nastopajočimi ekipami iz raznih podjetij s preko 1600 tekmovalci, je vsekakor uspeh, ki bi ga bila vesela vsaka ekipa. Ne moremo pa mimo dejstva, da so nekateri posamezniki s svojim neodgovornim odnosom do tekmovanja oziroma vodstva tekmovanja povzročili športnemu društvu določene težave. Zavedati se moramo namreč, da mora biti tekmovalec - športnik, ki zna športno prenesti poraz ali tudi določene nepravilnosti, ki so se pojavljale s strani organizacije samega tekmovanja. Gotovo pa je, da je športno igrišče namenjeno tekmovanju in ne razčiščevanju nesporazumov.
Na tekmovalnih terenih smo pogrešali mlade tekmovalce. Menim, da je ena izmed osnovnih
nalog mladinske organizacije, da aktivira mlade tudi na športnem področju, saj imajo vse pogoje za vsestransko športno aktivnost.
V moški konkurenci je torej zmagala naša ekipa s 363. točkami pred ekipo Tovarne zdravil Krka Novo mesto s 373 in Novoteksom 336 točkami.
Posamezne ekipe v moški konkurenci so dosegle naslednje rezultate: v balinanju in streljanju I. mesto, v odbojki II. mesto, v kegljanju, krosu, tenisu, plavanju III. mesto, v atletiki IV. mesto, v šahu in nogometu VI. mesto, v namiznem tenisu VII. mesto.
Ženska ekipa je dosegla v skupni razvrstitvi odlično drugo mesto z 260. točkami za Tovarno zdravil Krka, ki je dosegla 266. točk. Posamezne ekipe v ženski konkurenci so dosegle naslednje rezultate: strelska ekipa I. mesto, kegljaška ekipa, namiznoteniška ekipa, plavalna ekipa in atletska ekipa II. mesto, odbojkarska ekipa in ekipa v krosu III. mesto.
Čestitamo lahko tudi posameznikom, ki so dosegli lepe uspehe z osvojitvijo prvih mest: Sonji Vaš za I. mesto v kegljanju in plavanju,
Štefki Šega za prvo mesto v streljanju, Bogdanu Hrenu za prvo mesto v kegljanju, Francu Židaneku za prvo mesto v streljanju.
Posebno pohvalo zaslužijo tekmovalke in tekmovalci, ki so se udeležili tekmovanja v krosu. Način tekmovanja delavskih športnih iger je prirejen tako, da stimulira ekipe, ki tekmujejo v vseh panogah. Tekmovanje v krosu je bilo letos organizirano prvič, zato je bilo potrebno nekaj prepričevanja, da so se tekmovalci udeležili tekmovanja, vendar so s svojo udeležbo dokazali, da jim ni vseeno, kakšne rezultate bo doseglo naše športno društvo na delavskih športnih igrah.
V prihodnjem letuje naše podjetje organizator športnih iger gradbenih delavcev Slovenije. Menim, da bi se vsi športniki morali z vso resnostjo lotiti priprav na omenjeno tekmovanje že sedaj, če želimo da bomo dosegli na športnih terenih zaželene rezultate.
K doseženim rezultatom na DŠI še enkrat vsem ekipam in posameznikom čestitam ter obenem želim, da bi bili ti rezultati tudi vspodbuda za delo v bodoče.
E. F.
V kolektivu je prejšnji teden boleče odjeknila vest, da je umrl Joži Lopatič, gradbeni delovodja iz sektorja Ljubljana. Pokojnega Lopa-tiča, ki sodi v vrste najstarejših in najzvestejših PIONIRJEVCEV, saj je lani skupaj s podjetjem praznoval 25-letnico dela v njem, so poznali vsi stari delavci, pa tudi mnogi mlajši: V starih, hudih časih je najprej z maloštevilnim kolektivom razvijajočega se PIONIRJA delil vse hudo, pozneje pa s pridnim in vestnim delom pomagal in po najboljših močeh doprinašal k njegovi rasti in razvoju. Rodil se je 8. februarja 1918. leta na Vihri pri Krškem. Najprej je delal na krškem koncu, nato v sektorju Novo mesto, zadnja leta pa v sektorju Ljubljana. Kadar se po opravljeni gradnji razhaja kolektiv gradbišča, kije v nekaj mesecih zrasel v družino, je vsem ob slovesu težko pri srcu. Toliko teže in toliko bolj bridko pe nam je tokrat ob zavesti, da nam je delovnega tovariša, ugrabila prerana smrt in da se z njim ne bomo nikoli več srečali ne pri delu in ne pri pomenku. Vrzel, ki je nastala l njegovo smrtjo se bo le počasi zapolnila, naš spomin nanj pa bo lep in svetal.
Strelci med tekmovanjem na prireditvi športnega dne
Šahisti na tekmovanju ob prireditvi športnega dne podjetja
živa kronika#
V	času od 15. novembra do 14. decembra, smo zabeležili v podjetju naslednje kadrovske spremembe:
Na novo so nastopili delo:
Miha Prihoda, dipl, inž. gradb. v projek. odd. v Ljubljani, Stanko Zbašnik, gradb. tehnik v razvojnem odd. v Ljubljani, Jože Klančar, delavec v SIP-u, Jože Lužar, strojnik v SIP-u, Jože Rapuš, Anton Krašovec, Anton Ban - delavci v lesnem obratu.
Kot pripravniki so bili sprejeti:
Jože Barič, dipl. inž. gradb. v skupne službe
PRIPRAVNIŠTVO JE POTEKLO:
Ratomiru Vukiču, gradbenemu tehniku v kornere, sl.
V	JLA so odšli:
Jože Pikeljc, gradb. tehnik iz sektorja Krško, Meho Huskič,
Peter Bjeličič, Jože Mihorič, delavci iz sektorja Krško, Ivan Volk, Milorad Petrovič, Franc Juntez, Janko Maršič, Ivan Muc, Alojz Bajuk, Ranko Nedič, Zdravko Lazarevič, delavci iz sektorja Novo mesto,
Iz JLA so se vrnili:
Ivan Markovič, gradb. tehnik na sektor Krško Darko Badovinac, avtoklepar, Anton Gregorčič, avtomehanik, Janez Kržan, avtoelektri-čar v mehansko kov. obratu, Zdenko Gosenca, elektromehanik v SIP-u, Stjepan Katanovič, mižal v lesnem obratu, Živko Dokič, Ale Mujakič, Slavko Kozjak, Hasan Jahič in Meho Bukvar na sektor Novo mesto.
Na novo sprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje ter veliko delovnih uspe; hov, tisti, ki so odšli v JLA, da bi jim rok čimprej potekel in da bi se nato spet vrnili med nas.
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 2500 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strupeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.