Stav. 47. Leto LXIIi.
1923. Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ic pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Fran-Sficanska ul. 6/1. Vse po-iftjatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
Glasilo Udruženia Jugosl. Učiteljstva - Poverieniitvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst ¡e plačati po 2 Din od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Uvrstitev učiteljstva z ozirom na osnovne in polo-žajne plače ter stanarino po novih predpisih.
(Po nradniškem zakonu z dne 31. Jul. 1923 in nredbi o razvrstitvi z dne 1. nov. 1923 in dop. z dne
7. nov. 1923.)
II. kategorija. (Za učiteljstvo In vrtnarice z maturo na učiteljišču
čl. 6. ur. zak.)
^ £
CC
Osnovne (tlita
Din
Položijna
Din
1.
2. 3
4.
5.
6. 7. 8-9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26. 27.
i 28.
29.
30.
31.
32.
3.000 I 1-920
3.720
4.440
2.640
: 3.600
5.160
5.880
6.6C0
7.320
8.280
9.240
10.440
+ 1566
t. j. 15 o po cl 31. ur. zak.
Stanarina Skupaj Din Din
1.200 i 6.120
1.500
7.660
8.580
10% dodatek
ps čl. lm.i.i strek. učil. ;
D i K
Opomba:
Kdo naj bi bil uvrščen v posamezne grupe položaj-nih plač. (Po uredbi z dne 1. nov. 1923.)
5. skupina: Ostali učitelji, pripravniki.
+756
-858
4.800
9.540 10.260
10.980
1.800
12.180 13.200
13.920
6 600 i
j 15.720 ■ 16.680
17.640
18.840
20.406
•+954 -fl026
+1098
4. skupina: Pisarji, učitelji in otroške . rtna-rice z učiteljsko kvalifikacijo, vsi s tremi in več leti aktivne državne službe.
3. skupina: Tajniki 70°/o. Učitelji narodnih šol, otroške vrtnarice z učiteljsko kvalifikacijo, učitelji veščin na srednjih ali njim enakih šolah. Učitelji na univerzi (člen 7 zakona o uradnikih). Vsi v tej skupini zgoraj navedeni, razen tajnikov, z osmimi ali več leti aktivne državne službe. Pomočnik urednika „Službenih Novin* (člen 8. zak. o uradnikih).
+12i8 -f-1320
+1392
+1572 +1668
+1764 i»
+1884 »
+2040
2 skupina: Tajniki ministrstva 30°/o. Učitelji in otroške vrtnarice z učiteljsko kvalifikacijo, učitelji srednjih ali njim enakih šol, učitelji na univerzah (člen 7. zakona o uradnikih), vsi s 14 ali več leti aktivne državne službe. Kartografi na univerzi (člen 7. zakona o uradnikih). Šolski nadzorniki z 12 službenimi leti; glavni faktor državne tiskarne.
1. skupinna: Šefi odsekov in referenti pri ministrstvu. Šefi odsekov pri oddelkih za prosveto pri pokrajinskih upravah in oblastnih (županijskih, okrožnih) uradih. Okrajni (sreski) šolski nadzorniki s 15 in več leti aktivne državne službe. Učitelji in otroške vrtnarice z učiteljsko kvalifikacijo, upravniki višjih narodnih šol, učitelji veščin na srednjih ali njim enakih šolah, vsi z 20 in več leti aktivne državne službe, Glavni arhivar ministrstva. Urednik .Službenih Novin".
V krajih kjer so cene stanovanj izredno visoke, se zvišuje redna stanarina za 30% v I. razr., za 20% v II. razr., za 10% v III. razredu. (Čl. 37. zak.) Opcmba : te uredbe še ni!
Samci in vdovci brez otrok imajo pravico samo do 75% redne ali zvišane stanarine (Čl. 38. ur. z) Začasni uslužbenec dobi le 60% položajne plače. Čl. 44. ur. zak.) Naturalna stanovanja se vračunajo (Čl. 39. urad. zak.)
Za vsakega otroka se dobiva posebna doklada: do 6. let 360 Din, do 12. let 600 Din, nadalje po 960 Din letno. (Čl. 41. urad zak).
Pod člen 7. urad. zak. spadajo učitelji višjih narodnih (meščanskih) šol. (Čl. 12 uredbe). Tabelarične preglede drugih skupin prinesemo v prihodnje, kadar dobimo povsem točne podatke o razvrstitvi.
Delo UJU za naše gmotne zadeve.
ga resolucije so že znane iz dnevnega časopisja, je bil predsednik UJU tov.. Milu-tin Stankovič, ki je bil tudi izvoljen v-eksekutivni odbor.	•
Pov. UJU v Ljubljani je odposlalo Glavnemu Odboru UJU v Beogradu svo-
Predsedstvo UJU je takoj, ko je do-znalo za Uredbo o razvrstitvi uradništva po novem uradniškem zakonu in ko je zaznalo, da se mislijo draginjske doklade znižati, započelo akcijo v obeh smereh. Delegat na uradniškem sestanku, katere-
je zahteve in stališče, t. j. glede uvrstitve po novi uredbi in podrobno stališče glede uredbe o draginjskih dokladah.
Izvršilni Odbor UJU je v obeh zadevah že posredoval pri ministru pro-svete, ministru pravde in ministru financ.
Izvršilni odbor je predložil vsem tem ministrom poseben memorandum.
Pri g. ministru financ
je predložil zahteve finančnega značaja. Predvsem one načelne zahteve, ki so navedene v zadnji uradniški resoluciji, in to: da se dosedanje draginjske doklade ne znižajo; da se iz kredita 200 milijonov dinarjev izplača takoj na račun vsota v višini enomesečne plače; da se poročenim učiteljicam da polne dnevnice; stanarina (drag.) naj se prizna tudi zvanični-kom in slugam; maksimiranje je ukiniti; upokojencem naj se zvišajo draginjske doklade za 100%; vse penzije vpokojencev •je prevesti na dinarje; v pragmatiki je korigirati že potom finančnega zakona člene 234., 239. in 240.
Pri g. ministru pravde je predložil zahteve pravnega značaja. Zahteva se glasi: da se uvrste v Uredbo tudi učiteljice ženskih ročnih del v Sloveniji, ki so iz Uredbe popolnoma izostale, njihovi kvalifikaciji odgovarjajoče; da se uvrste učitelji za gluhonemo, slepo in imbec. deco, ki imajo poleg redne izobrazbe strokovne tečaje z izpiti po členu 12. Uredbe; da se uvrste zabavilje sorazmerno z drugim uradništvom enake kvalifikacije, ker so v tem oziru sedaj nekatere skupine zapostavljene.
Pri g. ministru prosvete
je bila predložena spomenica, ki vsebuje vse te zahteve in aktualna vprašanja.
O. ministra prosvete je posetil ves Izvršilni Odbor UJU.
G. minister je obljubil se zavzeti in podpirati vse zahteve gmotnega značaja
in je priznal upravičenost pravnih zahtev glede izpuščenih in zapostavljenih skupin v Uredbi. Obljubil je, da se jih uvrsti v duhu zakona.
Izvršilni odbor je informiral g. ministra o kongresu jugoslovenskega in čeho-slovaškega učiteljstva v Bratislavi, o čemer smo poročali v zadnjem »Učiteljskem Tovarišu«. O. minister je soglašal in je odobraval namero kongresa ter je obljubil državno pomoč za kongres in šolsko razstavo.
Glede zakona o narodnih šolah je pripomnil g .minister, da je izvršil pregled zakonskega projekta, ki ga je izdelal Glavni Prosvetni Svet. Odredil je, da se unesejo v projekt tudi materijalne in pravne zadeve v smislu uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi, kakor je to v srednješolskem zakonu. Po izvršitvi tega posla bo zakonski načrt predložen narodni skupščini.
Glede višjih in okrajnih šolskih nadzornikov, kakor tudi ravnateljev in profesorjev učiteljišč, ki so vzeti iz vrst učiteljstva, je predložilo UJU ministru prosvete in pravde posebno spomenico radi pravilnega uvrščenja v kategorije in grupe po novi Uredbi.
$
Med tekoče zadeve spada še uvrstitev učiteljstva v obmejnih krajih in še druge zadeve, ki so odprte s pravilniki in uredbami k uradniškemu zakonu. Kakor doznavamo, je pokrajinska prosvetna uprava odposlala tozadevni predlog v Beograd in se je tudi s strani UJU storilo potrebne korake, vendar definitivnih odločitev v tem pogledu še ni.
Prosimo društva in posameznike, da nemudoma predlože poverjeništvu predloge glede odprtih vprašanj v uradniškem zakonu in glede razvrstitve po zadnji uredbi — kaj naj bi se še dopolnilo potom zakona o narodnih šolah in korigiralo potom uredb.	—k.
Analfabetski tečaji za nepismene vojake.
Mnogo se je že pisalo o velikem številu nepismenih v naši državi, toda za odpravo tega se še dosedaj ni dosti ukrenilo. Nekaj pozitivnega v tem oziru so analfabetski tečaji za nepismene vojake. Ako se bodo res vršili povsod taki tečaji, tedaj se bo pri prihodnjem ljudskem štetju veliko število nepismenih precej znižalo.
Da more tečaj uspešno voditi le učitelj; ta nazor gosp. ministra prosvete je popolnoma pravilen. Ker je čas kratek — le 36 ur v treh mesecih — učnih predmetov pa tri, čitanje, pisanje in računanje,
ga more z uspehom izrabiti le učitelj.
Tozadeven odlok ministra prosvete se glasi:
Ministarstvo Prosvete kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca Odelenje za Osnovnu Nastavu O. N. B. 26.623. — 7. VI. 1923. g.
u Beogradu.
Pokrajinskim upravama, prosvetnim in-spektorima, upraviteljima učiteljskih ško-la i školskim nadzornicima.
U vezi odluke Gospodina Ministra Prosvete O. N. Br. 29.917 od 18. maja 1921. god. izvolite nastati, da se organi-
LISTEK.
za
. (»Slobodna Tribuna« 1923, št. 501).
Tomo jedrlinič; »Druga srbska ali hrvatska čitanka«. Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1923.
U Sloveniji se nastoji, da mladež ptičkih stručnih i srednjih škola nauči hrvatski ili srpski jezik. Učitelji su večinom Slovenci, (medju kojima ima malo dobrih poznavalaca našega jezika), a ima i Hrvata, napose iz Istre. Da pouka bude uspješnija, potrebne su podesne knjige. Tako je sveuč. profesor Ilešič sastavio gramatiku, i ona je opčenito uvedena u škole. da zadovolji prvoj potrebi, premda po mnijenju stručnjaka nije najbolja. Zasnovane su takoder »Srbske ali hrvatske čitanke za slovenske osnovne škole« u tri dijela. prvi je izašao pred par godina, drugi evo sada, a treči se izradjuje.
Ovu je drugu čitanku izradio mladi Istranin. Tomo Jedrlinič iz Omišlja na Krku, učitelj u Ljubljani. On je polazio preparadiju u Kastvu kod Vladimira Nazora, učiteljivao par godina na Krku. ži-vio u Rusiji kao zarobljenik, a nakon
prevrata se nastanio u Ljubljani kao učitelj hrvatskoga in srpskoga jezika.
Ova je knjiga uistinu čitanka za učenje jezika, u kojoj se bez očite veze slo-bodno niže 135 prozaičnih i pjesničkih sastavaka od »Bože pravde« preko »Li-jepe naše domovine« do »Naprej«. Nisu u njoj štiva iz pojedinih naučnih grana kao izričita potpora za učenje drugih škotskih predmeta. Tako su sastavljene po njemačkim uzorima naše čitanke za srednje i još više za pučke škole, što je mož-da i pravo, jer nastavni jezik i čitanka nastavnoga jezika imaju da posluže pri-znatomu pravilu koncentracije sviju predmeta.. No Jedrlinič je dobro shvatio, da ovom knjigom daje tnalom Slovencu u ruke pomagalo za učenje jednoga važno-ga i praktičnoga predmeta, koji na slo-venskoj školi nije koncentracijoni, jer je ondje glavni i centralni predmet slovenski kao nastavni jezik.
U čitanci se izmenjuju štiva latinicom i cirilicom. Ima polovica jednih i polovica drugih, dakako bez težnje da budu sa-stavci hrvatskih pisaca štampani latinicom, nego bez obzira na ikoje načelo, ili još točnije po najboljem načelu, da su oba pisma potpuno ravnopravna u svakom smjeru. Jedino bi možda iz praktičnih razloga didaktike bilo bolje, da ima manje ci-rilskih štiva, jer Slovenac bez sumnje lak-
še uči jezik iz štiva, koje je pisano latinicom.
U knjiži su dakako sami hrvatski i srpski sastavci — osim »Naprej«, i to sve originalni sastavci osim Gregorčičeve pjesme »Soče« u lijepom prijevodu Vladimira Nazora <koji nije spomenut kao prevodilac) i osim nekoliko prijevoda ru-skoga jezika i par romanskih (Tolstoj, Krilov, De Amicis i Lamartin).
Nijedan sastavak nije napisan ad hoc za ovu knjigu, nego su svi več prije štampani na drugom mjestu. Ovamo le došlo gradje iz »Glasnika«, »Nevena« i »Zdravlja«, iz Jovičeve, Nazorove i Čaj-kovčeve čitanke itd. Sastavaka bez oznake autora ima malo (jedno tucat). Autori su večinom mladi, današnji. Najstariji su Reljkovič i Obradovič. Ima i narodnoga blaga, a moglo bi ga biti i više, jer je narodnim basnama, pričama, pripovjetka-ma i pjesmama najjednostavniji, redovno najčišči i najljepši jezik, pravi jezik sa-moga naroda. Šteta što se u knjiži nije našlo mjesta ni za jednu žensku narodnu pjesmu.
Hrvatski su pisci: Jovana Lepušiča (7), od Trstenjaka i Kataliniča (po 6), od Nazora (4), od Preradoviča (3), od Šenoe (2), a ostali su ušli po jedan put: Novak, Čavrak, Klaič, Črnko, Badalič, Milakovič, Toni, Tresič, Hirc, Viktor Car, Kuminič,
Vežič, Tomič, Pinter, Kozarac, Mažuranič, Jelica Belovič i Jukič.
Od Srba zaprema Zmaj Jovan Jova-novič prvo mjesto. Njegovih pjesama ima devet. Po tri su od Branka i Jakšiča, po dva sastavka od Čosičke, Iliča, Šantiča, Vuka i Stojanoviča, a osam pisaca dolazi samo jedan put: Kačanski, Milosavljevič, Lazarevič, Grčič, Nenadovič, Corovič i Popovič. ■
Nije čudo, što je odjel za prosvjetu i vjere u Ljubljani odobrio knjigu za škole. Dobra je, vrlo živahna, zabavna za djecu. Štiva su kratka, tako i pjesme, izuzetaka protiv toga pravila, da sastavci ne budu predugački, ima manje nego u drugim .sličnim knjigama. Veoma su poučne sen-"tencije podno nekih štiva (n. pr. kod 6., 20., 22., 51., 61., 63 i dalje). Još su ugodnije zagonetke, pitalice, smješnice i šale na par mjesta. Svuda osječaš vedrinu, topal osječaj, patriotizam i za pojedine dijelove našega naroda i za cjelinu narodnu i dr-žavnu. No osobiti je obzir uzet na nespa-šene krajeve na sjevesu u gorju i na za-padu kod mora. Sastavljač čitanke je kao Istranin disponiran, da jače osječa boli našega nepotpunoga ujedinjenja, ali treba pohvaliti, da je to svoje osobno raspo-loženje prenio i u čitanku za mladež škol-sku.
zacija analfabetskih tečajeva u vojsci što bolje i uspešnije izvede. Obuku nepismeni vojnika u kasarnama vršiče učitelji osn. škola. koje školski nadzornic u sporazumu s komandantom dotične jedinice budu ozredili. Ovi če učitelji u tečajevima ra-diti van škotskih časova i rad njihov u tečaju ne sme biti na štetu rada osnovnoj školi. Na ime nagrade izplačica se svim učiteljima po 40 Din od svakog abučenog vojnika. za koga školski nadzornik i komandir jedinice budu utvrdili da je po-stigao povoljan uspeh iz nastave čitanja, pisanja i računa. U odeljenima ovih tečajeva ne treba da budu u veliki broj analfabeta. Tečajevi morajo trajati najmanje tri meseca. Vreme za obuku vojnika od-rediče komandant vojne jedinice u sporazumu sa školskim nadzornikom. Po završetku tečaja podnece školski nadzornik izveštaj sa izpitnom pozivnicom, koju če podpisati komandir jedinice i školski nadzornik. U prozivnici morajo biti upi-sane ocene uspeha svakoga analfabeta.
Analfabetski tečajevi u vojsci imaju svoj osebni prosvetni značaj i ovim tečajevima treba pokloniti ozbiljnu pažnju.
Uvek treba imati na umu da je kasarna druga škola, kroz koju prolazi masa našega naroda i da je procenat nepismenih u kasarnama veliki, pa prema tome i nastati svim silama, da vojnik u kasarni pored vojničke obuke dobije i osnovna znanja iz pismenosti.
Učitelji uvidevamo potrebo analfabetskih tečajev in ne samo teh; potreben bi bil sploh pouk vojakov, bodi da ponovijo znano snov iz šole, bodi da slišijo česa o kmetijstvu, sadjereji, gospodarstvu i. dr. Časa in prostora mislim bi bilo dovolj! Tako bi vojašnica prišla v nekako vez z domom in vsak mladenič bi odnesel domov marsikaj koristnega za svoj poklic. Veliko manj bi se mladeniči tako pri vojakih odtujili domu in poklicu.
Nekaj pa je, kar nam v odloku gosp. ministra prosvete ne ugaja, in to je — cenitev našega dela! Nagrada za poučevanje v teh tečajih znaša — 40 Din od vsakega vojaka, a šele. ko potrdita okrajni šolski nadzornik in komandir jedinice, da je obiskovalec dosegel uspeh v vseh treh predmetih! Ako bi bili učitelji tako plačani, kakor so danes plačani — častniki, potem bi se noben učitelj ne obotavljal voditi tečaj — brezplačno. Vsaj vendar kljub slabemu gmotnemu stanju žrtvujemo iz idealizma, ki ga ni najti v nobenem stanu toliko, ves prosti čas (ki je tudi denar!) za razno izvenšol-sko delo — zakaj bi ne vodili še analfa-betske tečaje! Ker pa se naše izobraževalno delo naroda slabše ceni, nego delo častnika, zato s 40 Din od vsakega vojaka ne moremo biti zadovoljni. Za 4 0 Din nikjer na svetu ne dobim človeka.ki me v 3 6 urah nauči pisati, citati in računati. kako da bi morali to storiti slabo plačani učitelji, posebno še pri malem številu obiskovalcev.
Ako potrebujejo poslanci dnevno 300 Din, potem pač 25 Din na uro za 10 an-alfabetov ne bo preveč! Pri večjem številu naj se zbog večjega truda nagrada zviša. Vobče pa bi nagrada ne smela biti odvisna od tega, če je analfabet dosegel
Na kraju se nalazi rječnik na trinaest listova. U 52 stupca ima u svemu preko 2000 riječi, koje su prevedene dotično protumačene. jer sastavljač knjige misli, da su Slovencu slabo poznate ili nerazumljive. Mnogo je to. Vidi se, kako je govor Slovencev znatno različit od našega. Očito je, da nam još treba mnogo, dok se približimo, a još više, dok se uisti-nu sjedinimo. A hočemo li biti jedno bar onda, kad se budemo posve lako razum-jeli? Samo onda če biti dobro, kad se budemo sporazumjeli.
U rječniku su sve riječi označene naglaskom i duljinom, i to brzitn. sporim, uzlaznim ili silaznim naglaskom i znakom duljine. koji je jednak znaku za silazni akcenat. I u samom tekstu su znakovi za naglašivanje. koje Slovencu zadaje dosta muka, ali drugačiji znakovi: — za dugi naglasak (puž, raka) i za kratki (dolina, oči. sumrak). Praksa če pokazati, je li ovaj način dobar za školu. Ja mislim da jest. Slovenčič če pravilnije izgovarati nego da mu je štivo akcentuirano, kako biva u našim čitankama za srednje škole. Za čitanje po naglasku treba dugotrajne vježbe i opčenitog poznavanja jezika, ali onaj. koji tek uči jezik, ne če naučiti nista. ako se tolikim znacima za naglasak sva njegpva pozornost iscrpi za sam izgovor, koji u početku nije i ne smije biti najglavniji posao obuke.
Prof. Nikola Žič.
učni smoter, ker čudežev učitelj ne more delati — učenci pa so različni!
Zato zahtevamo, da se honorar za analfabetske tečaje času primerno regulira. in sicer najmanj 25 Din na uro. ako je število analfabetov 10, pri večjem številu več. in sicer neodvisno od učnega uspeha posameznika.
Ako pa hoče prosvetno ministrstvo ?tediti pri analfabetih na stroške učiteljev, potem pa naj te poučujejo oni, ki so pri plačah »izvoljeni stan«.	M.
Vestnik upokoj. učiteljstva.
up Odbor društva upokojenega
učiteljstva Slovenije je imel 2. novembra 1923 dopoldne v I. mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani svojo redno sejo. Vsi člani so se vabilu odzvali. Predsednik povdarja dobro udeležbo in otvori zborovanje. Zadnji zapisnik se prečita in odobri. Tajnik poroča, da se je društvu že zagotovilo od raznih zavodov in bank več podpor, katere bodo zvišale okoli 4000 kron društveni rezervni fond. Odbor poročilo z veseljem odobrava. Na novo je pristopilo 12 članov v društvo, in ker so vsi priložili zdravniška spričevala, se vsem dostavijo »Sprejemnice«. Po umrlem članu nadučit. Sila, dovoli odbor gospej vdovi zvišati podporo. Ko so se ra ■ni nasveti sprejeli, je predsednik zaključil zborovanje.	B—k.
Neodrešena domovina in obmejno šolstvo.
—r Kako protestira slovensko ljudstvo v Italiji proti poitalijančenju šoi:
»Goriška Straža« od 12. t. m. objavlja protest proti poitalijančenju naših šol: Protest Sv. Križa na Vipavskem: Podpisani očetje šoloobveznih otrok v sveto-kriški občini s tem odločno ugovarjamo nameri in poskusu rimske vlade, da vpelje italijanščino za učni jezik v ljudske šole, v katere morajo hoditi naši otroci. Že blizu sto let uživa v naši občini rod za rodom blagor ljudskošolskega pouka, ki se je vedno dajal v slovenskem jeziku, kateri se tudi edini glasi ob domačih ognjiščih — v svetiščih naših družin, kakor tudi v naši cerkvi — v svetišču božjem. Dasi imamo že po naravi pravico, da se naši otroci poučujejo-v materinem jeziku, je vendar tudi italijanska vlada ponovno obetala, da nam te pravice ne bo kratila. Zato naj nas vlada zdaj ne demo-ralizira s takim činom, ki bi nas moral prepričati, da hoče biti država tvorba nasilja, ne pa — kakor smo se zanašali — moralna in pravna ustanova. (Sledi 200 podpisov družinskih glavarjev).
—r Kako so prej ustanavljali Italijani laške šole v slovenskih krajih. »Edinost« od 16. oktobra t. 1.: »Na šolo v vasi Babici so nam poslali italijanskega učitelja. Delo za poitalijančenje šole je začel sam vaški načelnik, ki je hodil od kmeta do kmeta in izpraševal, ali hočejo italijansko ali slovensko šolo. Vsi — razen par njegovih prijateljev — so odgovorili, da želijo, naj ostane šola, kakršna je bila prej, t. j. slovenska. Nekaj dni pozneje pa je hodil zopet po občini in to pot v spremstvu brigadirja iz Marezig in še enega karabinerja. Nekateri starši so odgovorili, da hočejo imeti italijansko in slovensko šolo. drugi pa so se zbali karabinerjev in se uklonili. Tako je dosegel vaški načelnik svoj namen s pomočjo karabinerjev. Sedaj se starši v skrbeh povprašujejo, kaj se bodo mogli njihovi otroci naučiti od učitelja, ki ne razume otrok, ne oni njega!« Torej, karabinerji tu, karabinerji tam, pri starših in pri otrocih.
Splošne vesti.
—	Stara pesem. Lansko leto so nas ravno tako za norca imeli kot letos. Najprej obljube za 1. december, potem za Božič, nato trinajsto plačo 1. januarja in slednjič smo prejeli sredi marca povišico, ki ni bila več povišica in pomoč, ker je draginja narasla že daleč čez dohodke. Letos gre isto pot. Obljub smo siti do grla; ne besed, denarja potrebujemo. 1. decembra se mora izplačati predujem. Tudi drugi stanovi že nevoljno gledajo be-raštvo državnih nameščencev.
—	Inozemski listi ob Ganglovi petdesetletnici. Ob priliki Ganglovega jubileja so se spomnili jubilanta tudi vnanji listi. Amerikanski »Glas Naroda« piše z dnem 29. oktobra 1923 sledeče: »Prihodnji mesec praznuje petdesetletnico rojstva naš odlični rojak Engelbert Gangl. Ta gospod je rojen Metličan in je znan po širni domovini in tudi Amerikancem po svojem pisateljevanju. On je pesnik in pisatelj. Med njegova najboljša dela spadajo »Beli rojaki«, ki jih je prinašal svoj čas
tudi naš list. Tu je popisano tako lepo vse življenje, trpljenje, žalost in veselje naših Belokranjcev, da zalijejo človeku solze oči, kadar čita to prelepo knjigo. Kot učitelj je stal vedno v prvih vrstah, ko se je borilo slovensko učiteljstvo za svoje pravice. Zato pa ga tudi tako čislajo, kakor še nikogar pred njim. Po prevratu je postal višji šolski nadzornik in sedaj je šolska reforma v največjem delu. Zaradi svoje prijaznosti in pravičnosti je splošno priljubljen. Kadar le more, pohiti v svojo ljubljeno Metliko, kjer mu je najljubši kotiček na pristavi pri sv. Roku. V sokolski organizaciji je znan kot neustrašen organizator in je tudi podstarosta Jugoslov. Sokolskega Saveza. Znan je kot sokolski govornik in pisatelj, katerega tople besede užgejo še tako mlačno srce in ga osvoje. Želimo mu še mnogo srečnih in plodonosnih let!« — Prav v toplih besedah se ga spominja tudi centralno glasilo čehoslovašjiega učiteljskega Udruženja »Časopis Čehoslov. Obce Učiteljske«, ki navaja podrobno njegova dela in zasluge. — Tržaški »Učiteljski list« se je spomnil Gangla v prav iskrenih besedah. — Tudi »Kmetijski list« je posvetil jubilarju večje poročilo.
—	Učitelji — izredni slušatelji na univerzi v Ljubljani. Z ozirom na več vprašanj sporočamo, da se učitelji lahko vpišejo kot izredni slušatelji na univerzi v Ljubljani. Učiteljstvo bodo sigurno najbolj zanimala predavanja dr. K. Ozvalda o kulturni p e d a g o g i k i, ki je vi še od ponedeljka do četrtka vsak dan od 3.—4. popoldan.
—	Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 25. t. m. ob 10. uri dopoludne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o temi: Socialno-etične naloge osnovnega šolstva. Predava g. Ivo Per-tot. K temu predavanju vabimo vse kroge naše javnosti, zlasti pa morejo biti zainteresirani za predavanje naši vzgojitelji, posebno naši učitelji in naš učiteljski naraščaj. Pričakujemo, da se bodo v obilnem številu odzvali vabilu.
—	Odlikovanje. Za zasluge na prosvetnem in gospodarskem polju je bil odlikovan z redom sv. Save tov. nadučitelj Petriček iz Žalca. Tov. Petriček je posebno znan z ozirom na zasluge, ki jih ima za Hmeljarsko društvo za Slovenijo. Zaslužnemu tovarišu tudi naše čestitke!
—	Iz severnega Prekmurja nam poročajo: Tukajšnje šole so dobile drva za zimo nakazana šele koncem oktobra in prve dni novembra od »Okrajnega agrarnega urada v Mariboru«, čeravno so bile vložene prošnje za drva že meseca julija. Šolske voditelje, ki se javijo pri dotičnem nadlogarju, kjer so jim drva nakazali, tolaži g. nadlogar s tem. naj čakajo do meseca januarja, ker mora zopet prositi dovoljenja iz Beograda, kar ne bo prej dobil, kakor v januarju. Lepa tolažba! Do meseca januarja dobimo dovoljenje iz Beograda, do meseca februarja dobimo dovoljenje od g. nadlogarja in meseca marca, ko mine zima, bodo drva navo-žena. Zakaj nakaže »Okrajni agrarni urad v Mariboru« drva šele zdaj? Opozorimo g. uradnike pri »Okrajnem agrarnem uradu v Mariboru«, naj nakažejo v prihodnjem letu drva že preje, da se taki slučaji preprečijo.	—č.
—	Celjsko učiteljsko društvo. Tova-riši(ice), ki žele Učiteljski koledar za leto 1924, naj naznanijo šolskemu vodstvu okoliške šole v Celju oziroma društvenemu tajniku.
—	Učiteljski koledar za leto 1924. V zadnji številki je v razporedu tiskovna napaka glede cene. Cena koledarju je 20 Din, kar je za ta obseg sila nizko. Tovariši in tovarišice, naročajte koledar v čim večjem številu.
Poziv članom »ljubljanskega učiteljskega društva«! Odbor poziva vse one člane in članice, ki se še niso naročili na »Koledar UJU 1924«, naj to nemudoma store, ker se naročila po 20 Din za Koledar sprejemajo samo še kratek čas. — Ustne prijave sprejema strokovno tajništvo UJU pov. Ljubljana, pismene prijave pa naj se pošljejo na tajnika Janka Lenarčiča, Ljubljana, Rožna ulica 13.
—	Prosvetni proračun za Slovenijo, Dne 17. t. m. je druga sekcija razpravljala o izdatkih za ljudsko in meščansko šolstvo ter učiteljišča. Postavke so bile večinoma sprejete kakor so bile predložene v proračunu, le nekatere so bile neznatno povišane. Na predlog posl. Hohnjeca so za Slovenijo povišani nekateri krediti, med drugimi potovalni in selitveni stroški za osnovne šole od 300 na 500 tisoč — pisarniški stroški za meščanske šole na 75.000 — potovalni in selitveni stroški šolskih nadzornikov na 130.000. Kar se tiče prejšnjega dolga za pouk po eksku-
rendnih šolah in po šolah, kjer poučujejo nestalne učne osebe, po katerem ima država plačati odškodnino učiteljem in ka-tehetom, je večina hotela ta dolg razdeliti na več proračunskih let, vendar pa je obveljal predlog dr. Hohnjeca, da se ves dolg v znesku 675.000 Din stavi v letošnji proračun. — Glasbeni šoli v Ljubljani in Mariboru se je dovolilo skupaj letne podpore 50.000 Din. — Za šolo pri Sv. Primožu se je dovolilo 50.000 Din, za kon-vikt v Murski Soboti tudi 50.000 Din.
Usposobljenostni izpiti za osnovne in meščanske šole v Mariboru so se vršili pod predsedstvom g. ravnatelja M. Pirca v času od 5. do 13. novembra t. 1. Uspehi teh izpitov so bili sledeči: a) srokovni izpit telovadbe za osnovne in meščanske šole je napravila gdč. Berta Petrič; b; usposobljenostni izpit za osnovne šole so napravili gg.: Karner Edm., Ravbar Ciril. Povh Stanko, Čeh Branimir, Podgoršek Amalija, Jerončič Marica, Zidar Verena, Kašpar Franc, Stanzer Josip, Godicl Rudolf, Šegula Josip, Pokorn Danica. Čulk Marija, Schonwetter Avgust, Unverdorben Josip, Ravter Slava, Per-čuh Rezika, Vrane Ernst, Smeh Lavoslav, Orač Polda. Sotošek Zdravko. Župevc Jožica. Pozne Marica, Kline Drago (z odliko). Karničnik Marija. Kvac Marica, Tavzes-Oswald Marija, Fabič Janko, Ko-vačič-Skrbinšek Mira, Kokl Vida. Duh Amalija, Pečar Mara, Rečnik Ivana in Lečnik Angela; c) dopolnilni osnovnošolski izpit so napravili gg.: Luthar Šarolta, Ruža Emerik, Ruža Gizela. Nagv Evgen, Kos Drago in lile Olga; č) špecijalni izpit sta napravila gg.: Bogovič Petar (za srbohrvaščino) in S. Pia Kos (za francoščino). — Med izpitom so odstopili 3 kandidatje (inje), 2 kandidata sta bila reprobirana.
— Usposobljenostni izpiti v jesenskem roku v Ljubljani. K usposobljenost-nim izpitom pred izpraševalno komisijo v Ljubljani, ki so se vršili v času od 5.—15. novembra t. 1. pod predsedstvom ravnatelja A. Doklerja, se je priglasilo 85 kandidatov in kandidatinj; izmed teh je bilo 7 reprobiranih. 5 jih je med izpitom odstopilo, uspešno pa so izpit prestali: a) za meščanske šole: Marta Čretnik (II. sk.), S. Imakulata Leben in S. Justina Višner (I. sk.). b) za osnovne šole: Franc Berden, Alojzij Colja, Boris Grad, Gabrijel Janežič, Ciril Jelinčič, Vladislav Klemenčič, Ožbe Lodrant, Alojzij Mrovlje, Ludovik Peternel, Peter Potočnik. Ivan Repovš, Emil Rus, Alojzij Šarabon, Josip Tavčar, Fran Tončič, Andrej Zupančič. — Marija Adamič-Repič, Marija Artel, Mihaela Bahovec. Marija Benedik, Ema Bežek, Marija Bizjak, Marija Brandstetter, Pavla Budinek, Ana C i r m a n (z odliko), Marija Cizel-Praš-niker, Danica Černe, Leopoldina Dolenc. Zora Dolničar, Leopoldina Faganel, Marija Frank, Marta Gradišar, Pavla Haller, Ana Hitel, Josipina Istenič, Vida Jaklič, Iva Kune. Ana Leveč, Antonija Lobe, Marija Ložar, Frančiška Macarol. Jelisa-va Mokrovič, Marija Pavec, Marija Per-ko, Veronika Perko, Justina Pipan, Vera P i r c (z odliko). Marta Plavšak, Hedvika Povh, Ana Prestor, Gabrijela Rajer, Iva Rakovec. Katarina Rihar, Justina R o d i č (z odliko), Renata Šavnik, Lea Škerjanec, Bogomila Tevš, Justina Toni, Franja Trdina, Amalija Uršič, Erna Vavpot, Zofija V e r b a n č i č (z odliko). Stana Višner. Asta Vodušek, Angela Vrhovec. Horten-cija Vuga, Pavla Žerjav, Milena Žun, S. Emanuela Žunkovič. c) dopolnilni izpit iz petja in telovadbe: Antonija Druškovič-Turk.
— Tovariši — lovci! Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani potrebuje v svrho svojega obrata razne ustreljene ptice in živali, ki bi bile primerne za gačenje. V ta namen se naprošajo vsi to-variši-lovci. naj nam o prilikah pošiljajo take eksemplare. Stroške in poštnino povrnemo. Na delo tedaj; procvit naših gospodarskih podjetij je korist celotne naše organizacije, ker se čisti dobiček od njih uporablja izključno za organizacijo in na-rodno-kulturne namene!
TOVARIŠI BLAGAJNIKI!
Vabim Vas uljudno in nujno, da nam nabrano članarino nemudoma vpošljete. Zaostanki na članarini so letos izredno veliki. Dvoje močnih društev ni vplačalo letos še sploh nikake članarine Članarina se vplačuje vnaprej, ne šele decembra za celo leto nazaj. Tiskarna zahteva svoje, centrala svoje, kje naj vzamemo, če nam društva zadržujejo članarino! Naj ta prošnja blagajnika ne ostane brez odziva. Pričakujem zanesljivo prihodnji teden odgovor tovarišev blagajnikov v obliki številnih nakazil.
Glavni blagajnik
Naša kulturna organizacija.
—-kr O praktičnih nalogah pedagoških krožkov je predaval tov. Mlačnik na zborovanju Učiteljskega društva za Mežiško dolino v Guštajnu. Iznova je opozoril na delovanje učiteljskih delovnih udruženj v Avstriji in Nemčiji, na napredek na pedagoškem in metodičnem polju drugod in na stagnacijo pri nas, na tezko-če našega nadaljnega strokovnega obra-zovanja vpričo skromne domače literarne produkcije in čezdalje težje dostopnih tujih virov, na pomanjkanje centralne knjižnice. Ker se tudi učiteljska zborovanja ne morejo več vršiti tako pogosto kot doslej, dobivajo pedagoški krožki, ki združujejo učiteljstvo bližnje okolice, in sicer preko okrajnih in društvenih mej, k skupnemu delu za poglobitev in nadaljno strokovno in splošno izobrazbo, vedno večji pomen. Dotlej pogrešamo duhovno vodstvo, iz centrale ni pričakovati od ped. krožkov programatičnega delovanja in znanstvenega poglabljanja in omejevati se bode bolj na praktične naloge, na izmenjavanje praktičnih izkušenj, na medsebojno opozarjanje na dobre spise in članke in na diskusije o bližnjih dnevnih problemih. Domeniti se bo treba glede naročanja strokovnih listov in knjig, ki jili bodo člani medsebojno zmenjavali. Ena izmed najhvaležnejšili nalog ped. krožkov bo, zbiranje in obravnava učnega gradiva iz domačega okraja, bodi zgodovinskega. prirodopisnega, folkloristič-nega gradiva, bodi gospodarskih in socialnih statističnih podatkov. Vsa ta snov se naj zbere končno v knjigo-domovnico, ki bo važen pripomoček pri reformi pouka na osnovi modernih načel, ki zahtevajo. da bodi ožja domovina izhodišče in središče vsega pouka. Sklenilo se je. da se ustanovita poleg prevaljskega krožka, ki že eno leto deluje, še pedagoški krožek za Črno in okolico in za Dravograd in okolico. Vodstvo črnskega krožka se poveri tov. Kogelniku, za vodstvo dravo-gradskega krožka se naprosi tov. Kaffou iz Št. Janža. Vsi trije krožki bodo vzdrževali inedseboj tesne zveze, izmenjavali predavatelje in referate in se obveščali o svojih sestankih.
Predavanja in poročila pri društvih.
—s Gornjegrajsko učiteljsko društvo,
14. oktobra 1923 v Gornjem gradu. Od — članov, navzočih 15.
»Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda«, poročal tov. P u 1 k o.
—s Marnberško učiteljsko društvo, 6. oktobra 1923 v Vuzenici. Od 28 članov, navzočih 24.
O pokrajinski skupščini UJU v Ptuju, poročala tov. O. K n a p i č e v a.
O kongresu UJU v Ljubljani, poročala tov. Iv. V i d m a r j e v a.
Potovanje po Dravski dolini z demonstracijo skioptičnih slik, predaval in prednašal tov. W i d m o s e r.
O predznakih, simptomih, infekciji raznih nalezljivih otroških bolezni, predaval zdravnik dr. P r e g 1.
—s Kranjsko učiteljsko društvo, 12.
septembra 1923. Od — članov, navzočih _?
»Kavčuk, dobava in tehniška uporaba«, predaval tov. Fr. L u z n a r. (Zvezano z ekskurzijo v tovarni kavčuka »Vulkan« v Kranju).
Slovenska Šolska Matica.
—Šm. Vse one poverjenike Slov. Šol. Matice, ki mi še niso poslali članskih izkazov in članarine za leto 1923., nujno prosim, da store to čimpreje, vsekakor pa do 10. decembra t. 1. — Pavel P1 e s -n i č a r. blagajnik Slov. Šolske Matice, Ljubljana, Komenskega ulica 8.
Književnost in umetnost.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl. Koledar »Družbe sv. Cirila in Metoda« za leto 1924. izdala in založila Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Cena 12 Din.
—kpl. »Dom i Škola«, prosvjetni po-lumjesečnik, što ga pokreče Stjepan Do-brinič. rav. učitelj u Sotu, nije izašao 15. o. mj. radi tehničkih poteškoča. ali če izači stalno 1. XII. o. g.
Ocene.
— k Koledar »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani za leto 1924, na katerega opozarjamo slovensko občinstvo in mu ga prav toplo priporočamo, ga izne-nadi z lepim gradivom. Po opisu buditelja koroških Slovencev Vekoslava Legata v
koledarju za 1923 prihaja v pravkar iz išlem koledarju življenjepis njegovega to variša, odličnega narodnega in slovstvenega delavca profesorja Josipa L e n -d o v š e k a , kateremu je pisatelj g. vse-učiliščni docent dr. Iv. Grafenauer kot »svojemu prvemu učitelju slovenščine« postavil s temeljitim člankom dostojen spomenik. Poleg osmrtnice "naših C. M. veljakov: drja. Ivana Tavčarja, ge. Gorišekove, Tomo Š o r 1 i j a in Iva na P e r d a n a prinaša rečeni koledar med drugim zgodovinsko važen spis: Z m a j i brez zob — t. j. osmrtnica nemških napadalnih društev Schulvereina, Sudmarke. Alpenvereina. Čitajte, kaj se je po razpustu teli »zmajev« zgodilo z nji liovo zapuščino na našem ozemlju! Ne prezrite v koledarju ljubkih prizorov iz Prekmurske, ki jih je nanizal ondotni rojak v potopisu: V Beltince. Poročilu o letošnji veliki skupščini sledi točno sestavljena bilanca; njene številke so glasen opomin Slovenceim naj izdatno podpirajo Družbo sv. Cirila4 in Metoda, da bo mogla izvrševati čezdalje bolj naraščajočo nalogo. Družba prodaja in razpošilja koledar po 12 Din. kar pa je minimalna cena, v resnici jo stane letošnji koledar več, zato prosimo nujno imovitejše odjemalce, da bi blagovolili primakniti še kak znesek.
Naše narodno prosvetno delo.
MISLI K »ŠOLSKEMU ODRU«.
Kot na vsako novo stvar, tako smo se vrgli — pod vplivom delavne šole -— v zadnjem času tudi na šolske odre z vsem ognjem. Igra se vsekrižem, dostikrat brez pravega namena. Kajti gola zabava in materijalni dobiček še nikakor nista končni cilj šolskih prireditev.
Vse to pa se dela večkrat tudi brez kontrole in pravega kriterija, kar pač slučajno pride pod roke in je bilo po izjavah v raznih listih že kje »z uspehom« uprizorjeno. Dognalo se je, da so bile prireditve. ki jih je časopisje na vso moč hvalilo, pod vsako kritiko, bodisi z vzgojnega ali literarno-estetskega stališča. Žal, da igrajo pri takih zadevah večkrat prvo vijolino osebne ambicije. Tu pa je' treba temeljite odpomoči.
Do sedaj je šlo pri nas nekako takole: Nekdo si zamisli storijo, jo vrže na papir, misleč, da je za mladino hitro dobro. Opopra in osoli jo z debelimi ocvirki banalnih dovtipov ali nenaravno sentimentalnostjo, spravi vsa mogoča in nemogoča nasprotja v neko zvezo, ki ji pravimo otrobarija, ljudje se smejejo neumnosti na debelo in po deželi gre glas: imenitno uspelo, ljudstvo navdušeno, mladina se je izkazala. — Stavim, da bi tudi dramatizirana »Grofica beračica« ljudem kar najbolj ugajala, kar pa vendar še ni merilo za estetsko vrednost dela. — Po tej poti, kot smo jo nastopili, ne pridemo nikamor, ako si še pravočasno ne naredimo trdnih načrtov.
Posameznik tega ne zmore, delo treba deliti, organizirati. Kajti ravno mi učitelji smo bili tekom svojih študij tako malo deležni stroge umetniške naobraz-be, da bi se brez resnih predpriprav ne bili smeli lotiti tako važnega dela kot je življenje odra. Zato je odobravati srečno misel našega narodno-prosvetnega odseka. da je začel na tem polju na novo orati ledino. Izbirajo se že igre, ki jim tudi z literarnega stališča —.in to je merodajno — ne bo kaj oporekati. Te bo izdajal odsek v knjižicah »Šolski oder«, z dvogovori, deklamacijami itd. Vendar imenovani odsek vsemu temu ogromnemu delu ne bo mogel biti kos. ako mu ne priskoči na pomoč vsak po svojih močeh. Dobiti bo treba natančen vpogled v dosedanje delovanje šolskih odrov in si preskrbeti snovi, ki je mogoče prav vporabna. pa ni prišla še v javnost.
Zato predlagam: Vsa okrajna učiteljska društva naj zberejo vse igre, (ali vsaj naslove z imeni avtorjev in z viri, kje bi se dobile), ki so se igrale v tukajšnjem okraju, s kratko opombo,kak vtis so napravile, toda brez pretiravanja. Posebno posrečeni prizorčki (dvospevi, dvogovori, deklainacije itd.), naj se natančenje opišejo, kako so se priredili.
Za take uporabne prireditve pa naj izplača založništvo primeren honorar.
Kdor ve za naslove dobrih iger tujih literatov, naj jih istotako sporoči potom okrajnih učiteljskih društev gorenjemu odseku, oziroma mu posodi knjigo.
Na ta način pridemo enkrat do resnega delovanja po nekih smernicah, da ne bo hodil vsak svoje poti.
Dolžnost šolskih vodstev pa je. da knjižice »Šolskega odra« takoj naroče ko izid§jo, ker bodo obenem tudi zelo pripravno čtivo za šolarske knjižnice.
Opomba uredništva: S tem stališčem se v polni meri strinjamo, dasi ostane naša podpora šolskim odrom pri tem neokrnjena. Čas je pa nastopil, da se prične gledati malo več tudi na literarno in estetsko stran pri prireditvah in da se spravi vse poedino delovanje v celoto. V tem oziru bomo prinesli še večkrat kako besedo, ki naj pa ne zamori, temveč le povzdigne naše delo.
—po Zložljiv šolski oder. Obmejne šole Spodnja, Gornja Kungota in Svečina so si nabavile skupni, prenosljivi, jako praktični šolski oder, izdelan po načrtu tov. V. Froma. Sestavljeni oder zavzema 33 m3 prostora, zloženi niti 3 m3. Po črte-žu (1 : 10) ga napravi vsak vaški mizar. Ako bi črtež zahtevalo povoljno število šol, b'i se isti litografiral. Cena komadu 10 Din v korist učiteljskih ustanov za našo deco! Naročila zbira: Šolsko vodstvo Sp. Kungota, pošta Pesnica.
Šolski odri in pevski zbori.
—po »Deveta dežela« na Gomilskem.
Dne 21. oktobra t. 1. je priredilo v proslavo krstnega dneva našega prestolonaslednika tukajšnje učiteljstvo s šolsko mladino gledališko predstavo, združeno z deklamacijami in petjem. Prireditev sta otvorili domoljubni deklamaciji »Pozdrav ti domovina, o Jugoslavija« in »Mladi Ju-goslovanček«. Potem se je uprizorila jako šaljiva, a tudi ukovita mladinska igra »V deveti deželi«, v 5 slikah. Prostrani »Gasilni dom« je bil poln. Zakasneli gostje so še zastonj poskušali preriti v dvorano. Kljub silni tesnobi je vladalo med občinstvom veselo razpoloženje. Smeha ni bilo ne konca ne kraja. Predstava se je vrlo dobro obnesla, kajti otroci so igrali res presenetljivo dobro. Vsa čast tovarišicama Mikličevima, ki sta jih tako izborno izvežbali. Pa tudi peli so učenci Žirovnikovo »Tiček« in Grbi-čevo »Pastirček« triglasno kaj pogumno, ubrano in tudi z občutkom, da jim je občinstvo živahno ploskalo. Zaključil je to prireditev nagovor šolskega voditelja, v kojem se je zahvalil vsem činiteljem za izdatno podporo, ki je omogočila učitelj-stvu uprizoritev tega igrokaza. Nadalje se je spominjal današnje krstne slave našega prestolonaslednika. Želel je prvorojencu naše kraljeve dvojice, da bi mu vile Rojenice naklonile prav srečno bodočnost in da bi nekdaj za njegovega vladanja napočila zlata doba naši divni jugoslovanski domovini. Naposled je pozval šolsko mladino in vse občinstvo, naj v tem zmislu zakliče naši kraljevi dvojici in njunemu nežnemu potomcu trikratni gromoviti »Zivio«. Po krepkem odzivu je zapela šolska mladina sklepoma prav navdušeno našo narodno himno. Ta prireditev je imela tudi za naše razmere naravnost sijajen gmoten uspeh. Donesla nam je 2259 Din vstopnine. Nabavili si bomo torej lahko precejšnjo zalogo učnih knjig za ubožne učence ter bode še nekaj preostalo za izletne namene. Končno še pripomnimo, da je mladinska igra »V deveti deželi« jako zanimiva, hvaležna, pa tudi ukovita ter se priporoča vsem šolam v uprizoritev. Avtor ji je baje neki anonimni tovariš iz Ljubljanske okolice.
—po Šolski oder v Konjicah. 27. in
28. oktobra sta šoli v Konjicah priredili z otroci v telovadnici deške šole Ribičičevo mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«, ki je v vsakem oziru uspela krasno. Obakrat je bila dvorana nabito polna. Moralni,^ kakor gmoten uspeh sijajen. Čisti dobiček se porabi za povečanje šolarskih knjižnic obeh šol. Norček je s svojim sigurnim in samostojnim nastopom ter s svojo hudomušnostjo občinstvu posebno ugajal. Prizori z nastopi vil z ubranim petjem ob krasni razsvetljavi, so občinstvo naravnost očarali.
Gospodarsko delo.
—pg Na Martinovo nedeljo dopoldne je imel poučno predavanje: »O sadjarstvu in sadni kupčiji« tov. Božo Račič v Semiču, popoldne pa v Gribljah »O važnosti gospodinjstva«. Tam se bo vršil letos gospodinjski tečaj, kjer bosta poučevala tov. Ljubica Uršičeva in tov. B. Račič. Gospodinjski tečaji te vrste (z dvodnevnim poukom v tednu) so zelo praktični in se bodo obnesli povsod. Taki tečaji so tudi potrebni, da se lahko dekleta na njih podlagi lahko sama potem potom knjig izobražujejo. Zimski večeri so zelo pripravni. Pouk se tudi honorira.
Obrambni vestnik»
—ob Obsojeno obrekovanje učiteljstva. Satisfakcija tov. Knafliču. — Mariborska »Straža« je že dolgo v najgoro-stasnejših psovkah napadala med drugimi tudi tov. nadučitelja Radoslava Knafliča iz Radvanja, ki je za neosnovane napade ponovno zaman iskal zadoščenja. Slamnati odgovorni urednik poslanec Pušenjak ga je vedno napodil k faktičneinu uredniku duhovniku Golecu, ki pa je zadoščenje odklonil in so se v »Straži« nadaljevali in množili še grši napadi in psovke na Knafliča. — Zadnji napad si je častiti g. Goleč privoščil še v predzadnji »Straži« tik pred sodno razpravo. Neposredno pred zadnjo razpravo, ko je bilo poklicano kot priče vse učiteljstvo iz Radvanja, pa je Golčev zastopnik uvidel brezupnost zmage ter ponudil tov. Knafliču poravnavo s preklicem in obžalovanjem žalitev. Tov. Knaflič je kljub temu, da ga je »Straža« še pretekli teden nanovo blatila, pokazal velikodušno moralno višino ter nasprotniku odpustil. — Zastopnik Goleč je nato vse žalitve preklical v imenu svojega kli-jenta ter obžaloval in se zavezal plačati vse stroške.
Učiteljski pravnik.
—§ Uvrstitev zabavilj v kategorije po novem zakonu. V besedilu o razdelitvi učiteljstva na položajne plače je pri III. kategoriji, nanašajočem se na otroške vrtnarice, pač gotovo pogrešek. Po tem besedilu pripadale bi v to kategorijo le one otroške vrtnarice, ki so napravile izpit po čl. 31. zakona o narodnih šolah iz leta 1904. — to je one v Srbiji. Ob sebi razumno pa je, da pripadajo v to kategorijo tudi ostale otroške vrtnarice, ki so napravile izpit na drž. učiteljiščih nekdanje Avstrije. Saj smo bile tudi doslej vedno enako plačane, one z izpitom po čl. 31. in me z izpitom, položenim po avstrijskem šolskem zakonu. Merodajen je vendar le strokovni izpit, katerega imamo me, kakor one. Naša izobrazba ne zaostaja v ničemer za onimi, ki so si pridobile usposobljenostno izpričevalo po čl. 31. šol. zakona. Po avstrijskem šolskem zakonu podvreči smo se morale vzprejemnemu izpitu za učiteljišče. Na podlagi tega izpita vzprejete smo bile v tečaj otroških vrtnaric, vršeč se na učiteljišču. Koncem leta pridobile smo si usposobljenostno izpričevalo otroške vrtnarice in s tem pravico do službovanja na javnih otroških vrtcih. Da pa smo si pridobile prakso, hospitovale smo nato po eno leto ali še dalje na kakem dobro urejenem vrtcu. Za voditeljico otroškega vrtca predpisano je bilo maturitetno izpričevalo učiteljišča, vendar pa se je po ministrski odredbi spregledalo to zahtevo, ako se je izkazalo, da je otroška vrtnarica, katera naj bi postala voditeljica, imela za sabo vsaj dve- ali večletno uspešno službovanje. Iz tega je pač razvidno, da pripadamo v ono kategorijo, kakor naše tovarišice v Srbiji. — Opomba: V prilog enaki uvrstitvi govorita tudi člena 8. in 230. uradniškega zakona. — Uredništvo.
—§ Kdo je gospodar šole? Zeitschrift für das öster. Volksschulwesen XII. Jahrg. 1901. (XV./436.) No. 3 Entscheidung des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 1. September 1900, Z. 23.624 betreffend die Stellung des Ortschulra-thes in Hinsicht auf das Schulgebäude. Mit dieser Entscheidung hat das k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht anlässlich eines speciellen Falles ausgesprochen, dass der Ortsschulrath in Bezug auf das Schulhaus nicht Hausherr, sondern nur Hausinspector ist, und dass die Bewilligung der Benützung von Schullo-calitäten zu anderen als zu Schulzwecken nicht in den Wirkungskreis des Orts-schulrathes gehört.
Naša gospodarska organizacija.
—g. »Ganglovi kamni za učiteljski
konvikt« se dele po njih velikosti na štiri vrste. 1. vrsta (najmanjši kamen) za posamezne učitelje in učiteljice velja 10 do 5 0 Din. — II. vrste kamen — za učiteljske rodbine — velja 5 0 do 100 D i n. — III. vrste kamen je določen učiteljskim zborom na večrazrednicah in velja 10 0 do 5 0 0 Din. Uspeh bo odvisen od šolskih voditeljev. — IV. vrste kamen od 5 0 0 do 1000 Din je pa namenjen učiteljskim društvom in učiteljskim zadrugam. »Učiteljsko društvo za novomeški okraj« je dalo že lep zgled
ker je kupilo prvi kamen za 1000 Din. Vi-vant sequentes! Pokažimo, da smo vredni takih mož, kakršen je naš Gangl, ki z vso svojo dobro dušo hrepeni in komaj čaka, da postavimo učiteljskim otrokom nujno potrebni konvikt.
—g. Ganglov kamen za učiteljski konvikt: 2. Učiteljski zbor v Sodražici 120 Din s pripomnjo: »V počaščenje 50-Ietnice velikega moža Gangla, ki je po pravici naš in mi hočemo biti v resnici njegovi.«
—g. Učiteljski dom v Mariboru. Za Ganglov kamen so darovali: Deška osn. šola v Slov. Bistrici (Janžekovič, Karbaš, Metlika, Šegula) 20 Din; dekliška osn. šola v Slov. Bistrici 25 Din; Cenčič Jos. in Sekirnik Srečko v Rogatcu a 10 Din = 20 Din; učiteljsko društvo slovenjebistri-ško 25 Din; učiteljstvo šole na Muti 25 Din; učiteljstvo deške osnovne šole I. v Mariboru: Nerat Anton, Sorli Marija, Ja-nova a 10 Din = 30 Din, Vertačnik Vido, Škof Franja, Mulaček Sofija a 5 Din = 15 Din, Ipavec Vojeslav, Ravter Mirko, Krebelj Cveta vsak eno obveznico 7% drž. pos. a 100 Din (s kuponi od septembra 1922 dalje, Ravter jeva s kuponi od marca 1922 dalje), skupaj 345 Din. Mikuš Lina učiteljica v Mariboru 1 obveznico a 100 Din (s kuponi od marca 1924 dalje); Kovačič Oton, nadučitelj in Ogrizek Marica, učiteljica v Kostrivnici 2 obveznici a 100 Din (s kuponi od septembra 1922 dalje); skupaj 6 obveznic a 100 Din = 600 Din. Humek Dragotin, ravnatelj meščanske šole v Mariboru o priliki predavanja pri zborovanju marenberškega učiteljskega društva poklonil nagrado Ganglovemu kamnu U. D. v znesku 200 Din. — Vsega skupaj z zadnjič izkazanimi 110 Din = 1070 Din. Hvala iskrena! Živeli Ganglovi čestilci!
—g Poziv upnikom. III. Upniki podpisane zadruge se naprošajo v zmislu § 40. zadružnega zakona, da prijavijo svoje terjatve. — Učiteljska stavbna zadruga v Ljubljani r. z. z o. z., v likvidaciji.
—g Rezervni sklad. Prostovoljni or-ganizačni davek — 1923. 9 izkaz. 75 Din: Učiteljstvo iz Novevasi po tovarišici Anici Prudičevi iz Cerknice. Bravo! V zahvalo pošljem danes pet položnic za prihodnje pošiljatve. 5 Din: Ivan Vuga — Komenda pri Kamniku. — Današnji izkaz 80 Din. Prej izkazanih 3575 Din. Skupaj 3655 Din. Tovariši in tovarišice! Znana pesem »Ajmo« prehaja v zadnjem času skoraj ob vso veljavo. Temu vzrok je splošna uradniška beda. Ako pa je dobra volja, premagamo vse težkoče, kajti v dobri in krepki volji je nepremagljiva moč. Naš rezervni sklad nam je danes še posebno potreben, saj to sami veste. — Zdravo!	Upravnik.
—g Skuljeva ideja socialne ustanove za učiteljstvo v Sloveniji je našla na zborovanju Učiteljskega društva za Mežiško dolino v Guštanju splošno odobravanje. Prevladalo je mnenje, da bodi ta popolnoma avtonomna organizacija učiteljstva z možnostjo event. kooperacije z drugimi sličnimi organizacijami, da bodi pristop svoboden vsakemu učitelju in da se prepuščaj posameznim učiteljskim društvom, da sklepajo o obveznosti pristopa za svoje člane. Društvo se je izreklo za korpo-rativen pristop.
Iz nase stanovske organizacije.
Oibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVETOLENARTSKI OKRAJ bo zborovalo v sredo, dne 5. decembra t. 1. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah z začetkom ob 10. uri s pevsko vajo. Dnevni red: 1. Do-šli dopisi od oktobra, važne notranje zadeve poroča predsednik. 2. Zapisnik. 3. Poročilo F. Jakopeca: Razvojna teorija in šola. 4. Dr. Žgečeva brošura: Problem vzgoje, govori ravnatelj Franjo Šegula. 5. Ker je udnina vsa vplačana, pride zelo važen obolos »Učiteljskemu domu v Mariboru v pogovor in sklep«. 6. Nasveti in predlogi. — Predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO ima odboro-vo sejo 8. decembra t. 1. ob 10. uri v Učiteljski tiskarni. Zelo važno — udeležba dolžnost. Vabljeni so tudi drugi člani. Vsak član, ki meni naročiti ilustrovani koledar UJU, naj to čimprej javi po dopisnici predsedniku.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ. Okrajno učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj zboruje dne 6. decembra t. 1. ob 10. uri predpoldne v mali dvorani »Na-
rodnega doma« v Mariboru. Dnevni red: 1. Dopisi. 2. »Problemi vzgoje«, predava tov. Ernest Vrane. 3. Pogovor o volitvi učiteljskega zastopnika v okrajni šolski svet. 4. Učit. Fer. Savez, poroča Silvester Košutnik. 5. Predlogi.
Poročila:
+ SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 18. oktobra t. 1. v Slovenjgradcu. Navzočih 28 članov, opravičeni 4 člani, 2 člana neopravičena.
Po otvoritvi zborovanja s pozdravom na navzoče, zlasti na novo vstopiv-šega člana tov. Kluglerja in gosta tov. Ferka, je društveni predsednik v kratkih besedah orisal zasluge staroste našega društva tov. ravnatelja Vrečka, ki si jih je pridobil kot soustanovitelj društva in kot njegov 47letni marljivi delavec. Radi tega je celokupni zbor na predlog tov. predsednika soglasno sklenil, da se imenuje tov. Vrečka častnim članom društva. Ob tej priliki se mu je izročila diploma, ki jo je umetniško izdelal strokovni učitelj K. Sovre.
Predavanja. O dr. Žgečevi brošuri je predaval tov. Šerbec. Opozoril je na marsikatero markantno misel pisatelja in knjigo kot najboljše sodobno delo o vzgoji toplo priporočal. — O' p o k r a -j i n s k i skupščini v Ptuju je prav zanimivo poročal tov. ravnatelj Vrečko. Tov. Kaffou pa je podal mnogo praktičnih migljajev o uporabnem računstvu na višji stopnji.
Prihodnje zborovanje se vrši dne 6. decembra 1923 V Slovenjgradcu.
+ RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 22. oktobra t. 1. na Jesenicah. Od 101 člana je bilo navzočih 64.
Prilikom krsta prestolonaslednika se je na vladarsko hišo poslala vdanostna brzojavka.
Tov. Iv. Šega predava o Žgečevi brošuri. V debati se je čulo povdarjanje, da treba med ljudstvom nadaljevati tam, kjer je šola končala; ljudska šola pa mora nuditi ljudstvu toliko izobrazbe, da bo lahko sledilo ljudskim predavanjem.
Tov. Fr. Zupančič je prav lepo predaval o šolski bolezni »Školiozi«.
Sklenjene so bile sledeče resolucije:
1.	Protest proti Trifunovičevemu aktu.
2.	Protest potom UJU zoper nameravano 25% znižanje draginjskih doklad. 3. Resolucije okrajnih učiteljskih društev na UJU poverjeništvo, tičočih se njegovih zadev, naj jih reši širji sosvet in naj ne čakajo pokrajinske skupščine.
+ LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v Ljubljani dne 3. novembra 1923. Izmed 78 članov navzočih tri četrtine.
Predsednik se uvodoma spominja rojstva našega kraljeviča-prestolonasled-nika. Nato preide na nezaslišano zatiranje našega življa v okupiranem ozemlju s strani Italije. Vsi zborovalci se mu soglasno pridružijo z odločnim protestom proti temu nekulturnemu početju. Za tem se z navdušenimi besedami spominja plo-donosno dosežene Ganglove SOletnice. Končno pa s priporočilom poda naziranja k dr. Žgečevi brošuri.
Referati: a) J. Čuček-Kleinmayerjeva: »Pokrajinska skupščina v Ptuju«; b) Josip Vrbič: »Utisi iz učiteljskega kongresa v Ljubljani; c) Iv. Gabrovšek: »Iz mojega ujetništva v Rusiji«, z ozirom na tamkajšnje učiteljske razmere ob prevratu. Vsa poročila so bila z zadovoljstvom sprejeta.
Resolucija. Poverjeništvo UJU naj izposluje, da se prvotno izdana ministrska naredba uveljavi tudi v novem šolskem zakonu, ki določa za stalno upokojitev 321etno službovanje.
Sklepi. Odbor poživlja vse p. n. člane, naj nemudoma javijo našemu tajništvu (učitelju M. Pelku v Toplicah-Zagorju o. S. — ali pa uradnim potom na vodstvo 8razredne osnovne šole v Toplicah-Zagorju o. S.), ako se nameravajo naročiti na »Učiteljski koledar« za leto 1924.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Na naš zadnji poziv glede načrta za šolski oder in nasvete nismo dobili nobenega odgovora. Edino šolsko vodstvo v Kostanjevici naznanja, da ima na razpolago zaveso in zadnjo steno, slikarijo z oljnatimi barvami, ki predstavlja Bled z okolico. Velikost 3 X 3.20 m. Dobi se ga za nizko, oziroma primerno ceno
—lu G. J. Ž., nadučitelju v B. Dupli-kate izpustnic, izpričeval itd. je koleko-vati po 5 Din. Za potrdilo, da je kdo ob-
iskoval šolo, sploh vsako uradno potrdilo, je treba koleka 10 Din. Glej »Uradni list« št. 104 z dne 30. avgusta 1921 in nasled-i nje, dalje štev. 2 iz leta 1922. Takse za j prepise oziroma izstavljanje listin šolsko vodstvo nima pravice zahtevati.
—lu Ne urgirajte društvenih poročil,
ker jih damo takoj v tisk. Ce pa v listu ni dovolj prostora, da bi prišla takoj na vrsto, ni krivda na naši strani, ampak je vzrek štedenje pri listu, ker mu organi-začna sredstva ne dovolijo večjega obsega.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Zahtevajte od Vašega čevljarla strokovno pritrditev in VI ne boste več nosili čevlier brez bERSON-auinl potplatovl Prihranite si drago popravilo, ohranite Vaje obuvalo trajno ele-»antno. obvaruje noge pred mokroto, ter s* pri hoti ne utrudite.
POSLANO.'5' Na adreso uredništva »Jutra«.
V zadnjem tednu je prinesel politični dnevnik »Jutro« članek, v katerem mojo osebo spravlja v javnost pod imenom »Slomškarica Zalar«. Ni mi do tega, piscu onih vrst razlagati, da se je zmotil v svoji sodbi glede mene, vendar hočem v izpolnitvi dolžnosti podati stanovski organizaciji opravičbo, javno pojasnilo, da nisem »Slomškarica« ne po imenu in ne po mišljenju. Nikdar v tem društvu nisem bila vpisana, s članicami ali z odborom nisem v nobeni zvezi. Dobila sem pred tremi leti povabilo za vstop v to družbo, a to povabilo je dobilo istočasno tudi vse učiteljstvo iste šole. Na omenjeno povabilo nisem ničesar odgovorila, polo pa sem lastniku vrnila. Da me »Jutro« naziva »Slomškarica Zalar«, to smatram za pristno ljubljansko šalo, kateri sem se od srca nasmejala. Dober humor v resnem času.
Zalar Marija.
mm jt „
tM LETO Q
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari. Besedilo zložil Tone Gaspari.
Krasno umetniško in literarno delo za
mladino
izide koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne
v Ljubljani. Cena po Din 25'—, v luksusni izdaji po Din 30*—, v prenotacijl do
20. novembra 1.1, po Din 20.— od-
nosno Din 25'—. PoStnina posebej po Din 1-— odnosno za luksusno izdajo po Din 1-50—, za inozemstvo dvojna poštnina.
Prenotacije in naročila sprejema
Zvezna knjigarna
Ljubljana, Marijin trg 8.
m
* Uredništvo odgovarja za ta dopis le toliko, kolikor določa zakon.
Varujte otroke!
!če so razdrapani že Vaši živci, obranite pred tem vsaj decol Otroci naj pijejo le „ŽIKO" I
^---'Zorite čevlje
z Wcr/OJPgmnipotplatL
Prepričajte se samf,, kako ugodni so za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da ie Berson-gumi potplat cenejši kot usnjeni ter pornenja nositev Istih za Vas veJik prihranek. Zahtevajte pa od Vašega čevljarja strokovno pritrditev gumi potplatov z vporabo priloženega Berson-cement?
Priporočamo tvrdko
Josip Peteline
Ljubljana,
Sv. Petra nasip 7.
Cene zmerne!
Postrežba točna!
Najboljši šivalni stroji „GRITZNER" v vseh opremah in sistemih, olje, igle, posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, pnevmatika. Galanterije, modno blago, čipke, vezenine, gumbi, bombaži, I. M. C. prejica, pletenine, milo, jedilno orodje: alpaka, aluminium, palice in sploh vse potrebščine za šivilje, krojače črevljarje in sedlarje na malo in veliko. (Za šole znižane cene).
Naročite:	StdlGZ
Naročite: S<>IStVa ¡11 UŽIteijStVS
Naročite:	V Sl0V@Hlji
ki vsebuje:
Naročite:	šotska oblastva v Sloveniji in člane up-
rave; imenik vseh šol (kraj, pošto in žel. Naročite:	postajo.); imenik vsega učiteljstva (službeni
kraj, leto rojstva, mature, usp. ispita itd.); imenik upokojenega učiteljstva; Naročite:	krajevni indeks;
osebni indeks. Naročite: Stalež vsebuje vse tozadevne podatke za univerzo, srednje šole, strokovne šole, meščanke šole in osnovne šole in ga potrebuje vsakdo, ki hoče bili informiran ali ima opravka s šolstvom in učiteljstvom v Sloveniji.
Cena 42 Din.
m
< -t »a
ñ « a > w
t—^	tu
w «J a
% z
a- OL 3
c Ö C J = *
s 2 x
»O S «« o * «3
"S v»
«S iu
£ >w D
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm.mmmmmmmmmmm