DELAVSKA POLITIKA bkaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — ftbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se robče ne sprejemajo, i—i Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, Id služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din , za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 52. Sobota, 1. julija 1933. Leto VIII. Kaj bo z Nemčijo? ,: V Nemčiji se kuha juha posebne vrste. Ob razpustu socialnodemokra-tične stranke je fašizem dal aretirati nad 3000 socialnodemokratičnih funkcionarjev in poslancev. Vse aretirance bodo poslalil v koncentracijska taborišča in jih tam nagnali k prisilnemu delu. Znani kapitalistični voditelj Hu-genberg je podal demisijo na ministrstvo gospodarstva. Predsednik republike Hindenburg te demisije ni hotel sprejeti. Značilno je tudi, da se širijo prav te dni vesti o bolezni Hindenburga, ki s Hitlerjem ni več zadovoljen. Seveda tudi Hitler ni prijatelj Hindenburgov in se bo najbrže potrudil, da ga ali prisili k odstopu ali b° ignoriral njegova mnenja in nJ$govo voljo. Voditelji fašizma so naperili svojo borbo proti katoliškim strankam, ev4?lgeljski cerkvi pa postavili komisarja. Nad 40 katoliških duhovnikov je tudi že v zaporih, kar škofe silno vznemirja, vendar so morali preklicati kritiko tega postopanja ter izjaviti, da ne bodo več napadali režima. Podkancler baron Papen pa je šel v Rim. da zadevo tam pojasni in pomiri vročo vatikansko kri. Fašistični voditelji so šele v najnovejšem času pričeli delati propadando za stanovsko državo po italijanskem vzoru. Uvesti nameravajo splošno vojaško dolžnost. Na nemških vseučiliščih se ne bo poučevala več socijal-na, industrijska ali drugačna politika, temveč le narodoslovje in narodno obrambno delo. Nemški učitelji bodo vzgojitelji nemških napadalnih oddelkov itd. Vprašanje inozemskih delavcev v Nemčiji še ni rešeno. Delodajalci bodo smeli zaposlovati tuje delavce le, ce imajo dovoljenje in obenem le tako delavce, ki jim je dovoljeno delati J' Nemčiji. Oni delavci, ki niso potre-°vali takega dovoljenja, smejo ostati v službi do rešitve vprašanja. Nemški fašistični režim je nedvomno nadležen velikemu delu nem-j c^a Prebivalstva. Ob nadaljevanju te politike se mora fašizem pričeti sam razkrajat. ,n tedaj nastane vprašanje, kdo mu bo naslednik, oziroma Katero pot krene razvoj v Nemčiji Prevrat ali kompromis? Boiimo se' da bo reakcija, ki ima še besedo v Nemčiji, našla kompromisno pot in kronala nemško reakcijo, barbarizem v pravem pomenu besede. Amerikanske strokovne organizacije in kriza. Program za odpravo krize. Dunajski socialisti obračunavajo s Hitlerjeva. Burna seja Zveznega sveta. ta L^a sep dunajskega Zveznega sve-niia Se 1e vršila v torek. dne 28. ju-ial;o’+Sta se zastopnika narodnih soci-em ?! bridko pritoževala nad teror- kn ' i Se izvaia nad Hitlerjevo stran-Ko v Avstriji. no sme*°pn'k* socijalistov so se prvot-Pa ie nn.1 tem Pr°t°žbam nacijev, ko izzivati, So"®° Schattenfroh pričel z bičem izgnal .zaČrozili< da jih bodo cijalisti so nadl'2* rZnega sveta- So' Hitlerjevci pae ^a. se avstrijski nad terorjem, kj16 s”Je,° pritoževati kako postopajo faloti Sve.t ve' marksisti. v Nemčiji z zastopniki narodnih socijalist0v Amerikanske strokovne organizacije so predložile vladi Zedinjenih držav spomenico, v kateri ji sporočajo program za odpravo krize. V prvi točki zahtevajo, da se ustanovi pomožni sklad v znesku ene milijarde dolarjev (okoli 60 milijard dinarjev, katerega sredstva naj se dodeljujejo zneski državnim in lokalnim oblastem v svrho prehranjevanja in vzdrževanja gladnih in bednih. Nadalje se predlaga v prvi točki ogromen načrt javnih del, gradbo javnih poslopij, cest, rovov, mostov, prezidavo starih in nezdravih stanovanj in ureditev zdravih naselbin itd. Dalje zahteva ta program šesturni delovnik in petdnevni delovni teden za javno in zasebno industrijo brez znižanja mezd. Spomenica naglaša, da utegne le tak ukrep dejansko omiliti krizo, ki jo obenem mehanizacija industrije že od davna zahteva. Spomenica pravi dalje, »da je popolnoma očividno, da je nemogoče odvrniti nezaposlenost, če se kupna sila širokih množic ne prilagodi produktivni zmožnosti industrije. Kupna sila se more povečati samo s plačevanjem večjih mezd. Nezaposlenost, siromaštvo in človeško bedo je pripisovati pomanjkanju kupne sile, to je, neprestanemu zniževanju mezd.« Uvedba zavarovanja za nezaposlene se priporoča v delno olajšanje bede nezaposlenih. Spomenica tudi predlaga, da naj se podpira one delavce, Budimpešta in pakt štirih. Težke stvari. V razpravi o zunanji politiki Ogrske je razpravljal socialno - demokratični poslanec Buchinger o posledicah pakta štirih ter izjavil: »Pakt štirih pomeni najpopolnejši fiasko madžarskega revizijskega gibanja. Po sklepu pakta štirih bi bil moral zunanji minister takoj ukiniti dosedanjo smer zunanje politike ter nastopiti popolnoma drugo orientacijo. Štefan Friedrich je svoj čas pozval vlado, naj vendar pokrene energične korake glede orientacije napram sosednim državam Nadalje je izrekel ministrski predsednik Gombos željo, da naj bi sedli k zeleni mizi in zunanji minister Beneš je govoril o odprtih vratih ter izjavil, da pričakuje razgovore. Namesto ministrskega predsednika je odgovoril za njegovim hrbtom grof Bethlen zunanjemu ministru Benešu, ter rekel, asa Cehoslovaška in Ogrska voda in ogenj . . jn kar naenkraj ministr- ski predsednik ne govori več o zeleni mizi ter govori o pasti | . . Taka politika utegne roditi le škodljive posledice . . .« Brnski putistovskl proces kontan. Glavni krivec Kobsinek 6 let ječe._ Gajda oproščen. Dne 26. junija t. 1. je bil zaključen proces proti Kobsineku in tovarišem v Brnu pred državnem Sodišču zaradi poizkusa upora s tem, da so uporniki hoteli zasesti Žideniško vojašnico dne 22. januarja 1933, V tem procesu je bilo obsojenih 47 oseb, dočim je bilo 11 oseb, med njimi tudi znani ki si žele kupiti lastne hišice. Hipoteke naj se amortizirajo in obrestna mera zniža. Izpremeni naj se tudi zakon o otroškem delu. Amerikanski vladi se priporoča, da naj prednjači z dobrim zgledom zasebnemu podjetništvu z ustanovitvijo rezervnega sklada v svrho plačevanja odškodnine delavcem, ki morajo sprejeti zunanje in izvenpoklicno delo. Stanje amerikanskega šolstva o-značuje spomenico kot kričečo posledico krize. Povdarja, da je bilo tisoče šol ukinjenih in s tem se zanemarja izobrazba doraščajoče mladine. Prav mnogo šol je pri življenju samo zato, ker so se učne moči obvezale, da bodo brezplačno poučevale. Zahteve delavskih organizacij so bile že ponovno stavljene, vlada pa se posvetuje in je votirala nekaj zneskov za podpore nezaposlenih poleg onih, ki jih votirajo dežele in mesta. Predsednik Roosevelt ima danes sicer diktaturo nad ameriškim gospodarstvom ter hoče izvajati kontrolo nad njim. Malo pa je verjetno, da bi njegovi ukrepi bili toliko učinkoviti, da bi zaposlil 13 milijonov nezaposlenih. S svojo diktaturo pač hoče Roosevelt predvsem rešiti iz krize kapitalizem, katerega predstavnik je, kakor so ga hvalili že pred volitvijo. Pametno bi pa bilo, če bi upošteval predloge delavskih strokovnih organizacij. Gajda, oproščenih. Glavni krivec je dobil 6 let ječe, drugi sorazmerno manj. 5 obtožencev je bilo obsojenih pogojno za dobo treh let. Istega dne se je pričel še drugi proces proti 24 pučistom pred okrožnim sodiščem v Brnu. V tem procesu so obtoženi večinoma fašisti, ki so pa bili v zvezi z navedenimi uporniki. Iz fašistične Nemčije. Kancler Hitler je katoličan. Z ozirom na to, ker je katoliška cerkev »židovska«, namerava izstopiti iz nje ter vstopiti v »nemško« cerkev. Papež, oziroma Vatikan, očita nemškemu režimu, da ne izpopolnjuje konkordatnih pogodb. V Nemčiji obstojajo sicer za Prusijo, Bavarsko in Badensko konkordatne pogodbe. Vatikan bi rad sklenil samo eno pogodbo za vso Nemčijo. Podkancler, ki je šel v Rim v teh zadevah, je v neprijetnem položaju, ker Hitler nedavnih dogovorov med njim in Vatikanom ni upošteval. Dr. Hugenberg je difinitivno razrešen ministrstva. Njegovo mesto je zasedel fašist kmetiški voditelj Darre. Zunanji minister baron Neurath tudi namerava odstopiti. Režim te vesti še preklicuje, ima pa že naslednika. Tudi njegovo mesto bi zasedel fašist, in sicer Alfred Rosenberg. — Hitler je razpustil tudi nemško državno stranko. Število internirancev znaša v Nemčiji okoli 60.000 oseb. Tako poroča londonski »Manchester Guardian«. Vsi interniranci opravljajo prisilna dela. Nemški fašisti so na straži ob celi nemški državni meji. Prvotno je vlada to dejstvo tajila, sedaj pa priznava, da hoče preprečiti promet na meji. B: Vprašanje obnovitve političnega dela. Mi in komunisti. V duhu te politične taktike je v prvi vrsti potrebno izkoriščati sile »podjarmljenih« narodov. Delavsko gi banje mora, trdijo komunisti, v pogledu zaščite »podjarmljenih narodov« nadlicitirati vse buržoazne nacijonali-sle. Ono mora na ta način prikleniti puntarski nacijonalizem nase in ga izkoristiti za rušenje sile vladajočega režima, da z njegovo pomočjo prevzame oblast. V tej smeri se je tudi v resnici razvijala politična delavnost tako ruskega, kakor tudi svetovnega komunizma. V duhu te politike se je vpostavila zveza s kitajskim nacijonalzmom, ki je bila likvidirana na ta način, da, ko so nacijonalistični generali premagali stari režim supno s komunisti, so obenem obrnili orožje proti svojim dovčerajšnjim zaveznikom, komunistom, in jih na desettisoče pobili. V duhu te politike je sovjetska vlada pognala vse komunistične stranke na svetu v veliko borbo proti versajskemu mirovnemu dogovoru. Nihče ni tako prepričevalno dokazoval, da je versajski mirovni dogovor največje zlo za človeštvo, da ga je treba takoj iz temelja izmeniti, da je treba vpostaviti uničene narodne pravice v vojni premaganih narodov, kakor baš komunisti. V tem boju je bilo treba združiti sile »podjarmljenih narodov« in jih tako izkoristiti za komunizem. Boj proti versajskemu mirovnemu dogovoru je dovedel komunizem v skupno fronto z italijanskim in nemškim fašizmom. Sedaj, po preteku petnajstih let, se kažejo posledice tega zavezništva. Načelo revizije mirovnih dogovorov se pretvarja v močno sredstvo za napredek in uspeh — ne komunizma, temveč fašizma. Danes se vidi, kako je iz te politike boja proti versajskemu mirovnemu dogovoru vzniknila velika zveza fašističnih držav, ki danes predvsem ogroža baš Sovjetsko Rusijo. Po petnajstih letih blaznega obnašanja in naivnega posmatranja, da se jim bo posrečilo izkoristiti sile nacijona-lizma se nahajajo ruski boljševiki na naglem umiku, sklepajo dogovore o miru in nenapadanju s Francijo in odkrito nastopajo proti politiki revizije versajskega mirovnega dogovora. Kdo je torej koga izkoristil, ali komunisti nacijonalisti, ali narobe, nacionalisti komuniste? Prav ta nesrečna misel, da je mogoče izkoristiti tuje moči v lastne svrhe, je dovedla komuniste v vseh državah do tega, da se borijo za odpravo demokracije skupno s fašizmom. Postoje posebna navodila, ki so bila javno sporočena iz Moskve, da se komunisti v Nemčiji morajo boriti ramo ob rami s hitlerjevci proti demokraciji. Leta in leta se je govorilo v Nemčiji, da ni nobena nesreča, ako pride Hitler na vlado, ker bo s tem takoj odprta pot komunizmu, da bo dobil oblast v svoje roke. Komunisti so se najodločnejše borili proti vsakršnemu otežkočanju hitlerskega gi- j.a' Panes se večkrat očita nemški socijalni demokraciji, zakaj je dovolilo hitlerstvu, da se organizira in razvija? In vendar so bili komunisti tisti, ki so skozi vseh deset let obstanka nemške demokracije najodločnejše branili svobodo delovanja hitlercev. S tem in pa z odkritim podpiranjem političnih akcij hitlercev, kakor tudi z velikim razkolom, katerega so u- stvarili v delavskem razredu Nemčije, so komunisti v resnici tudi dosegli zlom nemške demokracije. Toda kaj je iz tega nastalo? Kako so se hitler-ci oddolžili svojim komunističnim zaveznikom iz »enotne fronte«? S tem, da so jih popolnoma in na najstrašnejši način uničili, kako so to storili svojčas kitajski generali. V duhu te iste politike izkoriščanja tujih sil je gonil boljševizem tudi jugoslovanske komuniste v bojevno skupnost z vsemi mogočimi plemenskimi nezadovoljneži v Jugoslaviji v skupno fronto »proti versajski Jugoslaviji«. (Konec prihodnjič.) Po Bogdanu Krekiču. Socializem ni propadel. (Konec.) Nezaposlenost je v Nemčiji zavzela katastrofalen obseg. Nezaposleni zahtevajo delo, in v vsakem slučaju preskrbo. Socialnopolitične institucije, ki so bile ustanovljene ob gospodarskem dvigu pred vojno, kljub svoji zgrajenosti niso dovolj .mečne, da bi pomagale vsem nezaposlenim. Šest milijonov delavcev je odpuščenih, ki niso samo zaradi dolge nezaposlenosti barbarizirali svoje materijalno življenje, nego so tudi moralno in politično negotovi tei tako postali plen reakcionarnih stremljenj, katerih mračni cilji so vedno garnirani z glasnimi frazami in lažnjivimi obljubami. Teh šest milijonov nezaposlenih je onemogočilo vsakršno strokovno akcijo. Zato so mezde zaposlenih delavcev v Nemčiji v zadnjih dveh letih padle na polovico višine prejšnjih. Teh šest milijonov, nezaposlenih je onemogočilo akcijo za politični splošni štrajk, ki je bil leta 1920 še močno orožje proti reakcionarnemu Kappovemu puču. Tisoče in tisoče nezaposlenih je našlo v pre-torljanstvu na račun reakcije svojo novo profesijo. Reakcija je imela več razloga, da te zadovolji, ne pa proletarsko gibanje. Neprimerljiva demagogija »tretjega cesarstva« je obetala — zaposlitev vseh nezaposlenih in vsem malim eksistencam predvojni gospodarski raj. In razne ekonomske ne-prilike izza vojne, ki so zadele tako Ameriko kakor Nemčijo, niso smatrali kot posledico anarhije v kapitalističnem gospodarstvu, marveč kot posledico — mirovnih pogodb! Svet se je oprijel lahkih in plitkih duševnih konstrukcij. Nemška demokracija je sama dala Hitlerju oblast v roke. Trezna, zanesljiva, misleča Nemčija, ki je zastopana glavno v socialističnem gibanju, je ostala v manjšini... V zmislu parol, s katerima je prišla hitlerjevska Nemčija na oblast, mora izvršiti dve nalogi: zaposliti milijone nezaposlenih nemških de- lavcev ter izpremeniti mirovne pogodbe. Že ti dve nalogi sc med seboj izključujeta. Zaposlitev milijonov je mogoča le, če se upostavi mednarodni promet z blagom, ki bi zaposlil nemško eksportno industrijo. Dva razloga sta. ki izključujeta uspeh v tej smeri. Prvi je favoriziranje nemških agrarcev (von Pa-pen). In drugi je bojno stališče rasistov, ki mora zbujati nezaupanje sveta v Nemčijo. V želji, da zadovolji domače agrarce, hitlerjevska Nemčija ni sklenila trgovinskih pogodb ne z Jugoslavijo in ne z Rumunijo. kot agrarnima deželama; v trgovinskem sporu je tudi s Poljsko. Švico. Dan sko in Cehoslovaško. Zaposlitev nemških delavcev je neposredno v zvezi z izvozom nemškega blaga. Toda izvoza ne bo, če se ne da koncesij agrarnim1 deželam. Od 1931 do danes je nemški denar padel za polovico vrednosti. Tudi vrednostni papirji so katastrofalno padli v zadnjih mesecih. Tuji kapital ne prihaja, ker je zadušen promet z blagom. Obnovitve gospodarstva ne more biti ne na tak in ne na drugačen način. Nezaposlenost letos je večja v primeri z lanskim1 letom v tej dobi. Rasistična Nemčija torej ne bo mogla odpraviti nezaposlenosti, niti če izpremeni mirovne pogodbe. V tem in onem primeru more položaj samo poslabšati, ter ga napraviti neznosnim. To in ono pa bo odvrnilo velik del onih sil, ki so Hitlerja dvignile, od njega. S krvavo vladavino se v pozitivnem zmislu ne more niti najmanj vplivati na faktorje, od katerih je odvisen tudi problem reševanja gospodarske krize in pacifikacije sveta. Tako nezaposlenost v Nemčiji, kakor izprememba mirovnih pogodb more prinesti le mednarodno sodelovanje, ki more temeljiti na najpo-polnejem medsebojnem zaupanju. Tako zaupanje pa more nuditi svetu samo demokratična in v skrajnem slučaju samo socialistična Nemčija. Zato mora ona priti, ker je neizogibna zgodovinska nujnost. Dogodki v Nemčiji šele prav dokazujejo, da socializem ni propadel, marveč da mora šele priti! Odgovor nemške socialnodemokratske stranke Hitlerju. »Boj do osvoboditve.« Spor, katero vodstvo je upravičeno predstavljati nemško socialno demokracijo, ali ono, ki je emigri-ralo v Prago pod vodstvom Welsa, ali ono, ki je ostalo v Berlinu: pod vodstvom Lobeja, je s prepovedjo socialnodemokratske stranke v Nemčiji sedaj rešen. Odslej predstavlja nemško socialno demokracijo skupina emigrantov v Pragi z Welsom na čelu, ki izdaja svoje glasilo, tednik »Der neue Vorvvarts«. Pred par dnevi je Wels v imenu strankinega vodstva dal zbranim novinarjem izjavo, v kateri je zavzel stališče k dogodkom' v Nemčiji in k prepovedi stranke. V prvi vrsti je Wels nastopil proti očitkom1 nemške vlade napram emigrantom. Število emigrantov v Čehoslovaški se pretirava; je vseh skupaj komaj par sto. Socialnodemokratska emigracija je sicer odločena voditi boj proti Hitlerjevemu režimu z vsemi močmi, vendar bo pri tem strogo upoštevala položaj, ki ji ga nalaga gostoljubje države, ki ji nudi pravico azila. S. P. D. (skrajšava za Sozialdemokratische Partei Deutschlands = socialnodemokratska stranka Nemčije) kot demokratična in parlamentarna stranka, je bila pripravljena voditi boj proti kljukastemu križu izključno le legalnim demokratičnim potom. Šele ko ji je vsaka možnost take borbe odvzeta, se bo morala poslužiti drugih metod. Toda tudi pri teh metodah se bo posluževala samo orožja duha. Wels je najavil ustanovitev večjega števila strankinih glasil ob mejah Nemčije, ki naj težnje in pri- zadevanja stranke širijo preko meje v Nemčijo. »Duševno izolacijo, ki jo je ustvaril Hitlerjev režim krog Nemčije, moramo prodreti,« je zaklical. V nobenem slučaju se pa S. P. D. ne bo posluževala metod, kakršnih se poslužuje Berlin proti svoji bratski državi Avstriji. Stranko se lahko prepove, toda stranka ni vse. Stranka je samo sredstvo za dosego cilja. Glavno je ideja, ki jo zastopa, in ta ideja v Nemčiji živi in milijoni se je z ljubeznijo oklepajo. S. P. D. je že enkrat preživela dobo izjemnih zakonov in bo preživela še sedanjo. Boj proti sedanjemu režimu v Nem- , čiji se ne vodi samo za rešitev Nem- 1 čijje, temveč za rešitev vse Evrope. S. P. D. se zaveda svojih dolžnosti napram evropskemu napredku in se bo z vso vnemo vrgla v borbo za demokracijo in socializem v Nemčiji. To bo zamogla tem' lažje, ker je s prepovedjo stranke v Nemčiji rešen teoretični spor. komu naj pripada vodstvo stranke, ali sodru-gom v Berlinu ali emigrantom' v Pragi, končnoveljavno v prid slednjim. Glede svojega nadaljnega razvoja je S. P. D. prepričana o naj-boljern. Pozorno zasleduje dogodke v Nemčiji in vidi, kako v stranki nacionalnih socialistov naraščajo socialna trenja, ki morajo koncem koncev privesti do ostrih konfliktov v tej stranki. Na ta trenutek, ki po mnenju Welsa ni tako daleč kakor mnogi mislijo, mora biti S. P. D. popolnoma pripravljena. Wels je zaključil svoja izvajanja s prečitanjem izjave načelstva S. P. D., ki se v ostrih besedah obrača proti sedanjemu režimu v Nemčiji in mu napoveduje neizprosen boj. Zatem je podal še glavni urednik »Vonvartsac, Stampfer, nekaj pojasnil: Restavracijo monarhizma v Nemčiji po morebitnem padcu Hitlerjevega režima ne smatra za verjetno, ker je dinastija Hohenzollerncev med nemškim narodom zelo nepopularna. Bolj popularen je bavarski princ Rupret, ki pa zopet radi konfesijo-nelnih ozirov ne prihaja v poštev. Nemška Reichswehr (armada) je molčeča in nepredirna sfinga. Ona velja še vedno za najzanesljivejše orodje v rokah državnega predsednika Hindenburga, katerega bodoči ukrepi pa ostanejo za vse, izvzemši njegovo najožjo okolico, nepredirna tajnost. Glavna naloga S. P. D. obstoja zaenkrat v tem, da iz te taktične situacije izvaja potrebne zaključke. Nevtralizacija Avstrije Avstrija je postala za mednarodno politiko poseben problem. Za to majhno državico se tepo Italija, Nemčija, Ogrska in habsburški monariiizem. Problem nevtralizacije je spravil v ospredje šele nemški fašizem, ki je skušal navaliti na deželo ter jo okupirati. Nad fašizira-njem Avstrije so obupali zaenkrat celo v Italiji, kjer pravijo, da surovost nemškega fašizma ni zbudila v Avstriji čut patriotizma. Socialni demokrati so že pred leti zahtevali nevtralizacijo Avstrije, zlasti pa odkar jo hočejo zlorabljati sosednje države za svojo deklo pri tihotapljenju orožja in v drugih zadevah. Velesile pravijo, da je problem izvedljiv, toda zahtevati mora nevtralizacijo Avstrija sama. Različiia so mnenja o Avstriji. Eni menijo, da naj bi sodelovala v mali antanti, kar bi ji jamčilo samostojnost. drugi, da naj se združi z Ogrsko, tretji, da naj prevzamejo v dunavski kotlini Habsburžani vodstvo. Tardieu je za gospodarsko združitev podunavskih dežel. Najugodnejša bi bila gospodarska priključitev podunavskih dežel k mali antanti, čemur bi se pa Italija odločno upirala. ' ■ 'r Vsi ti problemi so sporni. Do enotnosti ni mogoče priti. Zato bi bilo pač najprimerneje, če se Avstrija proglasi nevtralnim' deželam* katere nevtraliteto bi morale čuvati evropske države. Zakaj prav okoli Avstrije so razmere napete, je vojno razpoloženje, ki bi ga nevtralnost te srednjeevropske deželice znato omilila._______________________ Ali tl ie poravnal naročnino I Ako Se ne, stori tako| svofo dolinost! 44 Mihail Zoščenko — /v. Vuk: Humoristiino-satiricne zgodbe. A ona — nič, samo krili z roko. Naravno, da sem poklical tudi zdravnika. Za pud ovsa. Zdravnik je sipal oves v vrečo in rekel: »Zdravilo,« je rekel, »je tu brez moči. Tu ne pomaga nič več. Tvoja žena umira.« »S kakšno boleznijo,« sem vprašal. »Ne zamerite mojemu skromnemu vprašanju.« »Zdravilo,« reče zdravnik, »tega tudi ne ve.« Vendar je zdravnik vsekakor pustil nekak prašek in se je odpeljal. Položili smo ta prašek na ikono Matere božje — nič ni pomagalo. Žena je blodila, se premetavala in vedno padala s peči. In zvečer je umrla. Jaz, razumljivo, sem začel tuliti. Dnevi, sem mislil, so vroči: kositi treba in spravljati seno, in glej — brez ženske ne moreš niti z mezincem zganiti. Kaj storiti? Ne veni'. In, če bi sc, na primer, hotel oženiti, pride zopet vprašanje, koga vzeti. Marsikatera bi morda rada imela moža, ali nerodno se ji zdi, tako hiteti. Ali ženo potrebujem baš neobhodno m takoj. Zapregel sem kljuse, oblekel si nove hlače, umil si noge in se odpeljal. Pripeljal sem se v sosedno vas. — »Dnevi,« sem' rekel, »so vroči. Tu ni mnogo za govoriti, potrebujem kakršnokoli ženo, pa če je tudi slepa. Zanimam1 se,« sem rekel, »za nevesto«. »Da, dekleta so že tu,« so mi rekli, »ali dnevi so vroči, nikogar ne zanima ženitev. Stopi,« so mi rekli, »morda k Anisji, vojni vdovi — mogoče jo pregovoriš.« Pridem' k nji. Gledam — ženska sedi na skrinji in si praska nogo. »Hvaljen bodi Jezus Kristus,« sem rekel. »Prestanite,« sem; rekel, »se praskati po nogi, zakaj imam za vas kupčijo.« »Namreč,« sem rekel, »dnevi so vroči, nima smisla, da bi se dolgo zabavala. Vi in jaz, midva oba, tretjega ne potrebujeva, se oženiva,« sem rekel, »in jutri greva na delo snopje vezat.« »Zakaj ne,« je rekla, »če se zamie zanimate.« »Da,« sem rekel, »zanimam se, razumljivo. »Ali,« sem rekel, »povejte mi, tako za kratkočasje, koliko ste stari?« »Stara,« je rekla, »nisem tako, kakor se zdi. In mojih let še ni nikdo računal. Rojena sem bila, da se ne zlažem', v letu; 1886.« »Da,« sem rekel, »dnevi so vroči, tu sedaj ni časa računati. Če ne lažete, sem soglasen.« »Ne,« je rekla. »Ne lažem, naj me kaznuje gospod bog. Ali naj svoje reči skupaj zložim, ali kaj?« »Da,« sem odgovoril, »zložite jih. In, ali imate mniogo reči?« . »Reči,« je rekla, »nimam mnogo: Robec v skrinji. Bolhe v čevljih. Zaboj imam in pernico.« Vzemiva škrinjo in pernico, Vzel bom se po-nlev in dva polena, pa se odpebiva- Pognal sem kljuse, hitel in moja žena se J® gugala na zaboju in kovala načrte —- kako bo c živela in kaj bo kuhala m da ne bo škodovalo, iti v kopelj — tri leta že m bila v kopelji. Naposled sva prispela. »Izstopite,« sem' rekel. Ženska je izstopila. Gledam — nenavadno je izstopala, i>o strani in kakor da z obema nogama šepa! Prekleto, semi mislil, to je gospodarstvo! »Kaj vam je, žena,« sem rekel. »Šepate, kakor se mi zdi.« »Ali. ne,« je rekla. »To je samo. tako, delam samo tako.« -■ »Za božjo voljo, kaj pomeni »samo tako«? To je zelo važna reč, če šepate. Enonoge,« sem rekel, »ne moremi rabiti pri gospodarstvu.« »Ali,« je rekla, »saj je samo leva noga. Manjka mi je kvečjemu pol cole.« (Dalje prihodnjič.) 4M ^hichtovojelen milo a ;ifi po izdatnosti tftl naiceneise ■■lj MAS Ssik Mednarodni zadružni dan v nedeljo, dne 2. julija. Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one P> n. naročnike, ki so v zaostanku i naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Doma in po svetu. Prekoračenje delovnega časa. Z Ozirom na pritožbe delavskih orga nizacij, da se po industrijah in obr-tih izvršujejo nadure, pa da nadzorna oblast ne ukrene ničesar, ter da po listih izhajajo vesti o teh nepravilnostih, je minister socialne politike izdal dne 28. m. m. pojasnilo, da se nahajajo v zakonu o zaščiti •delavcev glede delovnega časa popolnoma jasne določbe, po katerih 'se morajo ravnati delodajalci in delojemalci. V kolikor se te določbe prekoračijo, je vsakdo opravičen prekršbo prijaviti in s pričami istega podjetja dokazati. Oblasti imajo nalog, da v vsakem konkretnem slučaju postopajo proti krivcu. Pisatelj Ernest Toller v Ljubljani. Socialistični pesnik in dramatik Ernest Toller iz Nemčije je imel v Pondeljek v Ljubljani predavanje in recitacije odlomkov iz svojih spisov. Doslej je Toller predaval v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Toller je bil na kongresu Penkluba. Predaval je v Ljubljani o duhovnih strujah v nemški literaturi. Pravo senzacijo so tudi zbudile njegove recitacije, ker zna Toller simpatično recitirati kakor malokdo. Poljšak v preiskavi. Učitelj Poljšak - se nahaja na Dunaju -v preiskavi zaradi zdravljenja raka, češ, .da je zastrupil z mazilom svoje pa-cijentc. Smrtni slučaji (dva) niso v zvezi z zdravljenjem, marveč je smrt posledica drugih bolezni. Za-raditega utegne biti Poljšak popolnoma oproščen vsakršne krivde. Bojkot nemškega blaga. Strokovne centrale raznih dežel, kakor tudi mednarodna strokovna zveza se posvetujejo o izvedbi bojkota proti nemškemu blagu, da s tem protestirajo proti Hitlerjevi akciji proti nemškim svobodnim^ strokovnim1 organizacijam, socialnodemokratični stranki in zadružništvu. Na vse priključene organizacije in njih člane izide apel, da naj v bodoče ne kupujejo več nemškega blaga. V tej zadevi se bodo vršila posvetovanja tudi še z zastopniki konzumnih zadrug. — Ako se bojkot izvede le deloma, bo imel za nemško gospodarstvo naravnost katastrofalne posledice, ker Nemčija rapidno koplje sama sebi grob. Nacionalisti, ki tako kriče proti nemškemu imperialističnemu nacionalizmu. imajo tukaj prav okusen oreh, da pouče Nemčijo o nacionalni strpljivosti, če že drugega ne. O predsedniku nemške republike Hindenburgu krožijo te dni vesti, da je bil zadet od kapi ter da se nahaja v nezavesti. V Berlinu preklicujejo te vesti. RazoroZitvena konferenca zopet od-godena. V sredo je urad razorožitvene kon-efence sklenil predlagati, da se raz-^ožitvena konferenca odgodi do Ra- oktobra 1933. Proti predlogu je lod*0 Nemčija. Glavni odbor je pred-^Pritrdil na seji v četrtek. ve ®inderson' predsednik razorožit-• °nference, je ta predlog stavil rom na nemilo opozicijo in ne-^,zl.lvnl Potek londonske gospodar- V nedeljo, dne 2. julija 'tl. se vrši po vsem svetu proslava Mednarodnega zadružnega dneva. Ta dan 'bo^o proslavljali zlasti tam, kjer se nahajajo močne in cilja si sveste zadružne organizacije, ki so oprte na zavedne množine delovnega ali kmečkega ljudstva. Mednarodni zadružni dan je manifestacijski praznik za nov gospodarsiki red, ki bo temeljil na samopomoči in bo izključeval zasebni dobiček izvseh panog gospodarstva. Morda ta praznik za zadružno gibanje ni bil še nikdar tako potreben kakor baš ta čas, ko se je število nasprotnikov in sovražnikov zadružnega gibanja talko pomnožilo. Napad za napadom mora odbijati zadrugar-stvo od sebe in ni dovolj, da se brani pred posledicami težke gospodarsike krize, ki je vzela zadirugarjem ,to je odjemalcem zadrug, večino kupne moči in s tem oslabila promet in poslovne uspehe zadrug, nego tudi od zunaj sei množijo 'ti napadi. Privatna trgovina, obrt in industrija hočejo popraviti ono težko stanje, v katero so prišli pa zaslugi današnje brezposelnosti in gospodarske ter denarne anarhije — otrok gospodarskega reda, ki so ga ustvarile same na račun zadružništva in popraviti svoj promet in zaslužek s pomočjo dosedanjih ikonzumentov vseh različnih zadrug. Namesto, da bi se šlo za vzrokom gospodarske krize in bi se zdravilo njega in pa V svojem' poročilu 17. konference Mednarodnega urada dela je njega ravnatelj Buttler ugotovil sledeča dejstva: v Nemčiji so realne mezde padle v letu 1932 skupno za 20 odst. napram letu 1929. V Združenih državah ameriških je skupna moč delavstva padla v zadnjih treh letih za 48 odst. Skupna vso-ta mesečnih zaslužkov in plač je samo v času od januarja do avgusta leta 1928 padla za 550 milijonov dolarjev. V Veliki Britaniji so tedenske plače v iznosu 400.000 funtov v letu 1931 padle na 248.000 funtov v letu 1932. Gospodarstvenik Colin Mark je izračunal, da je skupni zaslužek 1.840 milijard funtov v letu 1929 padel na 1.709 milijard v letu 1931. V Italiji je skupna moč delovnih mezd Ljubljana. Novice z ljubljanskega magistrata. Če napravimo tak napis, že lažemo, ker je novic z ljubljanskega magistrata jako malo. Pravzaprav je lepo, če se gospodje skregajo za kakšno stvar in se končno lepo pobotajo ter odpuste dirug drugemu svoje »grebe«, če jih imajo. Ni .pa vseeno in na j brž e tudi ne lepo, če zopet šušljajo o znatnem znižanju plač mestnih nameščencev. Za to stvar se ne zavzema noben občinski svetnik, menda tudi ne iupan, ampak človek, ki ima (devetkrat večje dohodke, kakor mestni uslužbenci v prvih mezdnih stopnjah in bi magistrat prav pametno storil, če bi ga namestil z drugim nezaposlencem, .ker ima ta itak iz penzije dohodke za svojo eksistenco. V splošnem je že znano načelo, da je zniževanje plač najslabša gospodarska metoda v sedanjem gospodarskem zastoju, ker se z njo uničuije konsumna sila, ki edina more vsaj deloma vzdržati nivo gospodarstva in ga polagoma poživeti. Prav mezde nižjih mestnih nameščencev v Ljubljani pa so tako nizke, da o kakem eksistenčnem minimumu niti govora ne more biti. Ljudje konsumirajo vedno manj, ker več ne morejo, in to, dasi je ljudi več, pa manj sredstev. iRadi bi poznali socialnega politika ali .gospodarstvenika, ki bi hotel trditi, da je tako postopanje — zdrava gospodarska politika. V Milanu so otvorill monumentalni kolodvor. Tega kolodvora bi Milan ne rabil še sto let. Opremili so ga sijajno z marmorjem in domačimi industrijskimi izdelki, da so dali dela gospodarstvu in zaslužka delavcem. Gospodarstvo se moTe dvigniti le z delom in z zaslužkom, .ker s tem povečamo kuipno silo, ki je podlaga vsega 'gospodarstva. To so bile misli njegovega govora. In mi se samo še čudimo, da v ljubljanskem občinskem svetu nihče ne povdari te resnice. Mor •