List 35. Tečaj lui. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje po dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 30. avgusta 1895. & tb áte t&tfa ?t? áfc át Politiški oddelek. mĚ^m Dr. Bleiweisa politika. škutarjenje po srednjih šolah. Dokler tega ne storite, ni kar se ne skličujte na dr. Bleiweisa. Dr. Bleiweis se je vedno potegoval, da se vpelje vsaj za polovico pred- metov slovenski učni jezik do najvišjega razreda na vseh ljudskih šolah na Slovenskem. Naša katoliška stranka se Naša katoliška stranka se lasti ob raznih prilikah, pa v resolucijah katoliškega shoda te stvari niti dotak-kadar hoče zase delati reklamo, dr. Bleiweisa in z ne- nila ni. Njene želje ne sezajo dalje, kakor da se osnuje katerimi iztrganimi stavki iz „Novic" skuša dokazati, da se drži politike dr. Bleiweisa. Sicer je vsakemu ki se katoliška gimnazije v Ljubljani; v katerem jeziku naj se pa poučuje na državnih šolah, to jej je pa vse jedno. je kdaj pečal s časnikarstvom, znano, kaj se vse da do- Vendar je to za nas Slovence glavna stvar, kajti naj se kazati, če se trgajo stavki iz kakega spisa in po tem po osnuje tudi katoliška gimnazija v Ljubljani, bode se ve- svoje zavija jo. Skušnja nas je že poučila, da so v tacih čina slovenskih sinov vendar le šolala na državnih sred njih šolah. Največja želja pokojnega Bleiweisa je pa vedno bila stvareh mojstri gospodje naše katoliške stranke. Če je dr. Bleiweis bil za to, da se duhovščina ne odriva od politike, se iz tega še nikakor ne sme skle- da se osnuje slovensko vseučilišče v Ljubljani, a na kapati, da bi odobraval sedanjo politiko katoliške stranke, toliškem shodu, kjer se je po zatrditvi glasil katoliške Sicer pa tudi sedaj nobena stranka ne brani duhovščini stranke same délai program za vse bodoče njeno poli-pečati se s politiko, samo da se drži v dostojnih mejah. tično delovanje, se je pa dajala prednost nemškemu vse- Seveda zato pa nismo, da bi morda jedino škofje odloče- učilišču, ki naj se osnuje v Solnogradu, pred slovenskim vali politiko in zato pa tudi pokojni dr. Bleiweis ni bil. vseučiliščem v Ljubljani. Če je dr. Bleiweis bil naudušen Razmere ob Bleiweisovem času so bile pač dru za absolutno narodnost, ob katero se naša katoliška gačne, kakor so sedaj. Duhovščina je bila izimši neka- stranka dandanes toliko spodtika, ne vemo. a tako na-tere višje gospode, ki se pa s politiko niso pečali, za rođen je bil, da se mu v tem pač more malo kdo primerjati slovensko narodnost naravnost naudušena. V drugih omi- na Slovenskem. Bil je neizprosen v tem oziru. To je tudi kanih stanovih je pa tedaj bilo nemčurstvo še bolj raz pokazal ob začetku Taaffejeve vlade. On tedaj bil je- širjeno. nego je sedaj. Naravno je torej, da se je dr. Ble- dini, ki ni hotel podpirati nove vlade, ako odločno ne weis opiral na duhovščino. Ob tedanjih časih pač ni bilo pokaže svoje naklonjenosti Slovencem. Zahteval je, da duhovnika, ki bi bil narodnost proglašal za poganstvo, naj slovenski poslanci ne pojdejo v deželni zbor, v ka- kakor se je pa to pozneje zgodilo. terem je bila nemška večina, ako ga vlada precej ne Baš v narodnih vprašanjih je bil dr. Bleiweis ne- razpusti. Drugi poslanci niso bili za tako odločno posto izprosljiv in baš v tem oziru ni zaostajal za tedanjimi panje Dr. Bleiweisa s tega časa zares ni bilo več v Mladoslovenci. Tudi se ni bal spregovoriti odločne be- deželni zbor sede proti višjim cerkvenim dostojanstvenikom. Ko je bil kanonik Zavašnik nekaj ukrenil v ponemčevanje šol, se dr. Bleiweis takoj oglasil v „Novicah", da sise je tedaj Potem si lahko mislite, da bi dr. Bleiweis gotovo ne bil vstopil v tako koalicijo, v kakoršno je naša katoliška je dr. Bleiweis takoj oglasil v „Novicah", da sise je tedaj stranka na Dunaji. On je vedno trdil, da z liberalizmom po Ljubljani govorilo, da je kanonik se ravnal po želji ni mogoča nobena sprava in da je mož prav imel, je pač knezoškofovi. Glasilo naše katoliške stranke se pa ne upa pokazala zadnja koalicija na Dunaji. Zaradi svojega na-pošteno prijeti gospoda prošta dr. Klofutarja, ker v de- sprotja liberalizmu, pa dr. Bleiwes se vendar ni nikdar želnem šolskem svetu s svojim vplivom pospešuje nem- obotavljal podati sprave tišti slovenski stranki, ki se ni popolnoma vjemala ž njim. To je pač najboljši dokaz to, da se je bila napravila sprava po dr. Costovi smrti. Pokojni vodja slovenskega naroda je dobro spoznal, da razcepljenost v narodnem taboru je le v korist našim narodnim nasprotnikom. Vedno je pa dr. Bleiweisa vodila želja po zjedi-njenji Slovencev v jedno politično celoto. Tudi v tem se naša katoliška stranka loči od njega, da o zjedinjeni Sloveniji sploh več ne govori. Vsaj je deželni glavar De-tela že opetovano govoril o kranjskem narodu in tako se postavil na nemčursko stališče, ki so tudi hoteli ločiti Kranjce od ostalih Slovencev. Ko bi mož bil le jedenkrát govoril o kranjskem narodu, bi lahko rekli, da se je le zarekel, a tako pa moramo reci, da je to storil z očitnim namenom. Iz povedanega je pač vidno, da je naša katoliška stranka zatajila več bistvenih točk dr. Bleivveisovega narodnega programa in se nima nanj nobene pravice skli-cevati. Ko bi katoliška stranka se držala starega slovenskega programa, bi se gotovo nikdar ne bila sprla s Svetcem, kateri je bil prijatelj dr. Blejweisa in je gotovo izmej vseh sedaj živečih Slovencev najbolje poznal mišljenje njegovo in se tudi dosedaj njegovim načelom ni izneveril. Prav lahko rečemo, da bi ne bilo sedaj raz-pora na Kranjskem, da se katoliška stranka drži zares načel dr. Bleiweisa. Podobnega prepira kot je pa bil mej Mlado- in Staroslovenci se pa ni bati, ker so se od tedaj politične razmere bistveno premenile. Politični pregled. Grof Coronini. — Ko so Italijani grofa Francu Co-roniniju obrnili hrbet, skuša Slovence pregovoriti, da bi ga volili, da zopet deželni glavar postane. Ponuja se za kandidata v tolminskern okraji. Slovenci si jako prizadevajo, da njegovo izvolitev preprečijo. Sedaj so v goriškem deželnem zboru imeli Slovenci in Italijani jednako število glasov. Ko bi pa v tolminskern volilnem okraji bil izvoljen grof Coronini, bi Italijani imeli jeden glas večine in to večino bi gotovo naj-brezozirneje izkoristili. Sploh bodo letošnje volitve na Groriškem jako važne. Slovenci hočejo nekatere prijenljivejše može zame-niti z odločnejšimi, kar je tudi želeti. Dosedaj je deželni odbor uradoval izključno italijanski, če tudi sta bila v njem dva Slovenca. Tržaško namestništvo pa že porablja ves svoj vpliv za Italijane, posebno za grofa Coronini ja. Upamo, da se Ri-naldiniju ne posreći, da bi Slovence spravil v manjšino Dunajski Čehi. — Liberalci in protisemitje si jako prizadevajo, da bi pri občinskih volitvah dobili Čehe na svojo stran. Bivši župan jih je vabil na jednem shodu, Schneider na drugem. Čehi pa nimajo nobenega zaupanja niti v liberalce niti v protisemite, temveč od obojih zahtevajo, da naj le jasno povedo, kaj bodo storili za Čehe. Posebno naj ce zavežejo, da mesto osnuje češko šolo na Dunaji. Tega pa nečejo storiti in zatorej čehi ne bodo volili niti liberalcev niti protisemitov, temveč pustili naj le samo pri ožjih volitvah izvojujejo boj. Nemški časopisi se jako čudno zvijajo, danes pojo hvalo čehom, jutri pa proti njim grozno zabavljajo. Tako je graška „Tagespost" hvalila češko svobodoljubje, a par dnij pozneje, ko je zvedela, da vse hvalenje Čehov dunajskih ne omeči, je grozno zabavljala proti njim in pozivljala vse dunajské Nemce na boj proti njim. Nova vlada. — Badeni že poprašuje razne osebe, če bi vstopile v njegovo ministerstvo. Levičarji se boje, da bi jih ne prezrl pri sestavi vlade in mu že přete z opozicijo, ako od njih nikogar v vlado ne pokliče. Vendar se Badeniju levičarjev ni preveč bati Večina levičarskega kluba nima po-guma za resno opozicijo, ker se boje razpusta državnega zbora in pa volilne reforme Posebno se pa levičarji boje, da ne bi sekcijski načelnik Witteck postal proaietni minister. Misli se namreč osnovati novo prometno ministerstvo. Priporočajo zatorej, naj se za prometnega ministra imenuje predsednik državnih železnic Bilinski. Witteck je vs^m židom trn v peti, ker je za podržavljenje železnic in to zna tako izvesti, da židje pri tem ne obogate. Bilinski je pa bolj naklonjen veli-kemu kapitalu in bi židom najbrž ne kratil zaslužka, ter se sploh v tacih vprašanjih tako ne spozna, kakor WTitteck. ^ « ® 42. nemški katoliški shod pričel se je minolo nedeljo v Monakovem. Cerkve in glavne ulice mesta so v za-stavah. Nad tritisoč tujcev je došlo mej temi skoro vsi voditelji centruma državnega zbora in bavarskega deželnega zbora. Za predsednika so volili pravosodnega svetnika Miillerja iz Koblenca Dosedaj je došlo 7 nadškofov in škofov mej temi nadškof solnograški. Došli so tudi misijonarji iz Afrike in Amerike in zastopniki katoliških zavodov iz Pariza. Shod broječ nad 3 tisoč udeležencev je otvoril grof Preysing. Predsednik Mlilier je v svojem pozdravu poudarjal, da je namen kato-liškega shoda delovati na to, da se odstranijo vse nevarnosti, ki přete cerkveni papeževi prostosti. Shod ima torej pred vsem tudi svetovno-politični značaj. Da pa shod preveva strogo nemško-državni duh je posneti iz tega, da je govornik Rump se spominjal jubileja zmage Nemčije nad Francijo 1. 1870/71 in je slavil cesarja Viljema kot mirovnega kneza. Španija. — Že v normalnih mirovnih časih jako zme-dene razmere, ki vladajo zadnji čas v Spaniji, so se vsled ustaje na Kubi, za katero vlada toliko žrtvuje, odločno pooštrile. Prebivalstvo se je na mnogih krajih uprlo temu, da bi se odposlale nove moči na Kubo. Hujska se k splošnemu uporu Španjska vlada se sicer zanese na zvestobo svoje ar-made, a je vendar vsled tega storila vse potrebne korake, da v kalu zamori ta nemir. Če je pri španjcih prišlo do tega, ni nič čudnega. Doma pomankanje in sedaj naj bi še to malce, kar še imajo žrtvovali, za negotovo daljao Kubo. Armenija. — Znane so homatije v Armeniji. Anglija, Rusija in Francija zahtevajo od Turčije, da se ondi razmere urede. Turčija se tega brani, češ da bi bila potem prikraj-šana Po najnovejih poročilih hoče Anglija z vso ostrostjo na-stopiti proti Turciji. Poroča se, da je angleški poslanik cari-grajski dobil povelje, da s pomočjo angleškega b odovja stori vse korake proti Turciji, katere smatra za potrebne. Francija in Rusija hočeta se pri tem vesti nevtralno, a brezdvomno bi bilo potrebno, da vse tri velevlasti nastopijo odločno proti Tur-čiji in jo prisilijo zgrda, da dovoli ureditev razmer v Armeniji. — Kitajska in Anglija. — Vsled znanih napadov Ki-tajcev na evropske misijonarje ondu je Anglija možato stopila na noge in zahteva strogo kazen za napadalce. Zahteva celo od Kitajske, da morata pri obravnavah biti navzoča konzula An-glije in Združenih držav amerikanskih, ki bota takorekoč nad-zorovala, da napadalci ne odidejo zasluženi kazni. Kitajska se je prvotno temu vpirala, a se vsled energičnega nastopa An-glije udala. Tudi sicer je angleška vlada sklenila vse potrebno vkreniti v varstvo tujcev v Kitajski. Zaselo bo angleško brodovje nekatere kitajske luke in če treba bo celo moštvo iz- krcalo. — 347 ^^t. ^^ ^^ ^^ ^^^^ fí^ fi^ ff^ ff^ f^ f^j f^) f^T^f?^ rîv f?? f?? ^^ Obrtni strokovni šoli v Ljubljani. Iz poročila teh šol posnamemo sledeče, da naši čitatelji sprevidijo vspešno delovanje teh dveh zavodov : Minulo šolsko leto — sedmo, odkar sta bila zavoda ustanovljena — začelo se je po pravilih dne 16. septembra 1894. leta, a sklenilo se je izjemoma uže z dnem 15. julija 1895., ker je bil vsled Velikonočnega potresa pcuk prenehal takoj po katastrofi ter postal povsem nemogoč v tem šolskem letu. Najvišja godova Njiju Veličanstev cesarja in cesa-rice sta praznovala zavoda kakor običajno vsakokrat s slovesno službo božjo v cerkvi sv. Jakoba. Učiteljski zbor se je dalje udeležil cerkvene svečanosti Najvišjega rojstve-nega dne 18. avgusta in je bil zastopan pri sv. mašah zadušnicah po članih Najvišje cesarske rodbine dne 23. februvarija in dne 28. junija. Potresna katastrofa, ki je zadela Ljubljansko mesto 0 v noči od 14. na 15. aprila, je bila osodepolna tudi za obe obrtni strokovni šoli. Šolski prostori so bili tako močno razrušeni, da niso bili več za porabo. Osobito so oni lokali, ki leže v takozvani stari Virantovi hiši, ža-lostno pričali o silnih močeh podzemskih sil. Glavno zidovje je bilo deloma razpokano, oboki nad sobami, vrati in okni so zevali na raznih krajih in trebalo je takoj napraviti močnih pcdpor. Južno stopnjišče je bilo posebno v slabem stanji, tako da je stavbenski komisijon zahteval, naj se podere. Lepe ovalne, zgodovinsko in umetniško zanimive stopnjice, ki vodijo iz Zvezdarskih ulic v ravnateljevo pisarno, so najmanj trpele izmed vseh delov hiše. Tudi prostori oddelkov za figuralno podo-barstvo in pletarstvo, nahajajoči se v Zoisovi hiši na Bregu, so bili silno razdrapani ; osobito je bil razdejan oddeiek za figuralno podobarstvo, kjer se je tudi mnogo lepih in dragih gipsastih mcdelov pobilo. Pri takih razmerah ni bilo misliti na to, da bi po Velikonočnih počitnicah pričeli s poukom. Poleg tega je bilo dokaj učencev brez stanovanja in tudi večina učitelj-skega zbora ni imela doma. Visoka deželna vlada je zato vstavila pouk najprej za kake štiri tedne, da se razmere razjasnijo. Ko je ta čas pretekel, smo bili še vedno na starem stališči. Hiše še ni bilo mogoče popraviti in ko so prišli tehniki prostore še jedenkrát pregledat, so konstatirali, da se nahaja izmed vseh 39 lokalov, v katerih sta zavoda nastanjena, samo devet sob v porabnem stanji. Na podlagi dotičnega poročila je visoko naučno ministerstvo zaukazalo, da naj v tekočem letu pouk definitivno preneha. Šolsko leto naj se takoj sklene na temelju zadnje konferencije pred Veliko nočjo ; učenci vseh letnikov naj se klasificirajo in razdele naj se jim takoj spričevala o II. semestru 1. 1894/95. Oni obiskovalci, ki imajo dvomljive rede, naj delajo iz dotičnih predmetov izpite zadnje dni meseca julija ; morebitni ponavljavni iz- piti pa se imajo vršiti kakor po navadi pri četkom pri-hodnjega šolskega leta. Vsled tega ukaza so bili učenci in učenke dne 15. julija klasificirani, v dvomljivih slučajih pa dne 29. julija še jedenkrát izprašani. Spričevala imajo datum 15. julija 1895. Konečno bodi še omenjeno, da so se med tem časom zidarska delà energično pričela in da je večina prostorov uže popravljena. Prihodnje šolsko leto se bode torej brez vsakega zadržka lahko pričelo po predpisih z dnem 16. septembra. Dne 7. maja je Njegovo Veličanstvo oradostilo naše glavno mesto z Najvišjim svojim pohodom; premilostljivi vladar je hotel sam ogledati si provzročeno škodo, tola-žiti bedno ljudstvo in prinesti prvo pomoč. Da primerno pozdravimo ljubljenega cesarja, so se učenci in učenke z učiteljskim zborom zbrali skupaj z druzimi učnimi zavodi ljubljanskimi na cesti Marije Terezije ter ondi pričakovali prihoda Njegovega Veličanstva. Ko se je prevzvi-šeni vladar peljal memo, smo mu z navdušenimi živio-klici izražali svoje najspoštljivejše pozdrave. Strokovno šolo za obdelovanje lesa sta dne 4. januvarija 1895. natančno pregledala nadzornika za obrtni pouk, dvorili svetnik prof. dr. V. Exner in prof. O. Bayer. Za ustanovitve šol so različni lokalni faktorji kar najradodarneje obljubili in odměnili doneskov za podporo ubožnih učencev in učenk. Slavni deželni odbor in slavna kranjska trgovska in obrtna zbornica določujeta v ta namen leto za letom izdatne vsote, slavna mestna občina ljubljanska je ustanovila za obe strokovni šoli pet Franc-Josipovih ustanov po 50 gld. na leto, in slavna kranjska hranilnica je v svoji veliki skupščini dne 22. maja 1890. leta napravila za oba zavoda 16 ustanov po 50 gld. na leto, ki se v spomin poroke presvetle gospe nad voj vođine Marije Valerije za vse čase imenujejo „Marije Valerije ustanove." Ustanove deželnega odbora znašale so minolo leto 1005 gld., trgovske in obrtne zbornice 740 gld., ljub-ljanskega mesta 375 gld. in kranjske hranilnice 800 gld. Število stipendistov je bilo na obeh zavodih 66. Ustanove so znašale od 20 do 70 gld. na leto; povprečno je dobil jeden stipendist 45*75 gld. in jedna stipendi-stinja 41*47 gld. Ustanove so podeljene učenkám in učencem za vso učno dobo. Poleg teh je imel učenec Alojzij Cucančić državno ustanovo mesečnih 12 gld., učenka Marija Šinek pa me-sečnih 10 gld. Kranjska hranilnica je dala hospitantu za risanje, Petru Šmiteku, izvanredno podporo 50 gld. Visoko c kr. naučno ministerstvo je tudi v minulem šolskem letu dovolilo 150 gld. podpore za učence strokovne šole za lesno industrijo, 100 gld. pa za učenke strokovne šole za umetno vezenje. Ti vsoti je ravnateljstvo porabilo za hipne podpore pridnim in vrednim frekventantom. Navzlic tem izdatnim pomočkom so mnogi učenci in učenke zaradi slabega gmotnega razmerja le iz težka 348 vloge ustrezali svoji nalogi. Učenci prihajajo malone brez izjem hranilne iz najubožnejših slojev prebivalstva, tako, da roditelji po obrestim posojila. ali da jim daje proti mogoce nizkim navadi nikakor ne morejo podpirati svojega otroka. Ozi- raje se na te okolnosti, sklenil je strokovno-šolski odbor oživotvoriti podporno društvo, čegar naloga bi bila, podpirati ubožne, nravne in vredne učence in učenke, ku- puje jim šolske potrebšcine, odkazuje jim prosto hrano in podpiranje jih v bolezni. Dotični načrt pravil odo II. Zadružna denar na sredstva. 3. Denarna sredstva so družni deleži ; hranilne vloge ; Vstopnina ; izposojila ; za za družni zaklad, ki se zbira iz vstopnine in doneski čistega dobička. . brila deželna vlada dne julija 1892. štev. 7149; « .. občni zbor pa je nato dne 19. decembra 1892. leta iz volil prvi odbor. Sedaj so v odboru nastopni gospodje in gospe: svetnik Ivan Murnik, načelnik, ravnatelj strokovnih šol III. Zacetek in nehanje zadruge. zadrugo se vzprejemajo slovenske Ivan Šubic 4. V zadrugo se vzprejemajo slovenske posojilnice in posamezne osebe ; število udov je neomejeno. Posojilnica ali osoba, ki želi pristopiti, mora se oglasiti pismeno in z veljavnimi podpisi ali podpisati pravila > načelnikov namestnik, strokovna učiteljica „Centralne posojilnice slovenske" v Krškem. Načelstvo Marija Hlavka, tajnica, strokovni učitelj Julij Springer, dovoljuje vstop ali ga pa odreka, ne da bi bilo blagajnik, realčni prof. Iv. Gnjezda in c. in kr. dvorni povedati zakaj. treba založnik Ivan Mathian, odbornika. Revizorja sta n. gospoda stolni . Posojilnica ali oseba, ki je bila sprejeta v za-vikarij Andrej drugo, pa ne izpolnjuje dolžnostij, prevzetih po določilih teh pravil, izgubi pravico zadruštva po sklepu načelstva i Kalan in tapetnik Anton Obreza. Kakor vsa leta, odkar obstojita zavoda, dobivalo je zlasti ako na škodo zadruge podkopává njen kredit na tudi letos več ubožnih učencev od slavnega predstojništva kakoršni koli način. Izključba se mora občnemu zboru v ljubljanske ljudske in dijaške kuhinje in mnogih zaseb- potrjenje predložiti. Posojilnica ali oseba, ki prostovoljno nikov vsak dan ali pa vsaj posamične dneve v tednu iz zadruge izstopiti želi, mora odpoved do konca no hrano tako bilo mogoče v družbi z zgoraj navedeními vembra načelstvu „Centralne posojilnice slovenske" Pi ustanovami najubožnejše učence in učenke izdatno podpi- smeno naznaniti in terjati potrdilo te odpovědi od nje rati, nekatere pa celo povsem živiti (Dalje sledi.) nega načelstva. Iztop velja s potekom tistega leta Zadružni deleži izstopivših zadružnikov in zadružnic se izplačajo 4 tedne potem, ko je občni zbor letni račun Obrtnijske raznoterosti. „Centralne posojilnice slovenske" potrdil. Do zadružnega zaklada (reservnega fonda) nimajo niti izključeni, niti iz- Prva avtomatična gostilna je na neki razstavi v Be- stopivši zadružniki in zadružnice nebene pravice. rolinu Okrog jri stenah so avtomatični apar.tti. Ce vržeš vanje deset vinarjev, pa dobiš kozarček vina ali kakega li- ali pa tudi s surovim maslom namazanega kruha kera, čašico najbolj še kave podaj Tudi ti tomat Jedno samo nedelj so v tej gostilni spečali 2700 kruhov, pa 12.000 čaš kave. Umetno pozlatenje bakra. ?n kos bakra v zredčeno raztoplj 9000 kozarcev in IV. Vstopnina in zadružni deleži. Visokost vstopnine določuje načelstvo. Vplačana povrne. Vplačati mora tudi v go- vstopnina se več ne tovini vsaj jeden delež, ki znaša pri osebah naj manj Če se dene čist dobro gld. ali posojilnicah zadružnicah vsaj 10 % hranilne zglaje; kislega bakrenega oki kateri ni sledu nespojene kisl malo minutah lepo zlato bar no neutralnega ocetno- vloge (posojila), ki jo želi dobiti od centralne posojinice. kristalovanega zelenega, volka v Vrh tega se posojilnice zavežejo, Centralni posojilnici po- dobí pri srednji gorkoti v Tudi zmes solne kisline z odi razstopljenim golunom daj tudi st varem, ki de nejo, zlato bar Tudi se bakru da zlata barva, ako se raz- greje v zmesi vinskega kamna amalgama. sohe kisline in cinkovega šiljati vsaj 10% svoje odvisne gotovine kot hranilne vloge v obrestovanje, kakoršno je pri centralni posojilnici V. Posojila. . Posojila se dajejo redoma le posojilnicam-za družnicam izjemoma osebam, ki so udje centralne poso • ê « 5......•"■•■"............................................................................................... * I ; MHM !......Kmetijstvo.......j SHIM j | Pravila centralne posojilnice slovenske. , Firma, sedež in namen zadruge. jilnice in sicer Na vplačane deleže ; ta posojila smejo obsegati 2kratni znesek vplačanega deleža; proti me nicam ; c) na zastave ; Centralna posojilnica slovenska" sme pošiljati posojilnicam zadružnicam tudi hranilne vloge. . Ako posojuje zadruga posojilnicam-zadružnicam na menice, podpisujejo oni dotični dokument na ta način kakor to določuje dotični g v njih pravilih, in sicer na * . Firma zadruge se glasi: „Centralna posojil- vadno tako, da se pod firmo podpišeta dva uda njih na-nica slovenska", registrovana zadruga z neomejeno za- čelstva. „Centralna posojilnica slovenska" sme pa tudi vezo. Svoj sedež ima v Krškem. terjati î da se vsi udje načelstva ali tudi nadzorstva pod 2. Zadruga ima namen, da pomaga že obstoječim pišejo, ali celo kateri odličnejši zadružniki dotične slovenskim posojilnicam s kreditom, da jim pošilja jilnice prosilke kot žiranti. poso- ta namen sme terjati, da se jej pošljejo přepis (neoverovljeni ali overovljeni) nje- določbi § 12. teh pravil. Ravno tako se ravna 12) nih zadružnikov in lastnoročne čelstva. podpis A vseh udov na- tudi v slučaji konkurza, 9. Načelstvo „Centralne posojilnice slovenske" ne more dobiti posojila od tega zavoda. 10. Posojila proti zastavi se dajejo na vrednostne listine. V tem slučaji podpiše izposojevalec ali izposoje-valka suho menico. će dolžnik ali dolžnica ništa v pravém času vrnila sprejetega posojila na vrednostne listnine ali če se jej plačilni obrok ni podaljšal, ima „Centralna posojilnica slovenska" pravico, s temi zastavami ravnati po določbi ministerske naredbe od dne 28. junija 1865. (drž. zak. št. 110.) 11. Visokost obresti hranilnih vlog in posojil do-ločuje z ozirom na razmere časa načelstvo, katero mora gledati j da bodo v obče vse te obresti naj manj za 1/ 0, 4 10 nižje kakor poprek pri denarnih zavodih na Slovenskem. posojilnimi obrestmi in obrestmi hranilnih vlog ne razlike Deležem daje „Centralna 0 0 Mej sme biti več kakor posojilnica slovenska" obresti, katere načelstvo določi in občni zbor potrdi. : VI. Zaveza in razdelitev zgube in dobička. 4 12. Zadruga je za vse svoje dolžnosti zavezana v prvi vrsti s svojim fondom in s celim svojim premože-njem. Če ne bi za poravnanje vseh dolžnostij zadruge zadostoval konceletni opravilni dobiček, zadružni zaklad in kakošno drugo zadružno premoženjo, seže še na za- VIII. Uprava in vodstvo zadruge. 17. Zadruga opravlja svoja opravila samostalno s sodelovanjem vseh zadružnic. Njeni organi so: a) načel- stvo, nadzorniki t občni zbor. (Konec sledi.) Kmetijske raznoterosti. Nevařen plevel se je pokazal v Neinčiji v detelji in lucerni. Ta plevel, ki se hitro razširja, je zanesen s semenom iz Francije. Spada v ^rsto klinčkov in se imenuje z bota-ničnim imenom Silene birsuta. Ta rastlina je močno kosmata. Živina, kolje v vampu svežo deteljo, v kateri dosti tega plevela, Nevarnost kr mijenja z želodom. živina v pre- veliki množini želod, ne mara jesti, dobi drisko, boli jo gobec, teče jej iz nosa in očij. Tudi prašiči zbole, ako jedo preveč želoda in ne dobe dosti vode. Obsekovanje gozdnega drevja. Nekateri imajo nada drevesa ne obsekujejo prav ob deblu, temveč puste vado, precejšnje rogovile. Mislijo, da to manj škoduje drevesu. Skušnje pa kažejo, da je najboJjeveje odrezati prav pri deblu, ker se v tem slučaji najhitreje zacelijo. «ŽI Poučni in zabavni del. E družné deleže » če pa še vse to ne pokrilo zavez za- druge, razdele se daljša plačila na posamezne zadružnike v jednaki meri. Nepopolno vplačani deleži se morajo takoj polno vplačati. 13. Konec vsakega leta sestavi načelstvo po svojih knjigah račun in naredi bilanco tako-le: Mej aktiva se vpisujejo: gotovina v denarji, lastne ednostne listine po dnevnem kurzu, premakljivo premoženje zadruge Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) X.. f (Dalje.) Vsak časopis, posebno karikaturni, se je bavil z ne srečnim psevdoaristokratom njegova podoba i njegova obleka, njegova palica, njegov klobuk vse to je vse terjatve (posojila in drugod naloženi denarji). Mej pasiva: b<>lo v oèi in vse se do najmanjše podrobnosti tako raz- zadružni deleži, hranilne vloge z obrestmi vred, zadružna trgali in osmešili, da še sedaj njegovo ime služi za ozna izposojila (lastni dolgovi), za bodoče leto predplačane cenje vsega smešnega in prismojenega. Sicer je pa ta obresti in zadružni zaklad (reservni fond). To kar ostane aktiv po odbitku pasiv, je čisti dobiček končanega leta. 14. Čisti dobiček gre ves v reservni fond. Vendar sme načelstvo prej darovati od čistega dobička za dobro-delne in koristne namene. Ti darovi se vendar smejo šele potem izplačati, kedar je občni zbor račun odobril. VII. 0 razdružbi zadruge. lr o. Zadruga se razdružuje : vsled sklepa občnega zbora; kadar se odpre konkurz na zadružno imetje in c) vsled ukaza upravne oblasti (po kona z dne 9. aprila 1873). dogodek ? kakor Anglomani j sploh izjema 5 sploh se pa bogatini ameriški ne ločijo od drugih ljudij. Kalifornski milijonarji ostali so zvěsti navadam svoje mladosti ; mnogi so sezidali razkošna domovišča, omislili najlepšo opravo, vozi sebo darji, svojo rodbino po vseh evropskih prestolnicah j na- kupili si množine dražih slik, kipov itd. in jih pripeljali ostali so vendar ravno tako demokratični ru-kot so jih poznali ljudje v mladosti. Jaz sem se večkrat sešel in imel opraviti z mnogimi ameriškimi bo- gatini kakor z Drekselom, Armorom, Flaglerjem i. i 37. za- Armor, ki je sedaj jeden najbogatejših ljudij v Ameriki je pred petdesetimi leti začel mesariti v neki vasi v Wis 16. slučaji likvidacije mora načelstvo izterjati consinu. Večkrat vpfičo mene pripovedal o svojem zadružne terjatve; drugo zadružno premoženje spraviti v življenji in kaj denar in čisto premoženje î kar ga ostane po pukritji več še ponosen délai bil. mladosti, ni se sramoval î tem da je iz tacega začetka dosegel pasiv, razdeliti mej zadružnike po razmeri števila in vi- tak vspeh. Kakor pri njem, tako tudi pri drugih milijo sokosti zadružnih deležev. Če pa ne bi zadostovalo za nisem opazil î da bi hoteli ločiti se od drugih družno premoženje, da bi se plaćali dolgovi, se ravna po ljudij ) bili so ravno tako prijazni z navadnimi dninarji > 350 kakor s svojimi sobrati po milijonih. Jaz nikdar ne po-zabim, kako sem se jedenkrát vozil z Armorom v spalném vagonu na sever. Šla sva zajutrkovat na postajo, za-morec, vratar vagona, je bil ravno kar očistil najine čevlje, potem se pa kar usedel k mizi k nama. Jaz sem se jako čudil, a Armor je pa začel prijazno govoriti z zamorcem in jako prijazno mu podajal sol ali kaj druzega, kar mu je bilo potreba. Birokratična aristokracija je popolnoma nezmiselna v Ameriki. Jedino mesto, kjer igrajo kako vlogo uradniki vsake vrste, je Washington, — pa še tam se tako hitro menjajo, da bi se ne mogle ukoreniniti tendencije take vrste, ko bi jih tudi imela kaka klika. American rad menja svoje uradnike, šestletni obrok senatorjev Zjedinjenih držav in štiriletni obrok predsednika republike zmatra se za predolg, in v večini držav volijo se uradniki na dve leti, in v nekaterih so pa volitve celo vsako leto. Američan misli, da nova metlja najbolje pometa in zatorej nikdar ne pusti nikogar tako dolgo na svojem mestu, da bi pozabil, kdo ga je tja posadil in zakaj. V tem oziru je jako označljivo in zanimivo pismo generala Granta, ki ga je pisal pokojnému Konklingu, ko ga je neka frakcija hotela tretji pot postaviti za kandidata za predsedstvo republike 1880. leta. Stari vojak pravi naravnost in odkritosrčno, da bi to bilo nasprotno duhu, tradicijam in potřebám prebivalstva, pa tudi on sam tega ne želi, ker so potrebni novi ljudje, da moreno dobro presoditi potrebe časa in se pazno ozirajo na včasih tudi na povse jasna znamenja, v katerih se navadno kaže teženje človeštva, napredovati v kaki gotovi smeri. Kakor so na jedni strani tako malo pomenljivi, da jih jedva opaziš, višji razredi in aristokracija, tako malo je pa na drugi strani revščine in beraštva. Dočim je 1890. leta bilo v Angliji z Irsko na 37,740.569 prebi-valcev 974.421 oseb, ki so živele z javno milodarnostjo, bilo jih je v Zjedinjenih državah na 62,622.250 prebi-valcev, samo 73.045 tacih oseb, pa še mej temi jih je le 21.519 bilo rojenih v Zjedinjenih državah. Dočim je na Angleškem bil na 39 ljudij jeden berač, bil je v Zjedinjenih državah jeden še le na 857 prebivalcev, to je uboštvo v Angliji je 22krat tako razširjeno, kakor v Ameriki. Ne zdi se mi potrebno kaj pristavljati k tem poučnim številkam, saj same dovolj jasno govore, spregovoriti hočem nekoliko o priseljevanji Evropcev, katero daje Zjedinjenim državam dve tretjini ubožcev, in s katerim se poslednji čas resno pečajo politične stranke, časopisje in ameriški državniki. Y letih 1871 — 1880. se je v Zjedinjene države priselilo 2,944.690 ljudij, od 1881. do 1890. leta pa 5,238.728. Število priseljencev se je skoro podvojilo, a njih kakovost se je premenila, vedno slabši prihajajo in to že delà skrbi Američanom. Ruski in poljski židje so pred desetimi leti bili še popolnoma neznani v Ameriki ; a 1891. je pa bila tretjina priseljencev židovska. Itali-janov s Sicilije so priveli slednje leto kakih 100.000. Število Ircev je precej preseglo Angleže in škotce; v / tem, ko v Ameriki najraje vidijo, da se priselijo poslednji, potem pa Nemci in Škandinavci, ki veljajo za zanesljive življe. Število teh priseljencev se pa ne množi. 0 ruskih in poljskih židih ne bodem mnogo govoril, le toliko rečem, da imajo Američani ž njimi povsod skrbi, kamor pridejo; pred nekaterimi meseci policija v Čikagu ni videla, kaj storiti ž njimi, a bolje kako se jih znebiti. Za Italijane pa še nanje marajo. Ti ljudje ne znajo ni pisati ni čitati, skrajno so nevedni in prazno verni in se-stradani ; v Ameriko prihajajo brez rodbin le za nekaj časa, potem se pa vrnejo domu in zato ne gledajo na to, da bi se přiučili jezika in prisvojili ameriške navade in običaje. Na stotine in tisoče jih najemajo za grajenje železnic, prekopov in podobnih stvarij, zamenujejo torej zamorce na jugu in Kitajce na vzhodu, in pripadajo k raznim italijanskim tajnim družbám (Jedna iz njih Mafija je objavila vojno policiji v Novem Orleansu, nekaj ljudi je na skrivnem pobila, mej temi načelnika mestne policije Ge-nessija, kar je bilo prouzročilo pouličně izgrede, pri katerih je bilo ubitih nad deset Italijanov, katere so imeli zaprte, ker so bili sumljivi tega umora. Čitatelji se gotovo spominjajo o razporu mej Italijo in Zjedinjenimi državami tem povodom.) in dajo mnogo delà policiji. Pri meni je pri železnici v Floridi dělalo vedno nekaj stotin Italijanov, ki so imeli največ Grke za vodje, ki so jih neusmiljeno odirali. Živeli so vselej v barakah, katere so sami naredili, delali kakor voli, jemali najnavadnejša delà, hodili skoro nagi in jeli, kar je Bog dal, želve, ribe, zajce itd., hranili vsak groš in napravljali mnogo skrbi s svojo skrajno topoumnostjo, maščevalnim in zlobnim nravom. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Kitajski vegetarijanci. Na Kitajskem je neka posebna zveza znana pod imenom „Vegetarijanci", ker mesa ne jedo. Ta zveza kaže posebno sovraštvo do tujcev in je imela svojo roko vmes pri poslednjem morjenji misijonarjev. Prejšnje čase se je ta zveza imenovala „Beli Lotos" in je leta 1724. bil cesar Jung-Čing izdal ukaz, da je vsakemu dovoljeno moriti člane te zveze, da se zatre. Sprva člani te zveze niso smeli nositi barvastih oblek, imeti špičastega orožja in orodja in smeli niso imeti nobenega premoženja. Tudi zadnjic so misi-jonarji bili pobiti s topim orožjem. àKo vstopijo v zvezo, prepuste vse premoženje zvezi, in smejo le obresti od tega premoženja vživati, dokler žive. Zveza je jako bogata, večina njenih Članov pripada bogatejšim stanovom. Ima le jednega glavarja ali velicega mojstra. V začetku tega stoletja je bila sklenila ta zveza odstraniti sedanjo vladarsko rodbino. To se je bilo izvedelo in cesar je bil zaukazal, da se ima zatreti zveza Tedaj so se vegetarijanci bili umaknili v Nanking, kjer jih je dolgo oblegala cesarska vojska. Naposled so se udali. Ce-sarski namestnik dal je vse usmrtiti, kateri niso hoteli jesti mesa in s tem pokazati, da izstopijo iz zveze. Mnogo jih je jelo meso, a nobeden ni ostal živ. Drugi člani tajne zveze so jih pomorili kot izdajalce. Zveza pa s tem ni bila zatrta. Danes ima več članov, kakor jih je tedaj imela. Njih geslo je; „Kitaj za Kitajce" in si prizadevajo, da odstranijo sedanju vladarsko rodbino, ki ni kitajska, temveč mandžurska. Proti Evropcem kažejo tudi veliko sovraštvo. Poslednjih deset let pomorili so skrivaj mnogo misijonarjev. 351 Glasom obvestila vojnega ministerstva je to samo pripravlj Kitajski »Hamlet.« Ravnatelj akademije znanosti * i f * _ převel Shakespearovega „Hamleta" v kitajščino in ga bodo v po potresu močno poškodovano bolnico na drugem prostoru na kratkem igrali na kitajskem gledališci v Pekingu. Giontini-jeva knjigama zidati. Manj poškodovanega preskrbovališča pa vojni erar zopet izdala dve prav nece sam graditi ter zahteva, da mu občina za sedanj pro lični knjižici za slovensko mladino : 1 ) „Krištofa Šmida sto stor preskrbovališča in bolnice zgradi , na drugem primernem majhnih pripovedek" za mladino. Poslovenil učitelj ti sek. na c. kr. vadnici v Ljubljani. Drugi Ivan Tomšič, popravljeni na- Cena eleg. kart. 40 kr. po pošti 43 kr o „Ro- binzon." Povest za mladino. Poslovenil A Funtek. Cena eleg. kraji novo preskrbovališče, kar bi stalo okroglo 340.000 gld. ozirom na to, da bi občina zamogla dobiti za svet na katerem stojita sedaj bolnica in preskrbovališče v najboljšem / slučaji 117 000 gld ne more občina sprejeti ponudbe kart. 50 kr. po pošti 55 kr. Obe knjige sta z podobami prav sklene se pa pogajanja z vojnim erarjem nadaljevati, v kateri lično okrášeni in ju prav toplo priporočamo. mi *ši Novice. li* •B namen se voli posebni odbor. Tri dni v prepadu. Neki Herman Wunderlich, tehnik iz Dunaja, podal se je dne 19. t. m. sam brez vodnika lazeČemu čez neki v kamniške plani Na planj mu plaz spodrsnilo po snegu in ledu in pal v nek prepad, iz ka terega se ni mogel sam rešiti. Přebil Osobne vesti. Učiteljem na drž. gimnaziji v Kranji dni brez vsakega živeža. Ker so ga pog v tem prepadu tri li, so ga šli iskat je imenovan suplent nižje gimnazije ljubljanske gosp. Anton in resili grozne smrti Štritoí; učiteljem na državni gimnaziji v Novem mestu su- Utopljenca so potegnili v Radečah pn Zidanem plent drž. višje gimnazije ljubljanske g. Al Vrbnik; učiteljem mostu iz Save, v katerem so spoznali posestnika Fr. Furj na drž. nižji gimnaziji v Ljubljani c. kr. deške ljudske šole iz Kurje vasi pri Ljubljani. učitelj v Trstu Martin Sinkovič Slovenska šola v Gorici. Mestni magistrat go- prav Najdene kosti. V licejalnem poslopji so pri po-naleteli na veliko grobnico, v kateri so našli celo riški je hotel slovensko šolo potisniti prav na periferijo mesta množino popolnoma . strohnelih človeških trupel v prepelelih Kakor znano je na mestu licejalnega poslopja stal do in to še na prav neumesten kraj. Deželni šolski svet, ki je uvidel, da ta kraj ni za šolo in da je potrebno, da je šola krstak 1785. frančiškanski samostan s cerkvij L 1788 pa so prav v mestu, je ukazal, da se mora odpreti dne 15. sept, in samostan prenaredili za šolske namene. Najdena trupla so ona ozirom na to, da proti temu ukazu umrlih frančiškanov in tudi imenitnih posvetnih ljudij, kateri bo konečno vprašanje sicer v središČi mesta. deželnega šolskega sveta ni priziva, se glede pripravnega prostora za slovensko goriško šolo vendar ugodno resilo. C. kr. drž. nižja' gimnazija v Ljubljani se je so se kakor znano svoje dni pod cerkve pokopavali preselila iz svojih dosedanjih prostorov v licejalnem poslopju v Valdherrjevo hišo v Beethovenove ulice št. Samomor Jakabffyjev. mnogih boljših krogih v Budimpešti in tud drugih mestih je vzbudilo veliko senzacijo, da se je ustřelil Jakabffy. Pl. Jakabffy je bil jedna najzna-nejših oseb pri velikih svetovmh dirkah. Njegove stave f-e je zaradi tega přeložil, ker se je več rodoljubov izreklo, da so bile merodajne za mnoge druge. Imel je tudi konje bilo moč oditi, pač pa se udeltže iz- za dirkanje. Nakrat ga je pa sreča zapustila in plačati ni mogel visokih stav in moral je izostati od dirk. Bil je pa znan kot dober igralec na kvarte. Bali Posebni vlak k narodopisji razstavi v Prago ne pojde kakor je bilo prvotno nameravano dne 31. avgusta iz Ljubljane, temveč še dne « eptembra popoludne. Odhod bi jim dne 31 avg. ne leta, če vlak gre dne sept Kdo i se še ni odlocil za po- rabo lepe prilike, ki se mu nudi, naj je ne zamudi. Za mal denar obetajo se udeležencem prekrasni dnovi. po nedeljo dne plemenitaških kazinah vse države. 1. septembra t 1 prostovoljno gasilno društvo Pa tudi tukaj ga ]e zapustila sreča. Zgubil je velike 25letnico svojega obstanka praznuje na tihem v so se §a že ljubljansko. Zjutraj je^sv. masa, potem se izroči vporabi novi svote. Ni plezalni stroj, katerega je mestni občina ljubljanska kupila za gasilno društvo in opoludne je banket. Zaveza gasilnih društev kranjskih je imela mi- dolgo tega, ko so listi napovedali, da se nolo nedeljo v mestni dvorani ljubljanski svoj letošnji občni zbor, je bil dobro obiskan. Načelnik zaveze gosp Doberlet je otvoril zbor in pozdravil zastopnika deželnega odbora go Murnika Httfagn^nH^M^^MMMM e in zastopnika mestnega magistrata g. svetnika Vončino. Tajnik g. Trošt je poročal o zavezinem de lovanji v minulem letu. Iz poročila blagajnika g. Ahčina je oženi z vdovo generala K. Pa tudi ta reklama ni več 0 pomagala. Ko je pl. Jakabffy bil ostanek svojega premoženja pustil v Monte Carlu, se je povrnil v Budim-pešto. Sedaj je pa začel na debelo jemati denar na posodo. V „narodni kazini" jih je bilo mnogo, ki so mu radi pomagali iz stiske. Kmalu se je pa pokazalo, da ni držal obroka, v katerem mora žentleman po- posneti, da imela zaveza 2090 gld. 33 kr. dohodkov ; bla- ravnati častne dolgove, in tako so jeli tudi v kazini gajniški preostanek znaša 186 gld 70 kr detim članom je zaveza razdelila 1000 gld. podpore. Prihodnji občni zbor bode v Novem mestu povodom 201etnice tamošnjega gasilnega društva. Daljša debata je bila o predlogu gasilnega društva v Dobu, naj se zaveza vnovič obrne do deželnega odbora s prošnjo društvom, stroški povrniti. Zastopnik dež. odbora g. ces. svetnik Murnik Po potresu priza- sumniti, da ni vse v redu. Državni poslanec i i. Rohonczy je porabil parla- mentarne počitnice tudi v to, da je jel preiskovati, koliko dolgov že ima Jakabffy. Dognal je, da je da bi le. ta ukrenil, da se imajo gasilnim naredil pri mlajših lahkovernih članih narodne kazine so v tuje občine poklicane na pomoč, narasli nad 400.000 gld. umazanih dolgov. Pl. Rohonczy je je obljubil, da se bode prošnja ugodno rešila. Lepo ovacijo je priredil občni zbor konečno za zvezo prezaslužnemu gosp. ces. svetniku Iv. Murniku. zatorej stavil predlog, da naj se Jakabffy izključi iz narodne kazine. Ko je Jakabffy to izvedel, mu je poslal sekundante. Rohonczyjevi sekundati so pa mi- Vojaško oskrbovališče in bolnica. Mestni zbor slili, da dvoboj z Jakabffyjem ni dopušten in tako je ljubljanski je v svoji zadnji seji razpravljal o tem vprašanji. odločil tudi poseben častěn svet. 352 Sedaj je vedel Jakabffy. da ga izključijo iz narodne kazine. Posvetoval se je s svojim pravnim za-stopnikom dr. Czukorjem, kako bi se dali poravnati častni dolgovi. Vspeh ni bil ugoden. Pokazalo se je, da se Jakabffy na noben način častno ne izmota iz te stvari. Minolo soboto zvečer je narodna kazina se po-svetovala o njegovem izključenji. On je čakal v bližnji kavarni odločitve. Bilo je že v nedeljo zjutraj, ko mu je přišel někdo zaupno povedat, da je izključen. Šel je iz te kavarne v drugo in ondu zajutrkoval, potem je pa šel domu. Doma je rekel svojemu slugi, da gre spat. Ob desetih naj ga zbudi. Dal je slugi pismo, naj ga nese dr. Czukerju. Ob 8. uri pripelje se bled dr. Czuker in gre naravnost v Jakabffyjevo stanovanje. Vprašal je slugo, kje je gospodar. Povedal mu je, da spi. Doktor je potem kar šel v Jakabffyjevo sobo in našel nesreč-nega hazardnega igralca na tleh skoro popolnoma slečenega in mrtvega. V desnici je držal revolver. Okrog trupla je ležalo več raztrganih papirjev. Bil je raztrgal več pisem, predno se je umoril. Ob polu dvanajstih so ga odpe-ljali v mrtvašnico. Malo pred 12. uro pripeljal se je pl. Rohonczy, da izroči pismeno odločbo narodne kazine. Našel je ravno hišnico, ki je pomivala okrvavljene stopnice. Na vprašanje, če je pl. Jakabffy doma, mu je povedala, da se je ustřelil in so ga ravnokar odpeljali v mrtvašnico. Rohonczy je na to tiho odšel. — To je pač žalostna dogodba iz boljših krogov. Velika nesreča. Dne 8. avgusta se je pripetila v Novem Jorku velika nesreča, pri katerej je več ljudij svoje življenje zgubilo, veliko jih je pa bilo ranjenih. Na West Broadway je stalo novo poslopje, katero je bilo osem nadstropij visoko. Zunanje delo na hiši je bilo že končano, toda znotraj še ni bilo popolnoma dovršeno. Dne 8. avgusta zjutraj se je nenadoma zaslišal veli-kansk ropot, kakor bi 20 kanonov; počilo. In groza! Celo osemnadstropno poslopje se je podrlo ter pod seboj pokopalo veliko ubozih delavcev. Razun zuna-njenega zidu se je vse drugo podrlo. Ko so ljudje v obližji zaslišali velik ropot, so takoj prihiteli na mesto nesreče. In tu se jim je pokazal grozen prizor. Na mesto prejšnje lepe hiše so videli polomljene tramo ve ter kup kamenja, izpod razvalin se 'je pa slišalo je-čanje ter stokanje ponesrečenih delavcev. Gasilci so takoj prihiteli ponesrečenim na pomoč ter s previdnostjo odstranjevali kamenje, da bi rešili in oteli smrti one, katere je bilo mogoče. Delali so neutrudno noč in dan, toda do 14. avgusta še niso vseh trupel dobili. Ljudij je toliko prišlo na mesto nesreče, da so jih policaji le s težavo od hiše držali, kajti bati se je bilo, da se bode še zunanje poslopje podrlo. V srce pretresujoče slike so se lahko opazile na tem prostoru. Žene ter otroci ponesrečenih so čakali s solzami v očeh, kedaj bodo izkopali truplo ljublje-nega moža in očeta. Najprve so odkopali delavca Burka, kateri je bil že mrtev. Ravno na istem mestu je zaslišal jeden gasilcev stokanje ter klicanje na pomoč. Hitro so začeli kopati ter res dobili Charles Smitha, kateri je bil še pri življenji, toda je malo pozneje v ambulaciji umrl. Dosedaj so našli 15 trupel ponesrečenih delavcev, nekaj jako nevarno ranjenih, kateri bodo težko pri življenji ostali. Pravijo pa, da je še okoli 20 delavcev pod razvalinami. Gasilci jako hitro odstranjujejo kamenje, toda delo gre vendar po-časi od rok, zraven je pa še velika nevarnost, da se še kaj ne podere ter rešitelje podsuje. Natanko se ne more reči, kdo je te velikanske nesreče kriv, toda stroga preiskava bode že pokazala. Nekateri trdijo, da si je kontraktor hotel denar narediti in je zato jako slabo tvarino rabil pri zidanji. Zopet drugi trdijo, da so bile železne vezi preslabe, ter se zlomile in nato se je vse skupaj podrlo. Želeti bi res bilo, da bi se pri zidanji visokih poslopij natanko pazilo, kako se delà in iz kake tvarine. Po toči zvoniti ne pomaga, ampak takrat se mora paziti, kadar je čas! „G1. Nar." — Nesrečen dan. Težak Fran Meissl, službujoci pri glavnih skladiščih na Dunaji, imel je dne 19. t. m. zares „smolo". Komaj se je zjutraj probudil, že je vstopil sodni sluga ter mu priobcil, da je prejšnjega dne pretekel oni teden> katerega mu je bil dovolil njegov hišni gospodar, da izprazni svoje sicer najeto, toda ne plačano stanovanje. Nekoliko minut pozneje bil je Fran Meissl s svojo ženo, otroci in vso ropo-tijo na ulici. Ženo in otroke vzeli so začasno njeni usmiljeni sorodniki pod streho in mož je hitel na delo Ker pa je přišel prepozno, povedali so mu na kratko, da naj se le vrne tje„ kjer je bil do tako pozne ure. Žalostnega srca vrnil se je si-romak. Da si přežene otožne misli, kupil si je smotko, toda „ôrni dan" preganjal ga je tudi v tem. Smotka „ni vlekla". Srdito vrgel jo je od sebe, toda „smola" je hotela, da je padla smodka v voz sena. Bilo je nekoliko větra in v hipu bilo je seno v plamenu Meissla so seveda zaprli in to je bila še njegova sreča, ker drugače bi se mu bilo tega dne pripetilo še kdo zna kaj. Sedel je v preiskovalnem zaporu do 20. avg. 20. avg. poklical ga je sodnik II. okraja pred se na odgovor. Ubogi Massl opisal je živimi barvami vso svojo nesrećo, katero mu je naklonil ,.črni dan". Sodnik je bil toliko ganjen, da je siromaka obsodil le na 24 ur zapora. — Most se je zrušil. Vlak s premogom naložen se je peljal cez most reke Paint River v Ameriki dne 11. avg. najprej se most podrl in 35 voz padlo v vodo. Vsi železniški delavci so se vtopili. — Mladenič linčan. Osemnajstletni mladenic John Harris je přišel, v Albanyji v Ameriki, v sobo stare ženice in jo umoril Ko so ljudje slišali stokanje v njenej sobi, so prišli gledat kaj je ubogi ženi. Ta je povedala ime napad-nika ter kmalu nato umrla. Razburjeno ljudstvo je hudobneža vjelo in ga potem živega v ogenj vrglo. % — K polomu v Genoví. Kakor poročajo iz Rima* so jednega sleparskih bratov Bingen vendar zasačili. Přijeli so ga v Rotterdamu v trenotku, ko se je hotel vkrcati na 353 parnik, ki je imel odpluti v Ameriko. Ta sleparski „bankir", imenom Gustav Bingen, vpisal se je v listino popotnikov pod izmišljenim imenom Juri Blint. Ko so ga přijeli policijski agenti, hotel si je Bingen zavdati toda njegovo nakano za-prečil je policijski agnnt v toliko, da je utegnil Bingen po-vžiti le nekoliko strupa. Sleparja so odpeljali takoj v bolni-šnico, kjer so zdravniki odstranili vso nevarnost za to „dra-goceno življenje" Pri Bingnu našli so 690 tisoč frankov v francoskih papirjih. Misliti si je mogel šlehej ni, da brata -Bingen po polomu nista odnesla praznih kovčkov iz Genove ! — V Grenovi so zaprli 8 oseb, katere so lovile zlate ribe v kalni vodi poloma tvrdke brata Bingen Med zaprtimi sta dva blagajnika tvrdke Bingen in blagajniški sluga ter strijc sleparskih bratov, trgovec Oppenheim. Poslednjemu sta bila brata pred polomom izročila 400.000 lir, toda denar je bil zaplenjen in vrnen neapelski banki. — Dolgovi tvrdke Bingen znašajo nad 15 milijonov lir, premoženje še ne popolnoma 3 milijone lir. Za vsacih 100 lir dobi jih dolžnih 20. — Puntajoči se vojaki. Voč vojakov v Hampshiru na Angleškem je odpovedalo službo, ker se je kantina zaprla ob gotovih urah. Kolovodje so obsodili. — Roparski morilec Kôgler. Dolgo niso mogli dobiti zloglasnega roparja Koglerja, ki je izvršil več umorov v Avstriji, Švici, Nemčiji in Franciji. Mořil je le na prostém in umorjence oropal V Avstriji je izvršil tri rope. Poslednji Čas je služil v Algieru pri vojakih. Francosko oblastvo ga je izrodilo Svíci, kjer je umoril nekega duhovnika, štiri umore je -že přiznal, druge pa taji. Ko bode v Švici obsojen, ga izroče avstrijskemu sodišču. — Točen davkoplačevalec. V Kolnarji ima neki mož malo vrta in od tega plačuje na leto 11 vinarjev davka. Ker se v Nemčiji davek plačuje mesečno, gre ta mož slednji mesec v davkarijo, da plača vinar. V davkariji morajo v davčno knjižico potrditi plaČilo tega vinarja in ga zapisati še v več debelih knjig. Davkar je zatorej že svetoval davkopla- čevalcu, naj bi vkupe. plačal jednajst vinarjev, da bi ne bilo toliko sitnosti, a mož je odgovoril, da si hoče strogo držati zakona in še vedno vsak mesec prihaja z vinarjem v davkarijo — Umori iz maščevanja. V Fawardu na Siciliji zaprli so 42 ljudij, ki so na sumu mnogih umorov iz maščevanja. — Nesreća na železnici. Na postaji Ticlemont v Btlgiji sta vkupe trčila dva vlaka. Postaj ini načelnik je mrtev, drugi"pa ni nikdo poškodovan. — Žitnica pogorela. Pri Blackfriarnu ob Temsi je pogorela žitnica, v kateri je bilo mnogo žita in olja. Bližnje hiše so bile v nevarnosti. Gasilo je 220 gasilcev. Škode je 3 milijone goldinarjev. — Neusmiljen učitelj. Učitelj Ivan Lassip v Rako-spaletu na Ogerskem je grozno mučil otroke. Z njih glavami je butal ob zid, da so nekateri nezavestni obležali. Druge je žgal z gorečim železom po obrazu. 74 rodbin se je pritožilo proti njem pri protestantském cerkvenem oblastvu, katero ima dotično šolo. Cerkveno oblastvo je sklenilo ga odstaviti in mu naložilo 320 gld. globe. Zagovarjati se bode pa moral človekoljubni učitelj tudi pred sodiščem. — Przijski slepar. V Pragi zaprli so 321etnega Perza Ahmed-Hazi-Alikjer-Ogleja. Govori gladko vec jezikov, mej drugim tudi poljščino in hebrejščino. Izdajal se je za poljskega žida in se představil več duhovnikom, češ, da se misii poka-toličiti. Dobro je živel, ker so ga podpírali duhovšČina in poljske rodbine v Pragi. On je pa porabljal priložnosti, ko je obiskoval duhovnike in poljske rodbine, da je kradel. Zaradi tega je naposled přišel policiji v pest, ki je takoj dognala njegovo pravo ime, in domovino in pa to, da je mohame-danske ne pa židovske vere. — Nesreća v gorah. Mizar Ivan Schild je bežal na goro Pust na Tirolskem in se ponesrečil. Drugi dan ga je našel težko poškodovanega neki gorski voditelj. Govoriti ni mogel. — Zblaznel vojak. Y Gattendoríu na Ogerskem je zbláznil vojak 48. polka in začel z ostrimi patroni streljati na čedo volov. Ubil je tudi posestnika Janeza Schultza, in njegovega hlapca, ki sta prihitela vojaka odganjati. Jednega policista je ranil. Došla vojaška straža ga je zvezala in od-peljala v vojaško bolnico v Požun. — Velik pretep mej vojaki in kmeti. Blizu vo-jaškega tabora v Pilis-Csabi so kmetje zavratno napali več vojakov 52. in 6. pešpolka in so tri vojake ubili in več jih ranili. Vojaško sodišče je oprostilo vojake, ki so se tepli, obsodilo pa v šestdnevni zapor tište vojake 52. polka, ki so bili v boji zapustili svoje tovariše. Narednik Kolo3zay, ki je pri pretepu zbiral vojake in tako z odločnim postopanjem preprecil dalje prelivanje krvi, je bil pohvaljen. — Zaradi vročine je pri manevrih pri Berolinu zbo-lelo 20 vojakov, od katerih sta dva že umrla. —■ Kako se bogove razveseljuje in mandarine jezi. V pokrajini Hupey na Kitajskem je letos velika suša. Da bi od bogov sprosili dežja, so v Hankanu napravili čudno procesijo. Na stol so privezali psa v jako pisane cunje, in ga nosili po mestu. Namen tej procesiji je bil, da bijse ljudje smejali. Smehu se naposled morajo pridružiti bogovi. Če bodo pa bogovi pri dobri volji, pa pošljejo dež. V Hankanu pa prebi-valci sovražijo mandarine, in so zaradi tega bili psa oblekli v pisano dvorno obleko mandarinov in deli mu na glavo klobuk z rudečim gumom, na nos mu pa dejali mandarinska očala. Ljudje s© se smejali, mandarini so pa naprosili vojaškega po-veljnika, da je sprevod dal razgnati. Osem vodij so manda-rini dali še dobro pretepsti. — Ljubica tatu kolekov Swietlyja, Amalijo Vosa so obsodili v Monakowem v dveletno ječo, ker je bila svojemu ljubimcu pomagala uiti iz ječe. — Razpok v mlinu. V parnem mlinu v Somoaaccu je razletel se hotel. Vsled tega se je podrlo poslopje in je šest delavcev pokopalo pod razvalinami. Dvajset oseb je poškodovanih. Tri so mrtve izvlekli izpod razvalin — Blaznec pred vlakom. V Meidlingu pri Dunaji je nek blažen mož se razprostrtimi rokami postavil na železnico reksi : „Tega moram ustaviti, to je hu.iič !** Strojevodja je ustavil še pravočasno vlak. Potem so ljudje s těživo blaz-neca spravili s tira Ko so ga pripeljali v bolnico, je grozno besnel. Blaznec je 341etni delavec Karol Schwarzman. — Osodepolen naskok. Pri manevrih v Galiciji je konjica na povelje geueralnega majorja Ratzenhoferja naskočila 24. polk. Pri tem je trideset mož prišlo pod konje in sta dva težko poškodovana. », i i — Bogata beračica. V Melniku je umrla stara be-račica, ki je zapustila 80.000 gld. Dveina bratoma je zapustila po 15 gld, ostalo pa za zidanje protestantske cerkve v Melniku — Velika to varna za vozove je pogorela v Srede i na Bolgarskem Pet ljudij so resili vojaki z nevarnostjo za lastno življenje. t J, — Krvoločni čuvaji. Dva čuvaja George Gough in J. B Anders )n sta bila v Cikadu zaprta. Sumničita se namreč, da sta v bláznici nekega nesrečnika, z imenom George Bu-dizy, ubila s koli. Budizy je bil še le pred kratkim v zavod pripeljan in zgoraj omenjenema Čuvajema oddan Predni dan je bil popolnoma pri zdravji, drugi dan zjutraj ga pa našli mrtvega Preiskava je dokazala, da je bil nesreČnik na več krajih ranjen in da je imel celo rebra zlomljena. Hudobneža bodeta strogo kaznovana, kar je tudi prav ! 354 Predrzen rop. Na železnici Florenca-Bologna je v Toplice v Porečah na Vrbskem jezeru na Koro nekem tunelu dne 23. t. m. přišel v voz prvega razreda neki škem so pogorele. Služabniki kopališča so zgubili vse, kar so mož z revolverjem in od potnikov zahteval denar. V strahu imeli. Jednemu natakarju je zgorelo 400 gld so mu dali 1900 lir Ropar je potem odšel. Sodi se, da je ta ropar jí den železniških sprevodnikov. Strašna nevihta je bila te dni na Severni Iitlan-diji. .Střela je v več krajih udarila, in je vsled tega nad 50 hiš pogorelo. Več ljudij in živine je tudi ubilo. Trzne cene. V Ljubljani dne 31. julija 1895. Pšenica gld. 8*25 kr , Boj z roparji. V Dragošovu v rudniškem okrali rž gld. 6-50 kr., ječmen gld. kr., oves gld. 6 80 kr., v Srbiji je bil hud boj mej roparji in žandarji. Dva žandarja ajda gld. kr., proso gld. 7'70 kr., turšica gld. 7*50 kr » sta ubita. Stotnija vojakov morala je priti žandarjem na pomoč, leča gld. 10'— kr., grah gld. 10 - kr., fižol gld. 11- v v* Žandarji in vojaki so ubili osem roparjev. Žandarji roparjem (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr. mesteci Požegi so več meščanov za- gredo hudo na prste, prii, ker skrivajo ropaije. Mnogo roparjev je pobegnilo v inozemstvo. ; Jeden dan ječe. Sodišče v Budimpešti je obsodilo 181etnega grofa Andreja Radaja v jedendnevno ječo, ker je svojemu gospodarju nekemu odvetniku poneveril 125 gld Bil je pri odvetniku v službi kot diurnist Odvetnik je pri obrav-navi umaknil tožbo, a državni pravdnik je pa ni hotel. Huda toča. V Šabaci in okolici v Srbiji je bila grozna toča. 31 ljudij in več živine je ubilo. Poljske pridelke toča vse pokončala. Italijanski roparji. Pri Manfredoni v Italiji je -policija dobila roparsko družbo bratov Fraturelîov. Po polurnem boji z žandarj]V-so jo roparji pobegnili, a so jih naposled přijeli Zaprli so več kmetov, ko so bili z roparji v zvezi Loterijske srečke. V Brnu dne 28. avg. t. 1.: 53, 52, 55, 87, 58. Na Dunaji dne 24. avg t. 1.: 85, 30, 16, V Gradci dne 24. avg. t. 1.: 57; 51, 87, 73, 37 u priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani w. Cuden slučaj. V Parizu je našel na ulici neki postaran dečka, mož, je rekel, da je zdravnik, šestnajstletnega je bil menda nekaj bolen na ušesih. Zacel ga je nagovarjati, da naj si da ušesa operirati. Peljal ga je v neki gozdič in dečku z nekim svetlim instrumentom odřezal oba ušesa in ju spravil v torbo, ter odšel. Deček je vse naznanil policiji, pa ne more najti moža, mu je odřezal ušesa. Velik požar. Dne 21. t. m. je v Tianu na Ti-rolskem bil velik požar. Zažgal je neki slaboumen otrok. Ogenj se je hitro razširjal, ker je velika suša. Pogorelo je nad 18 hiš. Nad 130 rodbin je brez strehe. Nesreća v cerkvi. V Eogozici pri Samboru v Ga- Na mej maso od goreče svece užgal se neki zastor 1 • • • • llCl)l klic „ogenju bežali so ljudje iz cerkve. Pri tem se je ljudij ponesrečilo. več Cena zavoju 1*5 kr. (50 vinar) T»«bina WOO ptam i -J? 1 - topa sla' spolnih zrn ih. Katft?einer*s BMsfefrFabrikaa '-sj eTtr4^VAj o .V .( 1 Po o r ! Svarilo! Varujte se i da ne bote opeharjeni pri nakupu sladne kave. Dobičkažej'i ljudje še vedno ponarejajo Katlireinerjevo kavo, zato ne jemljite drugih ko bele izvirne zavoje z napisom 93 Kathreiner". Kathreiner-Kneippov slacna kava je edina zdrava in okusna primes k bobovi kavi, natorni pridelel celih zrnih; vsaka škodljiva primes je izključena. Odgovorni urednik : Avgust Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.