Podlistek. Boj z volkovi. (Dogodba iz južnih Karpatov, protrto posloTenil y.) (Dalje.) Gospod, dovoli, spregovori še le sedaj stari Janko proti nagajivemu« Mitanu, da jaz te ljudi nekaj vpr-ašamT Njih odgovor naj moje prejšnje besede potrdi. Z veseljem!, odgovori mladenifc. Možje! Kako pravimo temu-le čuvaju Simnu? Pri teh besedah se obrne proti čakajočim najemnikom, a ob en,em položi svojo žuljavo desnico Simnu na ramo. > Volčji mesar, je soglasni odgovor. Možko se sedaj postavi stari Janko pred , Milana, reko6 mu: Ali sedaj še praviš, da» sem iaz lažnik? Ne! Nikakor ne! Prav žal mi je, da sem ti delal krivico.t Podasta si roke in spravila sta se. Gospod!, obrne se stari Janko še proti meni, tudi ti bodeš 6ul, kako je Simem prišel do tega, svojega unena. Se nocoj ti bo on sam vs« povedal, jaz sem porok. ( * Bili smo vsi že vtrujeni,, prav potrebni počitka, jedi in pijače. Pa kaj smo hoteli! Nekateri najemniki čakiali so nas že prejšnji dan, in imeli so dan hoda domu; videlo se jim je, da bi bili čim preje, tcin raje odrinili. Najprej opravi svojo dolžnost, potem ti bo pofiitek So sladkeje diSal, bSlo je mojc geslo. Zato pa smo se o vsem potrebnem z najemniki pogoiiili, vse ; podpisali in stvar se je v splošno zadovoljnost1 kmalu ! izvršila. | Ko je bilo vse kOineano, bil je že mrak in vi- soko v gorah tudi že precej hladno. Narava, ki nas je prej razveseljevala in nafv-duševala, sedaj ni imela do nas več tiste vabljive moči. Vsi se podamo v gorko hišo, še le sedaj malo okrepčat in odpočit si. Ko je bila tudi kratka večerja končana, vsedli smo sft okoli ognjišča, zapalili svoje pipe, ter se prijateljsko pomeakovali. Oba gozdna 6uvaja, Janko \n Simen, vsedla sta se malo bolj na stran, prav vesela, ker ju je doletela čast, poskušati dobro vince' in lepo dišeči tabak. Ko je za trenotek hotel pogovor obstati, spregovori stari Janko: Šimen! Glej, tem le gospodom sem jaz obljubil, da jimj ti sam danes poveS, zakaj ti pravimo volčji j mesar. Tudi veš, da, kar jaz obljubim, gotovo spol- ; nim, za to me menda nocoj nei bodeš ti na laž po- i stavil. : ] 0 kaj še! Tebi pa z lepo kake reči m odre- I čem, in ker si jim obljubil, hočem jim svoj priimek razložiti, če tudi se bojim, da jibj; raorda to ne bo zanimalo. Le na dan s tisto dogodbo! ga osrčim jaz in prav z veseljem te bomo poslušali. < j Simen potegno krepko parkrai iz svoje pipe, se popravi raalo na stolu ter začne: Minulo je že 25 let, odkar mi je naš svitli knez za stalno podaril to kočo in službo goz<lnega paznika tu na okrbg.; Ravno tisto leto sem se bil tudi oženil, ker sam bi tako ne bil mogel tukaj prebivati. Bilo je začetkora spomladi. Zima bila je takrat nenavadjio huda, snega povsod 6ea sežonj na debolo, in solnce nam hribovcem kaže le STOJe žarke, ki nam svetijo, a grejejo le malo. Ko je bil začetkom novembra prvi veliki sneg padel, so bili volkovi iz gozdov kar trumoma vdrli v doline, ker po vaseh se prej kaj dobi za njih< ostre zobe, kot tu na gorah, kjer le raztreseno sem pa tje kaka koča stoji. Kakor hitro pa je mraz malo odjenjal, in se je sporalad napovedovala, si pa videl sled teh nebodijihtreba sem ten tje. In kar se celo z,imo ni zgodilo, to se je pripetilo zdaj. Večkrat je kak volk stikal po noči okoli moje ko6e. Nisem se sicer bal, da bi mi bil kaj škode napravil, ker vrata v hlev so bila nova in trdna, pa smilila sta se mi moja konja, ki sta takrat tako prhala, da sem ju čul v svojo izbo. Nekaj ovac serm imel. Te so bile še zjutraj vse prestrašene in skoraj vse na enem lcupu. Tudi me je večkrat zbudil pes, ki; se je silovito zaganjal, kajti ko ta žival volka čuti, vse drugače razsaja, kakor pa 6e preti kaka druga nevarnost.. Nevolje/n sem vselej vstal iz gorke postelje, in malo odrinil duri1, ter spustil eno krogljo tj0 v temo, da sem zveri malo oplašil. Da bi bil katerega zadel, še mislil nisem. Neko no6 sem bil pa bolj srečen. Pos se je neznnnsko zaganjal v svoji verigi, ni ve6 lajal, kar tulil je. Videl sem, ko malo skozi duri poglcdam, nekaj črnega ne daloč pred seboj; pomerim, sprožim, in neknj tomnega vidim valiti se navzdol. Ko priskočira bliže, spozn^m; do je velik volk, katcremu sem s kroglo vga^ail luC življenja. Pozneje sem v mestu za njegovo kožo in nagrado dobil celih tlcvet goldinarjev. ' Tu si pripovedovnloo malo oddahne, kajti dvojnega dela — kaditi in govoriti — ob enem mn ni bilo mogoče izvrševati. Vrgasnilo mu je v njegovi ; i pi. Pristopi k ognju, ter dcne debel žarefi o. pipo. Pa te vendar niso že zavoljo1 enega volka imenovali *voli5jega mp.sarjia?, popraža ga naš mladi MiTan, in po strani pogleda malo; nevgr^no starega 'Janka. O kaj pa Se! Le malo počakajte, saj še nisem pri kraju! ' Drugi vefcer, nadaljuje Simen, sedim s svojo ženo pri ognjišču. Bil sem zelo truden, zdolanin-ves premrznjen, ker celi dan sem v gozdu pripravljal drva. KakD zadovoljno sem se vsedel k ognju, si lahko mislitei ves ljubi dan nisem gorkegaj zavžil, in moja žena je, ravno pripravljala polento. Moke bode zmanjkalo, opomnj žena, boš moral drugo preskrbetk To pa v tem 6asu( ni bilo tako faliEo. Bližnii trg bil je dobrih pet ur oddaljen in v tem snegti, Bog ve kaka pot, naj tudi jaham, zamadim gotovo irlvB! dnk Za koliko 6asa bi pa še bilo moka Bovolj, jo "vpnaflara. K večemu še za en teden dni, bil je njen kratefc odgovor. Torej ni odlaSati; preoej jutri grem Jc bližnjemn aosedu, morda ie tudii on v enaki zadregi, 6e n,e, me Jbo pa Tvsaj spremljal na trg.. Ko sva SeAneiai govorila, zalaja znnaj pos in po snegu se slišijo konjske stopinje: kklo Je tako f samofi, kakor sva bila midva z ženo, veste, da sva se oba začudono' pogledovala, kaj neki ho5e ta obisk •» tako debelem snegn. Prižgetn lufi in atoplm na prosto, da Tidlm, kdo da je. Glejj g|a no,< naš bližnjj sosed Stojan je prijahal na konju, zraven njega stoji še drugi konj, Id ga je navadno rabil za tovorjenje. Dober večer, boterl, me nagovori, t. bom mogel pri vas prenočiti? ' Bog daj! To pa to! Posteljo si lahko* izbereš, kjer hočeš^' ali v gorki izbi, ali v, hlevu pri konjih, in polenta za večerjo bo precej pripravljena. Vesel; skoči raz sedla; konja peljeva v hlev, ju dobro preskrbiva s pičo in duri trdno zapahneva. Stopiva v izbo, kjer soseda tudi moja žena pozdravi. Pa vsaj poznate žensko radovednost! Po kratkem pozdravu bi3o-je ajeno prvo vprašanje: Stojan, kam si pa namenjon? Kam drugam kot v bližnji trg. Ziveža je zmaji.Vkalo družini. Je sicer Se drugih drobnarij za/ zobe doma, pa vsaj vesto, Če polento ni, človek vedno kaj pogreša. Moram kaj .ftiršično nioke oakupiti), da ne bomi gledal doma kif.Iih obrazov. Ker, jo pa sarn-ajmn aoveku malo dolgCas pri tako daljnem potu, sem si mislU, kaj ko.bi Simen bil v enaki potrebi, pojdeva pa oba skapaj in tako bode obcma vstreženo. Po dnevu je veliko prijetneje in varneje potovati, posebno Se v takem snegn, ztato sero1 si mlslil: najbolje bode, Stojan, če se na večer ojglasiS prJ gozdnem čuvaju, potem pa že lahko jntri zjat|paj na vse zgodaj odrineva skupaj. Tako sem tudi storU in tu me imata. I Da mo jo to BporoCilo zelo razvoselilo^ si lahko mislite. Zgodaj smo 511 k počitku, in zgodaj zjutraj sva bila že na potu. Poldan je ravno. zvoailo, ko sva že prijahala v trg. Rrva pot Jo bila, turSlce nft-niplt, iolikpr i« triW' menil, da Je bo konj lahkc 9 br«g m»U> OrogB pot pa, turšico nesti.v mlin, da bode zjutrai že mok*a. Vse nama je šlo po sreči. Turšico kupiva še; preoej po nizki ceni in mlinar obljubi, jutri zgpdaj svoje delo izvršiti; nek prijafcelj pal naju vzame pod gostoIjubno streho. Drugi dan dobiva res moko, nakupiva še drugih malenkostij, se zahvaliva prijatelju za preno6i-i šče,: in hajdi v hribe nazaj. Se tisti' dan bi bila lahko doma, ko bi Stojana sam peklenžček ne. bil obsedel. Tako pa sem moral zavoljo svojega soseda prestati na prostera strašno noČ, katerei svoj živ dan ne bom pozabil. Kadar se spomnim, kaj sem takrat prestal, me mrzel pot oblije.i Prišla svas v zadnjo vas. Pot od tam se počasi vije na goro; kar pred neko hižo Stojajn svoja konja ustavi in razjaha. KaJ se ti je pa pripetilo, zakaji si ustavil?, ga vprašam. 2a trenotek jo dobro malo oddahnilti si. Imava ge lepo pot dp doma, treba se je okrepčati, in ta gostiiničar Ilija ima najboljši slivovec r tej ceJi okolici. Nikoli nisem bil poseben prijatel) žganib. pijafc, pai. mislil sem si, kozarček domafiega; slivovoa rte bo ftkiodiL Stojan se pa nikoli ni branil pijače, posebno 3* žgane ne; a danes mu je še posebno diSala*. Ko poravnava, rafiun in hodeva odriniti, pokazal je slivovec svojo moč, Se svojega knotkega kocja Stolan ni nogsl zajah«&