ssdrijla PR TA GLASILO SLOVENSKE NABODNE PODPORNE JEDNOTE UwtoMkiia prestari t Hit 8. Lawndals Arc Office of PublioatJon: MJ7 South LswndaU a v«. Tslephoaa. Hockw.ll 4M4. LETO-TEAE eaaMMMHH Cmlbti JUUL !■■■■« i ki 11 nlte Jumit M. UM, it U« post-o/fic« »"■■*>. SS»» 1S« Act of Cmrw „f M.rtrk I. 117». Chicago, 111., pondeljek, 24. maja (May 24), 1926. DELAVSKE STAVKE M ZAHTEVE TOVARNIŠKIH DE AetyU»" t* »«IHm «t .< >«*M» pt.rfrMft« In MM. Art.« Oct. t. U», wi J«l» II. HU. MKriHhalM* Tulil 9TBV.—NUMBER 111 ti- LAVCEV V VZHODNIH KRAJIH čevljaraki delavci pike t i rajo delavnice. —» Izdelovalci ¿epic odobrili unijake sahteve. — Motorni izvoščeki na stavki— Brivci m bodo delali ob nedeljah. — Stavbinaki težaki- in vozniki «o priborili izboljšanje mezde. Brooklyn,JN. Y. — Na tisočo čevljarskih delavcev je piketi-ralo in paradiralo mimo čevljarskih tovaren in delavnic v Brook-lynu, Queensu in Long Islandu. Ljudstvo v teh distriktih je bilo prepričano, da so čevljarski podjetniki debelo lagali v časopisju, ko so naznanili, da je stavka čevljarskih delavcev 'končana. Tisoče korakajočih delavcev jih je prepričalo, da je stavka zelo trdna in da so čevljarski podjetniki v škripcih, ker ne morejo dobiti staVkokazev. Predsednik organizacije čevljarskih delavcev James Grady izjavlja, da bi čevljarski podjetniki radi ustanovili kompanijako unijo. Zadnja demonstracija je pa pokazala, da iz te moke ne bo kruha. Ko je pričela velika demonstracija, so se stavki pridru- žile nove trume čevljarskih delavcev. % ' New York, N. Y. — Izdelovalci čepic so soglasno odobrili zahteve unije, ki so: Štirideset ur dela v tednu in poviftanje mezde. Delavci so izjavili, da ostanejo na stavki, dokler ne prodro s temi zahtevami. Jersey City, N. J. — Izvoščeki, ki so zaposleni pri Red Top in Tiger Cab kompanijah, so za-stavkali in zahtevajo skrajšanje delavnika in povišanje mezde. \ Albany, N. Y. — V Saratogl in v New Yorku so brivski pomočniki še delali ob nedeljah. Ampak odslej naprej so brivski pomočniki oproščeni te nedeljske tlake. Governer Al Smith je podpisal Wintersov zakon, ki prepoveduje brivcem opravljati delo ob nedeljah. Saratoga Springs in New York City sta bili edini mesti v državi New York, v katerih so bili brivski pomočniki ob nedeljah še sužnji. Boston, Mass. — Mestni težaki bodo po 28. maju prejemali po pet dolarjev mezde mesto po $4.50. Organizirani vozniki so pridobili en dolar več mezde na teden. Pogodba je bila napravljena za dve leti. Št ntkaj o JskUavl akaakaaijl Priče, ki so predale oficijelni a- mor v plinarski celici, so jtt&iurabrcjf^ Carson CHy, Nevada. — Stanko Jukič, orjaški srbski rudar iz Rutha, Nev., ki je v petek umrl v celici, napolnjeni s strupenim plinom v tukajšnji državni kaznilnici radi umora njegove 16-letne ljubice Ivane Madek, je presenetil peščico gledalcev, katerim je oblast dovolila, da so zrli skozi malo okence v morilno čumnato. Vsi so izjavili, da tako železnih živcev še niao videli, kakršne je imel Jukič. Ko se je Jukič nekaj minut pred smrtjo poslovil od svojega bratranca, je slednji jokal, toda Stanko ga je veselo tolažil v svojem rodnem jeziku: "Ne plači, brate, ovo ni je ništa, ne plaši! Evo, ja ne plakam, zašto bi ti? Njegov brat se je poslovil od njega prejšnji dan. Jukič je korakal V spremstvu «trate v smrtno celico tako prožno, kakor da gre na svatbo. Ko jc zagledal celico, je pojoč vzkliknil: "Good-by bračo! Da ste mi zdravi. Ja vam pripravim mje-sto tamo, kada dodjete za mano." ' u / Serifovi pomagači so ga privezali na stol v celici, nato so /sprli vrata in jih dobro zapečatili. Minuto pozneje je eden poa magačev odprl posodo a plinom. J ukiša se «pasevsH skozi debek? šipo na okencu v steni. Gledal je v odprtino esvi, iz katere je sika! plin, potem je pogledsl na <>kno. Široka lica so se mu nagr-bila v smehljaju in pokimal je k I talcem. Nato je zopet pogledal na cev. Tako so mu skakale oči dve minuti in pol od cevi na <>kno in obratno, smehljaja pa ni omakifjl. Ko je zadnjič pogledal n« okence, je videl obrez mlsde *< nske, poročevalke lista. Usta "o ne mu še bolj raztegnila v -mehljaju In se odprla. Izustil je dve liesedi. ženska mu je čiUla na ustnicah: "Good-by giriie?" Bili «ta njegovi zadnji besedi. strupe«| vzduh je dosegel njegovo glavo, katero je nagnil nazaj in dihal globoko. Potem je povedi glavo naprej. Štirikrat je klonil glavo v teku tridesetih sekund, nakar je glava obviseia Bibanja aaiai*aklli 4al ivaav haala aapaii Povišana jim Je bila mezda za «at centov na aro. — Dosegli podjetja. Isvorlos • strahovih v Bali Mil v wsvs Te govorice je bib slišati pred zborničnim odsekom. — Odsekov! člani ao ae smejali ob tej prUlki. Parth Am boy, N. J. — Stavku joči sodarski delavci pri Ra-ritan Coppers Works kompaniji so pridobili na mezdi in sicer pet centov na uro. Mezda se jim bo izplačevala v gotovini in tedensko, mesto v čekih in na štirinajst dni. Ravnateljstvo je dalje obljubilo, da bo vpoštevalo pritožbe, ki jih delavci prediože po svojem delavskem odboru. Stavkarji so zahtevali deset centov povišanja na uro, poleg pa tudi krajši delavnik.. Delavci delajo v dveh partijah in sicer deset ur po dnevu in Štirinajst ponoči. Zahtevali so tudi čaain-pol za čezurno delo. American Smelting & Refining kompanija je takoj svojim so-darskim delavcem povišala mezdo na pet in petdeset centov, ko je izvedela, da se je stavka pri Raritan • kompaniji izravnala. Barber Asphalt kompanija ji je aledila in povišala je mezdo za pet centov. Waahington, D. C. (F. P. — Ce se je predsednik s svojo družino udeležil ali ne špiritistične seje v Beli hiši, je bilo povedane na Šumen način pred zborničnim justičnim pododsekom, ki zaali-Šuje priče o Bloomovi predlogi. Ta justični pododsek je del zbor ničnega odseka za Distrikt Ko lumbije. Ta predloga ima namen prepovedati špiritistični humbug in odpraviti vedeževanje in druge enake prismodarijt v Distriktu Kolumbije. karry Houdini, čudodelnik, ki nastopa na gledaliških odrih ir razkrinkava špiritistične prevare, je pričal v prilog predloge-Houdini je dal zaslišati enega izmed svojih lokalnih preiskovalk, ki je zaprisegla*, da ji je mre Jane Coates, špiritistični medij, povedala prejšnji dan: "Meni jc znan fakt, da se vrše seje, pri katerih trka miza v Beli hiši vpriče predsednika Coolidga in njegove drušine." Mrs. Coates' je prisostvovala seji pododseka v družbi drugih medijev, in je glasno viknila, da je ta izjava neresnična. Ko je kaaneje nastopila kot priča, je povedala, kaj je rekla. In aicei je povdarila, da je dejala pre-iskovalki, "da ljudje prav v senci Bel* hiše" obdržavajo take seje. Zdaj se je pa oglasila pre-iskovalka in je trdila, da je ta izjava neresnična. Houdini je pa vas čas kričal, da so mediji "kruki" in kriminalci. *fcdrugi medij jc izpovedal da prihajajo k njemu štirje se natorji. Izpovedal je tudi imena. Ta medij je zopet tajil, da nT ris, da je obiskovalki povedal, da senatorji podpirajo njegovo stvar. Stvar se nanaša na «zahtevo p<* odškodnini napram vladi, ker so bile usmrčene nekatere tuberkulozne krave, ki jih je lastovala. . Člani pododseka so se smejali vpričo misli, da bi predsednik dal mediju četrtak. BELO V TOBAČNIH HASAMH JE SKOBUIVO ZA OTROKE Brata se skregala radi žene — eden ubit. . Chicago, 111. — Fred Krutacke ima prav lepo ženo. Imet je tud brata Ottona, ki je večkrat pri šel na obisk. Fred pa je kmalu pogruntal, da je Otto malo pre več prijazen napram njegovi ženi. V petek ata se brata rad tega hudo skregala, kar se je končslo s tem, da je Fred ustrelil svojega brata Ottona. Po urno-ru je bratomorilec sam poklical policijo, ki je aretirala njega in njegovo ženo. _ RAZSM2IT-VESE KONFERENCE NE BO Angleška vlada je mnenja, da bi bila tdk* konferenca zdaj fia-sko la zato jfe bolje, da je nI. Londoa, 22. inaja. — Poročevalec Univeraal Servica je izve-iel, da je angleška vlada zaključila, da bi bil v»ak poskus skll-jati razorožitvi konferenco v bližnji bodočnosti fiaako, zato je najbolje, da s« fprašanje razoro-¿en j a v Evropi 4n Aziji zaenkrat položi na polico. Oficijelno pojasnilo se glasi da sedanji seetanek v Ženevi nima namena d#lati "priprav" za konferenco, mffrrveč dognati, če je rasorožitv+na konferenca sploh mogoča. Po treh dneh zborovanja v Ženevi je angleški lunanji urad frtlel do zaključka, da bi se konferenca razbila, ako se letos skliče. Za vzrok navajajo odsotnost Rusije in ker Nemčija še hi čla niča lige narojdov. So še drugi vsroki, ki niso uradno omenjeni, toda "DaHy ffelegraph'"je bil toliko uljuden, da je razkril tole: "Fraacosi so Največji nasprotniki razorožltv^ne konference iz razloga, ker «e nočejo odprto skregati s Anglijo In Ameriko Francija neprelehoma poudarja da ne more reducirati avoje armad e, dokler ae dobi še večjih garancij at važnost svojih mej V resnici pa hoče Francija imet ■¿alno armado, petkrat večjo kot je nemška in heče biti prva aila v zraku." Prva stavka v Italiji pat I siatfkalalai zak V Milanu je zaštrajkalo ste delavk, katerim sa znižali mezdo. Milan, Italija, 22. maja. — Industrijski in delavski krogi v I-taliji se silno zanimajo za prvo stavko, ki je izbruhnila, odkar e v veljavi sindikalni zakon, ki prepoveduje stavke. Včeraj je zastavkalo sto delavk v tukajšnji Marazza kovinski tovarni v znak protesta, ker jim je deloda-alec utrgal mesdo. Fašistovski sindikat je brž začel preiskavo, 'o novem zakonu ao delavke zapadle kasni enega leta v zaporu in 1000 lir globe vsaka. Fašistovski sindikat bi pa rad porav nal zadevo sunaj sodišča. 100,000 komunistov korakalo Berlina v prilog aaplenltvl di neetičnih premoženj. Berlin, 28. maja. — Okrog 100,000 komunistov je danes mirno demonstriralo v sedem milj dolgem pohodu po glavnih ulicah Berlina za zaplenitev pre mošenja Hohenzollerncev in nemških knezov. Demonstrant-je so nosili rdeče zastave In rde če kokarde na klobukih. V južnih državah in drugje iz-koriščajo otroke v tobačnih — Njih delavnik je D. C. — Otroški biroj delavskega departmenta Združenih držav poroča po dalj» ših in temeljitih študijah tobačnih nasadov v južnih drŽavah in eonnecticnški dolini, da delo v tobačnih nasadih škodujs otrokom. V zelo tipičnih okrajih v Kentuckyju. Južni Karolini, Vir-giniji in Novi Angliji je bilo preiskanih In izprašanih 2,278 o-t rok Veliko število teh otrok dela po deset ur dnevno, drugi ps po dvanajst In trinajst ur dnevno. V nekaterih distriktih Virginije In Južne Karollne ostanejo otroci pozno v noč ali pa vso noč pri p«čft v lupah, v katerih sufte In pacajo tobak. Polovica teh o-trok v južnih državah In ena tretjina v Connecticutu še ni dosegla dvanajst let. 20 odstotkov otrok na jugu. deeet odstotkov na sever ju pa še ni doseglo deset let. Eno tretjino otrok tvorijo deklice. Poročilo pravi, da Je najbolj nesdravo delo pri kultlviranju tobaka pri pobiranju gosenic In črvov. Te delo pa opravljajo o-troci. Otroci se pritožujejo zavoljo glavobola In tudi drugih bolezni. Ampak oni zamude tudi veliko šolskega poduka. nepremično. Tedaj so zaprli plin. Jukič je bil mrtev. Ako je imel kakšno bolečino, je ni izdal. lati smehljaj, ki Je igral n| njegovem obrazu, Je u-stal do zadnjefr, Trije lialljaaafcl letalci ubiti. Tripolis, 22. maja. — Trije vojaški letaki ao se včeraj ubili, ko je veliko letalo tukaj podlo na RICHBERG RAZLAGA ŽELEZNIŠKI DELAVSKI ZAKON. Waslilmrton, D. C. — Donald Richberg, odvetnik železničar skih organizacij, Je priobčil strokovnem glasilu železničarjev "Labor" članek, v katerem razlaga nov železniški delavski za kon. On pravi, ds zakon prizna železničarjem pravo do organiza-clje, tako kot so ga sami želeli. Imajo pravico, ds izberejo svoje zastopnike, ki s« na to pogajajo s zastopniki železniških družb. Te svoje zastopnike izberejo brez vsakega vmešavanja od strani Upniških ravnateljev. PETROLEJSKI KRAIJ JE PO Ni ps povišal mezde svojim dele vrtaš. BsysMNt. N. Y. — Standard Oll kompanija. pri kateri ima prvo besedo stari Jbhn D. Ročke feller, je odklonila lO^dstotno povišanje mezd«-, keteregs zs hleva §,600 njenih uslužbencev. Ampak ravno ta kompanija Je naznanila letos že dvakrat, da Je povišala ceno petroleju in gazo-Jinu. . Frank vlečejo kvišku. Pariz, n. maja. — Francoska državna banka Je dala vladi na razpolago dvesto milijonov dolar Jev v zlatu za etabiliziranje franka. To je i »omagalo, da Je frank včeraj porasel za pet centov. ____ . , Atentatorica je aagnala bombo v Aaarapazovl, toda nI zadela Belgrad, Jugoslavija, >4, ma ja. — Mlada nacionalistična vo dlteljlca iz Hercegovine je vše raj hotela ubiti Štefana Radlčn, voditelja hrvatske ksaetske stranka, ka js govoril itn shodu v Asarapasovi. Zagnala js bom bo preti njemu, tada lata js pad ta prscej vstran ed njega. PILSUDSKI JE KANDIDAT STARINE SE UPIRAJO PREDKU. NA- Washlngton, D. C. — Bapti-stovska biblijska unija Severne Amerike obdrftava v tem mestu svojo konvencijo. Ob tsj priliki je njen predsednik dr, T. T. Shields is Toronta, Ca»., apeliral na navzoče udelelnike konvencija, da aaj na vsak našla, ustavijo modernistični val. Opozarjal je navzoče, kaj so storil^ južni baptisti, ki so sprejeli protlsvo-lucijsko resolucijo. Priporočal e svojim poslušalcem, da Jih posnemajo. Ubogi Shields in vas starine te vrste, ki se upirajo zakonu evolucije! Evolucijski sakon u-čtnkuje In njegov učinek je opaziti pgvsod, ne glede nato, ksj nasadnjakt gobezdajo za ohranitev starega in gnilege v človeški družbi. Val drugi odklanjajo kandidaturo. IHkljake mase so nemirne. General Haller aretiran In Izpuščen. PUaudakl je prodal rudnike ameriškim kapitalistom. — Velik nepokoj ns Rumunskem. Varšava, IHiljaka, 23. maja. — Narodna skupščina, ki ima izvoliti novega poljskega predsednika, je bRu včeraj sklicana za 81. maja. Maršal Pilsudski jr «prejel kandidaturo sa predsednika. Njegovi prijatelji so ga zagotovili, da bo sanj glasovalo 70 odstotkov Jx>el*nce\ ;n senatorjev. 1 • Poanaaj, 28. maja. — V tukajšnjih nacionalističnih krogih je zavladalo veliko ogorčenje, ko je prišla vest, da se bo vršilo za-aedanje narodne skupščine v Varšavi. Konservativni voditelji izjavljajo, da je "izpod Časti naroda voliti predsednika v mesta, kjer Je poteklo toliko nedolft-ne krvi v vojaki revoltl". Dunaj, 28. maja. — Vest Iz Varšave se glasi, da Je Pilsudski velel izpuatiti aretiranega generala Stanislava Hallerja. Štirinajst drugih višjih častnikov Jo še vedno interniranih. Varšava, Poljaka, 22. maja. ~ Maršal Pilsudski, provisorlčni predsednik RataJ in premijsr Bartel so včeraj sklenili, da ss narodna skupščina odgodi sa ne-določen čas. Vzrok odgodltve nI naveden. Prej »o poročali, da se skupščina snide 81. maja. Kje TRGOVCI S PREMOGOM DOL» 2E PREMOGOVNIŠKI POD« JETNIKE. Washlngtoa, D. C. — Trgovci, ^i prodajajo premog na drobno, obdržavajo svojo kdnvencljo v Waahlngtonu. Roderlck Hte phens, predsednik njih organizacije, Je izjavil, da antraeltni pod jetniki varajo konzumente In tr govce, ker mešsjo premog rszne mere in kskovostl. Z nJim se je Strinjalo tri četrtinke udeieten cev konvencije. Trgovci ao zahtevali, da podjetniki prenehajo takimi zvijačami. površjem je dešela velik sod smodnika a vanj vtaknjano u-iigalno nitjo, ki počaal gori. Pilsudski menda aam ne ve, kaj holt in kaj se isleže ia njegovega vojaškega puča. Maršal ae nikjer ne pokaše ln njegovo stanovanje čuvajo močne Itraže; menda se boji napada na njegovo življenje. Najljutejšl boj as adaj vrši o-krog predaednlštva. Izvoliti je treba novega predsednika republike, a nihče izmed voditeljev puča noče biti predaednik. Levičarske stranke so naznanile, da je Pilsudski njihov kandidat, toda Pilsudski ja odklenil. Proviso-rllni predaednik Rataj tudi noče kandidirati in predsednik aenata Tromočlnskl je ravno tako odrekel kandidaturo. London, 22. maja. — Sem je prišld vaat, da ao ae vojaške posadke v Poznanju, ki so bile še zveate stari vMI, podale ln da Js bil general Haller aretiran. Varšava, 2S. maja. — Maršal Pilsudski je včeraj prodal zastopnikom 'Harriman Banking ( o. v New Yorku in Anaconda Mining Co. v Montanl vse cin-kovne, avlnčjnt, bakrene In premogovne jame v Gornji ftlealji. Pogodba sa glaal, da Amerlšanl plačajo takoj deset milijonov dolarjev na račun. Harrtman se je obvezal, da zgradi nove topilnice in roorganizira vso rudniško Industrijo v Gornji SteaijK Paria, 22. maja, — h Bukarešta prihajajo porodila o veliki nervosnosti v rumunsklh ofW» H ddtočšho Sklep, da Ja skupščina odgode* na, Je naredil v javnosti veliko razburjenje. Poljska ustava do-loča, da mora biti novi predaednik izvoljen naj kaaneje v dveh tednih po izpraznitvi predsednl-Šksga mesta. Poljska je še vedno v krizi. Navidez je vse mirno, toda pod bo ¿^ičiaa .borovim *\m PolJnkem. vsa večja mesta se nahajajo v obroču vojaštva. Veak avtomobil, ki potuje po dešell, je uaUv-Ijen in prelakan, še ne voai orodja ali revolucljonarnlh tiskovin. Rumunaka vlada je uv#d!a cenzuro na vse brzojavke iz glavnega telegrafskega urada v Bukarešti, IS - UamaiaMAU IftMiarsbl naagaaav larmariti aatrt fagaral v zbaraM Glasovanja Ispadlo a 167 glasov •a, 212 proti. Waahlagton, D. C. — V petek je bil v Ifcslanski zbornici pora-žen Haujanov zakonski načrt za odpomočfarmarjem. Za načrt Je glasovalo 167, proti i* 212 kongresni kdv. Senat t»o te dni začel razprav-I Jati t> farmarski legislacijl. Predloženi so bili vsega skupaj tri zakonski naMl, in sicer Hsugenov, ki ga zagovsrjsjo farmarske organizacije, dalje Tine her Je v, ki ga zagovarja ad-ministracfja, In pa Aswellov. SENATON NEELY SCITI PREMOGOVNIŠKE Nastopil bo prsti kontrolo premogovniške ledu-atrijt^'riprsv1Jts je abslru-ML Wssklagtea, D. C. — Senator Neely iz Zapadne Virginije Jt v opozicijonalnem govoru proti zakonski predlogi senatorja Cope landa in kongresnika JaeobtUi-na sa kontrolo premofovniAk« industrije naglašal, da bo ob-strulral proti nji skozi vs« po-let je. ako bo taka obetrukelja po-trebna. Odgovarjal Je Copelsti-du. ki Je priporočal, da ae mora nekaj storiti v Interesu konzu mentov, da ne bodo več prepu-♦/•iT na milost in nemilost pre-mogovniškim |*idJetnlkom, Priporočal Je federalno kontrolo premogovniške Industrije. N*r. |y jt pa povdsrjsl, ds mors Industrija ostati v privatnih rokah. Dejal Jt, če lloovtr dobi ob-last nad premogovo Industrijo, tedaj dobi tudi kmalu oblast nsd tovarnami, železnicami, srebrni-mi rudniki, poljem in bomba* niml tovarnami. Vsi trije — Ne*ly, Coptlsnd in Jscobstein — so demokrstje. Neely Je cltlrsi, ksko Jt d*mo-krst izgubil bilko zs senatorsko n'iminsclJo, češ, -la Je U d«mo-krst sagovsrjsl nsčrU zs fede-rslno kontrolo, Al Hmnh kamlidlral ta pred-•tdnika, bo proti nJemu oddanih petdeset milijonov glsM>v. Ko sla senatorja povedala drug drugemu. kar sta si Imels povedati, Ha oltaedela na svs|fli sed*»llh. Frasooxl javlja Ja« da MM Krim bail ■ i Spansko-franceaka ofsnalva t Maroku js uspešna na eeli črti. Fes, M a reko, ti, maja.—Fran« oosko uradno poročilo, noči, se glaal i "Francoske četa kmalu aaja-mejo AlMlel Krima In njegove re-bele. Tsrgulst In Temanalt, po-stojsnki, kjer se dršl rifijanski vodjs, su sdsj prišli pod stre-Ijsje /«v«/iiiaklh topov. V teku ofenrive, ki trsja dva tadna, ao framosko4pansk« čete osvojlls 400 štlrjašklh milj rifijsnsksgs ozemlja. Francozi so Izgubili 900 mol, m ubitih in 700 ranjenih," Hln grškega dlkUtarja pribsšal v I Iel grad. Belgrad, 22. maja. — Odisej Pangalos, sin predsednika Grčije, Je »daj v I iel gradu in Je povedal j»<* >h*recej dobro uspevamo. Lansko eto nas je meseca decembra po- setil sodrug Charles Pogorelec. I ^vskega glasila Renato Ricci Rezultat njegovega poseta je btt fašistovski generalni podtajnik.. ustanovljenje socialističnega klu- Povdarjal je, da čuti, kako hoče »oko. zob za zob m glavo za gla-ba. Pri ustandvljenju je bilo 14, doMČi 'TrBt Velik in s&uren fa- vo Je *e vedno v veljavi v tem- . Skladišča polna raznih živil, v razložnih oknih razstavljeno najfinejše blago—obleka, čevlji, pohittvo, preproge, žganje, vino itd—mesnice polne okumega raeaa, gostilne, kavarne in sladčičarne polne goetov v fini In dragoceni obleki, visoke in kraane palače, v katerih gtRnovni-ki udobno in razkošno žive, fino opremljene jahte, zibajoče ie na morskih valovih, okusno opremljeni žetej&niiki vozovi na železnicah itd., tvori «no etran slike. Druga stran nam prikazuje sestradane, gladne in brezposelne množice, ki žive le le od podpore, ki jo dobe od države, slabe stanovanjske hiše s slabo hišno opremo, v katerih je glad stalni gost, slabo oblečeni ljudje, ki so zdravi in bi radi delali, pa ne dobe dela, * raztrganim1 čevlji in praznimi želodci, je druga stran slike. Taka je bila slika človeške družbe in današnjega dru žabnega reda v Britaniji pred izbruhom generalne stavke Milijon in pol britskih delavcev je prejemalo brezposelno podporo in se preživljalo s njo. Ali ni taka slika znamenje dekadence? Prišla je generalna stavka in slika je pričela kazati še večja protislovja, ki so govorila o dekadenci kapital! stičnega družabnega reda v Britaniji. Vlada je potrebovala prostovoljce, da si pomaga iz zadrege, v katero je sama zablodla s svojo trmoglavostjo, ker je izzvala splošno stavko. In kot prostovoljci so se zglasili rdečelični in dobro hranjeni ljudje, katerim je bila zabava, da enkrat v svojem iivljenju malo delajo. Sto pet in sedemdeset tisoč takih prostovoljcev je vpisala vlada. Ti prostovoljci so imeli nalogo, da zlomijo stavko sestradknih in gladnlh. Po cesti se je premikala dolga vrsta tovornih avtov, ki so jo strašili oklepni vozovi, konjeniki in le drugo vojaštvo. Na teh tovornih avtih je bil naložen živet, ki bi se bil lahko prevašal brt* vojaškega spremstva, ker stavkarji niso ustavili prevažanja ži veža. Nekaj milj proč se pa razprostirajo borne hi&o, v katerih živi sto petdeset tisoč delavskih družin. Tp so najbolj siromašne delavske družine, ki žive v stanovanjih, ki imajo samo po ono sobo. V eni sobi žive stari in mladi, moški in ženske. Prek dva sto tisoč delavskih družin pa živi v stanovanjih z dvema sobama. Tako je v rudarskem distriktu. V Londonu, v tem velikem modernem Babelu je le veliko bolj grozno. Tam, kjer se nahajajo človeška nižine, so take razmere, da se ustavlja pero In se ne dajo opisati. Družina kuha, spi, je, se oblači In slači itd. v eni sobi, ki služi za vse. V bogato opremljenih gostilnah, v katerih stane en -tWM§lmJa. N1 Jlm treba nikoli, sam obed za dve osebi toliko, kolikor delavec zaaluii vo*topači žive v laobllld In ras ko*ju. M Medtem, ko se pa to vrši, pa izkoriščajo svoje lastno ljudstvo. Hrit izkorišča Brita, britaki kapitalisti britskega delavca, in sicer na ta način, kot izkoriščajo zamoroe, Kitajce in helopoltnlke v drugih pokrajinah In deželah. Brit-ski delavec ne zasluži več tega, da bi se lahko preživel. In še ta mezda ae britskim kapitalistom zdi previsoka. Pod vzeli so ofenzivo za splošno znižanje mezde. Prvi naakok je pričel na rudarje, da m* nato vnlšajo menite v vsaj Evropi in tudi v Ameriki, Kapitalistični sistem je tak, da izkoritta brez razlike vse ^ domačine in tujerodoe. Lastnost k s pital trma je taka, di na «ti strani oeredotočuje vodno več bogastva v rokah poedincev, na drugi strani pa peha vedno večje ljudske kroge v bedo In pomanjkanje. Vprav ta lastnost pa govori, da se kapfUlissm že krha, razpada In razkrojuje. še preden 4o**že vrhunec svojega razvoja. njim; mislim, da je nekje v Clevelandu ter ima dva otroka seboj. Potepuh je pred tremi leti hotel oropati paAega «obraU F. Coširja za $2000 na ravno tak način, kot je osleparil Bomba-ča. Toda prišel je pravočasno roke pravici, zato je moral sedeti eno leto za omrežjem Canyon City ju. Društvo Orel it 21 8. N. P. J. ga je izključilo tudi v Wyomingu ima zlikovec svoje grehe (saj je bilb nekako pred pol letom poročeno v Prosveti). V Pueblp je živel precej časa, Delal ni nikjer, temveč je lepo oblečen pohajkoval. Med časom, ko je bil tukaj, je bilo izvrženih več lumparij in rojaki so sumili» da je vae v njegovi zvezi. — Poročevalec. O ureditvi 4tia*kega fašizma govoril z zastopnikom faši- 'Ne ubijaj" *e ne velja za državo. . ; v- Staro, barbarsko pravo "oko zdaj pa nas je 16 članov. O ve- 4faem kf gM ^ tudi dobi, ker ikem napredku pri klubu ne | megto ^ po!no pravico do|hi*e b,tl čuvaJ miru, naj stane to, kar hoče. tem plu justice. Država, ki izvrševalec morem poročati sedaj, mogoče j morale in pravi je človeka, človeka. Dr- pa drugič. Na zadnji seji »HTržalki fašizem potrebuje fcro- «^> ubil dru® sklenili, da klub priredi veselico L podlago brez vsake favna oblast bi rada zatrla zlo- na spominski dan, to je dne 31. Predvsem mora imeti *in umor* - » * ^ maja. Veselica se prične točno ly. ^ Vii M ob eni popoldne v prosti naravi na farmi pri s. Jakobu jfergantu. Vabljeni ste vsi od blizu in od £ ijmoi se morajo vpisati v naglaSa, da je fašizem požrtvovalnost in faéisti morajo vedpo m morilca. Eavnaj se po ! — je zapoved. Morilec Se dosledno ravna po postavah, določajo smrtno kazen! Zadnji petek je bil v Nevadi eksekutiran jugoslovanski rudar daleč. Odbor bo preskrbel dobro da so y jjirku faki ie na postrežbo in godbo za jUes. pol faiisti niso za nas. Ricci o- Bratski pozdrav. - Thomaa najbr4e dalje ¿asa pokra- ^J^ umw* Mrcina, tajnik kluba. jinski tajnik fs«istovske straji-1^^". ^suirtdi so ga s J^inom, ke v Trstu. -Kadar si pridobi M» ™ Je razjedel pljuča. Zadnja tržaška mladina čustvo poseb- let* »e Američani poslužujejo nega spoštovanja za fašistovakeM«™* f^8^ z* praporje in kadar se bodo bajo- ^cev, kakor da «to omililo neti milice v tisočih svetlikali kazen Barbarska vešala. ki no po ulicah Trsta, ki je predstražk K* V"0*™' R° H imperija, takrat bo naš ™ndat r A^Jr, Tr*«Ak«mn fašizmu g-INevadi^ s plinom. Kdor misli, mmmm delavčeve Detroit, Mieh. — Po ftestih mesecih bivanja v Detroitu še nisem le nikoli oglasila, zato sem se topet namenila pisati, da ne bodo v Oklahomi in drugod prijatelji in znanci mialili, da premojarski naselniki v Detroitu spimo ali oelo da nismo več med živimi. Za silo še gibljemo Posebnih novvic ne morem opisovati iz tega kraja, ker mesto je preveliko, da bi se člo vek po kratkem bivanju v njem mogel dosti ogledati. Tvojmiike industrija v tem mestu je jako razvita, delavske razmere pa vendar niso kaj povoljae. Vse bolj slabo Izgleda. Fordovi de-avci delajo po štiri do pet dni tednu, nekateri pa Ae man Kakor slišimo, je bilo že dosti odslovljenlh od dela, tako da človek mora biti zadovoljen v teh slabil časih, če ima le malo dela, ivi sebe in družino. Dosti jih je, ki nimajo dala ne jela. V položaju se posebno delavčeva žena uči spoznavati, kako krivično je urejea človeški družabni red. Mol dela in gara sa pičlo plačico in ko jo prinese domov, mora iena premišljevati, kako bi obrnila tiate cente, da bi kMi zaleglo. Pa 6e cente Ae tako obrača, nimajo nikjer nobenega teka. Stanovanje je drago, kurjava tudi in luč, tako da družina delavca težko izhaja v tej draginji, ko še prikrajšujejo delavni čas. Ni se nam treba bati, da bi «bogateli ali da nam bi banke pojedle naše prihranke, ker vse sproti lahko porabimo. «o pa ljudje, ki vlivajo vse dobrote na račun delavakoga Ameriška zgodovina. Po najboljših virih za Slovence priredil L. J. P. 1926. Printed by American Home Publishing Company, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Cena 76c. lib je naslov knjigi, katero nam je poslal na ogled izdajatelj "Ameriške domovine" s prošnjo, da jo omenimo v Prosyeti. Predvsem moramo omeniti, da je S. N. P. J. svojo lani izdano zgodovinsko knjigo "Ameriški Slovenci", ki stane veliko več kot gori omenjena, poslala "Ameriški domovini" — kakor tudi ostalim slovenskim listom v Ameriki — pa je ni omenila. Tudi nekateri dovršen. Tržaškemu fašizmu se morajo cepiti v bodočnost segajoče smernice." Na bivše avstrijske častnike gledajo fašisti z nezaupanjem in mržnjo. Pravijo, da ti gospodje ne razumejo in ne morejo razumeti fašizmu. Nikdar jim ne od puste greha, da ' so služIli v da je plin napredek, se mora premisliti. Ce je Nevado sram obešati ljudi, bi jo moralo biti še bolj sram privezati človeka k stolu in ga zadušiti z nevidnim "strUpom. Yes, vrv, elektrika in plin — umori umor morda kje v Utopiji, ne pa na zemlji. «Dokler oblast osumljen, da se je obnašal kot MRI , .. .avstrijski oficir premalo itali-1nriboda umvC . drugi listi so našo M povorfli so^'««MlB civiliiciji stavno shranili in pozabili nanjo. (Mjjjj(0van Uvedla se je pretek* Eakucij. Ljudi Lep uspeh mladinske godbe. Girard, Ohlo. — Cest mi je sporočiti javnosti, da je gostovanje mladinske godbe s sodelovanjem požrtvovalnih* AUkvip-čanov v vsakem oziru izborno izpadlo, tako da je mladinska godba odnesla najboljši utis iz Ali-| . - . , v*. — qulppe,1d ji ne bo šel iz spomina, j -veta jedoslednoo^niUv^ko nft ivojega mI,ičnega ^^ " 1 knjigo, katero je dobila na ogled t^, ne glede na to, če se je strinjala1 -i vsebino ali ne. Enostavno pre- avstrijski armadi in niso pobeg- vzgaja maso s pestjo, batlno, pu-nili. Celo centurijon Derfles v Uko in z ^^ v hudiča, toliko časa Gorici, ki je eden najbolj gore- bosta mori« — masa in oblast, čih in delavnih fašistov, je bil oWa9t in masa. To je bU drugi nastop godbe v kratkem času in reči moram, ds ne bo dolgo, ko zopet posetimc tako gostoljubne naša rojake Aliqulppiskakifn nastopom in tako razvedrimo skupaj. Naš mladi godbeniki ko komaj kovali dneva, da pohitijo v pri jazno Aliqulppo in res narav nam je naklona krasen dan soboto, še lepši pa v nedeljo, ko smo se vračali vsi navdušeni naših požrtvovalnih Alikvi nov. Na vse zgodaj smo sa zbrali ulici in malo ogledali mesto, za tem so.nam postrežne gospodinje privezale dušo in nas pokrepčal z jedili, da je vsak rekel: Tuka: Zal, df Morda vzame še dolgo časa do prave civilizacije. V ne bo ječ, ne aksakucij. Ljudi zločinskih in-segala v Ljubljano, |atjnktov, ki se bodo vedno pojavljali, bodo ozdravili, ne pa ubili. • i • Konferenčna gttvica. Ženeva je po vojni klasičen častnika s11!!*' i. p I kraj mednarodnih koçferenc. Po M vsebino an ne. i.nos,.vno pre-, Ä ^^ nÄ7lHeto re!ujej° ziranje pošiljatve ni «entleman-1 ^^^ ^aTT I . . . xJ krvava tragedija. V Si v hipnem strast- Zdaj pa h knjigi. Naslov že » n Knjigi. *** * pri Miljah je sam pove, kaj vsebuje. Knjiga je mehko vezana in šteje 236 strani. Tisk in papir sta dobra. Prireditelj je razdelil vsebino v V Skofliahlvprašanje groženja. To reše- Krvava tragedija. V Skofljan J Vftnje in konferil.anje je bunk mosti. pokier je.medna- nem izbruhu trgovec Furtanič ^ kapitaHzem na krmilu/ne streljal na svojo »eno, poUm pa ^ dal oro4ja iz rok. dokler med- Frirediteu je razoeiu vseoino v, Pomeril nase. Je <^al narodrri imwrijalisti pošiljajo M r^Uvli ViH ni^ omenjeni i0, ^^ ^ najemnike ubijat in ropat v Ma- 26 poglavij. Viri niso omenjeni, | ranjenQ y MnUj0 Furianič je|roko R< izgleda, bo dobro namazan tudi česnom. Mi moramo sklanjsti imena tu- ?a prečuka največ po kakem po- lih Power Point, Oblo. — Deiav-ske razmere ao tu še precej po-j voljne. Obratujeta namreč dvs premogovnika p» jacksonvillski, pogodbi. Edeft je oddaljen od tu lih mest kakor naših, pa naj se nam zdi to še tako neokretno. Prireditelj piše v "Predgovoru," da je ta knjiga "prvo delo te vrste med Slovenci, bodisi v itari ali novi domovini." To je ras! Prvo UvreU! Slabšega dela menda ni. Boljše pa je! boJE PRAZNOVALI "ÔABOVT. I milji in Je sačel obratovati mesec* aprila.JfVej je počival U tri leta. Tu je ns*4fenih lepo število Rlorencev. Ko sem ji sem pred de^dtimi leti« je to Se samo ena družina, li dve pod|»H ni društvi, katerih eno III — Zidje so praznovali drugi, t j. t sd nji dan obletnice. ào je Mojaes dal ftmaelu boljo postav«v To slavnoat. ki se vrli vsako leto, tidje "labovt". Ta prs/nik <>bh»m nn" ««1 med vseh ikiovsklh kar jih Imajo. d rte m zidov ju in po> cerkvenih stolpih. Rad ima samoto, zato pa ae zadnje čaee naseljuje tudi v cerkve. Največjo krivico de* iajo ljodje čuku. ker ga prištevajo mod nočne ptice roparke. Nočna ptka je res, ker čuk ima rad temo, ampak ropa pa le ne Kvečjemu mili bi m lahko pritožile, toda te nimajo časa, če pride čuk v njih bližino. Ujeti čuk ni nikoli veeel in rasposa jen. Razposajeno pa ae sredi svoje laloati aakadi s svojimi kremplji v laee tistega, ki ga je ujel. V ujetništvu čok žalostno imenujejo j tuka. Cok je lepo ime sa čuka. široko nalepirjenina perjem n Cuk nima všitnega meaa. Pod široko iisšupSUenim perjem n drugega kot pusU kola in kosti. i • • • Tabo js prav. G. Trunk piše, da jo Žarkom«;! "enkrat nekaj prav povedsJ Zraven pa še pripomni: ' Vidite, da Vam (vam) tudi jaz dam prav. Mu pojasnim, da mi j« vseeno, če mi da prav ali ne. Pravzap«^ rajši vidim, da mu ni prsv n* prav, kar je v tej koloni. CUn^' Trunk ropoče, tembolj ** prepričan, da imam prav. To mi potrjuje njegov k^ Ur k moji napravici o "O^ ikem človeku." Komentar je belil s Lincolnovimi b—d**^ "You can't fool all tbe psopl' • the time." Koga je pa imei v mislih, ko je isn^^ » pomembne besede? ^ ^ namottb « ***«> PON U. MAJA. I konvoidji Hrvatski braMu zajtMet Volitve glavnega odbora. Cleveland, 0„ 22. maja. — jLuuvencija danes zaključena. Podrobnosti slede. (leveland, On 21. maja. — Na-rodni blok nastopa maano fer tako prodira na celi črti pri glasovanju in volitvah izvrševalnega odbora. Ne centrumaši in ne rad-nički blok (komunisti) ne more sikamor. Slednja dva bloka se te marata združiti eden v prilog drugega. Komunisti mislijo, da bi morali centrumaši, centralists tli prosvetarji, kar je naveeead-Ilje vse eno, voliti za njihove delegate. Slednji pa mislijo obrat-bo. Strah, da bi se komunisti ne Egnesdili pri H. B. Z., sili prosvetne, da volijo za kandidate na-[rodnega bloka, kadar izpade njih ielegat v ožjih volitvah. Največ flasov, katere so ddbili zase; je bilo 89. Predsednikom je bil izvoljen bivši predsednik Hrvatske zajed-Bice Illinois, Anton Gazdič. Dobil je 213 glasov, a njegov protikandidat Mokrovič 148. V prvih volitvah je izpadel centralist, Toma Bešenič. kateri je dobil 80 llasov, v ožjih volitvah je veči-na njegovih glasov šla Gazdiču. Napeto zanimanje o izidu po-lameznega glasovanja je nenavadno veliko. Pri prvih volitvah ie je delegacija zelo razburila, ker glasovalo je 861 delegatov, a »odilo se je, da jih je prisotnih le 359. Štetje je pokazalo, da jih je 362 vseh skupaj. Pri volitvah za podpredsednici se je tudi šlo .v ožjo volitev. rpuciei ^mmm ralističnega bloka. V ožjo voli tv sta šla Anton Blažekovič x>d aprednega radničkega bloka, iti u/.rna Kuharič od narodnega, t'dn j i je dobil 103 .glasov, a irejšnji 165. Spet je narodnjak >rodrl. Ker je Mato Matanovič odklo-lil kandidaturo gl. tajnika v pri-DK Vinko Soliču, je slednji ime!, irotikandidata v osebi Petra luselina. Prvi je dobil 240 gla-iv, a drugi 121. Spet 'Narddnl ok. I Pomožnim tajnikom je bil iz-»ljen Mato Matanovič, In sicer |198 glasovi. M. J. Tomašič je obil 124 na listi naprednega fcdničkega bloka. Petar Spraj-ar, centralist, je dobil 80 gl*-|v. Zopet je zmagal Narodni ok. (Zelo zanimiva je bila volitev agajnika. Jonič od narodnega oka je dobil 181 glasov, in Vin- 0 Vuk, komunist, 178. Prvič je obil kak kandidat naprednega ftdničkega bloka glasove centie- |«tov. Da ni trebalo iti v ožjo "lit< v, je kandidat Sambol od-ponil kandidaturo za to mesto. IKonvenčni predsednik, Ivan lutkovič bo bodoči predsednik itdzornega odbora. Dobil je v ■ volitvi 182 glasov. Juraj U-pjOii od naprednega radničke-|a bloka je dobil 141 In U. J. l,r"-iiih od narodnega 88. Tu V bila dva kandidata od na-Nnega bloka. Hainikom nadzornega odbora [bil izvoljen M. J. Horvath, ln ■« t v ožji volitvi proti kandi-jiu Mato šulentiču od napredka rad. bloka. Prvi je dobil |l Klasove, drugi 180. |l)< I, KHt Ivan Lupiš iz Chicaga |d"bil lep šop kopriv in trave. m i«' opravilo vso delegacijo in ¡¡'»¡to-polno galerijo v smeh — r minut trajajoč krohot. Vi« ' ialo in ae smejalo, najbolj Ivan Lupiš sam. Pomembno je pri zadnji ožji volitvi ''"l «udi Pašič en glaa. Volitve počaai potekajo. Nad-r i»maga veliko. Ako ne • hiteli, tedaj tudi jutri ne 1 nadčaa pomagal, da bi ae »nvendja končala kot teH ve ^ delegatov. Upati je, ih bri- ' ako. da bedo Jutri kon I ' volitvami in rešili vse dru-u,< ke dnevnega reda, nakar Mo delegati zopet razšli na I l province v Karpatih. Pašisti in komunisti so »e »popadli in dvajset oseb je bllors-nJenih, neknlere muim. Poln* ja je naredila mir. ki "vlaskt fctptH" Vsi detajli bakanalafcega prizor» na gledališkem odru ao prišli na d«n pred sodiščem. Petnajst gostov je pilo vino is banje, y katerem je sedela Joyce Hawley. . New Y*rk. — Kako ae je miss Joyce ^wley, modistka in ko-ristka, dne 23. februarja t. 1, ob štirih zjutraj kopala "au natu« rel" v banji šampanjca pred 600 gosti na gledališkem odru, je prišlo na dan v vseh delikatnih detajlih pred zveznim sodiščem zadnji petek. Earl Carroll, lastnic gledališča mi pprizoritelj fa-mozne vinske kopelji, je obtožen, da je po krivem priaegel, ko je izjavil pred veleporoto, da je bi) v banji samo "žinžerel" in nobene osebe ni bilo v pijači. Najboljšo sliko bakanalake acene je dala priča Bruce Coleman, dr&ski kritik, ki je bil tudi Carrollov gost v tisti veseli noči. Coleman je povedal sledeče: Na gledališkem odru je bila o-bičajna .kopalna banja pfcln* šampanjca. Zraven banje je stal Carroll. K njemu je stopilo dekle v spodnji objleki oranžne barve. Carroll je vzel zeleno ogrinjalo s ram neke druge gospodične in z istim zakril napol nago dekHco. Ko je talco držal plašč, sem videl, ko je spodnja obleka zakritega dekletca padla po njenih nogah na tla. Nato ao noge stopile v banjo in Carroll je zagnal zagrinjalo proč. Carroll je potem zaklical moškim: "Vsi v vrsto na desni.M Petnajst moških je stopilo v vrsto s kozarci v rokah, nakar so korakaji mimo banje; zajemali šampanjec in pili. Dekle je sedelo v šampanjcu okrog 16 minut. Samo glava in rame so se videle iz banje. Ve-selost gostov je bila na višku; vse je drvelo na oder in se gnetlo okrog banje. Dame tudi. Ko sem vprašal Carrolla, kdo je kopalka, je rekel, da je miss Joyce Haw-ley. Druga priča, Paul H. Lubben, ki je časnikarski reporter, je de jal, da je izpit dva kozarca vina. fy vprašanje, kakšne barve je bilo vino v banji, je odgovoril, da hnene kakor svinčnik, ki ga drži zvezni pravdnijc v roki. Na drugo vprašanje, kako da ve, da je bilo vino šampanjec, je dejal, da mu je povedala grofica Cath-cart, ki je tudi bila zraven. Priča Arthur Irwin je dejal, da je videl steklenice z napisom "Pol Roger Champagne." Izpraševanje prič je bilo tako ostro in detajlirano, da je sodnik Goddard večkrat posegel vmes ln oponinil pravdnika, naj bo bolj diskreten. l 'rtTWH VÄEC DKNIH. UK*A ,H**ke»an. VL — Ukradenih 1 h>|0 pet poštnih vreč pošto na Pošta je Iz Waukegana 9 ŽIDINJA POSTANE KATOLi SKA NUNA. Zaman ao bile očetove prošnje, da zapueti aamosUn. Newark. N. J. - ftdinja Rosic Goldstein je vetopila v samostan dom mikank. V njem je dobila ime sestra Marija Neža Oče je prišel ponj o v družbi rablja Hym*n A. Rabinowitza v College Point, L. 1. Oče je osta dve uri zunaj pred samostanom in v dežju, medtem ko je rabi prosil novico, da ae vrne k očetu na njegov dom. Ali je to bila tudi božja volja? Ce je bila. tedaj je v protialovju a četrto božjo zapovedjo: "Spo-šiuj očeta in mater," ao rekli o-četovi prijatelji, ko ae je mož u pognjen in za nekaj let starejš vrnil domov zaradi hčerine tr moglavoeti. ae je Izselilo I MM Ottawa, Ont. — Uradna vest pravi, da izseljevanje Is Združenih držav v Kanado narašča. V prejšnjem letu se je naselilo 19,-000 Američanov In poleg tega se je vrnilo 47,000 Kanadčanov domov Iz Združenih držav. milili M h jMftfilftviift Strela ubila deklico. \ Dram- jah v celjakem okraju je divjala te dni huda nevihta z bliskom in grizenjem. Posestniko-va hčerka Frančiška Podkraj-šek, katero je nevihta zalotila na i^olju, je hitela proti domu. Ko je prispela na vrh domaČega hriba, je udarila strela in ubila nesrečno deklico. Umrli v Ljubljani. Ana Ru-gelj, žena »dešnikar. pom., 69 et; Anton Erjavec, dolavec 56 et; Frančiška Hiti^aasebnica 66 let; Marija Strojan, zasebnica, flO let; Simon TonudLic\ žel. moj-ster v pok. 81 let;, Josip Kršič, teaač 57 let;, Ivana Pat termann, zasebnica 57 let: Terezija Ha-bicht, zasebnica o5 let; Henrik Stancer, trg. in poa* 46 let; Ivan Štor/ v pok. sprevodnik in gostilničar 48 let; Kari Makuc, uradnik, 41 lat; JUoja Krulc, »in dui-narice 10 let; Franc Kristan, poštni poduradnik v p., 75 let; Olga Kokalj, žena iandar. pod-narednika, 83 let; Alojzij Goli, hlapec ). let; Frančiška Pečjak, poseatnikova žena, 59 let; Mart-ja Svajger, poaeatnica, 69 let; Albina Školč, hči delavca, S mes. Otrok pod vlakom v Litiji. Dne 6. maja je povozil brzovlak na postaji v Litiji prf izvoznem signalu 5-letno hčerko predllnl-škega delavca, Dragico Kolenc. Otrok je bešal čez tir pred drvečim brzovlakoin, ki ¡6 je vjel ln ji odtrgal roko in nogo. Nesreč ni otrok Je bil na mestu mrtev. Tatvina dolarjev. Janko No-vačič ae je pred par. leti vrnil iz ¿marike t*r si z dolgoletnimi prihranki kupil v #j*ganah malo posestvice. Preo^alo mu je še 720 trdo prislutenih« dolan^v, ki jih j« skrbno hranil v svdfl ikri nji. Te dni pa so doslej neznani vlm svojih sUrišev naprej v Tr*iš. Na do lenjakem kolodvoru ji je postalo nenadoma slabo in n nekaj tre-notkih ae je zgrudila vsi« d srčne kapi mrtva pi tla. Truplo koms' 34 letne šene io pr«1*UaH na zdravnikovo odredbo v mrtveš-nico k av. Krištofu flilMA fiAUADHMi «nvrvu uv¥vnnivn Glasovi članov S. N. P. J. in čltateljev "Proavete". Mal nasvet dopisniku A. S. Springfield. IIL - Ko »cm bil zadnjič pri mojem prijatelju, sem se prepričal, kako moj prijatelj slabo spoštuje "Amerikan-akega Slovenca". Dobil aem namreč ta list v jako malo finem prostoru. Kakor da f ranč Ukani iskajo ta liat samo za odpadke Začel sem pregledovati Ust ln rifcšel v njem dopis poročevalca ^i je planil kar po vseh — bolše-vikih. % . 1 Bolševikov se bojimo ravoo-tako hudo, kakor ae rimski po* glavar cerkve boji smrti, da nkll če skupaj najboljše zdravnike samo da bi ga rešilj, posmrtnih nebes. Smrt pa vendar pride prav tako kakor bo prišla ona strašna pošast — l>ol*evi*em, čeprav se je vsi bojimo. Bolj če se bomo oestvora bali, prej bo pri šel ln poirl Vse tiste, ki straMjo z bolševizmom. Večkrat sem slišal duhovnika reči: .Sveti Pavel pravi, kdor ne dela, naj ne je t Koliko pu jih •imamo na zemlji, ki bi moral gladu poginiti, če bi drugi ne delali zanje?! In teh trotov med duhovščino zelo veliko. Očitajo nam, <*a niiwno ver« v boga in da amo hudodelci. Hvala za tako vero, ki nam jo poiju jajo. Tako vero je tudi imel njih kolega Hans Schmit, katolišk duhovniki hI je svojo kuharico Ano Amuler umoril in jo ra/.se-kal na devet kosov ter znonil v reko Hudson, samo da bi se ne Uvedelo, da je nearečnico zapeljal. Vprašal bi poročevalca, kake vere so pa bili Škofje na Span «kern v štirinajstem stoletju Škof Peter Arbus je dal dvajnet tisoč Živih ljudi sežgati na grma dl. Škof Torquemada je bH ravpotak. In zdaj je Ikpf Peter Arbus proglašen za svetnika Hvala lepa za tako vero in njene svetnike. Poročevalec bi «e rad jezil nad bol^eviki radi ukradenega avtomobila. Dobro, fte toliko bel' preračunana tatvina pa je da avtomobil na žrebanje, pobirat denar za srečke, ko je dovolj na branega, pa avtomobila ne dat na srečkanje. Poročevalec hoče biti moder in očita efijaltstvo. Tudi m vemo, kdo Je bil Eftjalt. Svetujem dopisniku A. S., ds ne dreza v sršenovo gnezdo. D» volj drugih gnezd ima na razpo lago, kjer je varen, da ga ne bo pičil noben sršen. — 8. O. Pravo Ime aieparja. Gilbert, Mlnn. — Mislila aem da ai je samo evelethskl gospo< ponaredil ime, pa kakor vidim Iz članka v Prosveti v št. 118, "Kje Je slepar?" Je tudi bivši član 8, N. P. J. tega zmoten. Kakor se evelethskl gospod ne piše Anton Leskovec, ravnotako ae oni slepar ne piše Tony Leaar. Njegovo pravo Ime Je Frank Lovšin. Je strasten kvartoplrec. Zdravi se za jetiko te veliko let, pa ae stifte kakor star maček. Njegova gumi Jasta noga je posledica avln čenke Iz pištole njegove šene v Pueblu, rolo. Od neke teleaniške družbe je bila razpiaana tisoč dolarjev visoka nagrada, da pr mejo njegove sokrivce. — 13. U. Ig ranjenih pri trčenja vlakev Chicago. — V . petek popoldne je v bližini predmeetja Wllmette neki brzovlak Morth-western železnice za vozil v i tovorni vlak. lokomotiva In prva dva voza brzovlaka ao ako-čili s tira in kakih dveeto patn kov je bilo nemilo |xi(ri*s«nlh Ranjeni so bili tri železničarji ii petnajst potnikov. WiHard, Naj boljše je. ako a« pbm< te na kon zuia. ki vam potrdi podpia od no tarja, kakor zahtevajo na glavarstvu. Naalov jngoxlovanake-ga konzulata ¥ OkicMy i je: Consulate General ni the Kingdom of Uie Serbe, Croats Slovenes . 9:k> No. Michigan eve., Chicago, (H. Poslaništvo je y Wa-«hlngtonu : legation of the Kingdom at Serbs, Croats, and Slovenes. I WO Sivtmth St, Washington, D. a $10.000 ae najlxiJJft» "The Atlantic Monthl?" j razpisal 110,000 nagrade za na, boljšo novelo, ki bo predtoAena uredništvu tega lista do 10. februarja 1027, Poleg te nagrade dobi srečni zmagovalec is običajni honorar, ki se Izplačuje p sateljem, in vse dramske In film ake pravice. To je ns J višja nagrada, ki jo je do danes pontad kateri ameriški list ali nI založnik za novelo. NAlOClTB M KNJIGO "Amriški tlomcr mmm mm VERSKA VPRAŠANJA VELIKE REIJGIJE SVETA. (Joseph McCabe.) (Nadaljevanje), Na Kreti je bila civilizacija precej enaka oni v Egiptu in tudi enako stara. Tu je b(!a evo-ucija religije enotna. Do danes e ni rešena pisava tedanjih prebivalcev Krete, vendar je dovolj dokazov, ki «pričujejo to. Pred eti sem obiskal razvaline tega otoka in se Čudil izurjenosti in umetnosti tega "Izgubljenega sveta." Toda tu ae moram ome-iti samo na to, kar vemo o re-igiji Kretaucev. V palači Knoaoa so imeli par ato dvorjanikov in služabnikov, dočim je bilo v kraljevi kapeli >rostora samo za dva. Nekak ftrtveniški oltar je tam z barvano suho kakih oaemnajat palcev viaoko, ki predstavlja kretansko boginjo. Kolikor ao do danes mogli pronajti zgodovinarji, ni so Imeli KreUnci nobenega bo-k«, temveč šimte boginje. Sohi t»oginje so iHipravili pretirano velike prsi, k|r značl, da je njih glavno oboževanje veljalo mate-ri zemlji. Ce}o v krajih, katere »o odkopal! na otoku KretJ, niso A»šli nobenega templja. Samo male obzidana kapelice so, v ka-terih je morda rastlo kako sveto drevo (aU dwvo iivljenja). To Je drugi doku, da so po božje ilaatlll plodovltost. Iz tega vidimo, da so KreUnci pravočasno, da v$m lisia fiß ustavimo. Ako Meta ^s prejmete. js megefe vaUvfjen, fur ni Ml pialen. Ako Je vsi Maš pistan In ga ne prejmete, Is flMgols vstavljen valed ntgilnigi aa» aleve, pišite nem itplties In aevadUe aUri In neei Nsšl Ksstepnlkl so Mvsné lajelkl In dragi ki, grl katerih Naročnina za cela 1st« Js fMO Is sa pel leta pa llil. Osai a. N. P» S» deglelaje ss pol Iiis 11.90 In sa cele leta UM. Ta «este Chlcaps la CltSfe te leta HM pel lets M JI, fla člane $M0. Ca K v reto stane ta psi bU M.OS, ss vse Ma pa UM. Tednik stane ta Kwafafl.fi. Člani doplačajo aema ftèl in UPRAVNIftTVQ PROS VETA1' mi S. Umwktß Ava. ( HIC AGO, IUL .m» Karl Rodbertus-Jagetzow (1805—1871) Med socialistična utopfate moramo uvrstiti tudi Nemca K. Rodbertusa h pridevkom MJa-getzow", kar je ime njegovega velepoHCKtva. Ta mož Je bil 1. 1848. pruski poljedelaki mlni-ater. Ko je tu mesto zapustil, ae je preselil na svoja poseatva. kjer »e je bavil a praktično Ekonomijo, gospodarskimi in zgodovinskimi ¿t udi jami. Debelih knjig sicer ni pisal, objavljal pa j« krajce- sestavke in članke v raznih liatih. Svoj ekonomaki sistem je obrazložil v pismih, ki jih je bil pixal avojemu prijate-lju v. Kichmannu. Ta pisma »o izila 1. 1875. prvič v posebni knjigi pod naslovom: "Zur Beleuchtung der sozialen Frage." Tedaj, v dobi antiaocijalne reakcije, seveda ta knjiga ni zbudila one pozornosti, ki bi jo po svoji tehtni vsebini zaslužile. V nem-ftki ekonomski literaturi je ta spia čisto svoje vrste; njegova načela in misli so fte dandanes predmet razprav in debat v znsnstveni ekonomski literaturi. Rodbertus osebno sevria ni bil nikaklen socijslist, saj je po svojem stanu spadal med pruske junkerjs; njegovi miselnosti so bile n. pr. delsvake stanovske organizacije ali celo socijaljstična politična propaganda tuja, nepoznana reč. Toda njegov ekonomski nauk in njegovo gledanje na sodobno družbo je bilo bistveno socijalistično. Značilno sanj je, da je načelno soglašal s svojim francoskim sodobnikom Proud-honom. Revni pariški žurnalist, ponovno saradl svojega aocijalno revolucionarnega udejstvova-nja obsojen v ječo, in pa bogati, brez vsakih gmotnih skrbi ži- veči pruski junker, sta bila kot aocijalna misleca bistveno enakih miaii. Njegov socijalno-go-apodaraki nauk je pravzaprav le konsekventno nadaljevanje naukov gospodarskih liberalcev A-dama Smitha in londonakega bankirja Davida Ricarda. Prvi je proglaail načelo svobodne gospodarske tekme med ljudmi, drugi pa je dokazoval, da je vsa vrednost blaga zapopadena v delu, ki je bilo zanj potrebno. Rod-bertua dokazuje, da so vse gmotne dobrine, gospodarsko vzeto, le produkt dela in je torej njihova vrednost le v njih zgoščenem delu. Ce pa je temu tako, potem je produktivne delo tudi edini pravni naslov laatnine. Torej je delavec upravičen zahtevati za svoje delo tudi njegov celi donos. Rodbertus je bil torej vsaj deloma umstvenl predhodnik in pripravljalec K. Mama. Po njegovem sta eiromaičina In ponavljajoča se trgovska kriza poglavitni oviri enakomernega napredka blagostanja in civilizacije. Vzroke temu pa je iskati v okolnosti, da se produkti zamenjujejo in razdeljujejo po zgodovinsko danih (natur-nih) zakonih. Zaradi tega je občna kvota, ki odpade v gospodarstvu na delavske mezde, vedno manjša v razmerju napram naraščajoči produktivnosti. Ta krivica pa se lahko odpravi le s pametno državno zakonodajo glede menjave in razdelbe produktov. On hoče torej posredovanja državne oblaati v obstoječih socijalnih razmerah; zato so ga nekateri kratili za "državnega socijalista". Na sledečem primeru to pojasnjuje tako: Posestnik pridela na koščku zemlje, na katerem ima zaposlenega enega samega delavca. 60 hektolitrov žita. Od tega mora odstopiti delavcu 30 hektolitrov kot potrebno mezdo, a ostalo polovico si posestnik obdrži za sebe. Ako pa ae ob zbolj-Aanem obdelovanju pridela W> hektolitrov, obdrži posestnik za sebe kar 60 hektolitrov, torej dve tretjini pridelka. Delavčeva mesda je torej padla od polovice na eno tretjino, pa čeprav Je bilo delo produktivnejše. In v resnici so se gospodarske dobrine, ki jih ustvarja civilizirani svet, po-troj II«, da celo popetorile odkar se je iznašla parna moč. Delavske' mezde pa v tem razmerju niao zrasle. Rodbertus išče torej kqrenino socijalnega zla v temeljih aodob-ne družabne organizacije, zame-tujoč svobodno gospodarsko tekmo, ki jo je uveljavil in upravičil ekonomski liberalizem. Seveda pa ni nasprotnik neoviranega blagovnega prometa ali pa obrtne svobode, ki jo priznava pač pa manšestrstva, laissez falre v notranjih socijalnih razah gospodarstva. V svojem socijalnem piemu" (1860) pravi: "Pet šestin naroda je izključenih ne aamo od biagodati civilizacije zaradi svojih prenizkih dohdffkov, temveč one podlegajo od čaaa do čaaa tudi strašnim izbruhom resnične bede, neprestano izpostavljene njeni nevarnosti. In so vendarle ustvari tel j i družabnega bogastva. Njihovo delo prične z vzhajajočim In končuje z zahajajočim solncem, razteza se v noč, toda noben napor ne more spremeniti njihove usoder Svojih dohodkov ne morejo zvišati, nasprotno, še ob čas so, ki naj bi pi F VETNIK I Spisal Anten Fogaaaaro. ^ Prtval Paatnftkin. ^ £_ (Dalje.) • "EJ?" je povzela Jeanne. "Zakaj si je vsels ves ta trud?" Noemi ni spregovorila. Jeanne jo je stre-s|* za roko, ki se jp še oklepala. "Ali ne odgovoriš? Ksj misliš?" Dasi «ta zdaj obe molčali, nista slišali Kar-Uaa, ki Je klical, naj savijeta na levo. Pritekel je ves razjarjen k njima, sunil ju rohneč v ramena proti drugi ulici In onidve sta ubogali, da bi Jima bilo prišlo do živega ne njegovo kričanje ne njegovo ravnanje. 4 "Ali ne odgovoril?" Je ponovila Jeanne napol užaljena, napol sačudena. Zdaj Je Noemi atisnils njeno roko. "Počakaj, da prideva domu," Je rekla. Karllno je vpil: "Ustavita se pod drevesi!" Toda Jeanne jf obstala takoj ter se približala širokemu prostoru, ki ae je pojavil nenadoma pred njima ob dolgi strani ¿tare stolnice, zasajen s majhnimi drevesi, kopajoč se v me-sečlni. Obstala je, istegnila roko, ki jo je držala pod Noemlno, ujela njeno dlan in rekla, tresoč se v silni muki: "Noemi, povej ml takoj: ali si kaj razode-la svoji sestri T Karllno Je zakllcal, da ae lahko tudi tam ustavita, a da naj se vedete, kakor bi se menili o čem zanimivem. Noemi je odgovorila prijateljici: "Da," ta-ko tiho in tako boječe, da Je Jeanne razumela vse. Marija Selva je mialila, da je njen rodovnik, ta don Klemente, Peter Maironi. "O Gospod!" Je kliknila ter zelo močno »tianila Noemino roko. "Pa o tem tudi govori, tudi govori?" "O fem?" "Ah, očem!" »S vet i Bog. kaj bi moglo to devico prisiliti, da bi govorila jasno? Jeanne ae ji je Iztrgala, a onj se je prestrašena takoj spet oklenila njene roke. "Pridni nta!M Je zaklical Karlino. "A ne prev^!" i "odpusti!" je proaila Noemi. "Stvar Je kontno i*\o dvomljiva, je samo domneva. Da. govori o tem." "Ne!" je dejala Jeanne odlntno ter zavrgla dvom in domnevo. "NI on, nI mogoče! Nikoli se ni ukvarjal i godbo!" "Ne, ne. ne bo on, ne Ui on." je hitela Noemi. polglMno, ker m Je bliial Karlino. Ta ju je dohitel, pohvalil ter Izrazil željo, naj bi se napotili počaai med drevesi Pod drevesi Se je Jeanne »koro raaljučena pritoževala, da Je prijateljic« čakala do tega hipe ta tak pogovor in ni govorila te prej do-me. In tno\a je protestirala, da bi ta benediktinec mogel biti Maimni. ker Maironi ae nI nikoli ukvarjal z godt»o Noemi ae je opravičevala. Nameravala J« *v<*iU '»«"rtu* t MnU e sv. Kana, ko »u se vraiall od MAnlia- ga, toda Jeanne je bila že tako žalostna. Vendar bi bila vseeno govorila, da ni prišel Karlino. In zdaj, ko jo je Jeanne med aprehajanjem izpraševala, se ni mogla braniti. Da ni Jeanne, ko sta obstal! pri Hotel de Flandrs, začela govoriti zopet o te« predmetu, bi atvar bila končana, In ona, Noemi bi zopet sprožila pomenek o tem šele doma. "In tvoja sestra ree misli , . .?" je rekla Jeanne. Jt Evo, Marjja je dvomila. Ivan, se je zdelo, Je bil še najbolj prepričan. Ivan je bil gotov; vsaj Marija je tako pisala. Na ta Noemln odgovor Je Jeanne vzkipela. Kako more njen avak biti gotov? Kaj ve on? Maironi ne zna izvabiti klavirju najenostavnejšega sozvoka. Lepa taka gotovoatl Noemi je pripomnila ponižno, da ae Je v treh letifci lahko naučil, da redovniki v lastno korlif radi izobražujejo godbenike za orgle. "Torej veruješ tudi ti?" je kliknila Jeanne. Noemi je tako negotovo zajecljala: "Ne vem," da je Jganne skrajno razburjena Izjavila, da h6če takoj odpotovati v Subiaco ter se prepričati. Z Marijo Selva sta bili itak zmenjeni, da jI ona privede njeno sestro. Ona si zdaj že kaj iamlsli, da pregovori tudi Karlina za takojšnji odhod. Noemi Je bila videti prestrašena. Njen svak ne mara, da bi goepa Des-, sale prišla še kdaj v Subiaco, in sicer zato, da bi imela ona mir in da bi imel mir don Klemente. Noemi je imela nalog, naj jo privede do •poznanja, kako umestna bi bila taka odpoved. Selva je bil osdravll ter se je ponudil, da pride sam op svakinjo, tudi v Belgijo, če bi bilo treba. Za enkrat je skušala poraziti misel na takojšnji odhod. S tem je gospo Jeanne samo razburila, da Je proteetirala ln spet protestirala, da ae gospoda Selva motita; ali avojega nasilnega odpora drugače utemeljiti ni znala. Karllno, ki je sllšsl ostri: "Dovolj!" svoje sestre. je nagloma pritekel. Ali ae duhovnik In gospodična kregata? Ravno sedaj, ko so se morale pričeti mistične nežnosti? m "Pustite naju na miru," je odgovorila Noemi. "Ob t*) uri bi vaš duhovnik s devetimi križi bil že desetkrat umrl od utrujenosti. Ne dkjajte nama več ukazov! Vodila bom jaz, ki poznam Bruge bolje nego vi. In vi atopejte sto korakov za nama." _ Karlino ni našel drugega odgovora nego: "Oh. oh! — oh. oh, — oh, oh!" in goapodična d'Arxcl je odvedla Jeanne mimo železne ograje malega pokopališča Našega Odrešenlka. Zdelo ae ji je, da je prišel trenutek, ugoden za poslednje razkritje. "Mialim, da ima Ivan prav, veš," je rekla. 'Ta don Klemente je iz Breacle." Tedaj Je Jeanne v navalu allne bolesti oklenila prijateljici roko okrog vratu In premagalo jo je krčevito Ihtenje. Noemi Jo je preetrašeno pronlls. naj se pomiri: * "Za Boga. JeanneP Ta Jo je vprašala med pridušenim ihte-njem. ali Karlino kaj ve. Se ne. ali kaj poreče zdaj?. § \ 'Tukaj ne more vjdeti," je zaatokala Jeanne. Riltata v senci cerkve. Noemi ae Je čudila, da je Jeanne kljub avoji duševni razburjenoetl mogla to opaziti. t "Zeklinjam te, naj ničeaer ne izve! Z*v klinjam te!" I (Dalje prihodnjič.) lUL* PROSVETg PONDEUEK, 24. MAJA. jim oetel za izobrazbo duha. Vzemimo, da je bilo dalej potrebno tolikšno trpljenje za u-stvaritev temelja civilizačnega napredka. Tu pa je nenadno cela vrsta čudežnih iznajdb pokazala mofaost za spremembo te žalostne ^trebe, iznajdb, ki so človeško delavno moč poatoteri-le. Narodno bogastvo — narodno premoženje v razmerju do prebivalstva — narašča zaradi tega v stopnjo joli progresiji. Vprašam, ali je Kàkftna posledica bolj naravna, kakšna zahteva boli» pravična, kakor ta, da naj bodo tudi ustvaritelji tega starega in novega bogastva kakorkoli deležni novega prirastka? Ali tako, da se njihovi dohodki pomnoie, ali da se skrajša njihov delovni Ase, ali pa tako, da vedno večje število od njih preide v vrste tistih srečnežev, ki so predvsem opravičeni uživati sadove dela. Toda državno gospodarstvo, ali holje narodno gospodar stvo, dosega ravno nasprotno od tega. Med tem, ko narodno bogastvo narašča, napreduje tudi osiromaienje teh slojev, da, posebnimi zakoni se mora preprečevati celo podaljševanje delavnega čaaa. ' Končno narašča tudi število delovnih alpjev bolj kot vs#h ostalih. Pa še ni zadosti! Stokrat pomnožena delavna moč, ki že petim šestinam naroda ni méfia dati nlkakšne olaj šave, postaja periodično tudi strah zadnje šestine ln s tem vse družbe." — "Kakšna na-sprotstva posebno v gospodarstvu ! In kakšna nasprotstva družbi sploh! Družabno bogastvo naraAčs ln spremljevalec te ga naraščanja je povečano siromaštvo. Stvaritvena moč pso-duktivnih sredstev se množi, poslediea tega je, da se produkcija — ustavlja. Družabno stanje zahteva, da ee zboljšajo gmotni pogoji delovnih razredov do vlline, ki jo zahteva njihov politični položaj ç toda gospodarstvo odgovarja na to a tem, da jih še bolj ponitUje. Družba potrebuje neovirè* «razvoj za svoje bogastvo; toda današnji vodnik produkcija gs morajo ovjrati, da ne bi s tem siropaščlne še pospeševali, , Satto eno harmonira Ta narobe svet j« namreč v'skladu t vladajočim slojem družbe, ki išče vzroka,tega zla tam, kjer ga ni. Egoizem, ki se le prepogosto ogrinja v plašč morale, obtožuje alati* lastnosti delavcev kot izvor njihovega airomaštva. Kar nad d^avci zagreše nadmoč-Jia dejstva, to se naprti na nji-oljnost in zaprav-r pa je njihova nedolžnost vendarle že preveč očitna, tedaj .povzdignejo* "potrebnost uboŠtya" v svoj teoretičen ^Neprestano se kliče delavcem le *ora et labora" in dokazuje, 4a je vzdržnost in skromnost njihova dolžnost; kvečjemu se povečuje njihova beda še t^ko, da se zoper vsako pravo gonijo v prlellpe hranilni-oe. Ta egoizem ne vidi, da ale-pa narobe oblaat spreminja mo-ltev k delu v kletev nad neprostovoljno brezposelnostjo, da je skromnost nemogoča ali pa ao izpremeni v grozovitost, In da je končno vsjtka morala brezuspešna v ustih tistih ljudi, o katerih pravi peanlk, da skrivaj pijo vino, javno propovedujejq pa vodo." Te krepke besede ao bile pomembne, kar jih je bil zapiaal človek, ki mu meščanska družba ni mogla ¿lltati socijallzma ali komunizma v političnem pogledu, čeprav za moderni proie ta-rijat niso bile že nič več nove. Na Angleškem je podobno pisal Robert Owen Že pred tridesetimi leti; obtožbe angleških eocijall-stov dvajeet let poprej nlao bile manj odrgne In jaane; aocijalno gibanje na Franooakem 1. 1848. je bilo zadušeno v krvi; končno pa je že pred spisom izšel Marx-Engel sov "Komunistični mani* feet." k Rodbertus ugotavlja nenormalne posledice, ki jih je Izzvala pomnotena produkcija dela v zvest z zasebno lastnino ln s za* konodajo» ki dopušča, da ae razvija goa|iidarako življenje, kakor hoče* v sledečih konstataci* Jah: §~ Prvič, Imamo flienjalno vrednost, naaestu prave normalne "konstituirane vrednosti**. Zaradi trg»poznamo tudi današnji kovinastl|denar. namestu pravega, "svoji Ideji odgovarjajočega hovo ne jivoet. papirnatega" ali pravzaprav delovnega denarja. — Prva resnica je, da ao vae gospodarske dobrine produkt dela; edino delo je produktivno. Danes delo še ne more biti merilo za vrednost, ker to še ni državno-gospodarska či-njenica, temveč je komaj Šele državno-gospodarska ideja. ^ Drugič, menjalna vrednost je degradirala delo na blago, ki je mrtva stvar. Valed tega se delovna mezda ravna po stroškovni vrednosti produkta, namesto, da bi delavec prejemal trdno kvoto deleža od svojih produktov. — Dokler so bili producenti — tako pravi-sami lastnina ne- producentov, tedaj torej, ko je obstojalo še suženjetvo, je bila izključna zasebna praviea "gospode", da je enoetranske določevala delež delavca. Odkar pa so producenti zadobili polno o-sebno svobodo, toda4iiČesar drugega, ee morata oba dela sporazumeti o mezdi vnaprej. Mezda je, kakor danes pravimo, predmet "svobodne' pogodbe", to je konkurence. S tem pa je seveda delo podvrženo prav istim zakonom menjalne vreanosti, kakor mrtvi produkti. Višina mezde je odvisna od ponudb in povpraševanja po blagu. Vsled tega so delavske mezde le tolikšne, da more delavec za silo živeti, kajti njegovo delo je danes zgolj blago, podvrženo svobodni konkurenci. Tretjič je določevanje mezd pd zakonih menjalne vrednosti imelo za posledico, da se- a napred kom preduktivnoeti dela zmanjšuje delavčev delež na produktu. T? spoznanje je Arhimedova točka Rodbertusovega sistema. Mož si je mnogo domišljal, da je njegovo razkritje o "padajoči mezdni kvoti" velepomembno za narodno-gospodarski nauk sploh, čeprav je to sposnanje le kon-sekventni zaključek < Ricardove teorije o vrednpati. V tem pogledu se je Rodbertusu do današnjih dni mnogo oporekalo. Iz spoznanja, da je v obstoječih družabnih razmerah delež delavca na njegovem produktu vedno manjši, je razlagal vse socijalno slo in vsa notranja nasprotstva kapitalistične družbe. To narobe gospodarstvo današnje družbe redi vedno več pauperi?ma, ki je socijalno vprašanje. Tako je u-stvaril Rodbertus pred Marxom teorijo osiromašenja, katero je postavil kot osrednjo točko modernega socijalnega vprašanja in ne samo za vzporedno posledico, kakor Marx. "Padajoča mezdna kvota" je vodila Rodbertusa vedno dalje, v globokejše spoznavanje vsega kapitalističnega ustroja; ona mu je razložila tudi vzroke velikih gospodarskih kriz. Na ta problem le bil dobro pripravljen Obdslal ga je duhovitejie, kakor njegovi predhodniki, a tudi nič manj, kakor Marx aam. Na zgledih gospodarskih kriz, ki so si hitro sledile (1. 1818., 1879 1839. in 1847.), je isrekel svojo globoko misel ln formulo. Krize si slede v vedno krajših presledkih in so vedno bolj hude. Cim bolj se množi bogastvo, tem stra-šnejše ao. Njihove žrtve ao vedno večje. Kriza 1. 1818-19., čeprav je bila trgovini, v strah in je zbudila težke dvome v znanost, je ostala razmeroma majhna napram oni v 1. 1825.-26. Ta je zadala angleškemu kapitalnemu premoženju takšne u-darce, da ao najbolj eloveči državni gospodarji dvomili nad možnoatjo ozdravljenja. In vendar jo je križal 1.18864)7 še nad* krilila. Krize v l 1889-40 in 1846-47. so bile pa še etrašnejše. Presledki kriz so bili vedoo krajši. Predhodniki teh kris so bili Izredni napredki produkcije ln veliki tehnični razvoj industrije. Vsaka kriza je bila posledice prejšnje perijode industrijske vzcvetelostt. Se leta 1858. pravi: Zmotno je nasiranje. da ao trgovinake krize . le denarne, borzne ln kreditne sadruge. To je samo sunanjl videt. V sveži s problemom kris je aunanja trgovina. Kapitalistična produkcija potrebuje ekspanaivnoeti; ž I njo pa naraščajo dimenzije perl-! jodično se ponavljajočih gospodarskih kris. Tu nI druge po* j moči. kakor vedno večje razširjanje organizma in odlašanje re-1 »Itve socijalnega vprašanja. Zakaj produktivnoet narašča, kup- J na moč večine ljudetva pa oata-{ Ja vedoo enaka. Trpoviaa mora i tosejeiskali ««rili potov za od-h blaga v tujini, ki pa Je de-janako potrebno v domači deželi, tjer ga pa ni mogoče prodati zaradi naraščajočega osiromašenja. Zato so kapitaliatično razvitim državam potrebne koloniji kot eksploatacijski objekt. Padajoči delež delavca na njegovem produktu"je torej osrednja točka Rodbertusovega narodnogospodarskega nauka, ki mu nudi razlago za vae obstoječe aocijalne nepriHke. Ce ae to o-brne, bo mogoče odpraviti poglavitni vzrok "eocijalnega vprašanja" — naraščajoči pevperizem. Zato pa mora v to narobe gospodarstvo odločilno poseži državna zakonodaja, ki bo določila delav cu trden in nespremenljiv delež na njegovem produktu, glede vrednosti umerjen na splošni narodni pridobitek. Ijtodbertus je bil po svojem stanu nemški junker, ki ni imel nikakršnih stikov z živim soci* jalnim gibanjem delavstva. Opozarjal je meščansko družbo na socijalno nevarnost občega osi romašenja. Državno gospodarstvo in zakonodajo je hotel imeti postavljeno na čisto drug temelj. Bil je torej prvi moderni "državjii socijaliet", kar kršnih je bilo za njim med nemškimi izobraženci še več in tudi zelo pomembnih. SLOVENKA. SREDNJE STAROSTI želi dobiti službo za hišna dela najraje pa bi lila kam na deželo ali na farmo. Pisma naj ae pošilja na naslov: "Služkinja, 2657 So. Lawndale Ave., Chica-go, 111.—(Adv.) in njenega ljube City--Mary Hie 37 let je skrivaj zapustila » jega moža ter živela v koruzn zakonu z Martinom EricKona 36 let. Boat R. Hicks, 38 let st teaar po poklicu, tega ni moj mirno prenašati. V petek .se napotil k hiši, v kateri j< . novala njegova žena s «voj ljubčkom, ter oba uatrelil. M Hicks ife Ericson sta obleži mrtla pred svojim domom.I POZOR.JOJAKI! Nižje podpisani imam na p^ daj tri stroje in en električni m tor, 1 konjska aila, in veliko .jr gega mizarskega orodja, kal< razno orodje za izdelovanje popravljanje harmonik. Ina punč stroje za pri izdelovan kovine itd. Jaz sem 65 let izij loval harmonike in sedaj vsi previsoke starosti prodam vse zelo nizko ceno. Oglasite se o&J no ali pismeno pri meni na ti slov: - « JOSEPH FILACH 378—6th Ave. Milwaukee, W (as DA BKUttAB DOBRO F VO, PIŠI PO N ASE PRODUKTE. la r pas» irt skd, hmelj, iltdl Poikai da Ji doma pil i ta ▼ p prlmsrm Piiita I MSI FRANK OGLAR, Baperiar Amu. Cleveland, Krasen spomin je & N. P, I. knjiga "MEtmi SlOVESCt" Knjig» je flustrovana i nad 200 slikami, obsega 682 strani, je krasno triSo vezana t plavih rHotiHih ln ima zlate črke besedilo aa hrbtu, ter krasen zlat mak S. N. P. J. na sprednji platnici Sobratje ln sestre a N. P« J., ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno delo In nt finem Star EngUsli papirju tiskana. Naročite takoj! Cena Je $5.00 • poštnino vred. Naročnino pošljite M opmTništvo Prosveta, 2657 So. Lawndafe iti, Ghkaf * ID. .p^—T i« ' ^ ■ .. '•■|t|j|....... Naročite lahko tod! ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE SNPJ* mehko Tesan, tona 50c Tiskarna S.N.P. J. £ •• * £ ., tj-'J . 'jJf ^ ' ' j-"':^ ?< SPREJEM VSA « TISKARSKO Tigka vabila ta Tegelice ki ghode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake M. t gloven-skem, hrratskem, aloraškem, éelkem, nemškem, angleškem jeziku in drngllK. VODSTVO TBUME APELIRA HA ČLANSTVO S. H. P. J., M TISKOVINE NAROČA V SVOD i: " CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE ■ VESTE. ■ VSA POJASNILA DAJE ,VODSTVO T>- ■ SKARNE. Pilite po lnforaiadje m bmIot: S. ^ P. J. Prtaterj, 2657-59 S««tli Uwnd«l. Arfno« a CUap, DL J TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI ,V8A UST' ■ MENA POJASNILA.