Nekaj o načrtu za prirodoslovje na srednjej stopnji (3., 4., 5. šolsko leto) Ijudske šole. (Dalje.) Elektrika. V živem srebru se raztope skoro vse druge kovine; take kovinske zmesi imenujemo amalgame. Cinkov amalgam je n. pr. stopljava cinka se živim srebrom. Poskus 1. Ako drgnemo stekleni cilinder za svetilnice z usnjem, namazanim s cinkovim amalgamom, privlači in potem odbija papirnate koščke, zvezano slamo, krogljice iz bezgovega stržena in druga lahka telesca. Poskus 2. Isto opazujemo, ako drgnemo pečatni vosek z volno. Stari Grki so na jantaru tako lastnost 600 let pred Kr. r. že opazevali; imenovali so ga elektron, lastnost samo pa elektriko. Zakon. Z drgnjenjem teles vzbujamo elektriko; električnatelesaprivlačijolahkatelescainjihpotemodbijajo. Električna iskra. Poskus 3. Ako v zakurjeni sobi bližamo močno drgnjenemu steklenemu cilindru člen prsta, preskoči iz njega mala iskra v roko s posebnim praskotom. Roka čuti bolečino, kakor da smo se zbodli. Poskus 4. Na zakurjeni peči presušimo četrtino pole papirja in ga drgnemo na mizi z gumielastiko; ako popir od mize odtrgamo in mu bližamo prst, preskoči iz njega na prst s posebnim praskotom iskra 2 cm. dolga. Bazlaganje. Kedar elektrika skoz zrak preskakuje na druga telesa, opazujeroo neko svetlobo, električno iskro imenovano, in čujemo praskot. Ako obesimo na svilnato nit krogljico iz bezgovega stržena in to nit privežemo na kako od zgorej zakrivljeno stojalo, dobimo napravo, katero imenujemo električno nihalo. (Glej pod.) Poskus4. Kroglji električnega nihalabližamo drgnjen steklen cilinder; ta jo privleče in potem odbije. Ako pa odbijani krogljici bližamo drugo, privleče prva drugo in jo potem odbije; prva je torej sprejela elektriko od cilindra in je postala sama električna. Poshus 5. Ako bližamo drgDJenemu steklenemu cilindru zaporedoma ključ, roko, pečaten vosek, smolo, preskoči iskra na ključ in roko, na pečaten vosek in na smolo pa ne. Zakon. Elektrika prehaja rada na nektera telesa, na druga pa ne. Poskus 6. Ako bližamo ključ ali roko, kamor je preskočila električna iskra, električnemu nihalu, se ne pokaže ne ključ ne roka električna. Bazlaganje. Elektrika, ki je preskočila na ključ ali na roko, se je hitro razširila po teh telesih in zgubila v zemljo. . Telesa, katera rada sprejemajo elektriko, jo hitro po sebi razširjajo in hitro drugim oddajajo, imenujemo dobre električne prevodnike, druge pa, ki tega ne store, slabe prevodnike. Najboljši prevodniki elektrike so kovine. Tudi kapljine, vodna para, telo človeško in živalsko, neposušene rastline, oglje, mokri zrak so izvrstni prevodniki. Slabo pa prevajajo elektriko: smola, steklo, svila, suhi zrak. Kedar hočemo, da elektrika ostane na dobrem prevodniku, moramo ga obdati samo se slabimi prevodniki, ali kakor rečemo, moramo ga osamiti; slabe prevodnike, katere osamljajo druga telesa, imenujemo samila, tudi osebila (isolatorje). Vaje. Zakaj obešamo električno nihalo na svilnato nit? — Kaj bi se zgodilo, ko bi ga obesili na kovinski drat? — Zakaj se električni poskusi ne iztečejo po godu v vlažni sobi, zakaj boljše v topli in suhi sobi ali blizo zakurjene peči? — Ali bi bili lahko iznašli elektriko, ko bi bil tudi suh zrak dober prevodnik elektrike? — Kaj moraš storiti s telesom, da ostane na njem elektrika? — Nasprotni elektriki. Poskus 7. Ako bližamo drgnjen steklen cilinder krogljici na električnem nihalu, jo cilinder privlači in potem hitro odbije, in odbija jo celi čas, dokler jej bližamo cilinder. Bazlaganje. Krogljica je sprejela od električnega cilindra elektrike, ko je prišla ž njim v dotiko. Elektriko, katero dobivamo iz stekla, imenujemo stekleno (pozitivno) elektriko. Poskus 8. Prejšnji poskus ponavljajmo samo, da vzamemo namesto steklenega cilindra pečaten vosek. V tem slučaju opazujemo isto. Elektriko, katero vzbujamo z drgnjenjem pečatnega voska ali smole, imenujemo smolno (negativno) elektriko. Zakon. Istoimenasti elektriki se odbijate. Poskus 9. Oddajmo krogljici na električnem nihalu steklene elektrike in bližajmo jej potem drgnjen pečaten vosek; ta potegne strženovo krogljico k sebi. Zakon. Raznoimenasti elektriki se privlačite. Elektrofor. Elektrofor moremo tako-le sami narediti, kakor piše dr. Frisch v svoji knjigi BDie physikalische Technik". Skledico narede navdlno od lesa ali od pleha; v prvem slučaji pribijejo okrog lepo okroglje in suhe ploče od trdnega lesa (okoli % palca debele) lesen rob, kateri sega okoli 6 ali 9 milimetrov čez dno, in oblepijo vse na vse strani se stanijolom ali zlato peno. Lesu škoduje posebno vlažnost; zoper to ga pa moreš zavarovati s presušenjem in namazanjem z vročim oljnatim pokostom (firnežem); pri tem se les malo vrže, zato ga poravnaj še jedenkrat se skoblom in ga prevleci spet s pokostom. Pogačo vlij iz 5 delov šelaka, 1 dela terpentina in 1 dela voska, Za tajanje vzemi novo glinasto posodo ali tudi medno ponvo, in stajaj najpred terpentin in vosek nad zmernim, krog in krog jednakim ognjem; še le potem pridevaj pridno mešaje polagoma šelak pri hujšem ognji, čakaj pa zmerora toliko časa, da pridjano postane vsaj, kakor kaša, mehko. Pred vlivanjem ogrej nekoliko skledico, jo postavi vodoravno in nalij jo ravno do vrha. Ako se kje pokažejo mehurčki, jih lahko odpraviš, ako držiš nad njimi razbeljeno železo, ali pa, ako jih odrežeš z ostrim nožem. 13* Taki elektrofori dobč radi s časom razpoke; vendar jih popraviš, akoj obesiš 1 palec nad pogačo železen pleh, ki je večji od skledice, in naf njega deneš žareče oglje. Samo pazi, da na pogačo ne pride pepel. Velikost dektrofora je okrog 3 do 5 decimetrov v premeru. Po-j krovec moia manjši biti od pogače, tako, da gleda pogača na vsako stranj vsaj za en palec izpod njega. Narediš ga lahko iz prav suhega lesa,| katerega krog in krog prevlečeš se stanjolom. Namesto steklenega ročaj tudi lahko pritrdiš tri svilnate vervce, da ga moreš osamljenega vzdignitl| od pogače. Kositernata skledica je napolnjena se smolnoi pogačo, katera je po vrhu kolikor mogoče gladka.Na pogači stoji plehnat pokrovec, ki ima v sredistekleni roč in (glej pod.). Poskus 10. Tepimo pogačo z lisičjim repom ali z mačjo kožo in postavimo na njo pokrovec. Ako se dotaknemo z jedno roko pokrovca, katerega z drugo od pogače vzdignemo, preskoči iz njega električna iskra na približan prst. Poskus 11. Postavimo še jedenkrat na tepeno pogačo pokrovec, dotaknimo se ga z jedno roko, potem ga pa bližajmo krogljici električnega nihala; pokrovec jo privlači in odbija. Drgnjen steklen cilinder jo pa tudi odbija. Elektrika na pokrovcu je pozitivna Poskus 12. Postavimo spet pokrovec na tepeno pogačo, in vzdignimo ga proč, ne da bi se ga dotaknili s prstom; iz njega ne skoči ipbedna iskra na bližan prst. Bazlaganje. Kakor nahajamo v železu obojna magnetizma (glej gori o razdelbi magnetizmov), tako ste v telesih tudi obojni elektriki, kateri se jedna drugo vežete, da se ne more nobedna na vnenjost z učinki razodevati. Ako teperao smolno pogačo z lisičjim repom, postane negativno električna. Kakor hitro postavimo pokrovec na pogačo, privlači njena negativna elektrika pozitivno v pokrovcu, negativno pokrovca pa odbija; ta gre skoz roko v zemljo, ako se pokrovca s prstom dotaknemo, pozitivna pa ostane na pokrovcu, ker jo veže negativna elektrika pogače. Kedar pa vzdignemo pokrovec od pogače proč, nij pozitivna elektrika na nič vezana, zato preskoči v podobi iskre na bližani prst. — Ako se poprej ne dotaknemo pokrovca s prstom, ko ga potem vzdignemo od pogače, se spet obe elektriki pokrovca združite, in pokrovec se ne kaže proti vneDJosti električen. Zakon. Akobližamo dober prevodnik elektrike električnemu telesu, postane na približanem kraji raznoimenasto in na drugern istoimenasto električen. To prikazen imenujemo razdelbo elektrik. Kedar bližamo prst n. pr. pozitivno elektriCnemu telesu, postane v njeui po razdelbi elektrika, in sicer na bližanem konci negativna; ta se hoče s pozitivno na telesu združiti, in to se zgodi, kedar se pokaže iskra. Lejdenska ali Kleistova steklenica je navadna steklenica (glej pod.), kakoršue iraamo za vkuhavanje sadja v slador; ona je od zunaj in od znotraj do treh četrtin svoje visokosti oblepljena se stanjolom. Vrat je zamašen s čepom od plute ali od le.sa; skoz tega gie kovinska šibica, ki nosi na svojetn gornjem koncu medno krogljico, na spodnjem pa verižico, ki se more vsakako dotikati dna posode. Poskus 13. Vzemi tako steklenico v roko in pusti, da preskoči več isker iz pokrovca elektroforovega na krogljico steklenice; ako potem steklenico v jedni roki obdržiš, drugo pa bližaš njeni krogljici, dobiš udarec, katerega hudo čutiš; in sicer huje, ako pustiš več isker preskočiti iz pokrovca na krogljico. Bazlaganje. Pozitivna elektrika prehaja iz pokrovca in se razširja po znotranjem stanjolovem oblogu; ta razdeli elektriko v vnenjem oblogu, in sicer uhaja pozitivna skoz roko v zemljo, pozitivna in negativna obeh oblogov se pa privlačite do stekla (glej pod. b, kjer sta oblffga zarad jasnosti od stekla proč risana). Na ta način pa postane prostor na znotranjem oblogu za novo elektriko, vsled česar steklenica mnogo elektrike nabrati more. Na znotranjem in vDenjem oblogu ste obojni elektriki,  kterima steklo brani, da se ne zvežete. V tistem trenutku pa, kedar zvežemo oba obloga z dobrim prevodnikom, n. pr. z rokama, se združite obe elektriki. SteKlenico moremo vender tudi izprazniti, da nam ni treba samim občutiti udarca, če se poslužimo izpraznovalca (glej pod.), ki je iz medi in previden se steklenima ročema m m'. Ako se dotaknemo z jedno gumbo b vnenjega obloga, drugo b' pa bližaino krogljici steklenice, preskoči na to živa iskra. Zveza več steklenic, tako zvana električna baterija, more dajati strašansko močne udarce. Živali moreš s takimi iskrarai ubiti. Udarec takih baterij more razdrobljevati lesene ploče, zažigati vinski cvet i. t. d. Hnda nra in strelovodi. Amerikanec Franklin je leta 1752 spustil med hudo uro navadnega! papirnatega zmaja (lintverna) v zrak; na vrhu zmaja je pil priostren kovinsk drat, spodej na vrvci je pa visel ključ. Ko je čez nekoliko časas bližal ključu prst, je iz njega preskočila iskra. Ta prikazen je še mnogo ] bolj živa, če se vplete tanek drat v vrvco. Na ta način so se prepričali, da so oblaki in zrak električni, in j sicer nekteri pozitivno, drugi negativno električni. Blisk in grom. Kedar preskočujejo elektricne iskre iz oblaka na* oblak ali pa na zemljo, pravimo, da se bliska. Kar je praskot pri preskoku električne iskre iz elektroforovega pokrovca, to je grom Ohudi uri. Blisk najraje trešči v stolpe, drevje, ostre vrhove i. t. d. in gre po tistih telesih, kateri ga bolje vodijo. Slabe prevodnike razdrobi, zažiga, dobre pa včasih tako ogreje, da se raztope ali tudi razprše i. t. d. Poslopja, barke in druge povišane predinete zavarujejo se strelo-vodi, katere je izumil Amerikanec Franklin in z njim istočasno tudi slavni Čeh prokop Diviš, kateri je 15. junija leta 1754 postavil svoj stre-lovod blizo svojega farovža v Znojmu (Znaim). Deli strelovoda so: 1) Visok železen drog, kateri ima na zgornjem koncu pozlačeno ost iz bakra. 2) Odvod t. j. debel drat iz železa ali bolje iz bakra, ker ne erjavi; ta je napeljan zunaj poslopja doli v zemljo na kak moker kraj n. pr. v vodnjak. Kedar trešči v strelovod, gre elektrika po železnem drogu in odvodu v zemljo, kjer se zgubi. Jeden strelovod pa zavaruje samo malo okrožje, čegar premer je po priliki dvakrat daljši od droga. Na velika poslopja postavijo torej več drogov. Varnostne naredbe. Da se zavarujemo pred treskora, si zapomnimo kot glavni zakon: »Ogibaj se dobrim prevoduikom med hudo uro in misli na to, da nijsi najvišja stvar v večjem okrožji." V stanovanji ne stoj blizo stvari iz kovin in ne pri oknu. Boljše je, da imamo odprta okna, ker se drugače, ako v sobo tresči, nepoškodovane osebe zadušiti morejo. Dim in saje prevajajo elektriko dobro, zato se o hudi uri ogibaj dimnikom in bolje je, ako ne kuriš. Prav nevarna so posamezno stoječa drevesa ali gojzdiči na prostem polji; zato ne išči zavetja pred viharjem in dežjem pod njimi. Bolje je, ako stojiš blizo visokega drevesa, vendar vsaj 7 m. proč od njegovih najdaljših vej. Ravno tako je nevarno, ako se skrivaš med hudo uro pod kupe žita ali vstavljaš pri vodah. Pa ogibaj se tudi prostim planjavam brez drevja, ker si, kot najvišja stvar, najbliže hudournemu oblaku. Pri zbiranji te tvarine za višjo stopnjo ljudske šole nas je vodila misel: nBlisk in grom je jako navadna prikazen, katere ne moremo prezirati v, Ijudskej šoli. Naša naloga je torej, da to prikazen osvetljimo; za kar je treba o sledečem govoriti: Električni privlačnosti, električni iskri, o prevodnikih elektrike, o hudi uri in o varnostnih naredbah zoper to. Da predočimo jake učinke elektrike in še bolj njeno podobnost z bliskom, smo pridjali še popis elektrofora in Lejdenske steklenice, nektere poskuse ž njima in ono, kar potrebujemo, da ju razumemo. Električnega kolovrata ne navajamo, ker se nam zdi za ljudsko šolo predrag; elektrofor pa more učitelj sam narediti, kakor lahko v prejšnjem bereš. Vse drugo o elektriki smo izpustili, ker nima nobednega praktičnega pomena, akoravno mladino more jako razveseljevati. Za srednjo stopnjo zahteva naš načrt: BOsnovne električne prikazni, huda ura in varnostne naredbe proti njej." Temu zadostujejo prvi štiri poskusi in kar je povedanega o hudi uri in o varnostnih naredbah proti njej. Že večkrat navedeni ministerski ukaz vender ne omeni teh prikazni za srednjo stopnjo, akoravno se tnnogokrat povračajo. Besede dr. Netoliczka pa: BDer Schiiler hat, ehe ihm ein eigenes Biichlein iiber Naturlehre in die Hand gegeben wird, die elektrische Natur der Gewitter kennen gelernt. Bei dieser Gelegenheit musste der Lehrer bereits iiber einige elektrische Grunderscheinungen, iiber gute und schlechte Elektricitatsleiter, das Ueberspringen der Funken zu guten Leitern u. a. erwahnen" govore za načrt. Akoravno bi nara navajanje te prikazni (bliska in groma) brez razlaganja na srednji stopnji najljubše bilo, prepustimo vender razsodbo vsakemu samemu. (Dalje prih.) ¦»- ^ -^1*