Politični ogled. Naš cesarski namestnik o celjskem vprašanjn. Listi poročajo, da se je naš namestnik grof Clary mudil dne 8. aprila na Dunaju ter imel tamkaj z ministerskim predsednikom pogovore o celjski slovenski gimnaziji. To je za Slovence jako vznemirljiva vest. Odkar je grof CIary na Štajerskem, ni se trudil, približati se kakorkoli Slovencem, on je naS narod preziral, kakor da bi nas ne bilo. Vozil seje k ptujskim in celjskim Bismarkovim častilcem, našim voditeljem in Ijudstvu se ni približal. On pozna naše zahteve leiz hujskajočih č 1 a n k o t nemških listov, sicer pa n e pozna slovenskega jezika, ne slovenskega o z e m 1 j a, ne celjskih in okoliških razmer. Grof Clary ne more nobene sodbe izreči o spodnještajerskih razmerah, ako je res vesten. Časnikarski shod bo letos o binkoštih t Ljubljani. Lani je bil v Dubrovniku. Izjemno stanje v Trstu je z odlokom z dne 8. aprila odpravljeno. Vojne ladje so odplule iz tržaške luke proti jugu. Ostalo pa Se je v Trstu mnogo preoblečenih, skrivnih policajev, ki strogo pazijo na življenje in gibanje Tržačanov. Nemiri na Balkann. Zadnjič smo poročali, da se je začelo v Albaniji in Macedoniji nekaj kuhati, kakor upor. To nam potrjujejo sedaj tudi podvzetja različnih držav na jugu. Bolgarska vlada je zbrala na macedonski meji 15 bataljonov. Vojaške čete se zbirajo tudi v južnih okrajih Srbije. Sultan je pozval pod orožje drugi letnik rezervnikov, ker se v Carigradu sametn opaža^ nevarno gibanje. Češki poslanec Horica je dae 3. t. m. umrl v Marzelju na Francoskem, zadet od srčne kapi. Bil je najprej častnik, potem pa se je posvetil časnikarstvu. Leta 1897 bil je izvoljen prvikrat državnozborskim poslancem. Ko ie kričač Wolf rekel, da so Slovani manjTreden narod, je pozval poslanec Hofica poslanca Wolla na dvoboj s sabljami, v katerem dvoboju sta bila oba poslanca ranjena. V zbornici je bil zavoljo svoje ljubeznjivosti in Saljirosti priljubljen v vseh strankah in tndi na nemški levici sami. Na Češkera je bil Hofica jako poznana oseba. Njegovo de- lovanje je bilo zelo mnogostransko. Pisal je povesti, potopise, urejeval liste in izdal tudi več političnih knjižic. Hofica je bil velik prijatelj Jugoslovanom in je govoril tudi hrvatski. Za mladočeški klub pomenja njegova smrt občutno izgubo; osobito ga bodo težko pogreSali v razpravah o vojaSkih vpraSanjih. V takih razpravah je bil pokojui navadno govornik v irnenu Mladočehov. Rusi proti Nemcem. Poljski listi imajo iz Rusije poročilo, da se je na glavnem občnem zboru slovanskega blagotvoriteljnega društva v Moskvi jednoglasno sklenilo, da se z ozirom na surove dogodke v Vrešenu in zapadni Prusiji, vsako blago, prihajoCe iz Nemčije, na vsaki korak bojkotuje, (t. j., da se ne kupuje). Da je ta sklep omenjenega društva Nemce dokaj vznemiril, se samo ob sebi umeje. Kajti ta sklep ima že težke posledice za Nemčijo. Kjer je prej prihajalo polno vlakov z nemžkim blagom, zdaj vlada mrtvaSka tihota. Zato ni čudo, da je nemSko javno mnenje postalo nemirno in da z zavistjo gleda na Avstrijo, katera bi sedanjo zvezo z Rusijo lahko izkoristila za se, ako bi znala. Nedavno je neki berolinski list pisal, da je avstrijski trgovinski minister razposlal okrožnico na trgovske zbornice, s katero jih je opozoril na nove odnošaje z Rusijo, in s terni okrožnieami — dostavlja hudobni berolinski list — se je avstrijski minister pokazal v pravi luči. V tem berolinskem poročilu pa ni najmanje resnice, da si kaže, česa se Prusi zares boje, namreč da j i h Avstrija popolnoma izpodrine na ruskem trgu, kar bi se vsled nove zveze lahko zgodilo. Ta berolinski glas pa je tudi pokazal, da bi Nemčija Se vedno rada nadzorovala Avstrijo.