Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS Torek: Tednikov kopalni dan -50% ■ a celodnevno vstopn.co M ^ TEDNIK 2' Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si ; Podjetništvo j Ptuj • Kako popraviti ! najgršo škrbino na ! veduti Ptuja? O Stran 7 Ptuj, petek, 21. oktobra 2016 letnik LXIX • št. 84 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si ■Stajerskitednik I Stajerskitednik Danes priloga Zapi v'z Naše prireditve Podravje • Najboljši mladi pevci so pri nas O Stran 23 Podjetništvo Ptuj • Ptujčana za aplikacijo prejela 550.000 evrov O Stran 7 Družba Podravje • Število trkov z divjadjo narašča O Strani 8 in 9 Šport Bo apel športnikov dosegel naslovnike? O Stran 13 mmsii ^ii m Ptuj, Podravje * Kakšni so razlogi za finančne težave ptujskih srednjih šol Visoki plačni razredi profesorjev Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v zadnjih letih nekaterim srednjim šolam zaradi njihovih finančnih težav nakazovalo dodatna sredstva. Med njimi sta tudi Gimnazija Ptuj in Šolski center Ptuj. Razlogov za to, da s predvidenimi sredstvi po normativih niso zmogli pokriti vseh stroškov, je več: upad števila dijakov, dvig starostne strukture zaposlenih in napredovanja učiteljev v plačnih razredih. Več na straneh 4 in 5. v* tTV , . OKNO i 1 J - i Metod Man -najboljši v živo Foto: Črtomir Goznik Aktualno * Za pogin rib krivo iztekanje gošče iz bioplinarne S Strani 2 in 3 V središču * Zakaj se bo Bistra dodatno zadolžila za 150.000 evrov S Stran 4 Kronika * Na prizidku Gimnazije Ormož razpoke, luknje, poškodbe podbojev ... S Stran 24 NAROČITE STAJERSKITEDNIK IN PRIDOBITE NAGRAD* Niste naročnik Štajerskega tednika, a l to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado Što/ersfeTEDMIK % RADIOPTUJ 89,8-9e,2'l04,3 Aktualno • Študentom plačilo za delo pri Kureliolanju ' sele-ta mesec S Strani 2 in 3 2 Štajerski Aktualno petek • 21. oktobra 2016 Ptuj • Zanke in (ne)znanke Kurentovanja 2016 in 2017 Študentje na svojih 30 evrov čakali Floskule o transparentnosti organizacije Kurentovanja v organizaciji ptujske občine so izpuhtele takoj po zaključku tega dogodka. ga številni svetniki zahtevali že velikokrat. Tako kot so zahtevali odgovor, zakaj osem mesecev po zaključku Kurentovanja študentje V začetku februarja 2016 je potekalo 56. Kurentovanje, za katerega so organizatorji, MO Ptuj, obljubljali, da bo z vidika transparentnosti brezhibno. Želeli naj bi preveriti, kako finančno zdržen projekt je to, v prepričanju, da se tudi s komercialnim delom da zaslužiti. A že nekaj dni po zaključku Kurentovanja je postalo jasno, da so bili stroški izvedbe previsoki, vsaj sodeč po zaslužku, ki je izjemno majhen. Po podatkih in izračunih, ki so nam jih predstavili v okrnjeni obliki, naj bi bil končni izkupiček celotnega Kurentovanja borih 699 evrov. Po številnih očitkih pa je minuli mesec padla še ena zanimiva odločitev: čeprav je bilo načrtovano, da bo Zavod za turizem Ptuj prevzel organizacijo celotnega Kurentovanja 2017, ne bo tako. Objavljen je že razpis za izvedbo komercialnega dela. Zakaj Zavod za turizem ne bo poskrbel za program v Karnevalski dvorani Na vprašanje, zakaj takšna nepričakovana odločitev, direktorica Za- Uvodnik Foto: Črtomir Goznik Študentom plačilo za delo pri Kurentovanju šele ta mesec Septembra je svetnik Janez Rožmarin na ptujsko občino naslovil vprašanje, zakaj študentje, ki so sodelovali v Kurentovanju, še niso dobili plačila. Kot izhaja iz pisnega odgovora občine, je bilo študentsko delo organizirano preko Kluba ptujskih študentov. Na podlagi dogovora med občino in klubom so pomagali pri določenih aktivnostih Kurentovanja 2016, predvsem pri nedeljski povorki. Strošek dela naj bi direktno prevzel Klub. „Tako, da na Mestni občini Ptuj, kije bila organizator prireditve, strošek ni nastal in ni bilo osnove za plačilo. Smo pa na Klub ptujskih študentov naslovili vprašanje o tem, ali so bili ti študenti že plačani, ali še bodo plačani, ali pa se jim je že pred izvedbo dela povedalo oziroma jih prosilo, da delajo brezplačno in so na to pristali," so pojasnili z občine. Kot je pojasnil Alen Hliš, predsednik KPŠ, je res prišlo do zapleta, a njegova zgodba se od občinske nekoliko razlikuje. Potrdil je sicer, da so imeli dogovor o sodelovanju, a je pričakoval, da bo strošek dela 10 študentov na nedeljski povorki krila občina. KPŠ naj bi takoj po zaključku Kurentovanja preostalim sodelujočim plačal za njihovo delo. „Na prošnjo Pavla Magdiča smo nekaj študentov za povorko klicali naknadno, a o plačilu se nismo dogovarjali. Pričakoval sem, da bo to strošek občine. Res pa je, da smo se dogovorili za sodelovanje, kompenzacijo za karnevalsko dvorano za naš Kurentanc in je očitno prišlo do nerazumevanja," pojasnjuje Hliš. Študentje naj bi, kot trdi, ta mesec dobili plačilo, in sicer 30 evrov po osebi. Da je prišlo do tega spodrsljaja, pa se zdi Rožmarinu nezaslišano. Prepričan je, da bi to morala preveriti tudi občina kot organizator Kurentovanja. O sami organizaciji in odločitvi Zavoda za turizem, da ne organizira komercialnega dela Kurentovanja 2017, pa: „Menim, da se zavod še ni izkazal ali pokazal nekaj vidnih idej ali vsebin, ki naj obogatijo turizem na Ptuju. Povezava s TIC je veliko premalo, da bodo upravičili strošek zavoda in bomo pri proračunu zelo premislili, koliko nam v občini to koristi." Do zapletov pri izplačilu študentom za njihovo delo na povorki naj bi treb po študentih". Ptuj ni eden, Ptuja sta dva Mesto tisočletij je železnica že v 19. stoletju odrezala od okolice, pa je bilo takrat prek tirov še mogoče zlahka prehajati. Da bi prečkanje železnice še olajšali, smo v zadnjih desetletjih ogromno denarja vložili v podvoz in podhoda. Njihovi genialni načrtovalci svoje naloge očitno niso razumeli, saj so prehod železnice vsem pešcem, kolesarjem, invalidom in staršem z otroškimi vozički spremenili v zahteven psihofizičen izziv. Brazgotino mesta lahko zdaj premagate skozi »estetsko dovršen« podhod pri železniški postaji. Objekt ustreza vsem predpisom in ima ob stopnicah klančino, le da je ta za kolesarje pač preozka. Če si boste spusta po njej le zaželeli, boste najkasneje na podestu stopnišča, ki strmino seka pod nenavadnimi koti, skupili hude poškodbe. Invalidi ključ za dvigalo dobite na postaji, upajoč, da zadeva deluje. Kaj storite starši z otroškimi vozički, ne vem. Druga možnost je podobna klančina v mestnem podhodu pri nekdanjem Borovem, saj denarja za dostojno ni bilo. Kakor da je za klančino treba dosti več betona kot za enako dolge stopnice. Res je tam dvigalo - z že bogato zgodovino popravil in opozorilom, da je uporaba kolesarjem prepovedana. Pešci lahko vsaj upate, da vam v podhodu ne bo kapljalo za vrat (steklena streha pušča od prvega dne) in da bodo luči svetile (kar je ob zamaka-nju sicer malo verjetno). Preostane vam le še, da pod železnico smuknete vpar-ku. Pa še tam vas hitro zaustavi nov prometni znak, ki kolesarjem vožnjo prepoveduje. Pojasnili so mi, da kolesarji na tem odseku ogrožamo otroke na igralih. Pa vendar niso prepovedali prehitre ali objestne vožnje, temveč kolo kot tako. Dragi bralci, veliko iznajdljivosti boste potrebovali za prebijanje čez »ptujski zid«, kar je postala železnica. Ali pa se pač odločite, v katerem Ptuju boste živeli. Jaz sem doma v Zgornjem, prebivalci Spodnjega Ptuja pa mi kdaj pošljite kakšno razglednico... Eva Milošič Ormož • Za pogin rib krivo iztekanje gošče iz bioplinarne Vsaj enkrat na leto jim gnoj Policisti so sredi septembra javnost obvestili o poginu rib v Pušenskem potoku v občini do pogina prišlo zaradi izlitja gnojnice iz bližnjega podjetja (bioplinarne, op. a.) v potok. Razlog za razlitje naj bi bil prenapolnjen rezervoar. Inšpektorica je podjetju iEnergija, ki upravlja bioplinarno, odredila ukrepe za preprečitev nadaljnjega onesnaževanja in sanacijo. Policisti skupaj s pristojnimi organi preverjajo, ali je podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja po 332. členu kazenskega zakonika. A digestat iz ormoške bioplinarne tokrat ni ušel prvič. Po podatkih, s katerimi razpolagamo v uredništvu, je v enem letu gošča iz ormoške bioplinarne v okolje nekontrolirano ušla vsaj dvakrat. Če pogledamo še malo v zgodovino, sta okoljska in kmetijska inšpekcija od leta 2013 v ormoški bioplinarni posredovali večkrat. Z ureditvenimi odločbami sta upravljavcem kar nekajkrat naložili izvedbo ukrepov in sanacijo stanja. »Podjetju Bioplin Šijanec je inšpekcija za okolje in naravo že pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) v letu 2013 izdala odločbo o prepovedi predelovanja vseh vrst organskih odpadkov rastlinskega ali živalskega izvora. Do izdaje OVD je smela naprava obratovati z dovoljenimi vhodnimi materiali, kot so na primer sila-ža, šrot in podobno. Prepoved je bila upoštevana. V letu 2014 je bila zaradi neustrezne rabe vode izdana odločba o prekršku z izrekom opomina. Ker v letu 2014 bioplinarna več mesecev ni obratovala, je prišlo do okvare na opremi. V končnem zalogovniku je prenehalo delovati mešalo, nastala je štiri metre debela skorja. Julija 2015, ko so napravo sanirali, so zgornji del skorje - suhi di- gestat - deponirali na travniku ob bioplinarni. Z inšpekcijskim ukrepom smo naložili odstranitev tega digestata v roku sedem dni, kar je zavezanec tudi izvedel. Ob zadnjem ugotovljenem iztekanju digestata ob okoljski nesreči v vodotok pa je uveden prekrškovni postopek po določilih Zakona o vodah. Postopek še poteka,« so povedali na okoljskem ministrstvu in o nedavnem septembrskem dogodku še dodali: »14. septembra je bila inšpekcija za okolje in naravo obveščena o poginu rib v Pušenskem potoku. V skladu z določili Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je bila tedaj po RECO Ptuj aktivirana intervencijska ekipa, v kateri so sodelovali gasilci, policija, predstavnica koncesionarja obveznih gospodarskih javnih služb na podro- Organi Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.sL Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.sL Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 21. oktobra 2016 Aktualno Štajerski 3 osem mesecev Se do danes končnega poročila mestni svet ni dobil, pa čeprav so niso dobili plačila za opravljeno delo. In kdo je odgovoren za to? Foto: Črtomir Goznik Foto: CG prišlo zaradi napačne interpretacije „po- Obveznosti zasebnega partnerja Kurent-ovanja 2017 Eden izmed svetnikov, ki je imel glede organizacije prihodnjega Kurentovanja kar nekaj vprašanj, je Slavko Kolar. Gončeva mu je v pisnem odgovoru pojasnila, da so v avgustu izvedli več posvetovalnih sestankov za organizacijo Etnofesta oziroma etnografskih vsebin. Okviri Etnofesta in Karnevalfesta naj bi bili vodjem etnografskih in karnevalskih skupin predstavljeni v začetku tega meseca na srečanju, ki ga tradicionalno sklicuje župan mestne občine Ptuj. „Za organizacijo Karnevalske dvorane je bil objavljen javni razpis, preko katerega iščemo zasebnega partnerja za organizacijo glasbenega programa, gostinske ponudbe in postavitve dvorane po vzoru izvedbe Ku-rentovanja v preteklih letih. Zagotovitev varnosti, glasbenih izvajalcev in drugega programa, odra, ozvočenja ter preostalih storitev je v skladu z javnim razpisom dolžnost zasebnega partnerja," še dodaja direktorica Zavoda za turizem Ptuj. voda za turizem Katja Gonc odgovarja: „Zavod za turizem Ptuj z javnim razpisom išče zasebnega partnerja za izvedbo Karnevalske dvorane, kar ne pomeni, da zavod ne bo sodeloval, to pomeni, da želimo Karnevalsko dvorano delati v partnerstvu. Javni del, ki obsega etnografsko povorko, karnevalsko povorko, mestni pustni korzo, prikaze etnografskih likov, nočno povorko, ex-tempore, predavanja, krasi-tev mesta, promocijo Kuren-tovanja, oblikovanje turistične ponudbe, povezovanje vseh, ki pripravljajo pustne vsebine, pa bo v domeni Zavoda za turizem. Razpis za Karnevalsko dvorano je že objavljen. V letu 2017 želimo ustvariti dobro pustno atmosfero, poglobiti vez med etnografijo in urbanimi pustnimi običaji, razglasitev novosti pa naj počaka na predpustni čas." Seveda smo vprašanje v zvezi s to odločitvijo naslovili tudi na ptujsko občino. Zapisali so le, da bodo odgovore posredovali potem, ko bo pripravljeno gradivo za mestne svetnike. Eden izmed svetnikov, ki je imel glede organizacije prihodnjega Kurentovanja kar nekaj vprašanj, je Slavko Kolar. Odgovor Gončeve na njegova vprašanja je bil, da so v avgustu izvedli več posvetovalnih sestankov za organizacijo Etnofesta oziroma etnografskih vsebin. Okviri Etnofesta in Karnevalfesta naj bi bili vodjem etnografskih in karnevalskih skupin predstavljeni v začetku tega meseca na srečanju, ki ga tradicionalno sklicuje župan mestne občine Ptuj. „Za organizacijo Karnevalske dvorane je bil objavljen javni razpis, preko katerega iščemo zasebnega partnerja za organizacijo glasbenega programa, gostinske ponudbe in postavitve dvorane po vzoru izvedbe Kurentovanja v preteklih letih. Zagotovitev varnosti, glasbenih izvajalcev in drugega programa, odra, ozvočenja ter preostalih storitev je v skladu z javnim razpisom dolžnost zasebnega partnerja," še dodaja direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Dženana Kmetec nica nenadzorovano uide v naravo Ormož. Po ugotovitvah policistov, inšpektorice za okolje in prostor ter predstavnice Vodnogospodarskega podjetja VGP Drava Ptuj je Foto: MZ Nadzor nad vhodnimi in izhodnimi surovinami v bioplinarni izvajata okoljska in kmetijska inšpekcija. Prva je pristojna za vzorčenje digestata in vhodnih surovin, druga za nadzor uporabe digestata in komposta na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. čju urejanja voda, naknadno se je aktivirala tudi civilna zaščita. Ugotovili smo vzrok onesnaženja in pogina rib. Iz zalogov-nika bioplinarne se je digestat prelil v okolico objekta in v nadaljevanju v jarek, ki se izteka v Pušenski potok. Do prelivanja digestata je prišlo zaradi okvare senzorja, ki določa nivo gladine v zalogovniku. Morebitne druge vzroke ali elemente kaznivega dejanja raziskuje policija. Zakon o varstvu okolja kot tudi Zakon o vodah inšpektorju za okolje ne dajeta pravne podlage za aktivno sodelovanje pri intervenciji v primeru okoljske nesreče. Uvede pa v okviru svoje siceršnje pristojnosti zaradi okoliščin nesreče inšpekcijski postopek, ki poteka ločeno od intervencije in kasnejše sanacije. Inšpektorica za okolje je 14. septembra opravila pregled na kraju okoljske nesreče, dan kasneje pa skupaj z vodjem civilne zaščite preverila še ustreznost izvedenih sanacijskih del.« Mojca Zemljarič Povzetki ukrepov kmetijske inšpekcije 2013, april: izdaja ureditvene odločbe o sanaciji okolice silosa za surovine, v katerem se je skladiščil tudi perutninski gnoj. Ker so bili ob pregledu vidni znaki izcejanja, je inšpektorat to obravnaval kot gnojišče. Zavezanec (Bioplin Šijanec) je zahteve iz odločbe izvršil. 2014, december: zaradi občasnega iztekanja iz silosa za surovine je bila najemniku bioplinarne iE-nergija izdana ureditvena odločba. Najemnik je upošteval v odločbi predpisane ukrepe in do aprila 2015 izvedel sanacijo. 2015: opravljen nadzor razvoza digestata. Pri pregledu se je ugotovilo, da je bila za digestat opravljena predhodna analiza, razvozili so ga po kmetijskih površinah družbe Jeruzalem Ormož sat. Ob pregledu nepravilnosti niso ugotovili. 2016, junij: opravljen pregled uporabe digestata na kmetijskih zemljiščih, kjer ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. 2016, september: opravljen pregled v zvezi s prijavo o neobdelani okolici bioplinarne, ki je opredeljena kot kmetijsko zemljišče. Na podlagi ugotovitev iz pregleda je bila upravljavcu bioplinarne izdana ureditvena odločba o odpravi zarasti, na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih. 2016, 14. september: v bioplinarni je prišlo do izrednega dogodka. Zaradi mehanske poškodbe nosilca senzorja na vmesnem zalogovniku ni prišlo do avtomatske prekinitve črpanja digestata iz fer-mentorja v vmesni zalogovnik. Del digestata se je prelil čez rob zalogovnika, stekel v suho strugo ob bioplinarni in po njej do vodotoka. Nadzor zalogovnika ni v pristojnosti Inšpektorata za kmetijstvo, zato primera ni obravnaval. (Vir: MKGP) »Pri dosedanjih nadzorih je bilo ugotovljeno, da so bile pred razvozi digestata na kmetijske površine opravljene zahtevane analize, po katerih je bil le-ta uvrščen v 1. kakovostni razred in primeren za uporabo na kmetijskih površinah. V letu 2015 so bile zaradi praznjenja zalog digestata iz končnih zalogovnikov opravljene še dodatne analize, ki so prav tako potrdile njegovo primernost za gnojenje. Poleg vsega omenjenega je Inšpektorat v letu 2016 opravil vzorčenje zemljišč, ki so bila gnojena z digestatom iz bioplinarne Ormož. Vzorčenje je opravil na dveh lokacijah. Vzorčenje na prvi lokaciji je bilo izvedeno, ker se je uporabila povečana količina digestata od povprečne. Druga lokacija je bila vzorčena zaradi tega, ker se je na tej površini uporabila maksimalno dovoljena količina digestata. V obeh primerih v analiziranih tleh ni ugotovljenih preseženih vrednosti škodljivih snovi,« so za naš časopis povedali na kmetijskem inšpektoratu. 4 Štajerski V središču petek • 21. oktobra 2016 Ptuj • Kje in kakšni vse so razlogi za finančne težave ptujskih srednjih šol Na ptujskih srednjih šolah nad Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v zadnjih letih nekaterim srednjim šolam zaradi njihovih finančnih predvidenimi sredstvi po normativih niso zmogli pokriti vseh stroškov, je več: upad števila dijakov, dvig starostne cenika delovnih mest: povprečni plačni razred zaposlenega v VII. tarifnem razredu je 40,7, kar pomeni 1,7 plačnega Finančne težave ptujske Gimnazije in Šolskega centra Ptuj imajo očitno precej dolgo brado, katerih vzrok je sicer zmanjševanje števila vpisanih dijakov, a tudi nekateri drugi razlogi. O upadu generacije, ki je veliko slovenskim šolam v zadnjih letih povzročala preglavice, smo poročali večkrat. A kot kaže, za tem stojijo še nekateri pomembni dejavniki, ki so finančne težave ptujskih srednjih šol le še poglobili. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je prisluhnilo klicu na pomoč in na podlagi 13. člena pravilnika Gimnaziji Ptuj v letu 2015 dodelilo 118.470 evrov izven normativa, v letu 2016 pa 63.976 evrov. Sicer omenjeno ministrstvo lahko v skladu s pravilnikom na podlagi vloge dodeli dodaten denar. V preteklem letu so ta sredstva odobrili 16 zavodom, letos 20. Med njimi je tudi Šolski center Ptuj, ki so mu bila dodeljena dodatna sredstva; v letu 2015 v višini 154.673 evrov in letos 148.796 evrov. Iz obrazložitev Starejši kolektiv, manj učnih ur obveznosti 62. člen kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja določa: „Vzgojitelju, pomočniku vzgojitelja, varuhu, učitelju in predavatelju višje šole s 35 leti delovne dobe oziroma s 30 leti delovne dobe za ženske, od tega najmanj 25 let oziroma 20 let v vzgoji in izobraževanju za ženske, se učna obveznost, vzgojno delo ali delovno usposabljanje zmanjša za 2 uri. Delavec oziroma delavka iz prvega odstavka prejema plačo za polni delovni čas." ministrstva izhaja, da so bila potrebna, ker kadrovska struktura zavoda odstopa od cenika delovnih mest, na katerem temelji izračun vrednosti programa na dijaka. Preveč učiteljev doseglo napredovanja in s tem višje plače In kot kaže, je ravno v tem srž problema. To je potrdil tudi Raj-ko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj, ki pravi, da so se zgodile sistemske anomalije, ki jih bo treba rešiti na državnem nivoju. Namreč financiranje srednjih šol je nastavljeno na način, da naj bi bili v povprečju zaposleni na srednjih šolah v 39. plačnem razredu tisti, ki poučujejo teorijo in v 36. tisti, ki poučujejo prakso. „Nam se je z napredovanji zgodila anomalija; povprečni plačni razred na Elektro in računalniški šoli Ptuj je 40,6. To pomeni, da nam država da premalo denarja, da bi sploh pokrili plače. Precej zaposlenih Direktor ŠC Ptuj Branko Kumer: »Trenutno je na zavodu med zaposlenimi 49 svetnikov, 65 svetovalcev, 20 mentorjev in osem sodelavcev brez naziva. V VII tarifnem razredu je tako zaposlenih 96 delavcev, kar letno zahteva 196.224 evrov dodatnih sredstev!« je, ki imajo zmanjšano učno obveznost za 2 uri. Torej ti delajo 18 ur tedensko. Ministrstvo zato mora takšne primere reševati glede na specifiko šole," pojasnjuje Fajt. Prednost Šolskega centra Ptuj je, da v sklopu tega zavoda delujejo kar štiri šole, ki tako kadrovsko kot organizacijsko medsebojno sodelujejo. V Gimnaziji brez dvoma še »kadrovske rezerve« Na vprašanje, ali je morda razlog vseh težav tudi v tem, da je na obeh ptujskih zavodih preveč zaposlenih, so na MIZŠ Razlogov za to, da so se srednje šole dvig starostne strukture zaposlenih in Foto: CG Ptuj • Mestni svet bo o kreditu odločal v ponedeljek Zakaj se bo Bistra dodatno zadolžila za 150.000 evrov Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj je na ptujski mestni svet naslovilo vlogo za dodatno zadolževanje v višini 150.000 evrov letno. Razlog temu naj bi bil, da morajo pri številnih projektih zagotoviti vnaprejšnje financiranje, saj sredstva preko razpisov dobijo v večini primerov šele, ko imajo potrdila o plačilu upravičenih stroškov. Trdijo še, da ta sredstva v nobenem primeru ne bodo breme občinskega proračuna. V ponedeljek bo med gradivom za 22. redno sejo MO Ptuj tudi predlog Sklepa o izdaji soglasja k zadolževanju javnega zavoda ZRS Bistra Ptuj. To naj bi to bilo ključno za nemoteno poslovanje in izvajanje projektov. Kot pojasnjuje v. d. direktorja Štefan Čelan, bodo viri za odplačilo dolga projektne in programske dejavnosti zavoda, oziroma povračila sredstev posameznih operacij evropske kohezijske politike. Po zagotovitvah Čelana v nobenem primeru to naj ne bi bilo breme občinskega proračuna, saj bodo tudi v primeru, da ne bi bili uspešni na projektih, morali pokritje teh stroškov zagotoviti sami. „Šest projektov že imamo odobrenih, potrebujemo pa svoj delež. V 80 odstotkih primerov je tako, da narediš projekt, založiš denar in šele nato dobiš povračilo," pojasnjuje Čelan. Kot je razvidno iz tabele projektov, na katere so prijavljeni, ima ZRS Bistra Ptuj skupaj s partnerji že odobrene projekte v skupni višini 1,3 milijona evrov: ureditev peš cone, vpeljava krožne ekonomije v podjetja, trajnostna mobilnost, start up podjetja, EMAC okoljski certifikati, povečanje konkurenčnosti prodaje bioplina in drugih bio procesov na osnovi obnovljivih virov ter krožno in bio gospodarstvo. Zato je Čelan prepričan, da bo teh 150.000 evrov dodatnih sredstev na računu zavoda ključnih, saj jim največ težav namreč povzročajo ravno projekti, pri katerih morajo kot dokazilo o namenski porabi priložiti potrdila o že plačanih upravičenih stroških. „V posameznih primerih pa je treba izkazati likvidnostno sposobnost prijavitelja že v fazi prijave na razpis," je jasen Čelan. Največkrat naj bi sredstva zavodom povrnili šele, ko ima ta vsa dokazila, da je predhodno poravnal upravičene stroške. Ustanovitelji nekaterih zavodov V. d. direktorja ZRS Bistra Ptuj Štefan Celan je na ptujsko občino naslovil vlogo, na podlagi katere je pripravljen predlog sklepa o dodatnem zadolževanju tega zavoda ZRS Bistra v višini 150.000 evrov za leto 2016. tudi v Sloveniji naj bi imeli po vedenju Čelana prav zato, da čim prej dobijo povračilo sredstev, na bankah večletne rezervacije sredstev za plačevanje tovrstnih obveznosti, ki naj bi jih odobrili ustanovitelji. „Iz seznama že odobrenih in delno evalviranih projektov je razvidno, da mora naš zavod izkazovati ustrezno likvidnost za obdobje petih let, da bo lahko uspešno črpal vsa evropska in državna sredstva," pojasnjuje Čelan, zato je predlagal, da mestni svet odobri ZRS Bistra Ptuj dodatno zadolževanje za 60 mesecev oziroma pet let v letni višini 150.000 evrov, kar bi pomenilo skupaj 750.000 evrov. A kot izhaja iz predloga sklepa, ki so ga na mize dobili občinski svetniki, bodo ti tokrat odločali le o zadolževanju za leto 2016, torej v višini 150.000 evrov, pri čemer v. d. direktorja ZRS Bistra Ptuj ne pričakuje večjih zapletov. Dženana Kmetec petek • 21. oktobra 2016 V središču Štajerski 5 povprečno visoki plačni razredi težav nakazovalo dodatna sredstva. Med njimi sta tudi Gimnazija Ptuj in Šolski center Ptuj. Razlogov za to, da s strukture zaposlenih in napredovanja učiteljev v plačnih razredih. Kadrovska struktura ŠC Ptuj precej odstopa od razreda nad priznanim. pod okriljem SC znašle v finančnih stiski, je več: upad števila dijakov, napredovanja učiteljev v plačnih razredih. Ravnateljica Gimnazije Melani Centrih priznava, da imajo rezerve na področju zviševanja obveze učiteljev in ugotavljanja presežnih delavcev. Plače predstavljajo kar osemdeset odstotkov vseh stroškov Iz izkaza prihodkov in odhodkov na AJPES-u v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2015 je razvidno, da je imela Gimnazija Ptuj odhodke v višini 2.411.299 evrov, od tega je bilo stroškov dela 1.957.783 evrov, kar predstavlja 81 %. Ves dodatni denar, ki jim ga je namenjalo ministrstvo, naj bi po trditvah ravnateljice Melani Centrih šel za plače, prejemali pa so ga mesečno. Celotni odhodki Šolskega centra Ptuj so sicer v letu 2015 znašali 7.127.777 evrov, od tega je bilo stroškov dela 5.690.223 evrov ali 80 %. Foto: Črtomir Goznik Bo ptujska Gimnazija z najemnino lahko zaslužila 30.000 evrov letno? Dodatno breme ptujske Gimnazije predstavlja vzdrževanje dvorane, kar naj bi letno stalo okrog 30.000 evrov. Z ministrstva so odgovorili, da bo šola v prihodnje te stroške pokrivala z najemnino: „Najemodajalec je dolžan kot dober gospodar oblikovati kalkulacijo najemnine na način, da z oddajanjem prostora v najem oziroma uporabo pokrije tekoče obratovalne stroške, če so najemniki tržni subjekti, pa tudi amortizacijo." odgovorili: „Na obeh zavodih prihaja do upada števila dijakov (in s tem tudi oddelkov), kar posledično od vodstva zahteva sprotno prilagajanje nastalim situacijam, tudi kadrovskim. Gimnazija Ptuj se sooča z dodatnimi težavami, saj vodstvo šole ni pristopilo pravočasno k reševanju tehnoloških presežkov, ki so nastali iz naslova zaključka projektov, ki so bili financirani iz evropskih sredstev. Ker so se na šoli začele pojavljati finančne težave, pri čemer je bila šola že financirana tudi na podlagi 13. člena pravilnika, vodstvo šole pa še vedno ni pristopilo k sanaciji nastalega stanja, je ministrstvo že v letu 2015 v skladu z določili javno-finančne zakonodaje zahtevalo od vodstva šole pripravo sanacijskega načrta. Vodstvo šole je sanacijski načrt pripravilo, vendar ga ni izvedlo, zato je ministrstvo od vodstva šole v letu 2016 ponovno zahtevalo izvajanje ukrepov iz sanacijskega načrta, z namenom dolgoročne stabilizacije poslovanja." A Centrihova vseh očitkov ne sprejema. Pravi, da so materialne stroške znižali na minimum, zaprli kulturno dvorano, z ugo- Ravnatelj Elektro in računalniške šole Rajko Fajt: „Povprečni plačni razred na Elektro in računalniški šoli Ptuj je 40,6. To pomeni, da nam država da premalo denarja, da bi sploh pokrili plače. Precej je tudi zaposlenih, ki imajo zaradi delovne dobe zmanjšano učno obveznost.« tavljanjem presežnih delavcev uredili kadrovsko sliko, iskali pa so (sicer neuspešno) tudi podporo lokalnega okolja. Priznava pa, da imajo rezerve na področju zviševanja obveze učiteljev in ugotavljanja presežnih delavcev. Na vprašanje, ali kadrovska struktura zavoda tudi pri njih odstopa od pravilnika o metodologiji financiranja, Centriho-va odgovarja nikalno. V kolektivu je 34 zaposlenih, starejših od 50 let, povprečni plačni razred pa je 38,8. Brez naziva imajo pet učiteljev, 17 je mentorjev, 21 svetovalcev in devet svetnikov. V Šolskem centru letno potrebujejo dodatnih 197.000 evrov za 96 zaposlenih O napredovanjih podobno kot Centrihova pravi tudi direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer: zaposleni so napredovali skladno s sprejetimi pravilniki, nazive pa podeljuje ministrstvo na predlog ravnatelja šole. Poudarja pa, da so v Kakšni so plačni razredi profesorjev in koliko dobi šola za posameznega dijaka Kot je razvidno iz plačne lestvice, ki velja od 1. septembra letos, je vrednost (bruto) plače zaposlenega v 39. plačnem razredu (brez dodatkov) 1.954,78 evra, v 41. plačnem razredu pa 2.114,29 evra. Skladno z metodologijo je določen obseg sredstev na dijaka: ta je odvisen od vrste izobraževalnega programa (smer, stopnja, program) in je v primeru ŠC Ptuj v razponu od 2.900 do 3.300 evrov. preteklem obdobju zaposlene v ŠC Ptuj vključevali v nacionalne in mednarodne projekte, kar je zaposlenim omogočilo pridobitev najvišjih nazivov v vzgoji in izobraževanju. Trenutno je na zavodu med zaposlenimi kar 49 svetnikov, 65 svetovalcev, 20 mentorjev in osem sodelavcev brez naziva. „Povprečni plačni razred zaposlenega v VII. tarifnem razredu je 40,7, kar pomeni 1,7 plačnega razreda nad priznanim plačnim razredom v metodologiji za financiranje. Za omenjen razkorak vsakoletno zahtevamo dodatna finančna sredstva, ki jih ministrstvo praviloma odobri. V VII tarifnem razredu je tako zaposlenih 96 delavcev, kar pomeni dodatnih povprečno 146 evrov na delavca mesečno z upoštevanjem delovne dobe.« Poenostavljeno povedano to pomeni, da je letno potrebno zagotoviti 2.044 evrov dodatnega denarja za vsakega izmed teh 96 zaposlenih, to pa v enem letu znese kar 196.224 evrov dodatnih sredstev! »Ta sredstva utemeljujemo na ministrstvo in sem prepričan, da bodo tudi za naslednje poslovno leto odobrena," dodaja Kumer, ki poudarja, da so napredovanja posledica trdega dela, saj so ravno na Ptuju razvili tri višješolske študijske progra- me, sodelovali pri razvoju Visokošolskega programa Bionika v tehniki, razvili številne nove srednješolske programe, itd. Dodatno breme: vedno starejši profesorji z nižjo obremenitvijo Dodatno breme za zavod predstavlja dvig starostne meje strokovnih delavcev (učiteljev), kar se odraža na dodatni finančni obremenitvi, saj imajo starejši delavci skladno s kolektivno pogodbo priznano zmanjšano učno obvezo za 2 uri tedensko: „V novem šolskem letu bo omenjeni kriterij izpolnilo 28 strokovnih delavcev, kar predstavlja dodatno obremenitev finančnih obveznosti v višini stroška dela do 2,8 delavca. Dejanski vpliv je nekoliko manjši, a je še vedno okrog 50 %. Ta obseg sredstev predstavlja velike obremenitve, je pa še vedno v državnem povprečju," pojasnjuje direktor ŠC Ptuj, ki priznava, da je trenutno stanje težko, vsaj v zagotavljanju sredstev za tekoče poslovanje, kajti obremenitve zaradi visokih plačnih razredov močno bremenijo proračun. Dženana Kmetec V katerem primeru ministrstvo srednjim šolam namenja dodatna sredstva? 13. člen Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva določa, da se lahko dodatna sredstva dodelijo, če sredstva, določena v skladu s pravilnikom, ne zadostujejo za njegovo izvedbo zaradi: odstopanja kadrovske zasedbe delovnih mest od vrednosti, usmeritve dijakov s posebnimi potrebami v izobraževalni program, zaradi katerih je znižan normativ v oddelku ali drugih utemeljenih razlogov. Foto: ČG Foto: ČG 6 Štajerski Podjetništvo petek • 28. oktobra 2016 Trnovska vas • Pogovor z županom Alojzom Benkom Trnovska občina polnoletna Trnovska vas v teh dneh praznuje 18. občinski praznik. Osrednja proslava ob občinskem prazniku, ki jo bodo združili s 70-letnico Lovske družine Trnovska vas, bo jutri, v soboto, s pričetkom ob 17. uri v prireditvenem šotoru pred večnamensko dvorano. V občini Trnovska vas nadaljujejo z razvojem. Urejajo infrastrukturo in vlagajo v podeželje, in kar je najpomembneje - pohvalijo se lahko tudi z naraščanjem števila otrok v vrtcu in šoli, skratka gre za uspešno občino, meni župan Alojz Benko, ki se je ob prazniku občine ozrl tudi na zadnje leto. Z izvedenim je zadovoljen, saj jim je kljub temu, da država občinam vse bolj zapira finančno pipico, uspelo pridobiti kar nekaj sofinancerskih sredstev. Dobršen del letošnjega proračuna so namenili obnovi cestne infrastrukture. H koncu peljejo največjo investicijo letos, celovito obnovo ceste Trnovska vas-Pesjak v naseljih Bišečki in Trnovski Vrh v dolžini 1.300 metrov, težko okoli 265.000 evrov. V sklopu obsežne rekonstrukcije poteka tudi urejanje odvo-dnjavanja ter gradnja kolesarske steze in pločnika, javne razsvetljave in vodov za širokopasovno omrežje. Večji del sredstev, pri- bližno 195.000 evrov, bo zagotovila občina. Preostanek, okoli 80.000 evrov, pa bodo financirali preko 23. člena zakona o financiranju občin. Uredili so prehod za pešce preko regionalne ceste v naselju Biš v vrednosti 17.000 evrov, potekajo pa preplastitve krajših cestnih odsekov, v naseljih Trnovska vas in Biš v skupni dolžini 1.400 metrov. Investicija je ocenjena na okoli 60.000 evrov. Za investicije letos namenili 500.000 evrov V tem letu so pred začetkom novega šolskega leta v tamkajšnji osnovni šoli zgradili novo učilnico, uspelo pa jim je dokončno izplačati izgradnjo kolesarskih poti v Bišu in Ločiču. Kot je namreč pojasnil, so deset odstotkov sredstev zadržali do tehničnega prevzema. V tem trenutku poteka zaradi zamuljenosti in za- Foto: Občina Trnovska vas Župan Alojz Benko je s postorjenim v letošnjem letom zadovoljen. rasti ureditev struge Trnovskega potoka v naselju Črmlja v dolžini enega kilometra v vrednosti okoli 40.000 evrov. Stroške si bosta razdelili občina in Agencija RS za okolje. Letos so uspeli postoriti še kup majhnih, a za Benedikt • Odprli nov vrtec »To je zgodovinski dan« V Benediktu so minuli petek z navdušenjem pozdravili novo in za kraj izredno pomembno pridobitev - sedemoddelčni vrtec, s katerim bodo zadostili potrebam po naraščajočem številu otrok v občini. Odprtja se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Pozitivno vzdušje in veselje ob slovesnem odprtju novozgrajenega vrtca sta minuli petek preplavila telovadnico OŠ Benedikt. Polno dvorano zbranih je v uvodu nagovoril ravnatelj OŠ Benedikt Milan Gabrovec, ki je poudaril, da gre za zgodovinski dan, nov vrtec pa ocenil kot velik uspeh. Vrtec, ki je v primerjavi s starim veliko prostornejši, in kar je najpomembneje - na eni lokaciji, predstavlja bistveno boljše pogoje tako za otroke kot za zaposlene. V nadaljevanju je spregovoril vidno zadovoljen župan občine Benedikt Milan Gu-mzar. Poudaril je, da imajo zdaj vse, kar imajo veliki: »Danes stojimo v lepi telovadnici, ob tem stoji dobra osnovna šola, čez ne- kaj minut bomo odprli otroški vrtec, v katerem bo prostora za okolil60 otrok. In kaj bi si človek želel ob osemnajstih letih samostojnega kraja? To, da imamo vse, kar imajo veliki. V teh 18 letih smo se tako rekoč razmnožili. Smo ena izmed najmlajših občin - naša povprečna starost je 38 let; imamo 426 otrok, starih do 14 let, seveda imamo tudi tiste, ko so stari nad 65 let in blizu - samo 325. Če to niso podatki in če to ne kaže na razvoj kraja, ne vem, s kom ali s čim bi se še lahko pohvalili.« V nadaljevanju se je še zahvalil vsem, ki so pripomogli pod streho spraviti to nujno potrebno investicijo, težko okoli dva milijona evrov, na katero so sicer čakali tri leta. Odprtja novega vrtca pa se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki se je v slavnostnem govoru med drugim zahvalil za njihov trud in nesebično delo ter jim čestital za nov vrtec. Simpatičen kulturni program, v katerem so v ritmih šolskega benda poplesavali vr-tčevski otroci, ni pustil nikogar ravnodušnega. Nastopajočim pa so se ob koncu na odru pridružili tudi zaposleni v vrtcu skupaj z ravnateljem, župan Gu-mzar in predsednik Pahor. Nato so se zbrani preselili pred novo zgradbo, ki jo je blagoslovil domači župnik Marjan Rola. Sledila sta prerez slavnostnega traku in ogled novega vrtca. Monika Levanič Slavnostni prerez traku: župan Milan Gumzar, predsednik države Borut Pahor in ravnatelj OŠ Benedikt Milan Gabrovec občane pomembnih projektov, kot sta dodatno parkirišče na pokopališču ter ureditev odvodnja-vanja na cesti v naselju Spodnji Ločič. Pod črto, za investicije so tako letos namenili okoli pol milijona evrov: »S takšnim delom sem zadovoljen, upam, da bodo tudi občani. Ob tem pa lahko dodam, da v letošnjem letu nimamo predvidenega nobenega zadolževanja.« Leto jubilejev Na vprašanje, kakšni so načrti glede investiranja za prihodnje leto, pa je prvi mož občine odgovoril: »Prihodnje leto bo malce bolj umirjeno, kar se tiče investicij. Zagotovo bomo naprej OBČINA TRNOVSKA VAS Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob 18. občinskem prazniku občine Trnovska vas. Vabim vas na spremljajoče prireditve ter na osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 22. oktobra 2016, ob 17. uri v prireditvenem šotoru pred večnamensko dvorano v Trnovski vasi. Po osrednji prireditvi bo v šotoru zabava z Ansamblom Saša Avsenika. Zupan občine Trnovska vas Alojz Benko, dipl. upr. org. vlagali v cestno infrastrukturo. Pričeli bomo s projektom, ki ga že imamo izdelanega - ureditev pokopališča. Odvisno bo od razpisov, računamo pa, da bi pri ministrstvu za kulturo poskušali pridobiti sofinancerska sredstva za obnovo Simoničeve domačije, ki je potrebna temeljite prenove. Na zadnji seji občinskega sveta pa smo se strinjali, da bi bilo pametno vložiti v izdelavo projektov na zalogo; v načrtu imamo izdelavo projektne dokumentacije za kanalizacijo za celotno občino. Računamo namreč, da bi ob koncu evropske finančne perspektive ostala neka sredstva na voljo.« Čeprav so na investicije izredno ponosni, pa kot poudari Benko, asfalt in beton nista vse. Pomembno je društveno življenje in tega v občini prav gotovo imajo. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da je letošnje leto tudi leto jubilejev številnih društev, in sicer 30 let Društva upokojencev Trnovska vas, 40 let Društva gospodinj Trnovska vas, 70 let Krajevne organizacije Rdečega križa Trnovska vas in častitljivih 140 let PGD Trnovska vas. Letošnjo osrednjo prireditev ob 18. prazniku občine Trnovska vas pa bodo združili s praznovanjem sedem desetletij Lovske družine. Monika Levanič Ptuj • Manager klub s humanitarno noto Zbrali tri tone zamaškov Člani Manager kluba Ptuj so se aktivno vključili v petmesečno humanitarno akcijo zbiranja zamaškov. Akcijo je koordiniral Ignac Ha-bjanič. Na različnih mestih (šole, gostinski obrati, ustanove, podjetja) so zbrali več kot tri tone zamaškov. Predali so jih društvu Sonček za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož. Tokratna humanitarna akcija se je razširila tudi na mednarodno raven, saj so zama-ške prejeli celo iz Švice, Nemčije, Srbije in s Kosovega. Predsednik Manager kluba Ptuj Marko Drob-nič je ob koncu uspešno izvedene akcije poudaril, da tovrstne aktivnosti izpolnjujejo pomemben del poslanstva Manager kluba Ptuj - korporativno prostovoljstvo. Pred dvema letoma so člani kluba pomagali pri obnovi in rednem vzdrževanju trim steze na Ptuju, letos so se odločili za podporo pomoči potrebnim otrokom s ce-rebralno paralizo. MZ Foto: Kreativni laboratorij Vodstvo in člani Manager kluba Ptuj v družbi Ignaca Habjaniča ob uspešno končani humanitarni akciji. Foto: ML petek • 21. oktobra 2016 Podjetništvo Štajerski 7 Ptuj • Okrogla miza o stavbi Koteks Tobus Kako popraviti najgrso skrbino na veduti Ptuja? Mestna občina Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in Območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Maribor so v ptujskem dominikanskem samostanu pripravili okroglo mizo o stavbi Koteks Tobus. Stavba v občinski lasti v Dravski ulici 14 že desetletja sameva in propada. Vprašanje njene namembnosti je aktualno že od leta 1941, ko si je športno društvo v njej želelo urediti dvorano za zimsko vadbo. Te načrte je prekrižala vojna, kasneje je tu delovala pletarna. Nanizali so se še številni drugi predlogi: v stavbi naj bi bili prostori folklorne skupine ali kulturnih društev, usnjarski muzej, glasbena šola, leta 2006 je ptujska občina z razpisom celo izbrala tri idejne predloge za preureditev v hotel, a se je vse našteto izjalovilo. Nazadnje so na občini rešitev videli le še v rušenju. Pa se je izjalovilo tudi to: na ZVKDS zaradi relativno dobrega stanja objekta rušenja niso dovolili. Vodja mariborske območne enote ZVKDS Srečko Štajnbaher Tako strokovnjaki kot obiskovalci dogodka so se strinjali, da je okrogla miza odlična oblika reševanja mestnih težav. Letos spomladi so na ptujski občini naredili popis prostorov v občinski lasti. Našteli so okoli 10.000 kvadratnih metrov praznih prostorov, v to vsoto pa stanovanja niso vključena ... Edini ptujski industrijski objekt bi veljalo ohraniti Zgodovinarka in arhivarka Marija Hernja Masten je predstavila bogato zgodovino edinega industrijskega objekta na Ptuju: »Zadnje ime stavbe, pod katerim jo poznamo, je Koteks (koža in tekstil) Tobus (tekstil, obutev in usnje), ki sta leta 1947 združena prišla na Ptuj. V stavbi je do leta 1945 delovala usnjarska tovarna Pavla Piricha, ki so jo z nacionalizacijo ukinili.« Celotna današnja Dravska ulica je bila nekoč strojarska četrt, ki se v listini omenja že leta 1291. Posamezne obrti so se skozi stoletja zbirale skupaj, zaradi neprijetnega vonja in potrebne bližine reke je to za strojarstvo in usnjarstvo veljalo še posebej. Svoje čase je trgovina z usnjem Ptuju prinašala lep dobiček ... je pojasnil: »Če je objekt nevaren za življenje in zdravje ljudi in ga z nekimi normalnimi posegi ni mogoče sanirati, naredimo arhivsko dokumentacijo in ga porušimo. Ta objekt pa je kljub temu, da je prazen in ni vzdrževan, še zmeraj takšen, da se ga z minimalnimi sredstvi da ohraniti pri življenju.« Opozoril je, da bi bilo treba predvsem preprečiti zama-kanje in proste vstope v objekt. 14 milijonov evrov za staro mestno jedro Ptujski župan Miran Senčar je priznal, da je stara usnjarna najgrša škrbina na veduti Ptuja: »Z njo sta se ukvarjala že vsaj dva moja predhodnika deset let in več nazaj, bilo je veliko idej. V dveh letih mojega mandata ni bilo mogoče narediti ničesar, saj občina ni imela denarja, poleg tega pa je bilo treba končati stare projekte. Mestna občina Ptuj bo v tej finančni perspektivi za urbane projekte dobila 10,5 milijona evrov, temu pa bomo morali dodati še 30 do 40 % lastnih sredstev.« Zagotovil je, da se bo zato v naslednjih štirih, petih letih na Ptuju res gradilo. Tudi Štajnbaher je poudaril, da stavba Koteks Tobus kazi eno najznačilnejših in najpogosteje fotografiranih mestnih vedut v Sloveniji. Pojasnil je, da so se na ZVKDS s stavbo intenzivneje Ptuj • Aplikacija za hotelirje Facility iz podjetja Creatriks Prejeli 550.000 evrov investicijskega vložka Ptujčana Luka Berger in Aljaž Ketiš sta avtorja aplikacije Facility, za katero sta uspela pridobiti 550.000 evrov investicijskega vložka. Aplikacija je namenjena optimizaciji dela v hotelih in je za trg zanimiva, saj pospešuje učinkovitost organizacije nalog zaposlenih. Aplikacijo so razvili v okviru podjetja Creatriks, njen idejni oče je Luka Berger, sicer tudi direktor imenovanega podjetja. Berger je leta 2012 kot študent delal v hotelu v nacionalnem parku Yellowstone v Združenih državah Amerike. Na vsakem koraku je opazil možnosti izboljšave delovnih postopkov, ki so bili pogosto zamudni in neorganizirani. Po vrnitvi iz ZDA se je skupaj s Ketišem lotil razvijanja računalniške aplikacije Facility za učinkovito organizacijo dela zaposlenih v hotelih. Vsi zaposleni v hotelu, od direktorja do sobarice, lahko s klikom ali dvema pridobijo informacije o poteku dela. Sobarica lahko s pomočjo aplikacije v nekaj sekundah izve, katere sobe je treba očistiti, obvesti vzdrževalca o morebitnih potrebnih popravilih ter sporoči recepciji, kdaj je soba pripravljena za oddajo gostom. Nadrejeni lahko skozi aplikacijo sproti spremljajo in nadzirajo potek dela, saj se podatki sproti osvežujejo. Aplikacijo že uporabljajo v nekaterih slovenskih hotelih. Med drugim v grand hotelu Bernardin v Portorožu in Union hotelih v Ljubljani. V hotelu Bernar- din z 241 sobami so z uporabo aplikacije Facility mesečno prihranili 200 delovnih ur, v Union hotelih v Ljubljani s skupno 574 sobami pa so s pomočjo aplikacije izgubo drobnega inventarja zmanjšali za skoraj 15 odstotkov. I k f i Foto: arhiv podjetja Aljaž Ketiš in Luka Berger sta ustanovitelja startup podjetja ter avtorja aplikacije, ki je na Ptuj prinesla pol milijona evrov investicijskega vložka. »Naša vizija je postati vodilni ponudnik v svojem segmentu na svetu. Naslednji cilj je širitev v še več držav in vsaj tisoč hotelov v prihodnjem letu. Načrtujemo tudi vstop na ameriški in druge trge. Veseli nas, da se je dober glas o aplikaciji že razširil med hotelirji, ki nas vse pogosteje sami poiščejo ter želijo preizkusiti naš produkt. To potrjuje, da smo na pravi poti in da bi lahko rešitev Facility postala nepogrešljivo orodje pri delu hotelirjev,« je povedal Luka Berger. Za aplikacijo Facility je avtorjem lani uspelo zbrati 150.000 evrov finančnega vložka. Od takrat je ekipa s trdim delom in kakovostnim produktom pridobila več kot sto naročnikov iz štirih držav. Nedavno je aplikacijo Facility z vložkom 550.000 evrov podprl še avstrijski investicijski sklad Speedinvest. Mojca Zemljarič začeli ukvarjati leta 2000, ko so jo vpisali v register nepremične kulturne dediščine: »Stavba je zavarovana že kot del starega mestnega jedra, je pa tudi v neposrednem vplivnem območju kulturnega spomenika državnega pomena, ptujskega gradu.« Kar v grobem pomeni, da je zunanjo podobo stavbe treba ohraniti, notranjščino pa je načeloma mogoče spremeniti. Na ZVKDS so se leta 2002 povezali s Kemo Puconci, naredili analize obstoječega stanja objekta in eno od sten testno zaščitili s sanirnim ometom. Sol, ki so jo skladiščili v stavbi, je namreč povzročila odpadanje ometov in propadanje zidov. Goran Gom-boši iz Keme Puconci je pojasnil, da bo treba pred morebitno obnovo znova narediti analize in popise, določiti pa bo treba tudi namembnost objekta: »Šele potem bomo dobili neko okvirno oceno vrednosti sanacije objekta in ugotovili, ali se nam ta splača ali ne. Menim, da se da objekt sanirati z relativno majhnimi posegi, z do 10 % vsote, ki jo je omenjal župan.« Potrebnih bo torej več kot milijon evrov. Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je treba najprej govoriti o vsebini, le o tem, kakšna naj bi bila, konsenza ni bilo. Trenutno aktualna zamisel je, da bi v staro usnjarno preselili Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj. Njen ravnatelj Štefan Petek je pojasnil: »Glasbena šola deluje v razmeroma slabih pogojih. V zadnjem desetletju se je naša dejavnost kar precej razširila, zato smo bili prisiljeni iskati dodatne prostore (trenutno imamo tri lokacije: v najem smo vzeli stražarnico nekdanje vojašnice in dvorano v Osnovni šoli Olge Meglič). Strinjali se bomo z vsako opcijo, ki bo zadovoljila naše potrebe po prostorih.« Obiskovalci okrogle mize so podali številne predloge in pripombe, eno najtehtnejših Branko Vnuk: »Občina sploh nima določenega vrstnega reda oz. prioritet. Zdaj govorimo že o desetih projektih: nedokončanem dominikanskem samostanu, arheološkem muzeju, Panorami, novi mestni tržnici, stavbi Ko-teksa ... Naj se najprej konča en projekt, potem pa naprej.« Vsi so okroglo mizo pozdravili kot dobro obliko reševanja mestnih težav, Boris Miočinovic pa je dodal: »Takšno obravnavo (ali več njih) bi si zaslužila vsaka posamezna stavba na Ptuju .« Eva Milošič Vaje v kombinatoriki Ali bi glasbena šola v stavbi Koteksa pridobila nekaj učilnic in dve dvorani, koncertno in baletno, ali bi se tja morda lahko stlačila cela, še ni znano. Ve pa se, da bo v drugem primeru kaj kmalu treba organizirati okroglo mizo o prazni in propadajoči bivši stavbi glasbene šole v Dravski ulici 11. Pred časom so na občini sicer razmišljali, da bi glasbeno šolo preselili v nekdanjo stavbo OŠ dr. Ljudevita Pivka, a je ta iz igre izpadla, saj naj bi za njeno obnovo potrebovali 2 milijona evrov, torej preveč ... Bo tudi stavba na Raičevi ulici dočakala okroglo mizo? Različne dejavnosti selimo iz ene stavbe v drugo, pa v tretjo in nazaj, v upanju, da bodo na koncu vse stavbe polne. Zgolj kombinacije, variacije in permutacije se ne bodo nikoli izšle; vedno bo kakšna stavba ostala prazna. Ker denarja za obnovo vseh ne bo nikoli dovolj, bodo mestni svetniki pripravili seznam prioritet. Na osnovi česa ga bodo strokovno in dobronamerno sestavili, nam niso zaupali. Pa nič ne de, saj je župan že napovedal, da bodo imeli po nasvetu ljubljanskega mestnega urbanista Janeza Koželja prednost mestna tržnica, za prenovo katere bo treba odšteti okoli dva milijona evrov in pol, ter Slovenski in Vrazov trg, vsak s kakšnim milijonom ... Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 21. oktobra 2016 Podravje, Slovenija • Število trkov z divjadjo v zadnjih desetletjih narašča Najbolj ogroženi udeleženci Pod kolesi motornih vozil konča neugotovljivo število domačih in divjih živali, med njimi tudi zaščitene vrste. Prometna infrastruktura v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih hitro narašča in zaseda vedno večjo površino zemljišč. Vse več cest je asfaltiranih, kar omogoča višje hitrosti. Število motornih vozil se povečuje (konec lanskega leta jih je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji registriranih že več kot 1.395.000 oz. 2 % več kot leto pred tem), ta so tudi vse bolj zmogljiva, prometna kultura pa je nizka ... Da število trkov vozil z živalmi narašča, torej ne preseneča, mnogi pa se ne zavedajo, da je s tem ogrožena tudi prometna varnost ljudi. Po podatkih Lovske zveze Slovenije (LZS) je bilo lani na cestah povoženih 7.155 živali. Ker v to evidenco niso vključeni prav vsi povozi divjadi, poleg tega pa ne beležijo niti povozov večine manjših živali (npr. ježev, veveric in drugih malih sesalcev, dvoživk in ptic) niti povozov domačih živali (med njimi največ mačk in psov), lahko o realni sliki le ugibamo. Inštitut za varstvo narave Lutra je sicer vzpostavil svoj register povozov živali, ki pa zaradi prostovoljnega obveščanja ne more biti merodajen, temveč služi bolj kot zemljevid »črnih točk«. Slovenija ima eno največjih biotskih pestrosti v Evropi, v posebna varstvena območja Natura 2000 pa je vključena več kot tretjina ozemlja države. Žal pa se seznami živalskih vrst v Direktivi o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v veliki meri prekrivajo s seznamom najpogosteje povoženih živalskih Evidentirana povožena divjad in zavarovane vrste prostoživečih živali v ptujsko-ormo-škem lovskoupravljavskem območju za leto 2015 Med živalskimi žrtvami na tem območju je bilo po podatkih Lovske zveze Slovenije lani največ evropskih srn (577), sledijo poljski zajci (76), lisice (69), jazbeci (40), fazani (21), kune belice (17), divji prašiči (2), kune zlatice (2) in vidre (2), povozili pa so tudi muflona in sivo vrano. V ptujsko-ormoškem lovskoupravljavskem območju se število evidentiranih povozov v zadnjih letih sicer rahlo zmanjšuje: leta 2012 jih je bilo 896, v letu 2013 873, predlani 838 in lani 808. vrst: ris, divja mačka, medved, volk, vidra, kuna zlatica, navadni dihur, bober, dvoživke in plazilci. Med zaščitenimi živalskimi vrstami promet najbolj ogroža rjavoprsega in beloprsega ježa, veverico in hermelina. Evidentirani so le povozi divjadi Na LZS pojasnjujejo, da so upravljavci lovišč dolžni evidentirati le odvzem divjadi in nekaterih zavarovanih vrst, kot odvzem divjadi pa poleg odstrela štejejo tudi vsi drugi evidentirani vzroki smrtnosti, vključno s povozom: »Z novelo zakona o divjadi in lovstvu je naložena obveza obveščanja upravljavca lovišča o povoženi divjadi na cestnih površinah, ki ga opravita regijski center za obveščanje in policija.« Center za obveščanje obvesti veterinarsko higiensko službo, ki poskrbi za odvoz trupla, ter upravljavca lovišča, ki povoz zavede v lovski informacijski sistem Lisjak. Na LZS voznike pozivajo k spoštovanju postopka, saj s tem pripomorejo k trajnostne-mu upravljanju v lovišču: »Opozoriti želimo tudi, da je odvoz trupla povožene srne ali katerekoli druge divjadi oz. prostoži-veče živali kaznivo dejanje.« Dodajajo še, da je uporaba trupla povožene divjadi za prehrano neodgovorno dejanje, saj takšno meso ni pregledano za nalezljive bolezni, ki se lahko prenesejo na človeka. Na LZS opažajo, da število trkov z divjadjo v zadnjih dese- Kaj storiti v primeru trka z živaljo? • Zapeljite na stran in vklopite vse štiri smernike. Nadenite si varnostni telovnik in postavite varnostni trikotnik. • Če se je žival pri trku poškodovala in pobegnila, morate o tem na telefonski številki 112 obvestiti Regijski center za obveščanje, ki avtomatsko obvesti pristojno lovsko družino in območno veterinarsko higiensko službo. • Policijo o trku obvestite le, če želite obravnavo prometne nesreče z materialno škodo oz. če gre za nesrečo s poškodovanci ali smrtnimi žrtvami. • Ranjene živali ne premikajte in se ji ne približujte; lahko vas brcne, ugrizne ali nabode. • Za pomoč ranjeni živali lahko pokličete tudi zavetišče Golob na Muti na Koroškem, edino uradno zavetišče za divje živali v Sloveniji. Dežurni telefon: 031 813 097. • Mrtve živali odstranite s cestišča, da preprečite nalete in nove nesreče. Zaradi možnosti okužb jih ne premikajte z golimi rokami. (Priporočila inštituta Lutra) Foto: Marjana Honigsfeld Adamič, inštitut Lutra Živali pod kolesi vozil končajo tudi na avtocestah. Na sliki komaj prepoznavno truplo zajca, ki ga ograja ob avtocesti ni zadržala. tletjih narašča povsod po svetu, poleg že naštetih vzrokov pa izpostavljajo tudi izjemno povečanje nemira v naravnem okolju, npr. objestno izvajanje rekreacije v neprimernem času (nočno gobarjenje s svetilkami) in na neprimerne načine (vožnja v naravnem okolju z motornimi vozili in kolesi). Vsaj pri srnjadi pa so število trkov uspeli zmanjšati: »Čeprav je vsak dan v povprečju v Sloveniji povoženih med 15 in 20 osebkov srnjadi, ki najpogosteje zaide pred avtomobil, se število povožene srnjadi od leta 2010 stalno zmanjšuje.« Odišavljene ograje so vprašljive Direkcija RS za infrastrukturo in DARS v sodelovanju z lovci, upravljavci lovišč in LZS, pa tudi raziskovalnimi institucijami (ERICo Velenje, Visoka šola za varstvo okolja, Gozdarski inštitut Slovenije) pripravljata različne omilitvene oz. odvračalne ukrepe. Na LZS naštevajo: »Avgusta letos so na več kot 24 kilometrih državnih cest poskusno namestili modre odsevnike (tudi v Podravju), v začetku leta so z zvočnimi odvračalnimi napravami opremili vse priključke na gorenjski avtocesti, od leta 2014 pa v Sloveniji poteka mednarodni projekt Life Dinalp Bear, s katerim želimo zmanjšati povoz rjavega medveda.« Lovci z znaki, s tablami in silhuetami divjadi opozarjajo voznike, s povečano prehransko Evidentirana povožena divjad in zavarovane vrste prostoživečih živali Slovenija 2011 2012 2013 2014 I 2015 Evropske srne 5.268 5.202 5.254 4.908 4.756 Lisice 860 969 788 936 847 Poljski zajci 612 586 465 476 411 Jazbeci 384 427 410 491 472 Kune belice 377 465 363 388 332 Divji prašiči 84 141 72 101 93 Navadni jeleni 95 69 89 82 111 Vidre 10 10 14 9 21 Sive vrane 12 12 10 11 6 Race mlakarice 16 8 8 9 5 Vir: Lovska zveza Slovenije Po skupnem številu povoženih živali v zadnjih petih letih na seznamu sledijo še veverice, medvedi, dihurji, divje mačke, gamsi, pižmovke, nutrije, hermelini, kanje, srake, poljske jerebice, male podlasice, mufloni, volkovi, šakali, šoje, lesne sove, bobri, krokarji, postovke, rakunasti psi, skobci, druge race, golobi grivarji, turške grlice, sloke, kragulji, kozače, male in velike uharice ter planinski zajci. Za živali so lahko usodne že presekane poti Skrb vzbujajoča ni le črna statistika povozov, temveč tudi drobljenje habitatov. Na inštitutu Lutra opozarjajo, da večina cestnega omrežja v Sloveniji nima ustrezno urejenih podhodov ali zelenih mostov, ki bi omogočali migracijo živali med različnimi deli njihovih habitatov: »Za nekatere živalske vrste so cestne in železniške ovire dolgoročno lahko usodne. Izolacija populacije zaradi prometne infrastrukture (bariere) zmanjša verjetnost za genski pretok in povzroča parjenje v ožjem sorodstvu. Posledično se zmanjšuje biotska raznovrstnost, siromaši se genetska variabilnost in povečuje homoz-igotnost pri potomstvu.« Nekatere vrste se cestnim in železniškim barieram kar dobro prilagajajo (npr. lisice), za tiste s tradicionalnimi migracijskimi potmi oz. teritoriji (npr. za dvoživke in jazbece) pa so lahko vplivi cestne infrastrukture uničujoči. Foto: arhiv petek • 21. oktobra 2016 Podravje ŠtajerskiTEDNlK 9 prometnih nesreč so živali Različni odvračalni ukrepi delujejo le deloma, zato o izidu bližnjega srečanja na cesti odloči voznik. Čeprav poznane mestu. Foto: Tatjana Gregorc, inštitut Lutra po previdnosti, so lisice po številu evidentiranih povozov v Sloveniji na drugem ponudbo divjad 'vabijo' stran od cest, postavljajo pa tudi svetlobna, kemična in zvočna odvračala ter ograje. Na inštitutu Lutra ob tem opozarjajo, da so odvračala usmerjena skoraj izključno na velike živali: »Živali naj bi odvračali z 'odišavljenimi' ograjami, s svetlečimi predmeti oz. odsev-niki, pa tudi z zvočnimi signali. Toda v poskusu, ki je časovno omejen, morda zadeva še deluje, po daljši uporabi pa se živali bolj ali manj navadijo vseh mogočih motenj in se jim prilagodijo. Nobeno odvračalo ne deluje zanesljivo.« Največ lahko zato naredijo vozniki sami. Na inštitutu Lutra jim svetujejo, da so tudi na ustaljenih poteh pozorni na opozorilne prometne znake, ki označujejo območja divjih živali. Ti namreč opozarjajo na mesta pogostih trkov z živalmi. Upoštevajo naj, da se divje živali pogosto zadržujejo v bližini gozdov, mokrišč ali kmetijskih površin ter na mestih, kjer ceste prečkajo potoke. Vedeti morajo tudi, da je 'promet' divjih živali največji med mrakom in svitom (obenem je voznikova vidljivost takrat najslabša). I Y* I Denarja za ozavescanje voznikov ni Na inštitutu Lutra so v letih 2011 in 2012 s sredstvi sklada za nevladne organizacije v okviru slovensko-švicarskega programa sodelovanja za zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik v EU izvedli projekt StopJež. Voznike so na prisotnost živali na cestah opozarjali z različnimi promocijsko-izobraževal-nimi akcijami, vzpostavili pa so tudi spletni register povozov. Marjana Honigsfeld Adamič z inštituta Lutra pojasnjuje: »Na žalost kljub številnim prizadevanjem med zavarovalnicami, avtomobilskimi prodajalci in podobnimi gospodarskimi organizacijami ni bilo posluha za podporo, da bi lahko projekt nadaljevali. Če mi referent najbolj znane štajerske zavarovalnice na vprašanje, ali bi bila zavarovalnica pripravljena podpreti projekt, zabrusi, da živali na cesti nimajo česa iskati in daje njihov interes profit in ne varnost živali, potem ni čudno, da razumevanja za naša prizadevanja ni...« Kljub temu so na lastne stroške in s prostovoljnim delom spletno stran in register povozov ohranili. Na nepredvidljive situacije se lahko pripravijo s poznavanjem vedenja divjih živali. Nanje je treba izredno paziti predvsem v obdobjih razmnoževanja in prehranjevanja, pa tudi gozdnih požarov na tistem območju. Ker številne vrste živali potujejo v skupinah, morajo predvidevati, da bo na cesto za eno prišlo še več živali. V Lutri opozarjajo: »Čeprav vas žival vidi, vam še vedno lahko skoči pred vozilo.« Tudi, ko je cesto že uspešno prečkala, se lahko obrne... Eva Milošič ; Prekrivno^-- . hihm^gm ■ Naravno lubje iglavcev^ Št. art.: 9633215 i -50!': 2,99 E (0,06 €/l!r- Ulične barve in vi' p ti od do 50 mir. fc^št.art,3199304indr. ' 10 Štajerski Kultura petek • 21. oktobra 2016 Kidričevo • Odprtje razstave Marka Jakšeta Čud(ež)no gledališče oblik, barv in podob V Galeriji FO.VI (Field of Vision) v Strnišču pri Kidričevem so odprli pregledno razstavo del slikarja Marka Jakšeta. Svobodni umetnik Jakše je za svoje delo prejel več domačih in mednarodnih priznanj, lani tudi nagrado Prešernovega sklada. V Strnišču si je v več tematskih sklopih mogoče ogledati 56 njegovih del srednjih in velikih formatov, od starejših do najnovejših in celo takih, ki jih doslej še ni razstavil. S tem se razstava, katere kustos je Vladimir Forbici, postavila pa jo je slikarjeva sestra Iša Jakše, približuje retrospektivi. Spremlja jo katalog, dostopen tudi na spletni strani galerije, besedilo zanj pa je napisala Marika Vicari. Ta pravi, da so Jakšetova samosvoja dela tuja vsaki logiki: »Vse skupaj se zdi, kot da vstopamo v čud(ež)no gledališče oblik, barv in podob. Naši čuti nas pred Jakšetovimi velikimi platni izdajo, ne moremo si pomagati, da ne bi padli v imaginarni svet, ustvarjen iz halucinacij, blodenj, svetlobe in ritma, ki presega racionalen slikarski jezik.« Naslednjo razstavo bodo v Galeriji FO.VI odprli 15. novembra, ko se bo s kipar- — — - - -Foto: Galerija fo.vi skimi deli predstavil Robert Jurak. Dela Marka Jakšeta (med njimi tudi sveže meso, na fotografiji) si je v Galeriji FO.VI mogoče Eva Milošič ogledati do 12. novembra. Ptuj • Odprtje razstave Di(y)amonds S položnicami do diamantov V ptujski galeriji Gema so odprli razstavo ljubljanske akademske kiparke Lade Cerar z naslovom Di(y)amonds. Razstavljeni diamanti, sicer simboli prestiža, se hitro izkažejo za položnice, karton, folijo in lepilni trak. Kiparka s tem opozarja na razliko med videzom in realnostjo, pa tudi na recesijo in družbene neenakosti. Za osnovni material je vzela položnice, ki jih je v slogu »naredi sam« (angleško: DIY - do it yourself, od tod besedna igra) spremenila v novoletne lučke in nakit, ustvarila pa je tudi bivalni diamant. Projekt pomeni nadaljevanje njenega dela Odpihni moje račune, kjer so cvetovi iz položnic krasili japonsko češnjo. Cerarjeva pojasnjuje: »Po japonski tradiciji je treba želje zavezati na drevo, da jih odpihne veter in se uresni- Na ogled razstave so vabljeni zlasti »morebitni sponzorji umetnosti, finančni svetovalci, ljubitelji diamantov, računovodje in ostali finančni eksperti« ... čijo. Moje položnice bi odpihnilo tako, da bi kdo kupil moja umetniška dela ... Cvetovi, z origami tehniko zgibani iz položnic, so krasili tudi slike. Cena vsake od njih je bila seštevek zneskov na teh položnicah.« Metka Zupanič, ki vodi galerijo Gema, pravi: »Ti artefakti skušajo na lirično-duhovit način govoriti o luksuzu, ki večini ljudi ni dostopen, estetiki na prvi pogled, ki se šibi pod težo ekonomskih problemov in turbulenc današnjega časa.« Razstavo Lade Cerar si je v Grajski ulici 4 mogoče ogledati do 20. novembra, za obisk se je treba dogovoriti na telefonski številki 040 168 014. Eva Milošič Ormož • Likovno-literarna kolonija Malek prvič mednarodna » Pesem klopotcev - muzikalnost duše goric« Lepoto okolice Zidanice Malek so sredi oktobra združili z ustvarjanjem in druženjem. Potekala je namreč že četrta Likovno-literarna kolonija Malek 2016, ki jo že tradicionalno organizira ormoška območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v sodelovanju z LIKUDO Ormož in KUD Prasila. »Bistvo naše likovno-literarne kolonije je medgeneracijsko povezovanje umetnikov, druženje ter spodbujanje likovnega in literarnega ustvarjanja,« je pojasnila Barbara Podgorelec iz JSKD RS, območna izpostava Ormož. Na dvodnevni koloniji, ki je letos potekala na temo »Pesem klopotcev - muzikalnost duše goric«, je ustvarjalo okoli 30 ustvarjalcev, med njimi tudi dijaki Gimnazije Ormož. Letošnja kolonija pa se lahko prvič pohvali tudi z mednarodno udeležbo: »Letos je posebno leto, saj se nam je pridružil župan Oroslavja Ivan Tuda, ki je akademski likovnik, tako da smo Udeleženci letošnje likovno-literarne kolonije Malek. veseli in ponosni, da je naša kolonija dobila mednarodne razsežnosti.« Sicer pa so tudi letos za prizorišče ustvarjanja izbrali zidanico Malek, kjer jih že četrto leto zapored gosti podjetje P&F Jeruzalem. Poleg P&F Jeruzalem pa so se kot sponzorji izkazali tudi podjetje Wienerberger, Sadjarstvo Ivanjkovci, družba Fiposor in občina Ormož. Vsa dela, ki so rezultat letošnje kolonije, bodo na ogled v času martinovanja, 11. novembra, v Beli dvorani Grajske pristave Ormož. Monika Levanič Tednikova knjigarnica Krajšanje čakalnih vrst Ne vem čemu, a te dni sta mi nekako bližnji besedici čakanje in čakalnica. Na 194. strani v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 2014) piše, da je čakalnica soba za čakanje, čakati pomeni biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride. Čakanje je glagolnik od čakati, čakalec je tisti, ki kaj čaka, čakalen je pridevnik, čakališče pa je kraj za čakanje. V naši deželici je zadnja leta največkrat slišati o čakalnih dobah v zvezi z zdravstvenimi storitvami, a spomnim se dni, ko teh čakalnih dob niso povezovali z zdravstvom, marveč z ne tako pomembnimi življenjskimi rečmi. Na primer: kako se je samo čakalo na avtomobile. (Pa niti slučajno ni bilo možnosti izbire barve in dodatne opreme. A je tedaj sploh obstajala?!) In kako potrpežljivo je bilo nekoč čakanje na papirnate plenice, pa na mleko v prahu, pa na kavo, pa na meso, pa na ... No, zdaj pa se izgubljamo in tratimo čas ob nakupovanju teh dobrin - tako velika izbira je! Da ne govorim o nakupu avtomobila. Kakšne čakalne dobe neki! Če imaš dovolj pod palcem, si lahko domala takoj kupiš avtomobil modne znamke in barve ter z mnogimi izbranimi dodatki ... A čakati je treba na zdravnika, čaka se v lekarnah, čaka se na nova delovna mesta, pešci in kolesarji čakajo na prečkanje ceste ... Novi časi in nove čakalne dobe, pač. Ne razumem pa, čemu si čakajoči ne skrajšajo čakalnih ur v čakalnicah. Tako posedanje in mrgodenje v čakalnicah samo še poslabšuje zdravstvene neprilike, zdravstvo pa tudi ne more tako v korak s hitrim življenjskim tempom, kot ga lahko izvajajo trgovci. Saj vendar delajo za ljudi in z ljudmi in ni, da bi brzeli in ne vzeli pod lupo pacienta. Hočem vam samo priporočiti in namigniti, da je najbolj priročna pomočnica v čakalnici knjiga. Tisti čas, ko prisluškujete, kdaj boste zaslišali svoje ime in priimek, preštevate, koliko jih je še pred vami na vrsti, se jezite, ker je bil nekdo poklican pred vami, prišel pa je krepko za vami, negodujete, ker je tisti pred vami tako dolgo v ordinaciji, prisluškujete svojemu telesu, ki ima iz minute v minuto več bolezenskih simptomov, se mučite z mislijo, da je zunaj lepo vreme (ki bi vam zelo koristilo), vi pa tratite čas, čakajoč na en sam samcat recept ali napotnico . Glejte, s primerno, pravo knjigo bo vaše čakanje manj neprijetno: lahko boste tavali po neznanih deželah, navijali za razrešitev kriminalnega primera, uživali v pesniških podobah in ljubezenskih doživetjih, morda se poučili o zdravem načinu življenja in celo ugotovili, da ste prišli prehitro na vrsto, saj niste prebrali niti enega poglavja do konca ... Morda boste lahko še kaj na glas prebrali in drugi čakajoči vam bodo hvaležni. Seveda pa ne gre, da bi zraven ostalega, kar sodi v torbo k zdravniku, vlačili s sabo še zajetne romane, ki zahtevajo pozornega bralca. Za ta namen se najbolje obnesejo pesniške zbirke, pa tudi zbirke kratkih zgodb in pravljice. Tokrat vam priporočam drobno, živahno knjigo priljubljenega francoskega avtorja Bernarda Friota (1951), čigar dve knjigi je pravkar izdala založna Grlica: Ta hitre zgodbe in Zgodbe za minutko, obe v prevodu Špele Zakelj. Kot povabilo k zabavnemu branju sem izbrala iz prve knjige, s strani 23, odlomek z naslovom Še ena tragična zgodba: Na polici v knjižnici je velika knjiga z rdečimi platnicami prosila svojo sosedo, majhno, precej neznatno knjižico: »Dati meni napotilo vi?« »Oprostite, ne razumem vas,«, je zelo vljudno odgovorila miniaturna soseda. »Ah, res je,« je nekoliko zaničljivo rekla velika rdeča knjiga,« pozabila sem, da ste samo mali romanček in da ne znate govoriti tako kot mi, slovarji, po abecednem vrstnem redu!« »Slovar!« je zgroženo vzkliknil roman. »No, ali vas lahko vprašam, kaj vi, gospod slovar, počnete v zgodbi? Zgodbe so rezervirane samo za nas, romane!« Veliki slovar, ki je bil resnično besen . Zelo kratke, duhovite in iskrive zgodbe Bernarda Friota, avtorja, ki so ga minulo leto spoznali tudi slovenski gimnazijci, zelo priporočam te jesenske dni za šolsko in družinsko branje. Liljana Klemenčič Foto: CG Foto: ML Rokomet V pričakovanju derbija in rekordnega obiska Strani 12 Strelstvo Za začetek odličen rezultat Ptujčanov Stran 12 MO Ptuj Bo apel športnikov dosegel naslovnike? Stran 13 Kegljanje Napeto do zadnjega meta Stran 12 Nogomet Fridl ni več trener Mure, zamenjal ga je Gabor Stran 14 Kolesarstvo Danes prvi zvezdnik, nekoč pred vrati KK PP Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Pokal Slovenije, 1. tekme četrtfinala: Iz Ljubljane z aktivnim rezultatom Olimpija - Aluminij 2:1 (1:1) Nogomet • 2. SNL STRELCI: 0:1 Škoflek (10.), 1:1 Wobay (28.), 2:1 Velikonja (54., iz 11-m). OLIMPIJA: Vodišek, Vukcevic (od 78. Kelhar), Delamea Mlinar, Coralic, Bajric, Zajc (od 75. Krona-veter), Alves, Kirm, Miškic, Wobay (od 67. Eleke), Velikonja. Trener: Luka Elsner. ALUMINIJ: Janžekovič, Vez-jak, Kocic (od 57. Jakšic), Damiš, Turkalj, Cvek, Vrbanec, Škoflek, Tahiraj (od 56. Rebernik), Rogina (od 89. Ploj), Srdic. Trener: Bojan Špehonja. Torek in sreda sta bila v evropskih tekmovanjih namenjena Ligi prvakov, na domači sceni pa je osem najuspešnejših klubov v Pokalu Slovenije odigralo prve tekme četrtfinala. Ena izmed njih je bila tekma Olimpija -Aluminij, ki jo je bilo mogoče v živo spremljati na 2. programu TV Slovenija 2. Ekipi sta se pred tedni pomerili v prvenstvenem srečanju, takrat so bili Ljubljančani v Kidričevem uspešnejši (0:3). A pokalno tekmovanje je povsem druga zgodba, presenečenja so precej pogosta, saj nižje rangirane ekipe po navadi nastopajo z dodatno motivacijo in nabojem, s tem pa favoriziranim ekipam nemalokrat povzročijo veliko preglavic. Tudi v Stožicah je bilo tako ... Obe ekipi sta sicer igrali z močno spremenjenima postavama glede na sobotni prvenstveni srečanji, pri Kidričanih so sicer manjkali Bizjak, Kramer, Krljanovič in T. Petrovič (poškodbe) ter D. Petrovič (kartoni). Olimpija je sicer podjetne-je začela srečanje, a so prvi zadeli Kidričani. Akcijo je z dolgo podajo začel Cvek, nadaljeval Vezjak, prvi zaključni strel Srdica je Vodišek še ubranil, Škoflek pa je v drugo zadel neubranljivo - 0:1. To je bil v nekaj dneh tretji gol 22-letnika iz Vojnika, ki je dvakrat zadel tudi v soboto proti Radomljam. Domačini so razumljivo pritisnili, z višjo posestjo so ustvarjali pritisk na zadnjo vrsto Aluminija. Ta je klonila v 28. minuti, ko je prodorni Kirm natančno podal na oddaljenejšo vra-tnico, kjer je Julius Wobay zadel iz prve - 1:1. Takšen rezultat je bil tudi ob polčasu, Priložnost za popoln izkupiček Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Olimpije so v torek odigrali drugo medsebojno srečanje v sezoni, tokrat v Pokalu Slovenije. Do zimskega premora jih čakata še dve: v sredo povratna pokalna, v sredini novembra še druga prvenstvena. Pokal Slovenije, če-trtfinale, 1. tekme: Olimpija - Aluminij 2:1 (1:1); Rudar Velenje - Krka 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Vukadin (56.), 0:2 Kambič (90.); Gorica - Maribor 1:1 (0:1); strelca: Zahovič (44.), 1:1 Kotnik (58.); Krško - Domžale 0:2 (0:2); strelec: 0:1 Volarič (15.), 0:2 Volarič (30.). Povratne tekme bodo 25. in 26. 10. Luka Elsner, trener Olimpije: »Kljub težavam smo stopili skupaj in si priigrali kar nekaj priložnosti. Težko smo zadeli, a zmaga je vendarle tu in nam omogoča vsaj malce boljšo izhodišče pred povratno tekmo. Nič pa še ni odločenega.« Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Že pred tekmo z Radomlja-mi smo imeli velike težave s sestavo ekipe, tokrat nam je manjkal še D. Petrovič. Fantje so zelo požrtvovalno odigrali celotno srečanje in se po res najboljših močeh zoperstavili Olimpiji. Imamo aktiven rezultat pred povratno tekmo, to je za nas v tem trenutku najpomembnejše.« čeprav je Škoflek še enkrat zapretil s strelom iz roba kazenskega prostora, a je za nekaj centimetrov zgrešil gol. Drugi polčas je bil nadaljevanje prvega - varovanci Luka Elsnerja so takoj prevzeli pobudo. V 54. minuti so Kidričani slabo izbijali žogo iz kazenskega prostora, Zajc je v nadaljevanju akcije med štirimi igralci v rdečih dresih uprizoril slalom v stilu Boja- na Križaja, njegov zaključni strel je v padcu blokiral Da-miš - po mnenju sodnika Milana Bukovca z roko ... Igralci Olimpije so signalizirali igranje z roko praktično ob vsakem predložku v kazenski prostor, kar je nedvomno vplivalo na odločitev sodnika. Z 11-metrovke je bil zanesljiv strelec Etien Velikonja - 2:1. Do konca srečanja do spremembe izida ni prišlo, čeprav so imeli za to priložnost Re-bernik (strel tik mimo gola v 60. minuti), Eleke (strel tik mimo gola v 73. minuti) ter Velikonja (izjemna obram- ba Janžekoviča v 87. minuti). Ob koncu tekme je priložnost za igro pri Kidričanih dobil tudi 18-letni Aljaž Ploj. Olimpija si je pred povratno tekmo v Kidričevem (sreda, 26. 10, ob 14.00) priigrala minimalno prednost, možnosti za napredovanje pa je ohranil tudi Aluminij. Dober obet za še en napet obračun . Jože Mohorič 1. SNL, 14. krog: Krško - Aluminij, sobota, 22. 10, ob 16.00 v Krškem NK Drava Ptuj: Ponoviti igro z zadnjih dveh tekem Po seriji treh tekem v go-steh se nogometaši Drave vračajo domov na Mestni stadion na Ptuju, kjer bodo v soboto zelo zgodaj, ob 13. uri (na prošnjo NZS zaradi spletnega prenosa bo tekma odigrana nekoliko prej, op. a.) igrali z Zarico. Gre za dve precej izenačeni ekipi, tudi v kranjski vrsti je nekaj posameznikov, ki so se že preizkusili tudi v 1. ligi. A vse te podobnosti bodo hitro pozabljene na zelenici, na kateri pri Ptujčanih ne bo Kureža (poškodba), bo pa najverjetneje lahko zaigral Lo-venjak. Trenažni proces je bil v začetku tega tedna za igralce Drave nedvomno nekoliko lažji, saj so serijo slabših rezultatov prekinili z zmago proti Brdom. Na tej in že tudi proti Brežicam teden prej so vidno nakazali dvig forme, kar se je transformiralo tudi v kakovosti njihove igre. Ta je bila v večini elementov na visokem nivoju in vsaj takšnega morajo pokazati tudi na naslednji tekmi z Zarico. Tekmec je v njihovem kakovostnem razredu, ob podpori gledalcev s tribun pa bi kranjska ekipa morala položiti orožje. David Breznik NK Zavrč: Remijev je počasi dovolj V soboto zvečer s pričet-kom ob 17. uri bodo nogometaši Zavrča v 12. krogu doma igrali proti novomeški Krki. To bo dvoboj ekip, ki sta še lani nastopali v 1. ligi Telekom Slovenije. Tekmeca sta se enkrat letos že pomerila, Zavrčani pa o tej tekmi ne 2. SNL, 12. krog: Drava - Zarica, sobota, 22. 10, ob 13.00 na Ptuju. Zavrč - Krka, sobota, 22. 10, ob 17.00 v Zavrču želijo slišati kaj veliko, saj so takrat klonili s kar 7:0. Glede na večjo količino dežja v zadnjem obdobju je pričakovati težke razmere, zato bo o zmagovalcu v veliki meri odločala borbenost, povezana s kakovostjo. Domačini želijo naposled razveseliti navijače, kajti porazov, v zadnjem obdobju pa tudi remijev, imajo počasi dovolj. Krka bo seveda želela slaviti tudi v Zavrču in se bolj približati mestom pod vrhom, za katerimi so nekoliko zaostali. V sredo so sicer v pokalu šokirali Rudar (v Velenju so zmagali 0:2), kar je pokazatelj dobre forme. Zavrč so znova precej oslabljen, saj bo zaradi kartonov manjkal Ivan Ptiček, zaradi poškodb pa Nejc Brodnjak, Tilen Ahec in Peter Murko. Pred tekmo s Krko strateg Za-vrča Miran Emeršič razmišlja takole: »Pred nami je nov zelo težek obračun, ob tem smo zelo zdesetkani. Na prvi tekmi z njimi smo visoko izgubili, sedaj so v pokalu ugnali še Rudar, vse to govori o tem, kako kakovostna ekipa je Krka. Želja in motivacija pri nas nikoli nista sporni, v Ver-žeju je bil pravi tudi pristop, bili smo bližje zmagi. Upam, da bomo vse to ponovili tudi proti Krki, obenem pa upam tudi na kanček sreče. Bele zastave vsekakor ne bo.« tp NK Aluminij: Še do druge zmage proti Krškemu? Nogometaši v 1. ligi so znova v pospešenem tekmovalnem ritmu, saj ob prvenstvenih tekmah igrajo tudi pokalne obračune. V torek so bile aktivne ekipe Olimpije, Aluminija, Krke in Rudarja, v sredo pa Krškega, Domžal, Maribora in Gorice. Konec tedna vse čakajo novi izzivi . Kidričani se bodo odpravili na gostovanje h Krškemu, ki je ena izmed najmanj gostoljubnih ekip. Krčani so na domačem stadionu osvojili 10, v gosteh pa le še tri točke. Kljub temu varovanci Bojana Špehonja v goste ne odhajajo z belo zastavo, ampak si želijo ponoviti predstavo iz prve medsebojne tekme v sezoni, ko so Krško na domačem igrišču odpravili s 3:0 (Zeba, Krljano-vič, Kramer). »Zmaga v preteklem krogu proti Radomljam nam je dala dodatnega zagona, predvsem je bilo zelo pomembno, da smo znova začeli dosegati zadetke. Trend smo nadaljevali tudi v torek na pokal- ni tekmi v Ljubljani, nadaljevati si ga želimo tudi v soboto v Krškem,« je povedal Žiga Škoflek, ki je najbolj »vroč« igralec kidričevske ekipe. Razlika med ekipama na lestvici je zgolj točka, kar je zagotovo dober obet za napeto in zanimivo tekmo. »Vsi skupaj lahko pričakujemo trdo prvenstveno tekmo, na kateri bo v ospredju igra na rezultat. Zaradi številnih poškodb smo v težkem položaju, a z dodatno mero borbenosti verjamem, da lahko primerno nadomestimo tiste, ki so odsotni.« 2 Štajerski Aktualno petek • 28. oktobra 2016 Rokomet • 1. A DRL (m) Rokomet • 2. SRL (m) V pričakovanju derbija in rekordnega obiska Porcija za razmislek ... RK Drava: Zelje segajo do zmage Športno obarvana sobota bo na našem območju svoj vrhunec doživela ob 19. uri, ko se bosta prvič v letošnji sezoni v 1. A rokometni ligi pomerili ekipi Drave iz Ptuja in Jeruzalema iz Ormoža. Slednji so že vrsto let stalnica v slovenskem prvoliga-škem prostoru, medtem ko Ptujčani igrajo med elito po približno dvajsetih letih. V tem obdobju se je večina uradnih in prijateljskih tekem končala v prid Ormožanov, a tokrat jih čaka zelo motivirana, razigrana, borbena, nepopustljiva in kakovostna domača vrsta. Po sedmih odigranih krogih se zdi, da so ti pridevniki popolnoma na mestu. Po zadnji odlični predstavi v gosteh in zmagi proti Urbanscapu Loki z najboljšo letošnjo predstavo so cilji na obračunu s sosedi znani, kar pomeni, da gre Drava po zmago. Na poti do nje trener Ivan Hrupič ne bo mogel računati na že dalj časa poškodovanega Nejca Janžekoviča, medtem ko so se v klubu pred časom sporazumno razšli z Darijem Hermanom. Vsi drugi igralci so pripravljeni na izziv, imenovan Jeruzalem Ormož, kapetan ptujske ekipe Miha Sabo je pred tekmo povedal: »Pričakujem polno dvorano, saj je Ormož zelo blizu in mislim, da bo veliko gledalcev prišlo navijat za obe ekipi. Mi se bomo zelo potrudili, saj hočemo tudi Jeruzalem Ormož premagati in tako osvojiti dve točki.« Ne glede na tekmovalne izkušnje in na trenutni boljši položaj Jeruzalema Ormoža na prvenstveni lestvici bodo Foto: Črtomir Goznik Po dolgih letih se bosta ptujska in ormoška rokometna vrsta pomerili na najvišjem nivoju - v prvenstveni tekmi 1. A-lige. dravaši na parketu športne dvorane Ljudski vrt s pomočjo bučne podpore navijačev lovili zmago. Glede na zanimanje športne javnosti za ta lokalni derbi je za pričakovati rekorden obisk kakšne rokometne tekme v zadnjih letih na Ptuju. David Breznik RK Jeruzalem Ormož: Drava prevzela vlogo favorita Ormožani v zadnjih dveh krogih niso izpolnili zadanega cilja, saj so na tekmah proti Ribnici in Dobovi ciljali vsaj na dve točki, ostali pa so brez njih. Še posebej boleč je bil domači poraz proti Ribnici, kjer so poleg točk Ormožani za dalj časa ostali brez poškodovanih Danijela Mesarica in Dominika Ozmeca. Proti Ribnici je poškodbo staknil tudi Rok Žuran, ki je v Dobovi ekipi lahko pomagal samo v obrambi. Vemo pa, kaj Žuran pomeni napadu Jeruzalema, čeprav bivši re-prezentant še vedno išče pravo formo: »Rane se celijo iz dneva v dan. Po četrtkovem treningu še vedno ni jasno, ali bosta Mesaric in Ozmec nared za tekmo proti Dravi. Žuran bo zagotovo ekipi pomagal vsaj z igro v obrambi. Znova je zbolel Jaša Rajšp, ki ta teden še ni oddelal treninga. Kljub naštetemu se s preostalimi fanti poskušamo čim bolje pripraviti na našega naslednjega tekmeca, ki je Strelstvo • FIRST liga Za začetek odličen rezultat Ptujčanov Na Ptuju je bil konec prejšnjega tedna izveden prvi krog mednarodne lige FIRST v streljanju z zračno pištolo. Nastopilo je 38 posameznikov iz 11 ekip. Ekipno so zmagali strelci SK Ptuj s 1718 krogi, pred SD Juršinci 1661 krogov. Posamezno je bil najboljši Kevin Venta iz SD Kovinar Ormož s 582 krogi (23 centrov), na drugem mestu je z enakim številom krogov končal Sašo Stojak iz SK Ptuj, ki pa je zadel tri centre manj (20). Na stopničke se je povzpela še Majda Raušl (578). Sašo Stojak (SD Ptuj) in Kevin Venta (SD Kovinar Ormož) 1. SK PTUJ A 2. SD JURŠINCI 3. SD ALZAS 4. SD JOŽETA KERENČIČA 5. PLEZALAEGERSZEGA 6. REGION SÜD A 7. SD Š. K. TURNIŠČE 8. PLEZALAEGERSZEG B 9. REGION SÜD B 10. ŠSD MURSKA SOBOTA v zadnjem krogu presenetil v Škofji Loki in pred sosedskim derbijem prevzel vlogo favorita, kar nam v Ormožu ugaja,« je povedal trener Saša Prapotnik. Sosedski derbiji so zmeraj nekaj posebnega: »Smo izkušena ekipa s 15-letnim stažem v elitni ligi in dobro vemo, kako se obnašati pred takšnimi tekmami. Za nas je to samo ena izmed 22 tekem rednega dela sezone. Za vsakega tekmeca se poskušamo čim bolje pripraviti in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Na prav vsako tekmo starta-mo z željo po zmagi. Z izkušnjami in trezno glavo lahko dosežemo ugoden rezultat na Ptuju. Seveda bo pomemben faktor igrala tudi športna sreča. Dvorana bo polna in verjamem, da obe ekipi s svojo igro zadovoljimo navijače obeh ekip,« je še zaključil trener Ormožanov. Glede na zanimanje za tekmo bo treba v dvorano priti kakšno uro pred začetkom zanimivega športnega dogodka. UK Jadran 2009 Hrpelje Kozina -RK Velika Nedelja 38:25 (19:12) RK VELIKA NEDELJA: Zorec 4, Kolmančič 6, Bombek 4, Mavrič 1, Bezjak 1, Veselko 5, Prapotnik, Bokša, Preac, Sok 2, Lorenčič 2, Šulek, Gašič. Trener: Matjaž Hanželič. Po porazu proti Metliki so rokometaši Velike Nedelje izgubili še na drugem gostovanju. Tokrat jih je v prav vseh elementih rokometne igre nadigrala še ekipa iz Kozine. Gostje res niso nastopili v popolni postavi, saj je bolezen razredčila njihove vrste, vendar ko ti ne gre nič od rok, ni pomoči. In to se je zgodilo Velikonedeljčanom, saj so grešili pri strelih na gol, naredili ogromno število tehničnih napak, za nameček pa niso imeli še sreče. Kanček upanja se je gostom ponudil v drugem polčasu, ko so zaostanek 10 zadetkov skoraj razpolovili, vendar sta takoj sledili dve iz- 2. SRL (m) REZULTATI 2. KROGA: Jadran 2009 Hrpelje Kozina -Velika Nedelja 38:25 (19:12), Arcont Radgona - Metlika, Ajdovščina - Alples Železniki 32:28 (10:14), Kronos - Grča Kočevje 28:23 (10:7), Pomur-je - Grosuplje 31:27 (17:17). 1. JADRAN 2009 2 2 0 0 4 2. AJDOVŠČINA 2 2 0 0 4 3. GROSUPLJE 2 10 12 4. METLIKA 110 0 2 5. POMURJE 2 1 0 1 2 6. A. ŽELEZNIKI 2 10 12 7. KRONOS 2 1 0 1 2 8. ARC. RADGONA 10 0 10 9. GRČA KOČEVJE 2 0 0 2 0 10. VELIKA NEDELJA 2 0 0 2 ključitvi, ki sta ju dosodila sodnika iz sosednje Ajdovščine, in upov je bilo konec. Velikonedeljčani v soboto igrajo svojo prvo domačo tekmo proti njim vedno neugodnim sosedom iz Radgone. Želja je zmaga, zato vabijo navijače v športno dvorano Velika Nedelja, da z navijanjem pomagajo svojim igralcem do prvega para točk v prvenstvu. Janko Meško Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) Napeto do zadnjega meta Foto: Črtomir Goznik Liga FIRST, 1. krog, rezultati: posamezniki: 1. Kevin Venta KOVINAR ORMOŽ 582 2. Sašo Stojak SK PTUJ 582 3. Majda Raušl SK PTUJ 578 4. Bela Szabo ZALAEGERSZEG A 566 5. Andreas Auprich REGION SÜD A 565 6. Ludvik Pšajd SD JURŠINCI 562 7. Miroslav Moleh SD JURŠINCI 559 8. Zlatko Kostanjevec SK PTUJ 558 9. Saša Kralj SD ALZAS 557 10. Boštjan Simonič SD JOŽE KERENČIČ 557 12. Simon Simonič SD JOŽE KERENČIČ 555 13. Matija Potočnik SK PTUJ 553 18. Miran Miholič SD JOŽE KERENČIČ 544 21. Alojz Trstenjak SD JOŽE KERENČIČ 542 22. Gregor Vesenjak SD JURŠINCI 540 Ekipno: Ekipa KK Drava Ptuj je bila v 1. krogu prosta, v 2. je doma remizirala z ekipo iz Ruš. 1718 1661 1660 1656 1651 1636 1634 1613 1578 1320 UR Drava Ptuj - Ruše 4:4 (2855:2871) DRAVA PTUJ: Nada Fridl 483, Milena Štampfer Golob 437, Andreja Kavčič 511, Marija Kozoderc 479, Ivanka Plajnšek 476, Marina Kram-berger 478. Štiristezno kegljišče Deta centra na Ptuju je bilo prizorišče zelo zanimivega dvoboja med Dravo in Rušami, ki se je končal brez zmagovalk s 4:4. Šlo je za pravo malo dramo, v kateri so o končnem 2. SKL vzhod (ž) REZULTATI 2. KROGA: Slovenj Gradec - Šoštanj 3:5, Nafta - Fužinar PE 8:0, Drava - Ruše 4:4. Prosta je bila ekipa TRO Korotan. 1. ŠOŠTANJ 2 2 0 0 4 2. RUŠE 2 1 1 0 3 3. NAFTA 2 1 0 1 2 4. SLOVENJ GRADEC 2 10 12 5. DRAVA 10 10 1 6. TRO KOROTAN 10 0 10 7. FUŽINAR PE 2 0 0 2 0 razpletu odločali podrti ke-glji; Ptujčanke so do zadnjih metov lovile prednost gostij. V prvi seriji sta Nada Fridl in Milena Štampfer Golob prepustili posamezni točki Klavdiji Knuplež in Matildi Muršič. Po uvodnem zaostanku sta na 2:2 poravnali Marija Kozoderc in tokrat najboljša ptujska posameznica Andreja Kavčič, ki je skupno podrla 511 kegljev. Pred zadnjim parom so imele kegljačice iz Ruš prednost 19 kegljev, ki sta jo iz seta v set lovili Ivanka Plajnšek in Marina Kramber- Rokomet 1. mladinska liga REZULTATI 4. KROGA: Drava Ptuj - Krim-Olimpija 30:26 (17:10), Jeruzalem Ormož - Krka 27:23 (13:7), Celje Pivovarna Laško - Riko Ribnica 40:24 (20:15), Slovan - Koper 2013 27:29 (15:12), Krško - Urbanscape Loka 36:22 (16:14), Trimo Trebnje - Mokerc-Ig 30:23 (18:15). ger. Obe sta sicer premagali tekmici Heleno Podgornik in Tio Schatz, a za skupno zmago je zmanjkalo nekaj »lesov« ali kegljev. Razlika je ostala + 16 v prid Rušankam, ki so na ta račun dobile še dve točki in so izenačile rezultat na 4:4. Glede na prikazano je remi tudi pravičen, čeprav so bila v medsebojnih dvobojih tokrat uspešnejša dekleta ekipe Drava Ptuj: Kljub vsemu je bilo to premalo za končno slavje, vsaka ekipa je tako dobila po točko. David Breznik 1. CELJE PIVO. LAŠKO 4 4 0 0 8 2. TRIMO TREBNJE 4 4 0 0 8 3. MOKERC - IG 4 3 0 1 6 4. JERUZALEM ORMOŽ 4 2 1 1 5 5. KRŠKO 4 2 0 2 4 6. URBANSCAPE LOKA 4 2 0 2 4 7. DRAVA PTUJ 3 1 1 1 3 8. KRIM-OLIMPIJA 4 1 0 3 2 . KOPER 2013 4 1 0 3 2 10. RIKO RIBNICA 3 10 2 2 11. KRKA 4 1 0 3 2 12. SLOVAN 4 0 0 4 0 UR petek • 21. oktobra 2016 Šport, šport mladih Štajrnhi 13 Zavod za šport in Športna zveza MO Ptuj . Bo apel športnikov dosegel naslovnike ali bo to glas vpijočega v puščavi? Foto: Črtomir Goznik Franjo Rozman, predsednik Športne zveze MO Ptuj, in Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport MO Ptuj: »Resnično ne gre za naju, ki sedaj tukaj predstavljava problematiko športa, ampak za približno 3000 tistih, ki so vključeni v najrazličnejše športne aktivnosti.« »Župan bo predlagal spremembe« Za mnenje o problematiki športa glede rebalansa proračuna MO Ptuj smo zaprosili tudi predstavnike MO Ptuj. Mnenje je podala Zdenka Ristič, vodja oddelka za negospodarske dejavnosti MO Ptuj. »Rebalans, ki ga MO Ptuj predlaga mestnemu svetu v oktobru, je prvenstveno namenjen usklajevanju postavk in potrebnih sredstev za projekte in programe, ki so v času od sprejetega finančnega načrta do rebalansa nastala. Govorimo predvsem o investicijskih odhodkih, ki izkazujejo drugačno realizacijo od predvidene. Kar zadeva Zavoda za šport Ptuj, smo se v času razprav na odborih srečali tudi z direktorjem tega zavoda in smo kasneje tudi z županom Miranom Senčarjem našli določene možnosti prerazporeditve sredstev za področje športa. Župan bo predlagal spremembe in jih bo dal v potrditev mestnemu svetu. Mislim, da smo tako našli eno pozitivno rešitev.« »Tiskovno konferenco smo sklicali z namenom opozarjanja na problematiko financiranja v ptujskem športu. Odgovornim smo na MO Ptuj poslali številne dopise, imeli smo več sestankov, vsa naša opozorila in predlogi pa so naleteli na gluha ušesa. Ne želim, da bi to druženje izgledalo kot populistično, želiva le zastopati interese športnikov,« je torkovo druženje z novinarji začel Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport MO Ptuj. Ob njem je za mizo sedel tudi Franjo Rozman, predsednik Športne zveze (ŠZ) MO Ptuj, oba pa sta izpostavila vse večje težave športnih kolektivov v MO Ptuj. Sodu je dno izbil predlog rebalansa proračuna, kjer je sredstev za šport znova manj, celo toliko manj, da so ogroženi projekti, ki že imajo zagotovljeno sofinanciranje s strani Fundacije za šport! Tri problematična področja Mertelj je izpostavil tri področja, kjer razmere postajajo nevzdržne in kjer zaradi zmanjševanja sredstev lahko pride do nepopravljive škode. »Klubi in društva je prva točka, ki bi jo izpostavil. V rebalansu proračuna v nobeni postavki ni zaslediti povečanja sredstev, čeprav imajo klubi in društva z največjim številom otrok enormne težave. Sedanji obseg sredstev, do katerih so upravičeni preko javnega razpisa, ne zadošča niti za tekmovalne stroške. Gre tudi za vključevanje klu- bov v višje lige tekmovanja, tudi v najvišje slovenske lige, a posluha tistih, ki bi ga morali imeti, ni. V tem kontekstu ne govorimo o enem ali dveh klubih, ampak o celi vrsti. Iz leta v leto se tudi zmanjšuje postavka za profesionalne trenerje v najbolj številčnih in uspešnih klubih, ki izpolnjujejo zahtevne pogoje. Govorimo o šestih trenerjih, ki so bili včasih financirani, danes so v manjši meri le še sofinancirani. Ob tem razumemo težave gospodarstva, da se je treba obrniti na sponzorje in dona-torje, da so starši vedno večji financerji mladih ... A povsem prevaliti breme financiranja športa na pleča staršev - to res ni prava pot. Druga točka zajema materialne stroške športnih objektov. V letošnjem proračunu je bilo na tej postavki že odvzetih 20.000 evrov, v rebalansu je ta številka znova manjša za tak znesek. V dveh letih je tako padel odstotek sredstev na tej postavki za več kot 30 %. Gre v večini za fiksne stroške, nekaj pa je tudi prepotrebnih drugih, ki zagotavljajo funkcionalnost športnih objektov - dvoran, igrišč, spremljevalnih objektov ... Če je odvzeto toliko, potem bo prej ali slej prišlo do stanja, ko teh objektov ne bomo sposobni več niti ogrevati. Na to na vseh ustreznih institucijah pri našem ustanovitelju - na MO Ptuj, tudi z županom smo se pogovarjali na to temo - opozarjamo že vse od začetka leta, sedanji predlog rebalansa pa tega vseeno ne upošteva. Na tej postavki resnično potrebujemo vsaj 10.000 evrov za normalno delovanje. Preko tržne dejavnosti sicer lahko pridobimo nekaj sredstev, a ta ne bodo dovolj niti za osnovne stroške. Nismo pozabili, da je bila na dvorani Mladika in na Mestnem stadionu opravljena energetska sanacija, a ti prihranki niso takšni, da bi pokrili sedanji izpad. Tretja zadeva je prav tako pereča, morda celo najbolj: gre za sredstva za investicijsko vzdrževanje oz. za projekte. Govorimo o sredstvih iz Fundacije za šport, ki smo jih uspeli pridobiti na razpisu - skupaj Zavod za šport in MO Ptuj. Iz tega naslova smo pridobili 50 % sredstev za projekt v višini 20.000 evrov - gre za sanacijo oz. obnovo dvoran za judo in kikboks v športni dvorani Mladika. Naloga MO Ptuj je, da zagotovi drugo polovico sredstev, torej 20.000 evrov. V rebalansu pa teh sredstev ni zagotovljenih. Zelo nesmiselno bi bilo, da bi ta projekt propadel, saj smo doslej na ta način v preteklosti speljali že veliko projektov (pomožno nogometno igrišče na Mestnem stadionu, energetska sanacija Mladike in Mestnega stadiona, obnova osrednje dvorana Mladika . ). Če tokrat tega ne bomo, potem bomo Fundaciji poslali signal neresnega partnerja in vprašanje je, kako se bodo v tem primeru na naše vloge odzvali v prihodnje. Še enkrat poudarjam, da so bili doslej izvedeni zelo uspešni projekti, ki so nam res veliko prinesli. Apeliram na tiste, ki odločajo o proračunu v MO Ptuj, da do seje mestnega sveta in glasovanja o rebalansu proračuna vendarle poskušajo popraviti to, da prisluhnejo našim argumentom in tako poskušajo pomagati športu. Razumemo racionalizacijo na vseh področjih, a do neke mere, preko vseh meja pa ne smemo iti. Še naprej se bomo trudili, da delamo v interesu športa, za kar smo bili dejansko ustanovljeni, isto pa pričakujemo tudi od tistih, ki so nas ustanovili, od MO Ptuj.« Imamo dobre projekte, ki pa niso podprti Franjo Rozman je dodal svoj pogled na problematiko. »V ŠZ MO Ptuj smo večkrat želeli biti slišani, žal nismo bili uslišani. Opozarjali smo na prenizka sredstva za programe športa, predvsem športa mladih. Opozarjali smo tudi na problematiko zaprtja dvorane Campus, s čimer se je povečal pritisk na druge pokrite površine - s tem so se seveda povečali tudi osnovni stroški, pa še kakšni drugi. Kar bojimo se zime, kar kmalu se lahko zgodi, da bodo otroci vadili v mrzlih dvoranah. Iz situacije dvorane Campus bi se lahko naučili, kaj se zgodi, če objekta npr. ne ogrevamo in vzdržujemo - povzroča se materialna škoda. Zaskrbljen sem nad razmišljanjem, da varčujemo pri tistih, ki najbolj potrebujejo podporo, predšolski in šolski otroci. Prav te mlade v klubih in društvih učimo, da bi se znali etično obnašati -po mojem mnenju je to prava smer, ki bi hitro prinesla koristi tako v družbenem in tudi gospodarskem področju. Verjamemo v mlade, v moč športa, zato se ne moremo sprijazniti z zmanjševanjem sredstev za te namene. Celo smo prepričani, da bi bilo treba ta sredstva povečevati! Klubi se obračajo na nas, vidijo svojo nemoč v pogaja- njih, zato resnično upam, da se bodo našla sredstva za te dejavnosti. Dodal bi še, da športniki zelo dobro predstavljamo mesto na tekmovanjih po Sloveniji in tudi navzven. Smo ambasadorji Ptuja, a tega ne moremo početi v nedogled brez podpore. Na drugi strani pa na facebooku in drugih omrežjih beremo o všečnih projektih, ki naj bi prinesli mestu ne vem kakšne koristi. Pa se pri teh zvečine izkaže, da imajo samo hipno energijo, potem pa jih opustimo. Na drugi strani pa imamo konkretno v športu projekte, ki so dobri, uspešni, ki dajejo rezultate, ki izboljšajo kakovost življenja, pa zanje ne pokažemo posluha. Tukaj bi tudi jaz izpostavil, da ne gre za naju dva, ki sedaj tukaj predstavljava problematiko športa, ampak za približno 3.000 tistih, ki so vključeni v najrazličnejše športne aktivnosti.« Osnutek proračuna 2017 Tudi osnutek proračuna 2017 je - kar se tiče športa - naravnost poguben. »Omenimo samo postavko investicijsko vzdrževanje, kjer smo imeli vsako leto zagotovljena sredstva za obnovo in izboljšave na objektih - na tem je predvidenih za naslednje leto 20.000 evrov. To je res smešna številka, s katero bi naredili velik korak nazaj. Lahko rečem samo hvala bogu, da je to samo osnutek proračuna za naslednje leto. Ne znam si predstavljati, da bi bil tak proračun sprejet,« je zaključil Sandi Mertelj. Jože Mohorič, David Breznik 1.500 € za napredovanje v najvišjo ligo V letošnjem letu si je nekaj klubov zagotovilo prehod v višji rang tekmovanja. Jim je to prineslo tudi kakšna dodatna finančna sredstva? S. Mertelj: »Morda kakšen sprejem, ki ga je speljalo vodstvo občine, o kakšnem finančnem učinku pa nisem slišal ničesar - razen simboličnih 1.500 evrov, ki so zapisani v pravilniku. Rekel bi, da se poskuša pomagati, a način, kot je bil predstavljen v zadnjih dneh, ni pravi. Na Ptuju imamo 30 klubov, šest je višje rangiranih; naj se poiščejo prava pota, po katerih se jim naj pomaga.« V pripravi Strategija razvoja športa 2016-2023 Poskus koraka v pravo smer je bil pred kratkim tudi sestanek na temo Strategija športa v mestni občini Ptuj. Zajemal je pet osnovnih tem, izhodišča, analize stanja in cilje pa so pripravili na Zavodu za šport Ptuj in ŠZ MO Ptuj. F. Rozman: »V Strategiji športa v MO Ptuj 2016-2023 se bodo v petih različnih področjih določili cilji in smernice za razvoj športa v MO Ptuj v tem obdobju. K pripravi so bili povabljeni deležniki iz različnih področij - največ seveda iz športa. Področje Športna infrastruktura vsebuje pregled stanja športne infrastrukture ter upravljanje in vzdrževanje le-te. Dogovorili bi se tudi o naboru večjih infrastrukturnih projektov. Področje Klubi in društva ter programi športa vključuje pregled delovanja klubov in društev ter izhodišča za financiranje programov športa. Zdravje in rekreacija je področje, kjer smo k sooblikovanju povabili tudi strokovnjake s področja preventive in zdravega življenjskega sloga. Področje Športni turizem je vsekakor pomemben del strategije, kjer bomo oblikovali smernice, možnosti, potrebne mate- rialne pogoje za njegov razvoj. Šolski šport zavzema pregled področja ter popularizacijo šolskih športnih tekmovanj (letno jih je več kot 70).« Kako naj bi bila strategija sestavljena in kaj naj bi prinesla? F. Rozman: »Strategija ptujskega športa bo sestavljena iz analize stanja, zastavljenih ciljev po posameznih področjih, predlaganih ukrepov za doseganje teh ciljev ter kazalnikov za vrednotenje teh ciljev. Verjamem, da bo to zelo pomemben dokument, ki bo za to obdobje zraven opisa stanja tudi začrtal željeno smer razvoja športa v MO Ptuj in kar je po mojem mnenju še pomembneje: kaj je treba za to narediti.« Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje v ptujskem športu? F. Rozman: »Če bi na moje mnenje o stanju vplivalo le prizadevanje športnikov na treningih in tekmovanjih, strokovnost trenerjev in ostalih športnih delavcev, rezultati, organizacijske sposobnosti organizatorjev športnih dogodkov, potem bi rekel ODLIČNO! Če bi me vprašali, kako naši športniki predstavljajo naše mesto, bi rekel: NAJBOLJŠE! Žal pa šport ni samo to. Šport je tudi stanje in ustreznost športne infrastrukture, sofinanciranje klubov, ogretost pokritih vadbenih površin v zimskem času ... Kakšno mnenje naj imam o tem, da so bila zmanjšana sredstva za pokrivanje materialnih stroškov športnih objektov? Se bo do konca izpeljal projekt Prenova manjših dvoran in spremljevalnih prostorov v Športni dvorani Mladika? Stroški tekmovanj, sodnikov, strokovnih kadrov zaradi večjih zahtev s področja zakonodaje in splošnih standardov vedno bolj naraščajo. Kaj pa dotacije? Te se manjšajo.« Na kakšne načine pa ptujskemu športu lahko pomaga ŠZ MO Ptuj? F. Rozman: »Sodelujemo s klubi in se povezujemo z drugimi športnimi organizacijami. Vzpodbujamo razvijanje športnih programov, organiziramo dogodke, kot so Ptujski športni vikend, prireditev Športnik leta MO Ptuj, okrogle mize in novinarske konference, sooblikujemo strategije in pravilnike s področja športa ... Povezujemo se tudi z organizacijami, ki delujejo na področju Slovenije in tudi na mednarodnem področju. Verjamem, da lahko izkušnje in dostopnost do novih znanj ter poznavanje primerov praks iz drugih okolij pozitivno vplivajo na ptujski šport. Skupaj s klubi smo sprožilci aktivnosti občanov. Vzpodbujamo aktivne občane, združujemo otroke, se zavzemamo za pozitivne vrednote ... Zakaj? Ker verjamemo v šport.« 14 tto/mfo TEDNIK Šport, rekreacija petek • 21. oktobra 2016 Nogometne novičke Fridl ni več trener Mure, zamenjal ga je Gabor Foto: Črtomir Goznik Franci Fridl Franc Fridl od srede ni več trener Mure, na njegovo mesto se je usedel stari znanec iz Za-vrča, kjer je deloval pred leti -Zlatko Gabor. Popularni Zico je nazadnje vodil Veržej v 2. ligi. Fridl, ki je v soboški klub prišel aprila letos, je imel v letošnjem letu na voljo za tretje-ligaški rang tekmovanja zelo kakovostno zasedbo, v njej med drugim nastopajo tudi David Tomažič Šeruga, Luka Šalamun in Robert Kurež, ki so v preteklosti nastopali tudi za kluba našega območja. V devetih krogih je klub iz Faza-nerije zmagal le petkrat ter po dvakrat remiziral in izgubil. To je trenutno dovolj za skromno 5. mesto na lestvici, kljub temu da so želje kluba povezane zgolj z naslovom prvaka in uvrstitvijo med drugoligaše. Prav zadnji poraz doma proti Ljutomeru je bil usoden za nekdanjega trenerja ptujske Drave. Kje bo Fridl nadaljeval kariero, še ni znano, bojda pa je ena izmed opcij ta, da na klopi Veržeja nasledi prav Gaborja. V Veržeju sicer treninge začasno vodi Zoran Crikven-čič, vodja mladinske šole. Pokal MNZ Ptuj: Videm s težavo naprej Na zaostali tekmi 3. kroga pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj je tretjeligaš Videm gostil Ormož (Superliga). Gostje so presenetljivo dobili prvi polčas, v nadaljevanju tekme pa so domačini stvari postavili na pravo mesto. Z dvema zadetkoma je zablestel Krajnc, kljub vsemu pa je treba dodati, da so se morali Videmčani za uvrstitev med štiri najboljše kar precej Foto: Črtomir Goznik Zlatko Gabor potruditi. Rezultat zaostale tekme 3. kroga pokala MNZ Ptuj: Videm - Ormož 3:1 (0:1); strelci: 0:1 Zlatnik 45., 1:1 Krajnc 63., 2:1 Krajnc 72. - 11-m, 3:1 Škvaric 86. Že pred tem so si napredovanje zagotovili Zavrč, Drava in Kety Emmi Bistrica. tp Kolesarstvo Danes prvi zvezdnik kolesarstva, nekoč pred vrati KK Perutnina Ptuj Foto: Marjan Kelner Peter Sagan je trenutno največji zvezdnik svetovnega kolesarstva, leta 2008 pa je bil celo blizu prestopa v KK Perutnina Ptuj ... Da šport včasih piše naravnost izjemne in neverjetne zgodbe, razkriva zanimiva prigoda, v kateri nastopata Kolesarski klub Perutnina Ptuj na eni in trenutno najbolj vroč kolesar na svetu, Slovak Peter Sagan, na drugi strani. Sagan je dvakratni zaporedni svetovni prvak, pred nekaj dnevi je v Katarju ubranil mavričasto majico, obenem pa je trenutno na lestvi UCI vodilni kolesar in resnično pravi zvezdnik tega športa. Višji ekipni rezultat še ne pomeni zmage V 6. krogu je bilo na sporedu nekaj zanimivih dvobojev, ki bi se lahko končali v korist ene ali druge ekipe. Tako je bilo npr. v dveh dvobojih visoko uvrščenih ekip, z remijem se je končala tekma Dokl gostinstvo - Elektro Polanec (minimalna razlika tudi v ekipnih rezultatih), z minimalno zmago Gostišča Iršič pa njihova tekma proti ekipi SKEI Ptuj. Pri tem je zanimivo, da je slednja dosegla najboljši rezultat kroga (2727) in celo za 52 podrtih kegljev boljši rezultat od svojih tekmecev ... V »šumarskem« dvoboju je Talum ugnal dekleta Tiskarne Ekart, ki zadnje kroge konstantno kažejo Kljub temu da gre za »top klaso« kolesarja, pa ni prav veliko manjkalo, da bi ta odlični slovaški kolesar pred osmimi leti pristal v KK Perutnina Ptuj. Takrat je namreč na našem koncu potekla mednarodna mladinska Dirka po Štajerski, ki jo je organiziral Štajerski pool (KK Perutnina Ptuj, TBP Lenart in Branik Maribor). Prvi dve etapi je dobil prav Sagan, takrat že mladinski svetovni prvak v ciklokro-su, zadnjo pa Marco Haller, zelo dobre predstave. Radio-Te-dnik je proti ekipi Saubermacher zaostajal 1:3, na koncu pa vendarle zabeležil zmago. Visokih zmag in zmanjšanja zaostanka za vodilnima sta se veselili ekipi Tames in VGP Drava. Med posamezniki je najboljši rezultat kroga drugič zapored dosegel Igor Vidovič (750). Zelo zanimivo je tudi dogajanje na vrhu lestvice najboljših posameznikov v skupnem seštevku: vrh sta zasedla Gregor Miložič (Dokl gostinstvo, povprečje 179,9) in Marko Šauperl (Da-MoSS, 177,8), čeprav v tem krogu nista igrala. REZULTATI 6. KROGA: Talum - Tiskarna Ekart 5:3, BC Ptuj -VGP Drava 0:8, Saubermacher Slovenija - Radio-Tednik 3:5, danes član Katjuše. Skupno je tedaj slavil šele 18-letni Sagan, podelitev pa je potekala na Ptuju, kjer je bil cilj zadnje, 3. etape. Po podelitvi sta se direktor ptujskega kluba Rene Glavnik in zmagovalec dirke zapletla v pogovor in »perutni-narji« so Sagana, ki je že takrat kazal izjemne sposobnosti, povabili v svoje vrste. Ta se je vljudno zahvalil za ponudbo in povedal, da je malo pred tem podpisal prvo profesionalno pogodbo s takratnim SKEI Ptuj - Gostišče Iršič 3:5, Elektro Polanec - Dokl gostinstvo 4:4, Tames - Novo prodaja 8:0. Tekma Restavracija PAN - Da-MoSS je bila prestavljena, prosta je bila ekipa Elektro Maribor. 1. DOKL GOSTINSTVO 6 2652 36 2. GOSTIŠČE IRŠIČ 6 2675 34 3. VGP DRAVA 6 2677 29 4. TAMES 6 2704 26 5. ELEKTRO POLANEC 5 2665 24 6. SKEI PTUJ 6 2727 23 7. BOWLING CENTER PTUJ 5 2370 23 8. RADIO-TEDNIK PTUJ 5 2517 22 9. TISKARNA EKART 6 2506 22 10. TALUM 5 2603 21 11. SAUBERMACHER SLOV. 6 2297 21 12. DAMOSS 4 16 13. ELEKTRO MARIBOR 5 10 14. RESTAVRACIJA PAN 4 9 15. NOVO PRODAJA 5 1939 4 Razpored 7. kroga: ponedeljek, 24. 10., ob 19.00: Elektro Maribor - Saubermacher Slovenija, DaMoSS - VGP Drava, Novo velikanom kolesarstva ekipo Liquigas, v nasprotnem primeru bi zagotovo ostal v najstarejšem slovenskem mestu, ki je takrat imel odlično »continental« ekipo, prav gotovo najmočnejše moštvo v zgodovini kluba. Tako je le malo manjkalo, da bi član štajerskega kluba postal odlični Slovak, trenutno član Tinkof-fa, ki danes navdušuje kolesarsko športno javnost in je v tem trenutku najbolj »vroč« kolesar na svetu. tp prodaja - Gostišče Iršič, Bowling center Ptuj - SKEI Ptuj; torek, 25. 10., ob 19.00: Elektro Polanec - Tiskarna Ekart, Radio-Tednik Ptuj - Restavracija PAN, Tames - Talum. Prosta je ekipa Dokl gostinstvo. JM Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Igor Vidovič (Tames) 750, 2. Jože Javor-nik (Gostišče Iršič) 736, 3. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 722, 4. Franc Fišer (Talum) 721, 5. Zvonko Čerček (Ta-lum) 720, 6. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 706, 7. Peter Vesenjak (VGP Drava) 705, 8. Franc Šuen (SKEI Ptuj) 704, 9. Jani Kramar (Dokl gostinstvo) 699, 10. Milan Polanec (Elektro Polanec) 696. Novi predsednik je Milan Čuš Na torkovem zasedanju upravnega odbora KK Perutnina Ptuj je prišlo do spremembe na predsedniškem mestu. Poslovil se je namreč dosedanji upravni odbor in predsednik kluba Roman Glaser, njegovo pozicijo pa je zasedel Milan Čuš. Ta je nastop funkcije pogojeval z obstankom Reneja Glavnika na direktorskem položaju. V naslednjih tednih bo potrjen tudi nov upravni odbor, klub pa bo nemoteno in v približno dosedanjih okvirih deloval tudi v prihodnje, čeprav je bilo v zadnjem obdobju v javnosti slišati takšna in drugačna namigovanja o prihodnosti KK Perutnina Ptuj. Bowling • Podjetniška liga Športni napovednik Nogomet •! SNL PARI 14. KROGA - PETEK ob 19.00: Kalcer Radomlje - Celje; SOBOTA ob 16.00: Krško - Aluminij; SOBOTA ob 18.00: Koper - Domžale; SOBOTA ob 20.15: Maribor - Gorica; NEDELJA ob 16.55: Rudar - Olimpija. 2. SNL PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 13.00: Drava Ptuj - Zari-ca Kranj; SOBOTA ob 14.30: Roltek Dob - Ankaran Hrvatini, Triglav Kranj - Farmtech Veržej, Brežice Terme Ptuj - Brda; SOBOTA ob 17.00: Zavrč - Krka. 3. SNL SEVER PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Šmarje pri Jelšah -Dravinja, Fužinar Ravne Systems - Šampion, Dravograd - Aj-DAS Lenart, Rogaška - Mons Claudius, S. Rojko Dobrovce -Šmartno 1928; NEDELJA ob 10.30: Videm - Korotan Prevalje; NEDELJA ob 15.00: ZU-VIL Brunšvik - Maribor B. SUPERLIGA PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Cirkulane - Središče ob Dravi, Kety Emmi Bistrica - Gerečja vas, Apače - Hajdina; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Bukovci; NEDELJA ob 15.00: Stojnci - Podvinci Betonarna Kuhar. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Markovci - Ormož, Go-rišnica - Boč Poljčane, Tržec - Pragersko; NEDELJA ob 15.00: Podlehnik - Leskovec, Dornava - Rogoznica. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Hajdoše - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik, Oplotnica - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Slovenja vas; NEDELJA ob 15.00: Makole bar Miha - Majšperk. 1. SML PAR 11. KROGA: Aluminij - Krško (NEDELJA ob 14.00) 1. SKL PAR 11. KROGA: Aluminij - Krško (NEDELJA ob 12.00) Rokomet • 1. A DRL (m) 8. KROG: Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL (m) 6. KROG: Moškanjci Gorišnica - Mokerc Ig (PETEK ob 19.00) 2. DRL (m) 3. KROG: Velika Nedelja - Arcont Radgona (SOBOTA ob 17.00) 1. A DRL (ž) 5. KROG: ŽRK Aklimat Ptuj - ŽRK Velenje (SOBOTA ob 16.30) Odbojka • 2. DOL VZHOD (ž) PAR 3. KROGA: ŽOK GSV Zava Ptuj - ŽOK Ljutomer (SOBOTA ob 17.30) Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 3. KROG: Ptuj - Arrigoni (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL (m) PAR 2. KROGA: Ptuj - Prebold (SOBOTA ob 10.00) Kegljanje • 2. SKL VZHOD (ž) 3. KROG: Fužinar PE - Drava Ptuj (SOBOTA ob 13.30) Mali nogomet • Razpis za ZLMN Ormož Športno društvo Pušenci razpisuje tekmovanje za Zimsko ligo v malem nogometu Ormož 2016/17. Liga je rekreacijskega namena in je namenjena ekipam iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Tekme se igrajo ob sobotah in nedeljah v športni dvorani na Hardeku. V tekmovanju članov bodo organizatorji sprejeli 12 ekip, v tekmovanje veteranov pa 10 ekip. Pravico nastopa v veteranski ligi imajo igralci, ki so na dan tekme stari 35 let ali več. Liga se bo pričela predvidoma 19. 11. 2016. Prijavnina za tekmovanje znaša za člane 200, za veterane 170 EUR. Igralni čas tekem bo 2 x 15 minut. Igralo se bo po sistemu vsak z vsakim. Prvak članske in veteranske lige bo sodeloval na zaključnem turnirju zmagovalcev rekreacijskih lig na območju MNZ Ptuj (Ormož, Ptuj, Videm ...). Prijave se sprejemajo na telefon: 041 907 413 (Miran Kuharič), 031 201 656 (Miran Senčar), 051 324 399 (Miran Tušek) ali na e-mail: miran.tusek@teleing.com ali miran.tusek69@gmail. com. Vse informacije najdete tudi na internetni strani www. sd-pusenci.si. Prijave se sprejemajo do 13. 11. 2016. Vabljeni! David Breznik, UK petek • 21. oktobra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 15 Podravje • Najboljši mladi pevci v Sloveniji so pri nas Kjer otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Že tretje leto zapored v jesenskem in zimskem terminu otroci po osnovnih šolah v Podravju prepevajo slovenske pesmi in se veselijo. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je projekt družbe Radio-Tednik Ptuj, ki ga organiziramo skupaj z občinami in osnovnimi šolami v Podravju in ima velike možnosti, da postane vseslovenski, saj se je letos pojavilo zanimanje za projekt tudi izven naših krajev. Ptuj, Podravje • Odprtje nove enote Zasebnega vrtca Vilinski gaj Vrtec kot podaljšek maminega naročja Leta 2012 je Zasebni vrtec Vilinski gaj na Peršonovi ulici na Ptuju odprl vrata svoje prve enote. Od skromnih začetkov so s trdim delom dosegli, da je v njej danes 40 otrok. In ker se interes za varovanje otrok pri njih povečuje, so septembra medse sprejeli še sedem malčkov, starih med 11 mesecev in dve leti, ki so dobili svojo lastno enoto, Mezinčico. sameznimi projekti, ki negujejo slovensko besedo in spodbujajo njeno uporabo skozi glasbo in pesem, pripomoremo k spoznavanju lepote in raznolikosti našega maternega jezika. Tudi letos bodo prireditve organizirane v osnovnih šolah posameznih sodelujočih občin, na katerih se bo predstavilo do 10 posameznikov ali skupin učencev iz dveh kategorij (v prvi bodo otroci od 1. do 5. razreda, v drugi pa od 6. do 9 razreda), ki bodo prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo. Tekmo- v Štajerski Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Foto: Črtomir Goznik Direktor Drago Slameršak: »Obljubljamo, da bodo jesensko-zim-ski dnevi prav zaradi nastopa otrok lepši in popolnejši.« valnost prireditve se bo zagotovila z izborom zmagovalca prireditve v obeh kategorijah. Zmagovalca kategorij bosta sodelovala Foto: Črtomir Goznik Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ima potencial, da postane vseslovenski, kar se kaže tudi v dogovoru z nacionalno televizijo, ki bo posnela letošnji finalni dogodek. »Ob tem smo vzpostavili že tudi kontakte z zamejskimi osnovnimi šolami, zato lahko naslednje leto pričakujemo, da bomo slišali petje slovenskih pesmi tudi iz obmejnih območij Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Italije,« dodaja Slameršak. »Letos je družba Radio-Tednik povabila k projektu občine s celotnega Podravja in širše. Tako bodo letos z nami prepevali otroci s Pohorja, obdravske doline, obmejnih občin z Avstrijo, vse do Rogatca. Razen treh so udeležbo v projektu potrdile tudi vse šole oziroma občine Spodnjega Podravja; razlogi za takšne odločitve v teh treh pa so različni. Da z vsemi sodelujočimi akterji mislimo resno in da ima projekt potencial, da postane vseslovenski, se kaže tudi v dogovoru z nacionalno televizijo, ki bo posnela letošnji finalni dogodek. Ob tem smo vzpostavili že tudi kontakte z zamejskimi osnovnimi šolami, zato lahko naslednje leto pričakujemo, da bomo slišali petje slovenskih pesmi tudi iz obmejnih območij Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Italije.Osnovno sporočilo in ideja projekta, ki mu sledimo skupaj s soorganizatorji, je oblikovati družbeno življenje na način, kjer se bodo ustvarjali pogoji vzdržnosti, sodelovanja in spodbujanja mladih. Družbo, kjer se bo negovala in spoštovala tradicija življenja, jezika, kulturnih raznolikosti in vrednot vseh generacij. Nastopajoči otroci so bili v teh dveh letih sodelovanja dober glasnik te ideje. Sodelujoči se zavedamo, da sodoben način komunikacije, življenja in druženja mladih in otrok v veliki meri ogroža ohranitev slovenskega jezika. Zato verjamemo, da lahko s po- Čeprav so vrata enote Me-zinčica otroci prestopili že s 1. septembrom, so zaposleni in otroci čudovite prostore uradno odprli v torek popoldan. V njih za sedem jasličnih otrok skrbijo tri zaposlene: Irena Borovičkic, Alenka Horvat Pavalec in Anja Čuš. Skupaj s še sedmimi zaposlenimi v Vilinskem gaju: Marjano Orlač, Simono Lorenčič, Jasno Perko, Mojco Lenart, Jo-lando Švagan ter ustanoviteljema tega zasebnega vrtca Radom Korošcem in Tamaro Peklar Korošec skrbijo za domače, prijetno in zdravo okolje malčkov. »Zelo pomembno je, v kakšnem okolju otroci preživijo tisti čas, ko so ločeni od svojih staršev. Pomembno je toplo, ljubeče vzdušje, čim bolj naravno okolje, bivanje na prostem, zdrava hrana ter dovolj časa in prostora za otrokov individualni razvoj. Za faktografsko učenje in strme-nje v svet je še dovolj časa takrat, ko so otroci zreli za to. Da pa je akademsko izobraževanje uspešno, so potrebni trdni temelji in te gradimo skupaj s starši. Hitro vrtečega kolesa časa ne moremo upočasniti, lahko pa z našim delovanjem ublažimo škodo,« je na odprtju dejala Tamara Peklar Korošec. Spomnila se je tudi svojih začetkov varovanja otrok, ki segajo v leto 1998. Otroke sta zakonca Korošec najprej varovala na svojem domu v Majšperku, sočasno pa sta se izobraževala na področju waldorfske pedagogike. Peklar Koroščeva je bila nekaj časa zaposlena tudi v Vrtcu Ptuj, ravno izkušnje, njun model vzgoje in interes staršev pa so bili ključni za odločitev, da se podata na novo poslovno pot. Zasebni vrtec Vilinski gaj je bil ustanovljen pod okriljem Wal-dorfske šole Ljubljana, že leto po ustanovitvi pa so se podali na popolnoma samostojno pot. A še vedno je waldorfska pedagogika del njihovega vsakdana tako kot skrb za uživanje ekološke lokalno pridelane hrane. na polfinalnem izboru, kjer se bodo vsi uvrščeni pomerili v dveh finalih, izmed finalistov pa bo izbranih 20 najboljših, ki se bodo pomerili v »super finalu«. Dosedanji dve sezoni prireditve sta dokazali sposobnost prepletanja lokalne skupnosti z ustvarjanjem pogojev raznolikosti bivanja občank in občanov v Podravju, kar je bilo opazno na zaključnih prireditvah v Osnovni šoli Ljudski vrt konec decembra 2014, ko se je finala udeležilo več kot 1200, lani pa že več kot 1400 obiskovalcev, ki so ustvarili veličastno kuliso. Verjamemo, da bomo tudi letošnjo prireditev nadgradili z nepozabnimi nastopi otrok, z veseljem in smehom, talentom in pogumom, ki nam jih odraslim v današnjem času prevečkrat »zmanjka«. Da bomo to spoznali in doživeli, Vas v družbi Radio-Tednik vljudno vabimo na ogled prireditev in obljubljamo, da bodo je-sensko-zimski dnevi prav zaradi nastopa otrok lepši, popolnejši. Drago Slameršak, direktor V šestem letu delovanja jim je bilo zaupanih že 40 otrok, njihova posebna želja, ki so jo uresničili ravno to jesen, pa je bila odpreti še enoto za najmlajše. »Ti so tako nezreli, prehitro iztrgani iz maminega naročja, da smo samo zanje uredili našo Mezin-čico, v kateri poskušamo mamino naročje razširiti, podaljšati. V topel objem sprejema otroke od 11 meseca do dveh let,« pravi Peklar Koroščeva, ki je izpostavila pomembno vlogo številnih posameznikov in inštitucij, ki so pomagali pri realizaciji ideje o odprtju nove enote. Med njimi je tudi ptujska občina. In kakšnega vzdušja si želijo v Mezinčici? Peklar Koroščeva odgovarja: »Želimo ustvariti posebej toplo in mirno vzdušje, kjer se večkrat v ritmu dneva najde dovolj časa za individualno nego in obravnavo vsakega posameznika. Ta model, ki ga imenujemo kooperativna nega, se v skrbi za posameznika v svetu uveljavlja v najrazličnejših pedagoških pristopih.« Ob tem pa je seveda nezanemarljivo tudi dejstvo, da bodo otroci svoj čas preživljali v čudovitih prostorih na Volkmerjevi 49 na Ptuju, kjer se domačnost čuti že ob vstopu v prostor. Dženana Kmetec 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 21. oktobra 2016 Majšperk • Od pusta do velike noči Pustne šeme so plesale in pele, velikonočne jedi so dišale Da šege in običaji od pusta do velike noči ne bi utonili v pozabo, so majšperški osnovnošolci s pomočjo učiteljev, društvenikov in drugih občanov tri dni v oktobru raziskovali in ustvarjali v okviru projekta Dediščina okoli nas. Tako so učenci matične osnovne šole Majšperk ter podružničnih osnovnih šol Ptujska Gora in Stoperce ter vrtčevski otroci zbrane poučili, da je šemljenje prisotno povsod, ne glede na narodnost ali versko prepričanje. Le da je nekdaj veljalo, da šeme niso smešne, temveč grozne, saj so le tako lahko premagovale zlo na svetu. In čas pusta ter šege in navade v obdobju do velike noči so osnovnošolci pričarali ter obudili s petjem, skeči, plesom. In o spletu ter prepletu dediščine ob praznikih je ravnateljica Danica Lorber povedala: »Življenje brez praznikov je kot dolga vroča prašna cesta brez gostilne. Včasih se moramo osvežiti in sprostiti. Tudi praznik nam je po svetopisemski genezi podarjen od boga, ki je sedmi dan počival. Še pred tem pa je ustvaril človeka, saj je moral imeti nekoga, ki se bo vsega ustvarjenega veselil. Ob tem moramo vedeti, kje so korenine in kje deblo, da lahko rastemo v ponosu.« Dodala je, da dediščina tudi povezuje, saj da so lahko osnovnošolci, vrtčevski otroci in učitelji le s skupnimi močmi oblikovali in izpeljali ta projekt. »Delali smo iz lesa, pekli, poslušali zgodbe, fotografirali, izdelovali voščilnice, pletli iz ličja, vezli ...« je nekaj aktivnosti našte- Foto: Mojca Vtič la ravnateljica, ki je županji Darinki Fakin tudi podarila majhne lesene grabljice, ki so jih otroci izdelali na eni izmed delavnic. »V Halozah, kjer sem rastla, sem ob grabljenju mami vedno rekla, da se ne splača. Vendar pa ko si grabil skupaj, se je nagrabilo veliko,« je dodala Lorberjeva. Županja se je sodelujočim na prireditvi za oblikovane in podarjene vsebine zahvalila in jim zanje čestitala: »Upam, da nam bo tudi na občini uspevalo tako, kot je danes uspelo ravnateljici, učiteljem in učiteljicam, sodelavcem in otrokom. Veliko smo videli in se veliko naučili.« Mojca Vtič Kidričevo • Muzej Pangea je praznoval Pričakali so jih vitezi pod vodstvom Riharda Levjesrčnega V začetku oktobra je geološko-paleontološki muzej Pangea Viljema Podgorška iz Dragonje vasi že deveto leto na široko odprl vrata. V svet mineralov, kamnin in fosilov je vstopilo okrog 250 obiskovalcev, ki so si ogledali več kot 7000 najdb. Foto: Viljem Podgoršek Med viteze so sprejeli lastnika muzeja Viljema Podgorška ter mu v dar prinesli skrivnosten kamen iz Svete dežele. Pridružil se bo več kot 7000 tisoč eksponatom, ki predstavljajo največjo tovrstno zasebno zbirko v Sloveniji. »Prireditev se odvija vsako leto na eno izmed oktobrskih sobot kot spomin na odprtje muzeja leta 2007. Domačini in mnogi obiskovalci iz raznih krajev so prireditev že sprejeli kot tradicionalno, predvsem, ker jih zraven možnosti ogleda muzeja vedno presenetimo tudi s kulturnim programom. Letos so ga oblikovale Vesele Polanke,« je povedal Viljem Podgoršek. Dan odprtih vrat pa ni namenjen le predstavitvi muzeja, temveč tudi predstavitvi drugih vsebin. Če je pred dvema letoma dan odprtih vrat zaznamovala za- saditev potomke najstarejše trte iz Maribora, ki se je na kmečkih brajdah lepo razrastla, sta letošnjo prireditev obogatila prihod vitezov in razstavljen motor Har-ley Davidson JD 74 iz leta 1929. »Stanko Kores, predsednik društva starodobnikov, je ob vhodu v muzej razstavil motor, ki je pritegnil predvsem moški del obiskovalcev. Ob tem velja poudariti, da so v Sloveniji ohranjeni le trije primerki tovrstnih motorjev.« Kot leta poprej pa je bilo tudi letos v ospredju druženje. »Prireditev se je zavlekla pozno v noč, saj je za peko kostanjev skrbel Silvo Podgoršek, za mošt pa botra potomka stare trte gospa Cvetka Pintar. Številne domačinke so poskrbele, da so se obiskovalci lahko posladkali z domačim pecivom. Prireditev je obiskala poslanka Državnega zbora Suzana Lep Šimenko, ki je aprila ob dnevu Zemlje organizirala razstavo izbranih primerkov mineralov in fosilov Slovenije v DZ. Takrat je prireditvi prisostvoval tudi predsednik državnega zbora gospod Milan Brglez, saj je bila razstava v DZ 100. razstava muzeja Pangea,« je še dodal Podgoršek. MV Videm • Veseli v župniji sv. Vida Blagoslov vrat z reliefom Kip Božje Matere, ki potuje od župnije do župnije, od škofije do škofije po Sloveniji, se je ustavil tudi v župniji sv. Vida. Podobo Matere Božje iz Fatime so prinesli možje na nosilih v cerkev. Ta lepi dan so Videmčani oplemenitili še z enim velikim dogodkom. Ob 17.30 so se verniki zbrali pred vhodnimi vrati in blagoslovili obnovljena vrata z bronastim reliefom, ki ga je izdelal akademski slikar in restavrator Viktor Gojko-vič. Vrata so zasnovana v štirih poljih: desno zgoraj sv. Anton Padovanski, na levi strani sv. Frančišek Asiški. Desno spodaj so križi, ki predstavljajo grobove 59 romarjev, ki jih je v cerkvi sv. Donata na Donački gori pri maši pobila strela, levo spodaj pa silhueta od strele porušene cerkve. Tudi župnija Rogatec je letos na prvo nedeljo v avgustu odkrila spominsko ploščo vsem pokojnim romarjem. Po opravljeni maši so se zbrani pogostili še na zakuski, kjer jih je pozdravil tudi videmski župan Friderik Bračič. ZG Podlehnik • Smaragdna poroka Kozelovih 55 skupnih let Angele in Antona 55 let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Kozel iz Zg. Gruškovja. Ta skupna leta so jima minila, kot bi trenil. Kljub temu da življenje in delo na kmetiji ni lahko in enostavno, pravita, da ne vesta, kam so zbežala leta. Angela se je rodila 6. maja 1942, le dva tri za njo praznuje mož Anton, ki se je rodil 9. maja 1942. Oba sta preživljala svoje otroštvo v Gruškovju. Leta 1961 sta se poročila v cerkvi Marije sedem žalosti v Stanošini. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, hči in trije sinovi. Imata tri vnuke, ki jih imata srčno rada. Mož je delal v tujini dolgih 30 let, nakar se je upokojil. Angela pa je skrbela za dom, družino in obdelovala halo-ško zemljo, ki je zahtevala pridne in delovne roke. Daleč naokrog je znana kot odlična kuharica, predvsem njena gibanica prekaša vse dobrote. Življenje nikakor ni po- suto s cvetjem, med njim je tudi trnje, hudi in težki časi, ki sta jih premagala s skupnimi močmi. Z medsebojnim spoštovanjem sta stala drug ob drugem dolgih 55 let. S svojim optimizmom, dobro voljo, odličnim gostoljubjem pa lepšata dneve vsem okrog sebe. Zdenka Golub Foto: ZG Foto: ZG petek • 21. oktobra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Srbija, Ptuj • Na izletu s poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika Nepozabni utrinki, ki nas povezujejo Prejšnji teden smo preživeli tri čudovite dneve z našimi poslušalci in bralci, ko nas je Turistagent z avtobusi Arriva popeljal v prelepo Srbijo. V petek, 14. oktobra, zgodaj zjutraj smo se odpravili kar s tremi avtobusi proti Beogradu, na vsakem avtobusu smo bili tudi sodelavci Radia Ptuj in Štajerskega tednika: Zvonko Žibrat, Dalibor Bedenik, Monika Kolarič, Simona Pušnik in Manja Kokol, vsi smo seveda komaj čakali, da bomo poskusili tudi pristne srbske čevapčiče s kajmakom. Čez Hrvaško smo se peljali najprej do Novega Sada (srbske Atene), se povzpeli na Petrovaradinsko trdnjavo, nato pa smo si še ogledali samo mesto, ki je naravnost čudovito. V Sremskih Karlovcih smo imeli kosilo ob Donavi, kjer smo prvič poskusili tudi njihovo odlično vino vermet, zvečer smo prispeli v hotel v Beogradu, kjer sta nas čakala večerja in druženje z našimi poslušalci, ki so si priigrali kar nekaj daril v nagradni igri, ki jo je več kot odlično izpeljal naš Dalibor. Najboljša tekmovalca pa sta dobila glavno nagrado družbe Radio-Tednik Ptuj, in sicer izlet v predbožič-no Budimpešto v decembru. Drugi dan smo se po zajtrku odpravili na ogled samega mesta Beograd, presenečeni, da je res veliko mesto, ki ima po nekaterih ocenah milijon in pol prebivalcev, vendar se opazi vidna razlika med bogatimi in revnimi. Po nekaterih ocenah tam srednjega sloja sploh več ni. Videli smo slovite Dedinje (tudi hišo pevke Cece), Hišo cvetja, muzej daril Josipu Brozu, se sprehodili po beograjski trdnjavi Kalemegdan in se potem končno odpravili na beograjske čevapčiče v samo mestno jedro. Večer pa nas je čakala še večerja na enem izmed splavov na reki Savi. Do takrat pa smo se vsi med seboj že dodobra spoznali, klepetali in se poveselili. Zadnji dan našega izleta smo se odpravili na tržnico, potem pa smo se z avtobusom odpeljali na hrib Avala, kjer smo si ogledali spomenik neznanemu junaku, na avalski stolp se tokrat nismo povzpeli, saj nismo imeli sreče z vremenom. Bila je namreč gosta megla, sicer se pa s stolpa vidi čudovita panorama Beograda. Muzej kruha, ki je v Pečincih, nas je navdušil, tam smo videli zanimivo etnološko zbirko, ki je ohranjena iz starih časov. V Šidu smo imeli priložnost videti številčno srbsko poroko. Tam je namreč običajno, da imajo okrog 300 svatov. Kosilo na podeželju pa je bilo izvrstno. Vožnja proti domu je minila, kot bi mignil, saj smo imeli odlične vodiče, vsaj na našem avtobusu smo slišali toliko vicev v treh dneh in se toliko presmejali, kot se osebno nisem še nikoli v življenju. Tudi prepevali smo proti domu, ni pa manjkala seveda tudi slovenska dobra kapljica za popotnico. Udeleženci izleta so bili krasni, dobro razpoloženi, imeli smo odlične šoferje, svetovne vodiče, skratka nepozabno doživetje, ki ga ne velja zamuditi, to je treba samo še ponoviti. Ta skupina se je že odločila, da se drugo leto, seveda v enaki sestavi, če bo možno, podamo na večdnevni izlet na Hvar. Hvala vam in se vidimo naslednje leto! Manja Kokol Foto: MK Zetale • Osrednja proslava ob 17. občinskem prazniku Občina Zetale bo kmalu polnoletna Ob 17. prazniku občine Zetale so v večnamenski dvorani v Zetalah pripravili osrednjo proslavo s kulturnim programom ter podelili zlato plaketo občine in priznanje župana. Župan Anton Butolen, ki občino vodi vse od njene ustanovitve, je v slavnostnem govoru spomnil, da bo občina čez dobra dva meseca dopolnila 18 let delovanja: »Za človeka to pomeni, vsaj formalno, konec odraščanja in prešerne igre ter prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja. Občina tega privilegija ni imela. Ne samo tisti, ki smo bili izvoljeni na posamezne položaje, vsi smo prevzeli velikansko odgovornost za delček domovine, ki je bil demografsko med najbolj ogroženimi in gospodarsko med najmanj razvitimi.« V teh letih so v občini z dobrim delom, varčno porabo in uspešnim kandidiranjem na razpisih za državna in evropska sredstva družbeni standard precej zvišali; ustanovili so vrtec, izboljšali pogoje za osnovno šolstvo, šport in kulturo ter skrbeli za komunalno opremljenost in infrastrukturo. Predvsem pa so bili složni, pravi Butolen: »Jasno je, da različno politično misleči nimamo enakih pogledov na vsa področja, jasno pa je tudi, da skupnosti, ki ne prepoznajo bistvenih skupnih ciljev in trošijo energijo in čas za reševanje konfliktov, ne morejo biti uspešne. Hvala vam, da se v Žetalah to ne dogaja.« Slovesnosti ob občinskem prazniku so se udeležili tudi župani in drugi predstavniki sosednjih in prijateljskih občin. V njihovem imenu je spregovorila županja Majšperka Darinka Fakin: »Kot se za polnoletne spodobi, imate praktično vse: novo šolo, vrtec, krasno dvorano, vsi imate vodo, morda še manjka kakšna cesta ali kanalizacija ... Pa vendar: če boste tudi v prihodnjih letih znali delati in živeti skupaj, boste ustvarjali uspešno prihodnost.« K temu bo gotovo pripomoglo tudi 15 obča- Foto: Foto Langerholc Z leve: župan Anton Butolen, predsednik Strojnega krožka Žetalanec Franc Stojnšek, Janez in Kristina Horvat ter direktorica občinske uprave Milica Simonič Steiner nov, ki so v zadnjem letu diplomirali, za kar jih je župan nagradil z monografijo Žetale. Zlato plaketo občine Žetale sta letos prejela Kristina in Janez Horvat za prispevek k ohranjanju kulturne krajine in kakovosti življenja v občini, priznanje župana je prejel Strojni krožek Že-talanec ob 20-letnici delovanja. Županova priznanja so na svojih prireditvah letos že prejeli tudi Lovska družina Žetale in Kulturno društvo (KD) Žetale za 70 ter Športno društvo Rim za 20 let delovanja. Za kulturni program proslave sta poskrbela ženski in moški pevski zbor KD Žetale, nastopili so tudi otroci iz žetalskega vrtca in osnovne šole, prireditev pa je vodila Nada Kotar. Praznovanje so sklenili s 26. kostanjevim piknikom z ansamblom Ha-loški črički. Eva Milošič 18 Štajerski Nasveti petek • 21. oktobra 2016 Pomagajmo si Bolečine v žrelu, posledica akutne okužbe žrela z virusi in bakterijami Bolečine v žrelu se lahko pojavijo nenadoma, so prisotne teden ali dva in so posledica akutne okužbe žrela z virusi ali bakterijami. Če bolečine v žrelu trajajo več kot tri tedne, govorimo o kronični bolečini v žrelu. Tedaj moramo razmišljati o drugih vzrokih vnetja sluznice žrela, kot so kajenje, uživanje alkoholnih pijač, alergija, vračanje želodčne vsebine po požiralniku navzgor do nivoja žrela, zadrževanje v prostorih, kjer je prepih, prah, hlapi in velike temperaturne razlike, kar vse lahko draži sluznico žrela. Pri dlje časa trajajočih bolečinah v žrelu pa ne smemo pozabiti, da so te lahko opozorilo, da gre pri bolniku za resnejše obolenje, lahko tudi rakavo. Pozorni moramo biti na bolečino, ki je prisotna več kot tri tedne, je stalno prisotna, se stopnjuje in se poslabša ob hranjenju. Bolečina lahko seva v uho. Lahko se pojavi krvav izpljunek. Bolnik bo morda opazil razjedo ali bulo na sluznici žrela ali ustne votline. V kasnejši fazi se lahko pojavi bula ali oteklina na vratu. V vseh teh primerih je nujno, da bolnik čim prej obišče svojega izbranega zdravnika. V nekaterih primerih lahko bolniki posežejo po samozdravljenju bolečine v žrelu, saj je ta neprijetna in otežuje požiranje sline in hrane. To priporočamo predvsem v primerih virusne okužbe, prehlada. Če se kasneje pridružita povišana telesna temperatura in splošno slabo počutje, ki traja več kot dva do tri dni, je treba obiskati zdravnika, da presodi, za kakšno obolenje gre in predpiše ustrezna zdravila. Velika večina okužb žrela je virusne narave, redkejše so bakterijske okužbe, ki zahtevajo antibiotično zdravljenje. Pri bakterijski okužbi žrela, angini, je potrebno zdravljenje z antibiotikom, ki ga predpiše zdravnik. Zelo narobe je, če bolniki začnejo samozdravljenje z antibiotiki iz starih rezerv ali od soseda. Tudi v primeru kroničnega vnetja sluznice žrela se bolniki lahko poslužujejo samozdravljenja bolečega žrela, vendar je tu na prvem mestu odstranitev dejavnikov, ki težave povzročajo, to je opustitev kajenja in uživanja alkoholnih pijač, zdravljenje alergije in želodčnega refluksa. Bolnikom z bolečinami v žrelu svetujemo, da pijejo dovolj tekočine, najbolje vode ali mlačne zeliščne čaje. Izogibajo naj se mrzlim in vročim ter gaziranim pijačam. Zagotoviti morajo dobro prehodnost nosu. Uporabijo lahko pastile za lizanje ali pršila in tekočine, ki delujejo lokalno protivnetno in hkrati omilijo bolečine v žrelu. Pri akutni okužbi žrela je pomembno, da bolniki ostanejo doma in počivajo. S tem, ko ostanejo doma, tudi preprečujejo širjenje okužbe med druge ljudi. doc.dr. Maja Šereg Bahar, dr.med. specialist otorinolaringolog ... pri vnetjih ustne sluznice, in žrela pa na pastile iz družine Tantum Verde. Pastile Tantum Verde so primerne za vse tiste, ki imajo težave z grgranjem, saj z anestetičnim in protivnetnim delovanjem lajšajo lokalizirane bolečine in otekline pri vnetjih v ustni votlini ali žrelu. Primerne so tudi za otroke, starejše od 6 let. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Diabetikom primerno Primeren za otroke 4 okusi pastil Zdravilo se izdaja brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Imetnik dovoljenja za promet: Angelini Pharma Österreich GmbH, Avstrija Predstavnik: Angelini Pharma d.o.o., Koprska ulica 108 A, Ljubljana Zdravstveni nasveti Pravice in dolžnosti pacientov na področju zdravil (2. del) Darja Potočnik Benčič, mag.farm., spec., Lekarne Ptuj V letu 2015 smo v našem zdravstvenem sistemu začeli predpisovati in izdajati zdravila na elektronski recept. Sam sistem bi lahko bil zelo dober, a reševanje njegovih pomenljivosti, ki pa jih ni malo, poteka precej počasi. Sistem namreč ne vključuje vsega, kar predpisujejo in omogočajo naša zakonodaja in pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nekaj težav pa nastaja tudi zaradi nepredvidenih napak in napak pri predpisovanju in izdajanju zdravil. Navedla bom nekaj primerov. Pacienti naj bi zgolj izjemoma telefonsko uredili predpis recepta pri svojem zdravniku. To je ponekod postala široko uporabljana praksa, zaradi katere je v lekarnah precej težav. Npr. zdravnik je pozabil elektronski recept podpisati, zato ga nobena lekarna ne vidi v sistemu. Pacientu zdravila seveda ne moremo izdati, če recepta ni. Telefonske klice v ambulanti praviloma sprejema medicinska sestra. Če ni pravilno razumela pacientove želje, pride do predpisa napačnega zdravila. Nekatere ambulante so uvedel sistem predpisovanja receptov po končanem delu s pacienti in recept v sistem pošljejo nekaj ur po pacientovem obisku v ambulanti oz. po telefonskem klicu. Pacient pa pride v lekarno takoj. Spet recepta v sistemu ni in zdravila ne moremo izdati. Ker se marsikje še zatika pri predpisovanju, imamo precej primerov, ko ima pacient za isto zdravilo predpisanih več obnovljivih receptov. Velikokrat pride do spremembe terapije, zlasti po pregledu pri specialistu. V tem primeru bi moral zdravnik farmacevtu sporočiti, da se stara terapija zaključi ali pa sam zaključiti predhodni obnovljivi recept. V nasprotnem primeru obstaja velika nevarnost, da bo pacient uporabljal preveč zdravil, kar lahko vodi v resne neželene učinke. Zato je vedno pomembneje, da ima pacient sam nadzor nad svojimi zdravili, da pozna namen njihove uporabe. Vsem pacientom, ki imajo s tem težave, pa lahko v lekarnah našega javnega zavoda pomagamo, in sicer tako, da opravimo storitev »pregled uporabe zdravil« in izdelamo »osebno kartico zdravil«. Ker se iz različnih vzrokov velikokrat zgodi, da elektronskega recepta ni v sistemu (ni bil poslan, sistem ne deluje ipd.), pacienti kličejo v lekarne, da bi jim farmacevti pogledali, ali že lahko dvignejo zdravila. Tega žal ne moremo delati zaradi varovanja osebnih podatkov. Ne samo zaradi zakonodaje, ki to prepoveduje, tudi zato, ker bi z dajanjem teh informacij po telefonu lahko prišlo do zlorabe tako osebnih podatkov kot tudi zdravstvenega zavarovanja. Dostop do pacientovih podatkov je dovoljen samo s kartico zdravstvenega zavarovanja (v primeru izgube ali nedelo-vanja kartice pa s potrdilom). Naj ponovno poudarim - ne zaradi nas, zaradi varovanja pacientov in njihovih osebnih podatkov ne dajemo informacij o predpisanih zdravilih po telefonu. Tačke in repki Nega po operativnih posegih Komplikacije po operativnih posegih so redke, vendar se dogajajo. Zelo pogosto je vzrok za težave brezbrižnost lastnikov živali in neupoštevanje navodil, ki so jih dobili, ko so prevzeli svojo žival po operaciji. Navedel bom nekaj primerov. Dogaja se, da si žival po operaciji z lizanjem odstrani šive in rana se odpre. Lastnik živali je seveda razočaran in meni, da so šivi popustili. V pooperativnem obdobju kirurška rana najprej dan ali dva boli, kasneje pa v procesu celjenja začne srbeti. Srbenje je za marsikatero žival bolj neprijetno kakor bolečina in seveda si začne rano obdelovati z jezikom. Jezik je hrapav in vlažen in že po kratkem času so na rani vidne posledice. Robovi rane zaradi mehanskega draženja nabreknejo, koža pordeči, rezultat je, da si žival vedno bolj liže rano in je v tako imenovanem zaprtem krogu. Sedaj je zadnja možnost, da se prepreči nadaljnja obdelava rane, saj se bo v nasprotnem primeru rana zanesljivo odprla, ker bodo šivi dobesedno izlizani iz rane. Lastnik operirane živali je v tem primeru nepravilno ravnal, ker ni preprečil lizanja operirane rane živali že na samem začetku z nameščenim zaščitnim ovratnikom, s povojem ali kakršno koli drugo priročno zaščito rane. Podobno ali še huje je pri ortopedskih operativnih posegih, kot npr. zlomih kosti ekstremitet, poškodbah sklepov in drugem. Mavčenje zlomljenih ekstremitet se pri živalih uporablja v res izredno redkih primerih, saj psi in še posebej muce ne prenašajo mavca na sebi in storijo vse, da bi ga snele. Za to se uporabljajo kirurške fiksacije kosti s ploščicami, vijaki, žico in drugimi kirurškimi pripravami. Po takih operacijah pa je treba poskrbeti ne samo, da si žival ne liže rane, temveč tudi, da živali striktno omejimo gibanje. Logično in razumljivo je, da če žival ne miruje vsaj 10 dni po osteosintezi (operativna kirurška metoda s ploščico) npr. stegnenice, se lahko zelo hitro izniči ves trud, ponovno zlomi stegnenico, zlomi si lahko ploščico in še bi lahko našteval. In prav zagotovitev mirovanja živali po ortopedskem kirurškem posegu je pogosto tista ključna zadeva, ki močno vpliva na rezultat. Lahko konkretno navedem na primeru, ki smo ga doživeli pri nas. Mlada shirana in rahitična lovska psička je bila poškodovana na lovu in med drugim je imela tudi zlomljeno stegnenico. Psička je bila odvzeta lastniku in predana novim lastnikom. Stegnenico smo operativno s ploščico in vijaki fiksirali, psička je bila popolnoma v redu, tretji dan po operaciji pa je šla k novim začasnim lastnikom. Opozorili smo nove lastnike, da mora psička mirovati, saj je imela zaradi slabe prehranjenosti tudi kalcij nizek, kar pomeni, da so kosti bolj krhke. Zgodilo pa se je Foto: osebni arhiv ravno obratno, lastniki so psičko dali v pasji boks z drugo psič-ko in odšli za tri dni na dopust. Skrbnik, ki naj bi skrbel za žival, ji dajal antibiotike in drugo, je slabo opravil svoje delo, saj je bila psička po prihodu lastnikov domov pripeljana k nam s temperaturo več kot 40 stopinj Celzija in s popolnoma odstranjeno ploščico v nogi, kar pomeni, da je tačko že četrti dan po operaciji maksimalno obremenjevala. Lastniki so verjetno zaupali opornici, ki jo je imela nameščeno na tački, prav zaradi tega, da bi kljub krhkim kostem ohranili stabilnost zlomljene tačke. Seveda smo bili vsega krivi mi, ki smo povsem korektno opravili čisto rutinsko operacijo, vendar je bilo treba zagotoviti resnično mirovanje živali, kar pa ni bilo storjeno. Svojo napako so kasneje lastniki hoteli prevaliti na pleča drugih, povsem neprimerno in nekorektno. To je bil sicer ekstremen primer, saj je tako neodgovornih lastnikov, kot so bili posvojitelji lovske psičke, na srečo malo. Pa vendar, kar pogosto opažamo, da se v pooperativnem obdobju premalo stori za zagotavljanje prepotrebnega mirovanja živali. Žival je brez bolečine in se ne čuva, operirano ekstremiteto hoče uporabljati povsem normalno in tu mora svoje opraviti lastnik živali in ji to preprečiti. Pri odhodu iz veterinarske ustanove se vedno potrudimo in obširno razložimo in predamo navodila lastnikom operiranih živali in vsekakor je zaželeno, da se lastniki teh navodil držijo. Emil Senčar, dr. vet med. petek • 21. oktobra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 19 3791 ODDAJALEC DELA NA AKORD VSA VOZILA PODJETJA SPOJINA S KOVINO PODDRUŽINA PTIC UJED INDIJSKI PESNIK (RAJA) FR. SMUČAR (GUY) DELOVNI NALOG SESTAVIL EDI KLASINC MANJŠALNICA OD MESO UPADANJE MORKSE GLADINE NEMŠKI MEHANIK (CARL) IT. FASISTIČNI VOJAK BAKRENA DOBA AVSTRIJSKI SKLADATELJ OPONENTI BOLJŠEVIKOV NAŠ KARATEIST (MATEJ) IZGNANSTVO MESTECE NAD HRVAŠKO REKO JV DEL LJUBLJANE SILVA TRDINA DVORNA STRANKA ŽRTEV ROPA MERSKA ENOTA ZA POVRŠINE OTON ŽUPANČIČ POKRAJINA POD NANOSOM OTOK ALSEN GOLJUFANJE KAČA UDAV STREMUH MESTO NA JAVI AMERIŠKI AVTO SODARSKO ORODJE, OTORNIK RISAR STRIPOV MARKO OKORN MESTO V VESTFALIJI JEMENSKI POLITIK SVILEN PAS PRI KIMONU GENERAL (ADOLF) PEVKA (JOŽICA) MLETJE RACA VAS PRI GROSUPLJEM JEDILNI OSLEŽ PETRA OMAN KRAJ PRI RADEČAH SKAKALKA STANCIU NEMŠKI MOTOCIKEL ZAGIB TKANINE IZBRANO BRANJE TRNOVE VEJE OLGA REMS LESENA ZAGOZDA NAŠ BOKSAR (SERGEJ) UVAJALEC NOVEGA ELEKTROTEHNIČNI POSREDNIK CIRKUŠKI KOMIK GRABLJICA (NAR.) ZAVETNIK KRANJSKE * UGANKARSKI SLOVARČEK: ANISOARA = romunska skakalka v daljavo Stanciu, ARDIT = italijanski fašistični vojak, ARIES = ozvezdje Oven, BARN = merska enota za površine, KILAR = slovenski general (Adolf), MALANG = mesto na otoku Javi, RAO = indijski pesnik (Raja), SALEH = jemenski politik (Ali Abdulah). ,3VHV V3|avy9 ^ ^ ,aVi0A0N ^^ ,Nny| 'arNai 'vivmvNV 'VdVosiNV 'omiooiAi 'od 'dvs '3L3as 'aviivi 'iao 'oiai 'omAVi zviaiol 'om 'avnaovi 'voa 'arNvavA 'oyisAVdiA 'iNvaaoviv 'ivmiaad 'naav 'ssbz 'wi3so ">i3S3iai :ouabjopoa "3»nvzia>i 3i aausaa Ptuj • Modna revija in nočno nakupovanje Murkovci prebujajo mesto Trije ponudniki oblačil v Murkovi, najstarejša je LaDonna s klasično ponudbo oblačil za ženske in moške, ter trgovini z oblačili za vse tiste, ki prisegajo na drugačno in trendo-vsko modo. Absolut Fashion in Urban Vintage Fashion Store, so 1. oktobra, na zadnjo toplo noč v tej jeseni, ponovno povabili na modno revijo z nočnim nakupovanjem. Pa ni šlo samo za to, da se pokažejo z najnovejšo ponudbo oblačil in modnih dodatkov (Street Fashion) ter omogočijo nakupe tudi tistim, ki jim med tednom zmanjku- Foto: zasebni arhiv Z modne revije murkovcev in njihovih prijateljev je časa za obiske trgovin, temveč predvsem za druženje in prijateljevanje na ulicah starega mesta, ki še kako potrebuje življenje tudi mimo poletnega festivalskega dogajanja. Ob tem pa vsem, ki samo modrujejo o oživljanju mesta, dajejo vedeti, da se da delati velike in uspešne dogodke ter povezovati najrazličnejše ponudnike brez velikih finančnih vložkov (neracionalne porabe javnega denarja). Dodatno pozitivno dimenzijo dogodku so dali tudi manekeni, saj so klasična oblačila predstavili kar kupci sami. Tako so z oktobrskim dogodkom živeli številni, ob vseh, ki se za več mestnega dogajanja trudijo v Murkovi, tudi Zum krea-tiva iz Krempljeve, z ognjenim šo-vom je navdušil državni prvak Matjaž Kekec, s petjem mlada Tinaja in odlični mladi breakdancerji plesnega kluba Morena. Pridružili so se tudi v MGP, Frizerskem studiu Elza, The Legend Pubu in Sluki Suzuki. Vsi skupaj so prepričani, da bo podobnih uspešnih zgodb v prihodnje še več ter da se jim bodo pridružili tudi drugi ponudniki z območja mestnega jedra. Modno revijo je povezovala Petra Kurnik. MG Ptuj • Drugi vikend odprtih vrat Čas zahvaljevanja in darovanja Krščanska adventistična cerkev Ptuj, ki ima sedež na Bešakovi 71 (ČS Jezero), je so-krajane in sosede 15. in 16. oktobra povabila na drugi vikend odprtih vrat, da bi se še bolj spoznali. Prav tako pa odprli svoja srca in shrambe ter v posebni dobrodelni akciji Jesen je čas zahvalje-vanja z darovanjem jesenskih pridelkov in higienskih pripomočkov pomagali varovankam Varne hiše Ptuj in socialno ogroženim družinam. Kot je povedala pobudnica dneva odprtih vrat Olga Popov, so zadovoljni z odzivom ljudi, nekateri so ob pridelkih darovali tudi denar, s katerim bodo lahko kupili še dodatne količine prehrambnih artiklov in ozimnico, da bodo lahko pomagali čim več ljudem v stiski. Delitev zbranih pridelkov in pripomočkov bodo opravili v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj. V okviru drugega vikenda odprtih vrat so povabili tudi na predavanji pod naslovom (Ne)običajna (ne)hvaležnost in Dve stvari, ki ju radi počnemo, obrekovanje in opravljanje ter kaj narediti, da se ju znebimo enkrat za vselej pastorja Zmaga Godine. Obiskovalce so povabili tudi na kosilo, v nedeljo pa še na kostanjev piknik. MG Vikend odprtih vrat so sklenili s kostanjevim piknikom in skupnim kosilom za vse obiskovalce. Foto: MG 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 21. oktobra 2016 Piše: Dani Zorko • Islandija (7.) Nenaseljena pokrajina OVEN ^ (21. i. - 20.4.) Naredili boste osebno bilanco. Poslovna previdnost vam bo koristila. Popaziti bo treba na zdravje in v vitaminov in mineralov. Privlačile _ ... ... „...„„ .................. vas bodo tudi novosti, toda teden Po prespani noci na skritem počivališču sem se po glavni oz. krožni cesti odpravil proti vzhodu, vmes pa . . ,., . ........ . . .... . . „ - . . .. V. .. . . . . ... t-. Je v znamenJli treznosti. Ljubezen sem se ustavljal, kjerkoli se mi je zdelo kaj zanimivo. Ves vrvež radovednih ljudi je naenkrat izginil, bila Jhoprineda 'prijetnosti in ro- sva sama z naravo, tihožitje pa je zelo poredko zmotil le kakšen nasproti vozeč avto. mantike. BIK (21.4. - 20.5.) Narava vam bo podarila upanje. Planetne vibracije vam bodo v pomoč pri iskanju novih ljudi. Resnica bo, da se skozi druge učite in da vam bodo ogledalo. Tisto, česar ne boste mogli povedati na glas, si zapišite. V ljubezni bo pestro in zanimivo. Naravni antibiotik bo sprostilna jasminova kopel. M DVOJČKA jffi (21.5. - 20.6.) Hrepeneli boste po določenih novostih. Pred tem bo treba razrešiti tisto, kar vas moti ali boli. V ljubezni se bo modro pogovoriti. Romantična doživetja na delovnem mestu bodo doživeli samski. Razbrati je, da bo pred vami teden, v katerem bo mnogo obveznosti in odgovornosti. RAK __—- Hjalparfoss, dvojni slap na poti ob krožni cesti Foto: Dani Zorko Od domačinov sem izvedel, da so dovoljeni obiski tudi nekaterih hidroelektrarn in geotermalnih postaj, tako da sem z enim očesom spremljal tudi tovrstno infrastrukturo, ki bi lahko bila zanimiva tudi za našo deželo. Še v bližini Pingvellirja je hidroelektrarna LjosafossstoS, ki sicer spada med manjše objekte, je pa bila v času mojega obiska zaprta za obiskovalce. Nič ne de, to lahko še počaka. Največja hidroelektrarna je sicer Karahnjukar na vzhodu države s kapaciteto moči kar 690 MW, ki jo lahko še poveča. V tem času se mi ni pripetilo nič drastičnega, avto je tekel super, ves dan nisem srečal človeka, zato pa sem po poti opazil nekaj farm z živalmi, ustavljal pa sem se tudi ob ogledih različnih slapov. Čisto na poti je Hjalpar-foss, dvojni slap, ki iz ličnega tolmuna potem odteka po ravnini. Pogledat sem ga šel zgolj zato, ker sem si tam privoščil obrok in ker sta bili tam posta- vljeni tudi dve vetrnici, še ena oblika izkoriščanja narave, ki je pri nas tako občutljiva tema. V tišini in pri visokih obratih peres ni bilo slišati niti šuma. Po poti sem se peljal mimo razredčenih naselbin, pritegnili pa so me prometni znaki o naselju. Na njih namreč ni zapisano zgolj ime kraja, ampak je tudi narisan podroben zemljevid, kje se kdo nahaja. Tako se obiskovalec ne more izgubiti. Na teh zemljevidih pa bi zaman iskali kakšne trgovine ali gostilne, saj jih preprosto ni, zato se je z vsem potrebnim treba oskrbeti v prvi večji naselbini, ki premore vsaj bencinsko črpalko. Zavil sem še malo proti notranjosti države in naletel na zanimivo najdbo, ki je tudi značilna za Islandijo. Iz zgodovine je namreč znano, da so vulkanski izbruhi večkrat s pepelom prekrili kar cele vasi, o čemer še danes obstaja ustno izročilo, ki ga Islandci imenujejo saga. Saga v tem kontekstu Foto: Dani Zorko Generatorji v hidroelektrarni Burfell pomeni legenda o neki osebi ali dogodku, nemalokrat pa so v te sage vključene tudi različne pošasti, ob katerih tam otroci odraščajo. No, morda pa so zaradi tega včasih malce nenavadni. V mojem primeru je šlo za sago o farmi z več objekti, katere lastniki so bili hkrati tudi čuvaji neke grobnice iz leta okoli 2.700 pred našim štetjem. Nekateri detajli so se sicer izgubili, celotno zgodbo pa je prekinil vulkan Hekla, ki je v 12. stoletju našega štetja popolnoma zasul to farmo, pravijo pa, da njen lastnik še vedno s sekiro čuva grobnico, ki so jo deloma obnovili. No, bistvo tega je, da so hkrati odkopali in obnovili tudi nekaj objektov s te farme, imenovane Stong, ki je postala znamenitost zaradi svojega izgleda. Nikjer nisem mogel zaslediti stroška obnove, ker je to moralo biti strašno delo, če so hoteli odko-pati vse, hkrati pa še omogočiti rast trave v okolici. Še vedno je prekrita s strjenim vulkanskim materialom, na katerem pa že nekaj časa raste zelenje. Tudi jaz sem se šel tam potikat naokrog, vendar nisem srečal nobenega možakarja s sekiro. Kakšen kilometer naprej pa je hidroelektrarna Burfell, kjer pa so me le spustili noter. Načeloma so dovzetni bolj za skupine, možaku v pisarni pa je verjetno ustrezalo, da mu je prišel nekdo preganjat dolgčas. Najprej me je peljal v multi-medijski center, kjer predstavijo delovanje elektrarne, nato pa sva se podala še malo po hodnikih, kjer sva najbolj občutljive komponente lahko spremljala zgolj od daleč. Koncept delovanja je v osnovi preprost. Rečni tok je usmerjen do turbine, okoli katere so cevi zavite po celotni dolžini (t. i. Franci-sova turbina) in ki poganja rotor. Na rotorju je magnet, ki se tako vrti okoli bakrenega navi-tja in proizvaja električni tok. Torej točno tako, kot smo se učili v osnovni šoli. En celoten sistem se imenuje generator, elektrarna pa premore kar šest takšnih generatorjev s skupno močjo 270 MV, kar je dvakrat več kot hidroelektrarna Zla-toličje, ki je največja takšna elektrarna v Sloveniji. Lepo so mi postregli še s kavo in keksi, pa tudi delavci so se nekajkrat ustavili pri meni in me spraševali o naši državi. Zadovoljen sem se znova odpravil na pot in šel iskat primeren prostor za kampiranje. Našel sem ga kar v nekem kampu, ki še ni bil odprt, vendar naj bi bilo dovoljeno tam prenočiti. Ta recept sem kasneje uporabil še večkrat in tako praktično zastonj prebivakiral celotno državo. r^m (21.6. - 22.7.) Intenzivna energija vam bo v pomoč. Teden bo prinesel mnogo prijetnosti in skladnosti. Potrudili se boste in naredili mnogo pozitivnega zase. Obdajale vas bodo romantične energije v ljubezni. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Pomembno bo, da se odločite in stopite v ospredje. m^ , LEV ^Pt (23.7. - 22.8.) Notranja modrost vam bo pomagala na razpotjih. Zadeve se bodo odvijale v pričakovano smer. Nekaj nejasnosti bo na delovnem mestu. Pomembno bo, da boste svoje mnenje zagovarjali na pravilen način. Pravljične energije bodo označevale ljubezen. Sreča se skriva na strani pogumnih! Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Vaša zaupnica bo narava. Življenje vam bo prineslo paleto ugodnih rešitev. Blesteli boste v pogledu komunikacije. Obstajala bo povečana možnost, da razrešite nekaj, kar vas bo bolelo. Pogovori ne bodo samo osvobajali, ampak pričarali čarobnosti. Na delovnem mestu bo teden kreativnosti. TEHTNICA ! (23.9. - 23.10.) f Vneto boste zagovarjali svoje mnenje. In tako je tudi pravilno. Pred vami bo obdobje transfor- jI macije, kar pomeni, da se bo staro -s zaključilo in odprlo tisto, kar bo "§ novo. Poti bodo zelo različne in na -g ■o njih bodo tudi ostri kamenčki - kar § J NI pomeni v jeziku simbolov -preizkušnje. Romantično bo! ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Modro bo, da boste razmislili o poslovnih potezah. Označevala vas bo magnetična energija in prinesla ugodnosti tako v poslovnem kot zasebnem življenju. V pozitiv- O nem smislu bo izstopala ljubezen. Pravilno bo, da se boste pogovorili o svojih občutkih. Vir navdiha bo narava! STRELEC R 7 (23.11. - 21.12.) Prijetno se boste počutili doma in v intimnosti doma. Mnogo energije bo na področju iskanja duhovnih zakonitosti. Neugodno bo za nove začetke in zaradi tega nekaj Q zdrave previdnosti v poslovnosti ne bo odveč. Sreča vas bo spremljala tam, kjer jo boste potrebovali. Ljubezen: bližnjic ni! ^ KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Dobro vam bo šlo od rok prilaganje in diplomacija. Trezno glavo boste ohranili tudi v kočljivih situacijah. V ljubezni se boste morali pogovoriti in tako boste doživeli pozitiven preobrat. Na K delovnem mestu se bodo spremembe kopičile in od vas je odvisno, ali se odločite pravilno ali ne. VODNAR (21.1. -18.2.) o Pogumno boste stopali naprej po svoji poti. Prijetno bo v družbi, še posebej tam, kjer se bo dogajalo kaj zabavnega. Na delovnem mestu se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Obstaja možnost, da p boste prejeli pohvalo. Bučno bo tudi v ljubezni, toda vseeno ne bo vse po vaše. rn&l ribi (19.2. - 20.3.) | osebnim ambicijam. Zadev ne bo moč pometati pod preprogo. Svojih zastavljenih nalog se boste lotili na aktiven način. Pred vami je teden učenja in piljenja v znanju. V veliki meri vas bodo sprostili narava, sveži zrak in pogovori. Glasba bo balzam za dušo! . - " -Foto: Dani Zorko Farma Stong, kjer bi naj strašil možak s sekiro petek • 14. oktobra 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Mali oglasi STORITVE IZKOPI vseh vrst in planiranje, saniranje plazov, izgradnja malih čistilnih naprav in priključki, kanalizacija, fekalna in meteorna, preboji cestišč, polaganje tlaka in asfaltiranje. GMG Elmont, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 12, 2250 Ptuj, tel. 041 648 255, 031 648 255. ODKUPUJEMO hlodovino jelše, hrasta in oreha. Možno na panju. Plačilo takoj. G.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., 041 610 210. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO prodamo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodamo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine- UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. POLAGANJE kamna, robnikov, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti, podstrešja - tudi z odvozom, v letu 2017 različne ugodnosti. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44 a. Telefon 031 733 1 12. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAM 5 metrov bukovih drv ter večjo količino hlevskega gnoja. Telefon 031 281 453. PRODAM 60 prašičev, težkih 30 do 60 kg, in merjasca, težkega 350 kg. Tel. 040 764 020. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM bikca simentalca, starega 3 mesece. Telefon 051 228 975. PRODAM bikca simentalca, težkega 150 kg. Telefon 041 38 79 79. PRODAM bio gnojilo - konjski gnoj, 60 kg v vreči, vreča 7 €, na 10 vreč 1 l bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 ali 031 273 577. PRODAM odojke. Tel. 031 221 750. PRODAM traktor Torpedo Deutz 45. Tel. 041 997 677. PRODAM žagan les, za ostrešje, letve, tramove, deske - možnost dostave. 1 kubik = 125,00 EUR Tel. 031 649 201. Pila-les, d. o. o., Bezenškovo Bukovje 7, 3213 Frankolovo. Prodam stroj za trganje koruze Tornado 40, dobro ohranjen. Telefon 031 482 628. PRODAM prašiča 150 kg in štiri 50 kg. Tel. 041 848 359. NEPREMIČNINE ODDAM v najem garažo v Gregorčičevem drevoredu na Ptuju. Tel. 031 801 855. PRODAM dve zazidalni gradbeni parceli, približno 10 arov, ter kmetijsko zemljišče v izmeri 2 ha na Polenšaku. Tel. 02 761 01 98 ali 031 453 601. MOTORNA VOZILA PRODAM avto Renault laguna. Telefon 766 68 31. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ naroČite DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE, M.lJ^M'MkTTWTn DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov Justina. lah@radlo-tednlk. si, za večje objave predhodno pokličite. Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO; v nadaljevanju: ZPNačrt) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) Mestna občina Ptuj objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja prostora LV21 Ptuj -Nova vas severno od ulice Jožefe Lackove 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja prostora LV21 Ptuj-Nova vas severno od ulice Jožefe Lackove (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba OSA arhitekti, d. o. o., št. projekta 16-202, v oktobru 2016. 2. Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od srede, 2. 11. 2016, do vključno petka, 2. 12. 2016, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (sprejemna pisarna). 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 16. 11. 2016, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (velika sejna soba). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). Številka: 3505-9/2007 Datum: 12. 10. 2016 Miran Senčar, župan mestne občine Ptuj Karate • Karate do klub Ptuj Maribor Open 2016 V soboto, 8. 10., je v Mariboru potekala mednarodna karate tekma Maribor Open 2016, ki so se je udeležili tudi trije karateisti iz Karate-do kluba Ptuj: Anej Šmid Cafuta, Krištof Križanec in Jure Sluga. Nastopali so v borbah in katah. V katah si ptujski tekmovalci kljub dobrim nastopom niso uspeli priboriti medalje. Kri- Jure Sluga in Anej Smid Cafuta (Karate do klub Ptuj) štof Križanec si je v borbah, v kategoriji kadetov, po zelo izenačeni in težki borbi s kasnejšim zmagovalcem priboril odlično 3. mesto. Prav tako je Jure Sluga z izvrstnim nastopom ter v napeti borbi osvojil 2. mesto. V njegovi kategoriji je zmagal tekmovalec iz Slovaške. Pokalna tekma V nedeljo, 16. oktobra, je v Novem mestu potekala 2. pokalna karate tekma. Na tekmi je bilo izvedenih kar 500 nastopov v katah in borbah, saj je nastopilo 430 tekmovalcev iz 51 slovenskih klubov. Iz Karate do kluba Ptuj sta se tekme udeležila Krištof Križanec (tekmoval je v borbah) in Jure Sluga (tekmoval je v katah in borbah). Oba sta zasedla 7. mesti, kar je lepa uvrstitev na tako številčni tekmi. Stella Kociper, Jana Kovačec InformocUe in orUove: Turistagent Ptuj, ITIiklošičeva 2, tel 71,8 18 80. CISTERNO za gnojevko, 3200-litrsko, prodam. Tel. 031 732 288. KUPIM bikca, starega do trideset dni, in hidravlični cepilec za drva. Tel. 051 336 879. KUPIMO traktor, lahko z vsemi priključki ali brez. Telefon 031 851 485. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, in bele kokoši in peteline, 4 kg, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Slastne kakije bomo spoznali pripravljene na 1000 in en način. Po starodavnih ulicah slovenske Istre se bomo nato sprehodili se skozi pestro zgodovino dežele re/oška, pršuta in najkakovostnejšega olivnega olja. Za piko i bo sledil še zaključek na istrski domačiji. Veselo bo, zato se nam pridružite tudi vi! -----Štajerski rEDNIK Prireditvenik Petek, 21. oktober 15:30 Hajdina, izpred PSC, praznik občine Hajdina, nočni pohod na Donačko goro 17:00 Poljčane, OŠ, prireditev ob preimenovanju OŠ Poljčane, preimenovanje OŠ po Kajetanu Koviču 17:00 Ormož, MCO, delavnica - steklo 17:00 Slovenska Bistrica, Grajska 13 CDUO, Magija gline - kreativna šola 18:00 Podlehnik, kulturna dvorana, Ustavi se tam, kjer pojo, 15 let ohranjanja kulturne dediščine-slovenske ljudske pesmi, pevke Trstenke, večer ljudskih pesmi in ljudske muzike 19:00 Lenart, Dom kulture, proslava ob dnevu suverenosti, v počastitev 25. obletnice odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije 19:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana, večer smeha s Tadejem Tošem 20:00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Cucki 20:00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Mateja Koširja, Mjanmar - pozabljeni raj Sobota, 22. oktober 09:00 Slovenska Bistrica, Grajska 13 CDUO, Magija gline - kreativna šola, do 13.00 10:00 Slovenska Bistrica, izpred gostilne Potočnica, 3. Vošnjakov pohod 13:00 Slovenja vas, ribnik, občinska ekipna tekma v ribolovu 14:30 Hajdoše, športni park, odprtje tribune v športnem parku Hajdoše 17:00 Juršinci, kulturni center, Ljudske pesmi in viže 17:00 Trnovska vas, šotor, osrednja prireditev ob 18. občinskem prazniku občine Trnovska vas in ob 70-letnici LD Trnovska vas 17:00 Športna dvorana Kidričevo, srečanje ob 10-letnici Sosednjih prijateljev, podelitev priznanj, volitve za novo vodstvo in družabno srečanje 18:00 Podlehnik, kulturna dvorana, osrednja prireditev ob 40-letnici Kulturnega društva Podlehnik 18:00 Lenart, Dom kulture, veseloigra Prekrižani načrti, KTD Selce 18:00 Sp. Velovlek 15, vaja PGD Spodnji Velovlek 2016, požar gospodarskega objekta 19:00 Starše, večnamenska dvorana, komedija v treh dejanjih, Poroka z dolarji, KGD Ptičica 19:00 Stoperce, Dom krajanov, Kar v srcu izvira, usta odpira, odkrivanje ljudskega izročila ob plesu, pesmi in besedi 20:00 Trnovska vas, šotor, Lovska veselica pod ogrevanim šotorom z ansamblom Saša Avsenika Nedelja, 23. oktober 09:00 Majšperk, konferenčna dvorana KPC, izobraževanje za pridobitev orožne listine 09:00 Videž, gasilski dom, Dan odprtih vrat PGD Videž, do 15.00 10:00 Oplotnica, pred športno dvorano, jesenski pohod 11:30 Podlehnik, nova krajevna dvorana, srečanje starejših občanov občine Podlehnik, ob 10.00 maša pri Sv. Trojici na Gorci 12:00 Ptuj, Terme, klub Gemina XIII., brunch, Kulinarični Dunaj v Termah Ptuj, do 15.00, kuharski šef Robert Žibrat 14:00 Muretinci, vaški dom, Meddržavni koncert ljudskih viž, pesmi in folklore ob predstavitvi CD Godci in pevci slovenske ljudske glasbe s pesmijo 19:00 Ormož, kulturni dom, monokomedija Moška copata Ponedeljek, 24. oktober 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pogovor ob izidu knjige Mike Matanovic Razred 17:00 Ormož, MCO, predavanja Življenje je tvoje, osebna uspešnost Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO; v nadaljevanju: ZPNačrt) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) Mestna občina Ptuj objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja prostora LV20 Ptuj-Nova vas južno od meniških gozdov 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja prostora LV20 Ptuj-Nova vas južno od meniških gozdov (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba OSA arhitekti, d. o. o., št. projekta 13-141, v oktobru 2016. 2. Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od srede, 2. 11. 2016, do vključno petka, 2. 12. 2016, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (sprejemna pisarna). 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 16. 11. 2016, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (velika sejna soba). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). Številka: 3505-6/2013 Datum: 12. 10. 2016 Miran Senčar, župan mestne občine Ptuj www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 21. oktobra 2016 JAVNA OBJAVA Upravna enota Ptuj je na podlagi 13. a-člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. list RS, št. 51/2014) izločila projekte individualne gradnje fizičnih oseb, ki jim je potekel rok hrambe 10 let, in sicer od leta 1995 do leta 2003. Projekti bodo predani v uničenje. Vse stranke, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v tem obdobju, lahko pred uničenjem dvignejo svoj projekt na sedežu Upravne enot Ptuj, Slomškova ulica 10, soba št. 26, I. nadstropje, vsak dan v času uradnih ur. Rok za dvig projektov je 3 mesece od objave. Upravna enota Ptuj 06:00 Ganšnira:60 let zavoda RS za šolslvo 09:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video slrani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Otvoritev vrtca Benedikt 20:00 Z glasbo do srca; 1. del 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEONIK H3 ¿pleinlb slraneh HWH.lip1V.ll 08:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 Skorba trga in preša 11:00 12 let Ljudskih pevk Jezero 13:00 Slovesnost oh obletnici RS 15:00 Z glasbo do srca; 1. del 17:00 Kiča rpoje in igra; 1. del 18:30 Otvoritev vrtca Benedikt 20:00 Starše - 6. revija PZ in vokalnih skupin |21:30 Video slrani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; inFo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 SIP 08:00 Markovci - PopotniSka oddajal 09:00 Ptujska kronika 09:30 ŠKL 10:00 Otvoritev vrtca Benedlkl 11:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje CPZ v Majžperku 20:00 Markovci - Popotniška oddaja2 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si 08:00 Oddaja iz občine Videm 10:00 ŠKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje, Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kiča rpoje in igra: 1. del 20:00 Markovci - Popoln i ška oddaja Z 21:00 Markovci - Popoln i 5 ka oddajal Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., * ■* Poraba energije za ogrevanje: 02/ 749 34 10 V 101,00 kWh/m2 na leto . Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET, PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Cen® Oprema Barva renault megane berline 1.5 dci express. 2009 6.550,00« prvi last. kov. modra ford fusion 1.616V fresh 2007 4.180,00« prvi last. kov. sv. modra audi a31.8 2000 1.990,00« serv. knjiga kov. srebrna volkswagen b0ra1.6 basis 2000 1.790,00« klima kov. srebrna volkswagen beetle 2.01 1999 1.990,00« klima kov. črna renault megane cabriolet 1.9 dci privil. 2005 3.990,00« avt. klima kov. Črna renault clio 1.216V gt 20th aniversary 2010 5.150,00« prvi last. kov. siva citroen c5 2.0 hditandence 2011 9.400,00« prvi last. kov. črna opel astra 1.7 cdti active 2013 11.000,00« 52.255 prev. kov. siva renault laguna 1.9 dci gt expression 2005 3.200,00« avt. deu. klima kov. srebrna mercedes-benz a180 cdi classic 2010 8.800,00« klima kov. siva opel zafira1.816v enjoy, 7 sedezev 2006 4.400,00« prvi last. kov. siva volkswagen pol01.2 comfortline 2002 1.890,00« servo volan kov. viola seat cordoba 1.4isevario 1999 1.190,00« klima kov. srebrna fiat panda1.18v cult 2010 3.990,00« klima bela renaulttwing01.216v expression 2007 3.770,00« klima kov. opečna citroen xsara picass01.616v eleg. plus 2010 3.900,00« prvi last. kov. srebrna renault modus grand 1.216v expression 2008 4.650,00« klima kov. viola suzuki swift 1.3 gs 2005 3.390,00« prvi last. kov. t. zelena volkswagen caddy 1.6tdi furgon 2014 9.900,00« prvi last. bela PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptu| - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO. KMM^MiJJl^ti» O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA lüWliHWißJII OPR. BARVA AUDI A4 MULTTTRONIK 2,0 TDI 2013 17.990 1.LASTNIK ODUČEN VeČ BARV ŠKODA YETI 2,0 Tül CR DPF 4X4 2012 13.490 1 .LASTNIK ODLIČEN MODRA HONDA CMC1.4I LS KLJMA 2003 1.990 LEPO OHRANJEN SV. MODRA METAUC MERCEDES BENZ C RAZRED 2004 5.490 LEPO OHRANJEN ČRNA BMW 520D TOURING 2012 20.990 1.IASTNIK USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDIAVT.KLIMA 2009 6.490 1.LASTNIK ODUČEN RDEČ RENAULT CU01,5 DCI AVTOM.KÜMAALÜ 15 COL 2006 1.990 1.IASTNIK ODUČEN SREBRNA NISSAN QASHQAI 2007 8.000 1.IASTNIK ODUČEN ČRNA HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SVETLO MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSKI-MOD. 2006 SV. MODRA METAUC CITROEN XSARA PICASSO 1,8i 16» 2003 1.990 1 LASTNIK SLOVENSKI SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO 2013 10.990 1.IASTNIK ODUČEN VEČ BARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1.1ASTNIK ODUČEN SREBRNA AUDI 03 2,0 TDI 2012 21.490 1.1ASTNIK ODUČEN BELA VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT 1999 1.490 LEPO OHRANJEN ZELENA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODE DSG MENJALNIK 2011 11.300 1.LASTNIK TOP OPREMA VEČ BARV VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LASTNIK ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PISANA ■ ZABAVNA • AK TUALN PETEK 21. oktober 3:00 Glasbena osmica [slo.), pon. 8:30 Kuhinjica, pon. 8:55 Povabilo na kavo: Vesna Veriak, pon. 9:25 Sport{no}: Mina Markovič, pon. 10:00 Charlie Chaplin Easy Street, pon. 10:25 Okrogla mjza zbrvsimiqimnazijcl, pon. 11:10 Dnevnik TV Maribor 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Koncert skupine Mected, pon. 14:15 Videostrani 17;35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Mura Raba S01E15 18:40 SKL S03E02, pon. 19:05 Glasbena osmica (tuja), pon. 1940 Ptujske zgodbe o kavi, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Soja da se ti zrofa: OS Breino Podvleka, pon, 21:05 Sekvenca, pon. 21:20 Ptujske zgodbe o kavi, pon. 21:35 Turki v Butalah, pon. 21:45 Okrogla miza o športu, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Glasba za vse, pon. 22:55 Videostrani SOBOTA 22. oktober 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:30 SKL S03E02, pon. 8:55 Sola, da se ti zrola: 05 Brezno Podvleka, pon. 9:35 Sportfno); Mina Markovič, pon. 10:10 PovabiEo na kavo: Vesna veriak, pon. 10:40 Sekvenca, pon. 11:05 Glasba za vser pon. 11:35 Charlie Chaplin Easy Street, pon, 12:00 Pregled tedna 12:25 Koncert skupine Infected, pon. 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Preoled tedna, pon. 18:25 Sekvenca 18:35 Charlie Chaplin Emigrant 18:55 Glasbena osmica (sto.), pon. 19:25 Sport(no): Mina Markovič, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Pomladni veter radia Ptuj: Dan D, pon. 22:00 Pregled ledna pon. 22:25 Koncert zasedbe Plamen, pon. 23:40 \fldeostrani NEDELJA 23. oktober 8:00 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:30 SKL S03E03 8:55 Šola, da se ti zrola: SS Slovenj Gradec in Muta 9:35 Glasba, pesem združuje, pon. 11:05 Sekvenca, pon. 11:15 Pogled nazaj pon. 11:35ChariieChaplin Imigrant 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Gostilna »Pr Francet« 13:25 Videostrani 16:15 Regi Gorišnica, pon. 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:15 Glasba za vse, pon. 19:45 Sekvenca, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Koncert skupine Infected, pon. 22:15 Ptujska kronika, pon. 22:40 Povabilo na kavo: Vesna Veriak, pon. 23:10 Videostrani PONEDELJEK 24. oktober 8:00 Glasbena osmica {tuja) pon. 8:30 Pregled tedna. pon. 8:55 SKL S03E03, pon. 9:20 Sola, da se ti zrola: SS Slovenj Gradec in Muta 10:00 Minuta ia MS MOP, pon. 11:15 Okrogla miza z bivšimi gimnazijci, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Koncert skupine Infected, pon. 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 18:55 Povabilo na kavo: Vesna Veriak, pon. 19:25 Sport(no): Mina Markovič, pon. 20:00 Pregled tedna, pon, 20:25 Obzornik 7V Dravograd, pon. 21:00 Lolita, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Sekvenca, pon. 22:35 Turki v Butalah, pon. 22:45 Videostrani Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Videm in Osnovno šolo Videm vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Videm, Vidimo se v torek, 25. oktobra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Videm. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. PILO ^^DIOPTUJ www.radio-ptuj.siwww.tednik.si BAGS SMORE 8MORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rače-Fram vabi na prireditev otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Fram. Vidimo se v sredo, 26. oktobra, ob 18.00 v dvorani DTV Partizan Fram. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. www.radio-ptuj.siwww.tednik.si BAGS SMORE SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Starše in Osnovno šolo Starše vabi na prireditev otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Starše. Vidimo se v četrtek, 27. oktobra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Starše. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. "C PILOT Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv www.radio-ptuj.si www.tednik. BAGS SMORE SMORE Štajerski TEDNIK www.tednik.si www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 21. oktobra 2016 Oglasi in objave ŠtajerskiTEUHlK 23 Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) SPOMIN Mineva leto žalosti, odkar smo ostali brez našega dragega moža, očeta, dedija in tasta Alojza Šalamuna IZ FINŽGARJEVE 4 NA PTUJU Hvala vsem, ki ste z nami v naši bolečini in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN 20. oktobra minevajo tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Anton Nahberger S POBREŽJA 14 A Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo ter prižgete svečko. Žena in otroci z družinami Ü Videm pri Ptuju 1, 2284 Videm 4. Tel.: 070 720 964, | Ti Delovni čas: ^ od pon. do pet.: 8.00 -17.30 | sob.: 8.00 -13.00 in izven delovnega časa po telefonu <3 10 % popust na pogrebne storitve ^ Kuponi se med seboj ne seštevajo ^ Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Župan avstrijskega Gradca obiskal Ptuj; Projektni predlogi za ureditev mestne tržnice; Ulični zbiralniki za e-odpadke na Ptuju; 20-letnica izhajanja glasila Ptujčan; Dan šole Osnovne šole Mladika; V dominikanskem samostanu na ogled kip redovnika; Idejni načrti za ureditev današnjega Sončnega parka; Slikarska razstava Marka Jakšeta v Galeriji FO.VI; Sredstva zbiranja zamaškov, namenjena društvu Sonček; Mestna trgatev žametne črnine in renskega rizlinga; Nogometni sprejem v Mestni hiši na Ptuju; Predstavitev nove plezalne stene z Mino Markovič; Popotniški večer Toma in Bojane Križnar. Z glasbo v sobotni večer, pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj - Videoprodukcija Tinček Ivanuša. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Hiša domača vedno bolj je prazna, tebe, draga mama, ni več tam, odšla si, se poslovila, le spomine si nam zapustila... Pogrešamo te! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, sestre, babice in prababice Ivane Horvat IZ TRNOVSKE VASI 23 24. 5. 1928 t 8. 10. 2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa ustno in pisno izražena sožalja, darovane sveče in cvetje ter svete maše. Posebna zahvala družini Požegar - Jančič za nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku Francu Mlakarju za lepe besede in opravljen cerkveni obred, govornici za lepe besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano melodijo. Zahvala patronažni sestri Martini, ki ji je zadnja leta nudila potrebno zdravstveno oskrbo. Zahvala pogrebnemu podjetju Almaja, d. o. o., iz Lenarta in iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Milan z ženo Kristino, snaha Marija z Milanom, sestra Terezija in vnuki z družinami Jasen dan je posivel, ko smo se poslovili od našega - in tudi vašega Evgena Cafuta Za občuteno pogrebno slovesnost, za vsako lepo misel in blag spomin nanj smo iz srca hvaležni. Njegovi najbližji PVC okna, vrata, senčila ROLETE, ^^ K VI PVC OKNA. SENČILA JJ VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Mestni kino Ptuj Petek, 21. oktober: 17:00 Najin svet; 18:50 Inferno; 21:00 Mama. Sobota, 22. oktober: 10:00 Kinoskop - Skrivnost iz Kellsa in ustvarjalnica Iluminirani rokopisi: 17:00 Najin svet; 19:00 Ustava Republike Hrvaške; 21:00 Inferno. Nedelja, 23. oktober: 17:00 Najin svet; 18:50 Inferno; 21:00 Ustava Republike Hrvaške. Draga mama in ata! Prišel je jesenski čas, ko usoda je tako hotela, da prezgodaj sta odšla. V naših srcih večno bosta živela in ne bosta nikoli pozabljena. Oh, kako boli, ko, ljuba starša, vaju več ni. V SPOMIN Danes, 21. oktobra, mineva pet let žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama in babica 8. decembra bo minilo 14 let, odkar te ni več med nami, dragi ata in dedek Marija Lajh Anton Lajh IZ RJAVCEV PRI VITOMARCIH Z bolečino v srcu se spominjamo dneva, ko smo ostali brez vaju. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima poklonite lepo misel in prižigate sveče. Žalujoči: sinovi Jožek, Ivan in Peter ter hčerki Milena in Tončka z družinami; vajini vnuki, ki vaju zelo pogrešajo: Benjamin, Sophie, Matej, Nuša, Ines in Ana. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dan je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Stanislava Laura IZ GAJEVCEV 43 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, govornicama Frančki in Hedviki za ganljive besede slovesa ter podjetju Mir. Velika hvala medicinskemu osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj in patronažni sestri Katji ter podjetju Modmed. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami Bil si trden kakor skala, bil pokončen, kakor hrast. In prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od dragega moža, očeta, brata Daniela Bratuška IZ VAREJE 16 12. 10. 1962-13. 10. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter svete maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni pogreb, govorniku, pevcem, godbeniku, nosilcu zastave in podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam kakor koli pomagali, in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Janja ter sinova Jernej in Renato z Andrejo Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... (Tone Pavček) ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Dragice Novak Z MARIBORSKE CESTE 2, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in tolažilne besede. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljeno molitev in pogrebni obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, govornicama za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za opravljene pogrebne storitve. V imenu svojcev hvala vsakemu posebej in vsem skupaj. Njeni najdražji Ko tvoje, dragi naš Dušan, zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja, dragi Dušan, v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si. V SPOMIN Dušan Kokol IZ BODKOVCEV 31 19. oktobra je minilo osem let, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, prižigate svečko in pomagate krasiti njegov mnogo, mnogo prerani grob. Žalujoči: mama Lujzika, atek Anton, brat Boris z družino, mati in vsi tvoji Ormož • Del objekta Gimnazije Ormož naj bi se posedal Na prizidku gimnazije razpoke, poškodbe podbojev, luknje ob stikih sten in tal V prizidku Gimnazije Ormož so se pojavile nevarne razpoke na stenah, poškodbe podbojev, luknje ob stikih sten in tal v telovadnici in zunaj objekta. Vzrok poškodb naj bi bilo posedanje dela objekta. Kot je pojasnila ravnateljica Gimnazije Ormož Blanka Er-hartič, so delavci iz podjetja Tima Holding, d. o. o., v juniju opravili ogled objekta Gimnazije Ormož. Po ogledu so bila priporočena dela v zvezi s toplotno sanacijo objekta. Poleg nekaterih potrebnih manjših vzdrževalnih del na fasadi objekta pa je bilo ugotovljeno še posedanje dela objekta. Gre za prizidek, v katerem je leta 2002 Občina Ormož zgradila v pritličju bazen, v prvem nadstropju pa je bila zgrajena telovadnica. »Ob ogledu prizidka je bilo ugotovljenih več poškodb objekta, od razpok na stenah, poškodb podbojev, lukenj ob stikih sten in tal v telovadnici in zunaj objekta. Ne glede na nujnost potrebne sanacije teh poškodb pa je treba vsekakor predhodno ugotoviti, zakaj je prišlo do takšnega posedanja objekta in narediti program sanacije, saj bi bilo odstranjevanje posledic v smislu kitanja in barvanja sten, popravila podbojev ipd. pri nadaljnjih posedkih m m i ■ Foto: arhiv ST Ob ogledu prizidka je bilo ugotovljenih več poškodb objekta, od razpok na stenah, poškodb podbojev, lukenj ob stikih sten in tal v telovadnici ter zunaj objekta. brez pravega učinka že po sorazmerno kratkem času, če se predhodno ne zagotovi prenehanje posedanja objekta. Gle- de na značaj in vzrok poškodb objekta je sanacija poškodb vezana na predhodno rešitev problema posedanja,« je pojasnila ravnateljica ter dodala, da so o tej problematiki nemudoma obvestili občino Ormož ter Ministrstvo za šolstvo, saj so bili zaskrbljeni za varnost uporabnikov prizidka. A s šolskega ministrstva odgovora po besedah Erhartičeve še niso prejeli. MIZŠ: odgovora, kako bodo zadevo sanirali, po štirih mesecih še nimajo V zvezi s problematiko posedanja dela gimnazijske zgrad- be in načrtom sanacije smo se obrnili na lastnika gimnazijske zgradbe, šolsko ministrstvo, kjer so sicer potrdili, da so seznanjeni s situacijo, pri tem pa dodali: »Glede na ugotovljeno stanje (posedanje oz. razpoke) bomo na ministrstvu naročili statični pregled vmesnega objekta, z namenom, da se ugotovi vzrok posedanja in razpok ter določi ukrepe za sanacijo. Na podlagi ugotovitev po opravljenem statičnem pregledu vmesnega objekta bo treba določiti ukrepe za sanacijo. Obenem bo treba urediti tudi zemljiškoknjižno stanje in ga uskladiti z dejansko uporabo.« Odgovora, kako bodo rešili težave, tako še vedno nimajo, pa čeprav je vodstvo ormoške gimnazije o tej problematiki ministrstvo obvestilo že konec Zupan Sok: Prišlo naj bi do razmaknjenosti med posameznimi kanali Vprašanja v zvezi s problematiko posedanja prizidka ormoške gimnazije in sanacijskih načrtih smo naslovili tudi na Občino Ormož. Župan je povedal, da Komunalno podjetje Ormož že pripravlja predlog sanacije: »KPO je s kamero posnela kanalizacijo, ki gre pod gimnazijsko zgradbo in mi poročajo, da naj bi prišlo do razmaknjenosti med posameznimi kanali. Sedaj pripravljajo predlog sanacije razmaknjenega spoja. Sam še vedno ne vem, za kaj točno gre. Izgleda pa, kot sedaj slišim, da naj bi se na stiku med športno dvorano in gimnazijo teren nekoliko posedal in da naj bi to bil razlog za nastajanje razpok na steni gimnazije in posedek tal v športni dvorani.« Sicer pa je župan še povedal, da naj bi se že kmalu po izgradnji gimnazije pojavil posedek tal v športni dvorani OŠ Ormož, ki se na drugi strani drži prizidka. Pred gradnjo gimnazije naj bi bil namreč tam odprti jarek. junija. Na zastavljeno vprašanje, kako bo s financiranjem obnove, pa še pojasnjujejo: »Vrednost sanacije bo znana po izdelavi statičnega pregleda in oceni potrebnih aktivnosti za zaščito objektov, financiranje bo predmet dogovora z Občino Ormož.« Monika Levanič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA^GAR.VRATA 'O FtS,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, ¡¿¡¡Sfe dcníáée flaííp] iícnananéj Napoved vremena za Slovenijo Kakršno vreme Urša prinese, 4/6 Jako se rada jesen in zima obnese. A naravne, kvalitetne, dnevno sveže sladice, pripravljene v Pomaranči pester izbor sladic in sladoleda brezplačna embalaža (za domov) www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si @ 02 788 00 28 Jutri bo oblačno, ponekod bodo še padavine. Meja sneženja bo v južni Sloveniji nad 1400 m nadmorske višine, drugod med 800 in 1000 m. Proti večeru bodo padavine ponehale in od zahoda se bo začelo jasniti. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 7, na Primorskem do 11, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem do 14 stopinj C. Obeti V soboto bo na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. V nedeljo se bo v zahodni polovici pooblačilo, drugod bo še deloma sončno. Ponekod bo zapihal jugozahodnik. Foto: ML Foto: ML