MXD TOBTllBU«!) vmm PKMPT (Wo. 856) AUTHOMPEP BY TP ACT OF OqTPHKE e, lflT, cm ra» AT TO FOOT OFWCK OTWKW TOME. w. T. Byorftr M the Presided A. B. Bariton, F. M. Pa** H aj ve č j i »loven »ki dnevnik ▼ Združenih driinh. Velja sa celo leto.........$6.00 Za pol leta................ 8.00 Za Mew York celo leto.... 7.00 Za inosemstvo celo leto... 7.00 list slovenskih delavcev v AmerikL The largest Slovenian Daily in the United State*. Issued every day except Snndays and legal Holidays. IT 75,000 Readers TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September.21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 196. — fiTEV. 196. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 20, 1020. — PETEK, 20. AVGUSTA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVUL COLBY ODOBRAVA STALIŠČE FRANCIJE PRAVI. DA PREDSTAVLJA 8TALI&ČE FRANCIJE MOGOČNO OPORO NA&EGA STALIŠČA GLEDE 80VJETNE RUSIJE. — FRANCOSKA VLADA ZA NED0TAKNJEN08T POLJSKE. — OBE VLADI ZASLEDUJETA SKUPNOSTI. ^ Washington, D. ('., 19. avgusta. — Prvo oficijelno ugotovilo vlade Zdrnzenih držav, tikajoče se sprejema izjave ameriške vlade (rlede Poljska in Rusijr od strani francoske vlade, je bilo podano včeraj, ko je objavil drkvsi tajnik 1'olby ugotovilo glede tega predmeta. Colby je bil očividno vesel francoskega stališča, ko je prečital časnikarjem svoje ugotovilo. Slednje obrača prav posebno pozornost na izjavo francoske vlade, ki je obrača proti vsakemu razkosanju Rusije. I'got ovil o državnega tajnika Colby-ja je bilo naslednje: — Poslanica ugotavlja brez pridržkov, da soglaša francoska vlada s principiji kot s.» ugotovljeni v ameriški poslanici. Sprejema s skoro z identičnimi besedami nazore naše vlade glede sovjetskega režima v Rusiji ter Izjavlja, da ne "more imeti Francija nikakih ofi-cijelnili odnofiajev z ' l«do, koje namen je kovati zarote proti njenim napravam. Crydniki te vlade so povzročitelji upora in njeni zagovorniki proglašajo, da bodo podpisovali dogovore v namenu, da t»e jih ne drže. Francoska vlada izjavlja nadalje, da je za neodvisnost Poljske in da hoče ohraniti ludotaknjenost poljskega ozemlja. Najbolj zadovoljiva pa je izjava francoske vlade, da hoee pomagati ruskemu narodu in da nasprotuje vsakemu razkosanju Ru-s'je. Odgovor predstavlja značilno izjavo z vsakega vidika ter podpira stališče, katero je zavzela vlada Združenih držav. Razlika pa obstaja glede ene točke. Naša vlada ni priznala kot KOZJE ŽLEZE NAPRAVILE IZ STARCA MLADENIČA ENOINSEDEMDESET LET STARI ČLOVEK IZJAVLJA. DA SE ČUTI KOT MLADENIČ VSLED USPEŠNE OPERACIJE. — TUDI DVE ŽENSKI POMLAJENI. — TAKOJ PO OPERACIJI SO SE ČUTILE POSLEDICE. Družina Nathana L. Millcra, ki kandidira na republikanskem tiketu za governerja države New York. ŠCHMIDTOV SLUČAJ VROČI BOJI ! TROGKI JE BAJE V NOVI OBLIKI ZA VARŠAVO DOSPEL V NEMČIJO so storili Kraneozi avtoritete, katero izvaja general "SVrange! v Južni Husiji. Ta razlika v naziranju pa ni tako bistvene važnosti kot .so h. _ zdVavniška "preiskava, drupa vpmšanja. glede katerih soglašata obe vladi. Najbolj važna točka francoskega stališča kot se nam razkriva v »poročilu francoske vlade, pa je ta, da zasledujeta obe vladi skupni eilj. Ka/lika je le v sredstvih, s pomočjo katerih bi se doseglo ta cilj in možnost obstaja, da bo mogoče na zadovoljiv način rešiti vsa sedaj obstajajoča vprašanja Državni tajnik t'o? by je tudi podal nekaj komentarjev glede ugotovil Lenin«, naeelnika sovjetn- vlade v Moskvi in Oičerina, so-vjetnejra komisarja sa runanje zadeve. Namen izjave Colbvja je bil, obrniti pozornost na nasprotje med pripombami, Tieerina, ki izjavlja, da niso predstavitelji sovjetne via-de nikdar rekli, da s»« ne l>odo držali dogovorov, sklenjenih z dnijrl- V bližini New Yorka so našli v vo- Eoji za Varšavo gredo naprej n Fuski vojni minister je dospel s di žensko truplo brez glave, nog konečno usoda mesta ni še odlo- trjno misijo v Vzhodno Prusijo. .-i— ....... ,m Pogajanja z Nemci. cena. — Mirovna pogajanja. Pre.l šestimi ali sedmimi leti j»» vso Ameriko presenetila vest. da je katoliški duhovnic Schmidt ubil svojo ljubico, jo raz reza I tri kose ter jih v papir zavite pome tal v v«h|o. Zločinec je umrl leta 1916 na električnem stolcu v Sin"1 Singu. London, Anglija, lf). avgusta. "Times*' je dobil iz Tukajšnji ,(idanskcg Leon Trocki, ruski vojni minister, v Prosken, Vzhodna Prusija. Tam Chicago, III.. 19 avgusta. — Zopet čutim kot mladenič. Jaz sem popolnoma nov eiovek. — je izjavil J. ,1. Tobias, kancelar čika-Ške juridične šole, ko jj> opisal posrečeno operacijo, ki je bila izvršena n« njem. Kanclear Tobias j»» bi* eden izmed 34 oseb, ki so se podvrgle n spešni operaciji premeščen j a kozjih žlez tukaj v teku zadnjih Scihh tednov. Operacije je izvišil dr. J. K. Brinkley iz Milford, Kanrzas, ki namerava ustanoviti tukaj bolnico. Drugi, ki so našli ta vrelec mladosti vsled premefičenja kozjih žlez, niso dovolili, da bi se njih imena sporočilo javnosti. Seznam vsebuje nekega občinskega svetnika, nekega sodnika, nekega agenta z zemljišči, nekega časnikarja in dve ženski. Posrečena operacija pri teh dveh ženskah je vzbudila veliko zanimanje. Ena izmed žen-k je izvanredno srečna. Po letih čakanja čuti, da bo kmalu postala mati. Varšavo, Poljska. l>v avgusta, j 1— Boljeviške sile, ki s i vkorakale v Poljsko, gredo soglasno s spo- , , . , , . , ,i .... , ..... 1. (idanskega poročilo, da je dospeli roeili beguncev v varsavskih listih i i prej, ne da 1 ■ i brigalcv.n svoje zvezne črte. Po mnenju tt h opazovalcev so vsled tega izgubile jKr bo P0"*«*1™«1 z nemškimi štab vsa ko zvezo z operacijsko bazo, ,,irMi častniki o političnih in stra j tegičnih vprašanjih. - Kancelar Tobias je izjavil, da je bila njegova stvar izigrana pred petimi meseci. Dolga leta poučevanja so imela svoj učinek na njega. Dva napaaa influence sta povečala njegovo bolestno stanje. Pojavila se je kongestija krvi v možganih, vrtoglavica in velik pritiski krvi. Zdravniki so izjavili, da je njegovo življenje v nevarnosti. Sedaj pa je vrgel svoja leta s sebe ter je zopet mlad in čil. Povesti o 33 ljudeh, ki so bili operirani, zvene kot bajka. Bili so vsi bolni in stari iti vrnjena jim je bila mladost. Navesti hočemo le par slučajev. Občinski svetnik. Star 55 let. Bolehal j,* jia naduhi. Naduha je izginila ob času. ko je zapustil bolnico. Izjavil je. da se čuti pomlajenim za leta in da je sposoben za vsako delo. Sodnik. Star 38 let. Prehitro ostarel vsled okorenelosti žil. Po , vsled rpsar niso nalet ili begunci V torek so Pa potegnili pri <*om-flliti na njljni;in ^0 tekočo, da za-1 Neofieijelna konferenca med munipau, N. .1., iz vode žensko p„s,te svoje kraje. Za sorazmerno ;nemškimi in ruskimi častniki se je ... , . . , . truplo, kateremu je manjkala gla-j takimi črtami sovjetskih Čet ni že vršila dne 12. avgusta, m. državami ter izjavami Lenina pred centralnim sovjetom ljudskih va no?P in roke Tniplo j ^ ujkakih IWI,,Jlljnih boljševiš-j Nemški prostovoljci iz vzho jV na no„.,h ter skuša goče potovati na milje in milje,!tn. ki bo najbrže kot revolncijo- ne da bi človek zadel na kakega narna armada vkorakala v vzhod- ske je izjavil vam obljubimo varstvo proti agitaciji tretje nacijonale, bomo to tudi ntorili Lenin pa je reke« pred svetom ljudskih komisarjev ob priliki pogajanj na Princi otoku naslednje: — 1'spcšcti razvoj l^oljševiške doktrine po celem svetu je mogoče uveljaviti edinole * pomočjo perijod miru in počitka tekom katerih je lahko pridobiti novih sil za nadaljne boje. Nikdar se nisem po-mialjal s\ojem sklep*«, da sklenem dogovore z buržuazijskimi vla-cami in vedno aem :rnel v mislih pri tem, da oslabim buržuazijske vlade, kjerkoli mogoč*. To je bila politike katero sem zasledoval napram nemškemu ce-Mrktvu m izkazalo s» da je bila zelo uspešna. Sedaj pa je prišel ta nas čas. ko moramo skleniti drugo pogodbo, namreč zavezniško. Mi moramo skleniti p« godl»o, ne le z zavezniki, temveč tudi s Poljsko, Litvinsko in Vkrajiao ter z vsemi drugimi silami, ki nam nasprotujejo v Rusiji. Pripravljeni moramo biti na vse mogoče konce-s.je, ter obljubiti vse mogoče žrtve, da dovedemo nasprotnike do aklenitve miru. V resnici pa bomo živeli v prepričanju, da smo skle-yili le premirje v pripravi za bodoč; in odločilni naval, ki nam bo zagotovil zmago. rr - . . - .'odposlan iz Kattowitza v Gorenii roke in nogo. Deli telesa so bili I, .V"*-..T T°, Jf vzr?k' /akaj Šleziji močan oddelek varnostne odrezani s kakim topim predme- *ka vlada prizadeva na| vse mogoče načine, da In napravi-j1 J J ^ ^ J ' J proti ,nrko P0^^^0 četo, ki prodira pro- toni. Ustreljena ali zabodena ni bila. če je bila zastrupljena, bomo pa tekom treh tedno dognali. Bila je najbrže poročena, pa ni' imela še nikdar otroka. Slara je bila, od dvajset do štirideset let. Truplo je ležalo v votli kakih osem tednov. O poteku te zadeve bomo poročali. la čim preje konec boju Poljski. Sovjetski častniki, ki so mestu. SLAVCEV PIKNIK se vrši dne 29. avgusta v Schubert parku (Smithowood parku). Za-jčitek že dopoldne. Zabave bo obilo. Pridite vsi. ZDRAVNIK V ULOGI TATU. Neki dr. Lee Bay le* Saunders, katerega je ▼ »redo aretirala v New Yorku policija, ker je izdajal ničvredne čeke. je priznal, da je ohdoliba pravilna ter nadalje izjavil, da je opeharil različne bolnice za gotove vvote. Tako «e glasi izjava policije s ozirom na pregrei ke zdravnika. Zdravnika w aretirali na nje-govem »tanovanju na zapadni 34 cesti, potem ko gn je nekdo ovadil policij, da ae je dobil nazaj čeke ki m w izkazali kot nievredni. Policija izjavlja, da je priznal Ra under*, da j« od Ari dne 25. ju Uja iz Maryland General Hospital ▼ Baltimore z denarjem, ki je zna Asi $2000. V Polyclinic bolnici v New York« so izjavili da je bil ksr je 'wipjrul njtk čeke. Saunders je prosil za milost ter izjavil, da pripada neki ugledni družini v Los Angele«, ki bo povrnila vso prizadeto »kodo. Povedal je nadalje, da se je izza smrti svoje žene pred enim letom udal pijači. Tudi zvezne oblasti se baje zanimajo zanj. Brci parnik "Pesiro" (prejšnji parnik Hamburg-Ameriške proge "Moltke") odpluj« t Osnovo 1. Voinja za 3. razred atane t 98.50 Vožnja za 2. razred stane $168.65 vštevii vojni davek, ta eena je veljavna skozi do Trst«. Kdor ieli ■ tem brzim parnikoa potovati, naj nam takoj piše za pojasnila. DKNABHE POŠILJATVE V HIBO, HA OO&IftKO n IOTKAHJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Ooriškem in tudi na Notranjskem, po ocemljn, ki je zaaedeno po italjanski armadi VSermj smo računali za pošilja-tve italjanski h lir po aledečik eenak: 60 lir 100 lir 300 lir 600 lir 1000 lir $ 3.00 $ 5.50 $15.90 «26.50 $62.00 Vredno* denarja sedaj ni stalna, menja as večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoča podati natančno eena m- prej. Mi mčvnanto po esni istega dns^ ko nan poslani dsnsr dosp« ▼ rok«. Mi Js poslati najbolj po bili ujeti, potrjujejo to t^r dostavljajo, da s« uspeli i pencr;ila AVrange 1 a v južni Rusiji pov^ro^ili težke skrbi v boljše viški armadi. Ruska vlada bo<"e napraviti konec boju proti Poljski, da posveti vso svojo pozornost generala "Wranglu, še pred no bo jesensko deževvje onemogočilo vse operacije v južni Rnsiji. — Boljševiki domnevajo, da bodo napravili z zavzetjem Varšave konec vojni proti Poljski, a Poljaki niso tejra mnenja. Sovjetski komisarji. ki hočejo navdušiti svoje vojake, jim slikajo bogati plen. katerega bodo deležni v Varšavi. To pa dela na ljudi kaj malo utiša, ker postaja razpoloženje med četami vedno slabejše. V okolici Brest Litovska se je več lačnih in utrujenih oddelkov branilo pokoriti se poveljem in treba jih je bilo nadomestiti z drugimi. Usmr-•"enja nimajo nikakega učinka na čete. London, Anglija, 18. avgusta. — Rnski mirovni delegati boljševiš-ke vlade so dobili avodila. naj priznajo pri pogajanjih v Minsku v polni meri narodni obstoj Poljske. ne da bi se vmešavali v notranje razmere Poljske. Tako poroča neka brzojavka iz Minska na "Herald", delavski list, v kateri se navaja razgovor z Daniševski-jem, predsednikom ruske mirovne delegacije. Mirovni pogoji, ki so bili objavljeni od sovjetske vlade, niso konečni ter jih bo mogoče na konferenci izpremeniti. — Vse seje konference bodo jaime, je rekel Daniškevski tekom pogovora. — Mi nimamo namena oponašati postopanje v Versailles, ki je obstajalo iz skrivnosti in diktature. Poslušali bomo vse poljske argumente ter ne bomo zavrnili nobene pametne tzpre- Poljaki se pripravljajo na odločno protiakeijo. AMERIKA ČAKA ITALIJANSKI ODGOVOR Francoska vlada izrazila svoje stališče. — Državni department in odgovor Italije. ga je vprašal poro- Mrs. K. Stara let. Sterilnost. ! operacija uspešna. ***** !membe. Splošni prineip ruske po- Washington, I). C., 19. avgusta. — Imformiran glede stališča francoske vlade z ozirom na rusko-polj*ki položaj, pričakuje danes državni department formalni odgovor iz Italije na poslanico, ki je bila pred kratkim izročena italijanskemu poslaniku ju ki se je tikala bodočnosti Poljske in Rusije. Državni tajnik Colby je »z javil, da soglaša francoska vlada z vsemi principiji kot so bili ugotovljeni v ameriški poslanici. Neformalni odsrovor »ta!i»an»:kf vlade na poslednico se že nahaja v rokah tajnika Colhy-ja, v katerem se obljublja, da bo formalno in obsežno ugotovilo kmalu sle-dilo.- znanju neodvisnosti Poljske ter se bomo izognili vsak^nu umeša van ju v notranje zadeve Poljske. Točke, ki so najbolj važne, so one, ki nam nndijo varnost pred poljskimi napadi. Že stavljenim zahtevam se ne bo dodalo nikakih novih. Kodanj, Danska, 18. avgnsta — Moskovska Pravda opozarja sovjetsko vlado, naj se požari s svojo ofenzivo proti generalu Wrangln, ker bi bil drugače izgubljen Donski okraj, ki vsebuje velike zaloge premoga in raz- Tobias je star 71 let. a zelo čil operaeiji je izpremenil svoj načrt, in čvrst. Njegove oči kažejo mla- da se umakne iz službe, dost, njegov korak je trden in Mr. (J. Časnikar. Star 30 let. kadar stisne roko, je čutiti moč. Trpel jc na nervoznosti, a je se- — Ali se v resnici počutite daj zdrav in močan, mlajšim T čevalee. Stegnil je svoja prša naprej ter Mr. S. Star 78 let. Popolnoma rekel pomlajen. Pravi da čuti k»»t da je — Čutim se pet in .dvajset let star osemnajst let. mlajšim. Jaz sem čisto nov človek. Dr. Brinklev je izjavil, da ope-zdrav in pripravljen nadaljevati raeija ni mučna. Traja le petnajst s svojim delom. Bil sem bolan,-do dvajset minut, tekom katerega star iu izigran, a operacija me je časa se nadomesti stare žleze z pomladila. novimi. Nevarnost za življenje ne — Kako čutite, ko ste bili stari! obstaja. in ste sedaj zopet mladi? - — Sijajno. PIKNIK PEVSKEGA DRUŠTVA Nato pa je nadaljeval s svojo "DOMOVINA". povestjo: ki bo v nedeljo 22. avgusta v H. — Potem ko sem n<"*il skozi pet Walter s Emerald parku. Glendalef in dvajset let na eikački juridični j L. 1. ho nudil svojem prijateljem šoli, s*»m bil izrif*ran. Neprestano j mnogo poštene zabave. me je bolela glava in vid je pri- Izžreban bo cekin za 10 dolarjev, čel pešati. V nšeh mi je neprestanoj Mladi se bodo lahko vrteli ob zvo-zvonelo in večkrat se me je lo- kili novejših valčkov In raznovrst-tila omotica. Duševno in telesno nih poskočnic. sem bil nesposoben nadaljevati s Prijateljem kejrlanja bodo na svojim delom. Bil sem star človek, razpolago trije dobitki, v vred-Potem pa sem cul o dr. Brinkley- nosti 5, .1 in 2 dolarja, j"- ^ , Vsem pa, ki ljubijo slovensko — Štiri dni po operaciji je iz- pesem, bo "Domovina" prepeva-ginil glavobol in tudi vid se je la in delala kratek aas. Stariši, zelo izboljšal. Sedem dni pozneje pripeljite seboj svojo deco, da se sem zapustil bolnico kot nov člo- razveseli. V"- To j. tako čudovito, o si4* lečih eenak: ^ 300 kron----$4.15 1,000 kron____$ 13.40 400 kron----$6.55 6,000 kron____$ 66.00 * 500 kron----$6.90 10,000 kron____$132 00 ^ Vrednost denarju sedsj nI stalna, menja sa večkrat nepriča« kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančno cene vna« prej. Hi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar doap4 v roka. ja poslati najbolj po Bwtlii Wammj Order, aH M Mb Frank ik Sakae*, 4 sw York, H. Tj J Mi I« _ j ... r • — ■ , ■ . r h -i GLAS SABODJL 20. AVG. 1920 GLAS NAHODA" (SLOVENIAN QAILYT owiim in4 puwwmi toy ** ILOflVIO PUBLISHING COMPANY ^ (■ ftorooratlon) LOUIS BENEOIK. Trauurtr WU«m IAKMK. of Above Offlel«r«i Nm York city, N. V. Mm ttrt lata Izhaja VMk dan Isvnmftl iwM] In praznikov. Ca Naw York u ealo lata t< pol teta za c*lo lata za pol teta •1J rr.os UJO 97.00 •3.50 OLAI NARODA (Vole* af tha PmpK) Say MMpt Sunday a and H tekMrtptlM ymriy |MI Atfvartli Mirt ]o. Denar naj m bl**oroll poSUJatl Pri aprocnatnbl kraja naročnikov proaimo. da aa nam taA praJA-i UnUtf« naznani, d« bltrtj« najemo naalcrrnLka_ QLAI NARODA Btreugh of Manhattan. T »lawfcana; Cortlindi 2*7« Naw York. Na Y§ bi bil pričakoval kaj takega o čemur pravkar poročajo listi: da nas je konferenca t Spa oropala do malega vse vojne odškodnine. Ne da bi nas bili kakorkoli obvestili ali pozvali na dogovor, so Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska, Belgija in Portugalska sklenile v Spa pogodbo o razdelitvi odškodnine v zmislu versailsko mirovne pog odb?. Kakor je način tega dogovora za nas pekoča zaušnica, tako so nam njegove določbe naravnost nezmrselno krivične in pogubne. Obsega pa trinajst členov in sicer: Člen 1. Odškodnina Nemčije se razdeli tako, da Cobe: Velika Britanija 22 odst.; Francija 52 odst.; Italija 10 odst.; Japonska 0.75 odst.; Belgija 8 odst.; Portugalska 0.75 odst.; ostanek 6 in pol odstotka se razdeli med Grčijo, Rumunijo, državo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter druge države, ki imajo pravico do odškodnine, pa niso podpisale tega dogovora. Člen 2. Svote, ki jili pi*čajo Avstrija, Madžarska in Bolgarija kot odškodnine, in svete, ki jih plačajo iz bivše Avstro-Ogrske nastale države za svoje osvobojenje se razdele tako-le: ena polovica se razdeliv členu .1 navedenim državam v istem razmerju, kakor nem ška odškodnina; od .lruge polovice dobi Italija še 40 odst., ostalih 60 P Ententa v agoniji. Iz (»tarokrajskega lista "Jufjoslovenski Ekonomista" objavljamo naslednji članek: Torej: — Pred dreni leti se je končala svetovna vojna. Vsi so pričakovali v sladkih mislih iti v prepričanju, da bodo najprej v Evropi, potem tudi v Afriki in Aziji zavladal dobre in povoljne raz-n.ere. Da se bo to storilo na temelju gesla, katerega so zavezniki poklali v svet, češ, «la se lore proti četverozvezi: Nemčiji, Avstriji, Turčiji in Bolgarski za svt.bodo in samoodiočevanje podjamiljenih narodov. In kaj smo dočakali? Kaj vidimo in kaj gledamo? Od vseh zavez-riakih obetov nimamo ničesar. Povsod nered, nezadovoljnost, novi hoji, kri, razbojništvo, kradnja, rop in ubijanje nedolžnih ljudi. Vrednost denarja je padla. Draginja vsepovsod. Človek je postal grabežljiva zver Zavezniki stvarjajo nered in anarhijo, misleč, da bodo na ta način lažje z»go*podovali celi Evropi. V politiki in » konomiji hočejo dobi*i monopol, tla bodo še lažje izsesavali male narode. No, v tem slučaju se šarlatan vara. V tem slučaju je začel škorpijon počasi in sigurno moriti samega »ebe. Bog ne plača vsake sobote. Toda ,ko pride uan plačila, Je strašna ta plača. Za časa vojne je Nemčija poteptala Rusijo. Ruskemu narodu je vbrizgala bacil boljševizma in anarhije. Tako se je oprostila ruskega pritiska in ruske fronte. Na isti način kot je Nemčija uničila Kusijo, tako bo Rusija uničila svoje sovražnike. Boljševiki ogrožejo Varšavo. Katerinodar je že v boljševiških rokah. Raku je v rokah boljseviske armade. V Aserbejdžanu se je pojavil Nuri-pasa. P*>ljska se valja v prahu pred boljševiki. Armenci se dvigajo. Na mejah Besarabije se že pojiiv-jajo Rusi i namenom, da gredo Afganistan in dalje v Indijo. Z njimi sc brati Enver paša. Šestdeset milijonov indijskih mo-liamedancev bo prijateljsko objelo riikc v Indiji. Vse kaže, da se bc na svetu drugače zavrtelo kot ho?e Anglija. Snežni plaz že grmi s Himalaje, snežni plaz, ki bo odtrgal Indijo od Anglije. Anglija misli, da draži s svojo egoistično politiko lisico. Toda razdražila bo volka, ki jo bo požrl. Ruski medved sc je prebudil in začel renčati. Renči In dviga svojo mogočno šapo da kaznuje žnjo zločince dvajsetega stoletja. Peter Zgaga Ko so dospeli jugoslovanski pro stovoljci v Ameriko, jih je sprejel v svoje okrilje Ameriški Rdeči Križ ter jim začel deliti najrazno-vrstnejše darove. Prvi dar je pa bila kopelj. To je jako značilno za sedanje razmere v Jugoslaviji. # a * Sanje žare, toda misel hoče luči. * a * Iz nekega dopisa: Z delavskimi razmerami ni nič posebnega, pač je pa prišla iz starega kraja neka cvetka, s katero odst. se pa razdeli med Grško, Rumunijo, državo Srbo, Hrvatov in t f0 ^ dobr° raZUmm0 mcd se" Slovencev in druge države, ki imajo pravico od odškodnine. Po členu 5. irna Belgija prednost na 2 in pol milijarde frankov v zlatu, člen 9. pa priznava Italiji prednost pred vsemi drugimi državami, da iz svot, ki jih plačajo nasledstvene države bivše Avstro-Ogrske in Bolgarija poravna vse svoje stroške za vojsko v zasedenih ozemljih in zadovolji svoje odškodninske zahteve. Kaj naj rečemo vspričo tega dogovora. Predvsem to: Kar ententa reče, tudi opore« e. Kakor znano, sta svoj čas AngTija in Franr eija na osebno prizadevanje regenta Aleksandra priznali jug. državi b odst. nemške odškodine. Ta postopek so kasneje meni nič tebi nič znižali na 5 odst., a sedaj so odškodnino Jugoslaviji enostavno brisali. Kajti tisto kar ho prišlo od 6 in pol odst. nemške odškodnine po razdelitvi med Grčijo in Rumunijo in vse druge države, ki imajo pravico do odškodnine, na našo državo je toliko kot nič. A ne dovolj tega, pograbi ententa z ItaJijo tudi malone tri četrtine svote, ki jih plačajo avstro-ogrske nasledstveue države in Bolgarija, a Srbija. k ista jo bili Avstro-Ogrska in Bolgarija popolnoma opustošili in kateri je potem naša vojska končnoveljavno porazila — prihaja na vrsto še le za Grčijo in Rumunijo skupaj z vsemi mogočimi drugimi državami, s katerimi .se bo morala še-Ie pogajati in vleči za vsak vinar. Tako je torej ententa v Spai plačala junaško Sroijo. Dopisi Alien Property Custodian vrača zaplenjeno lastnino neprijateljskih tujcev. Vsled zakonske osnove št. 252., katero je*sprejel 66. kongres 5. junija 1920, imajo gotove osebe pravico, da se jim vrne denar ali lastnina, katero je zaplenil Alien Property Custodian. Lastnina sc vrača naslednjim osebam: Bivšim sovrainikon., ki so sedaj državljani aii podaniki nevtralnih ali zavezniških držav, kot je 4 eho-Slovasks, Poljska, Romunska. Jugoslavija, Italija. Francija, Belgija, Danska; ali svobodno mesto kot je Gdansk. Nemcem, ali podanikom Avstro-Ogrske, ki so bili internirani in zdaj žive v Združenih državah. Ženam, ki so bile podaniee Združenih držav ali kake zavezniške ali nevtralne države, ki pa so se poročile s podaniki Nemčije ali Av-■tro Ogrske pred 6. aprilom 1917; ako niso dobile denarja, ali posestva od podanika kake sovražne države. F) , 'omatičnini In konzularnim uradnikom (in njihovim družinam) ka*» »ovražne države. Ne-sovraintkorn. katerim so bili neprijatelji dolžni pred 6. okto. broin 1917, more Alien Property Custodian s privoljenjem neprija-telja izplačati dolg. Jugoslovanski odst k Ameriškega Rdečega Križa bo v kratkem objavil vsa navodila, kako se mora pri takih zahtevah postopati. Little Palls, N. Y. Smrtno se je ponesrečil rojak Ivan Lukan v petek dne 13. av-irusta. Rajnik je bil rojen dne 21. avgusta leta 18*>4. v vasi Rovte na Kranjskem. Kolikor znano, zapušča tu *sin znancem in prijateljem, ki so magali ranjki za ča«a njene »k>-lezni in t»b njeni smrti ter jo spremili k zadnjemu počitku. Tebi pa. draga, mila. naj bo mirna gruda! Sheboygan, Wis., 17. avgnsfra 1920. Žalujoči ostali: Joka Kočev&r, soprog. John, Marie in Annie, otroci. brat. (20-21—8) IŠČE SE UPRAVITELJ. Waukegan—North Chicago Cooperative Association išče upravitelja za upravljati trgovino z gro-t-*»*ri.j'> in mesom. Poštenost, izkušenost. znanje slovenskega in an-gleskega jezika so predp<»goji za priglašcnee. Kdor se misli priglasiti, naj ne odlaša s tem. Priglasite se osebno in pismeno na spinl-nji naslov, kjer dobite vse nailalj-ne informacije. — .lolm Zakov-sek, 1U17 Wadsworth Ave., Waukegan. III. (3x 19.21,24—K) POTREBUJE SE gozdarje za vsakovrstno delo. PIa<*a po in $5.25 za lOunio «lel«>. Katerega veseli, naj se oglasi ali pa pride. Potrebujem tudi eno žensko za pomoč ženi v kuhinji. Plačam dobro. Oglasite m- na naslov: Tony Nele, Uox 1. <'lieat 1 lav »mi. Pa. Ketidell Lumber Co. Saw Mill. (20-21 -8) NAPRODAJ JE lepa hiša in nekaj zemlje ob Klavni ce-ti v ^»or**nji va.si nad Skofjo I,oko. p<»dornače v Varšajnah. Za poja-nila sc je .00. ostalo na lahke obroke. Pišite v angleščini na: Mr. Isaa^ Kirman, South S<-ituate. K. I. (19-21—8) Suho Grozdje 22 cantor font. Bokra 00 fantov $11M BAJLKAJf nspoRTnro 00 manifestacija v Ljubljani. Dne 20, julija rvečer je bil vfbe, ako vsaka kuaiiaija arne člene avoram hotela nioa" y l^jub- raUiicirane mirovne pogudbc pa-Ijani iuiio«r<»t>rojn*> ^tuk >n pru-čiti, zavijati, — ako so vam brc* testni Ji od proti najnovejšemu, veljave. nam še tem manj. ko srno n**il*tvu, ki rahte\a, tla se t prid s težkim srcem zapustili -s loven-Neuuu**« odpravi demarkaeijska *ko Zdo kot »u2njo prikicujsno erta na Koroškem. Sh<>da se je i na p<»trti voz avstrijske republi-vdeležil« na tiiwN'« ljudi in je bda ke. Ako drugih mirovni pogoji ne dvorana naba»ano polna. j ve«ejof kdo more našim četam /*i»onn\ anje je ©tvoril v imenu braniti, da zasedejo našo najstar druartva "U«Nfi«v«(«ki Zvon" dr.Jrejšo prestolico Gospo Sveto? Val. Ko/V\ ki je poadravil navso- Ako za vas ne obstoja demarka-čo m govoril o p» u»enu sborova- <-ijska črta. tudi za nas ne, zakaj tija t*-r nuMlohu, ki ga nam ho-Jne bi naša vlada raztegnila svoje pruuuleti na K<»ro«k«*ai. Z*,«»bla*ti tudi čez cono B, do zadnje |»red"ie>d»iika *>h-«lu je bil iivfdjen'l<«»če, kjer se govori slt>v**nski je-dr. Km- kken Miio vaj^ui, da naat'^>ajo Ncm«*i ved no t novimi, fe treba i bre/vf^tnii ni zah rbt n«H»tru i. l»a- ne«, ko Hm o ie misliti, da «m«» za ve»ln«» rr*w tli n»-iuAkih intrig, da je avstriji ki Wmw pftnižan do tal. stojmo pred vrhai>^em to za hrbtnosti, Ksj »** j»* *jroh»Mlrn om^Imh in bla-j pr«m i«*t naj w vri*, — ut v Pa risu. k j. •r kiiji'jo rwvH K%rofM». tej Š^lj i takoj ugodili ter j«*- rOmKii lik a/ali b<'lxmj*ki vladi, naj dciuar ka^*ij^ko «'-rto opusti. V Inn tPM d v «»j*-u MkiUidal — dvojno ]Nifi i xan j«' /.a na* .iu^ronlovsne. 1. Prvič vidimo, da ho nemškim hinavskim željam takoj uirmlili. ilomič trn« h pravK-nih, zv»l.>\iii- Miot nanwl iio>tn«» in fpiMpodarsko utetnrl j«'ti i i /ahtev noč*-jo »likati. Ali naj ne I»«ij»* m1 vt-«lii.» stara p**-; krni: N»«m ••u. i*»\^n»«-ite4ju neiz-] luerncjra \ "jn«nra (forja. (rr«i«i; o- rajo, ker bi :» to krivično opast it-j Viktor Habjan iz Ely, Minn., v Ljubljano. Frank Simonič iz Ely, Minn., v Semič. Jožef Miklič iz Williamsport. Pa., v Stari Kot. Florjan Miklič iz Williamsport. Pa., v Stari Kot. Andrej Prelc iz Barberton, O., v Postojno. Frank Ožbolt iz Cleveland, O., v Babino polje. Anton Kalin iz Farrell, Pa., v gih. zato nikdar ne odstranimo meje iiii-d našim iu avstrijskim u-p ravni t it teritorijem, — ako se pa krnili edino !e v varstvo izuiuče nrtri >lovenskega ljudstva na Ko-j^T m'r V mer?daj- roškem, nikdar in nikoli pa ne v njegovo škodo." To naj zna ve« svet. In mislim, da ima naša država razlogov dovolj, nastopati v krogu narodov z 'idiurnostjo, ker ujedinjenje na^*- je trdn*., tU ga nobena zloba ne razdre. To zahteva kuniki islovenee t»d svoje vlade iu ž njim ven jugunlovatucki svet! (Viharno, dolgotrajno odotora- Verona Solar z družino iz vijo demarkatijfcke črte nastala' Bridgeport, Conn., v Prekmurje. Cerklje. Anton Božnar iz Farrell, Pa., v Zelimlje. Antonija Plešivee iz Clarksburg. Pa., v Xovi Grad. Peter SeLšek iz Lawrence, Pa.. v Dolsko. Anton Ausee iz Lawrence, Pa., v Kamnik. Jožef Bratun iz Adrian, "W. Va., v Moravče. Frank Turk iz Hall. W. Va., v St. Jernej. Martin Kržišnik iz Chicago, 111., v Kranj. Jožef Osenk z družino iz Chicago, 111., v Domžale. Math. Furjanič iz Summit, III., v Vivodino. Frank Mihelič iz Whiting, Md., v Vivodino. za na»o državo ogromna nedo-j Verona Cigut iz Bridgeport, gledua tiuiaiicieliia in gospodarska ("<)nn- v Prekmurje. škoda. Naša država je žrtvovala' Matija Štefanič iz M-oKeesport. niiljone in miljone škode, pox-xTO-!**8-' v *aro- čene po Nemcih, ter za javne na- Anton Serear iz Warren, La„ v prave, kakor pota, ceste, brzojavT*rez^- I II 111 l*»šn» itd. Ker bi z ukinje-1 Matija Ožbolt iz Warren, La., v /a zapisnikarja1 Poz:vljam<» vlado, naj odločno . . . .. , , . ^ - ., , l a j. njem tlemarkaicijske črte skoro/Tezia- s n.ru«-j \ 1 ar Lit ah kamorkoli tre- , TT . __- ,,, , , l . , , .... *<»tovt> zopet nastale v najkraj- Jozef Butara iz Clevelanda, o., ha tO » edino pravilno stalmce. , ^ n^n« mbii j . i «cm '-a.su zivljetiske razmere v co- * 1 erKije. Mi se držimo podpKaue |M»gt>d- J t>e. a ist«» zahtevamo

dh»čiio in ener-(gično p<»zivajo centralno vlado v IMtrra«lii. kakor tudi pokrajinsko vlado /a Slovenijo, da se centralna vlada t. j'.brtii na noben nar čin krivic; neute::!"!. hlevi uiir • bila od pni' i pritisku iu pravno nam škodljivi za-iii- konference, ker hi leniarkacijske črte v n«"prti-e*iljivo šk«Klo in jvngx»l»o koroška Slovenije ter na.še države za vanje, i | Za njuu je govoril ravnatelj meščanske šole v Borovljah dr.'TmiUtkU "*1»reccnljive koristi Mišač. ki je med drugim izvajal:,-N'e*uce- Vsled sklepov realcijonarjev v1 Zato ^ enkrstt %lovesno in Parizu, ki ne poznajo m-nlernih ,"jaiV,jat1U° ^"itra,»i ^^ nat-el. je dušlo. .la so naibt.li «r-',U vlfd'' da se |iriVie"1 zahteV1 p»> odpravi deinarkacijske črte na Koroškem ne uklonimo. Mi stoji- * *,nio za koroškimi Slovenci kot en t? coni. Se-j . , l to bol e »UK'Z — ella ar,ua"a- pripravljena 'itudi s silo braniti nas<* svete, stali črto ZU-I . m« i . bojimo zairtKl*vllc pravice. Mi gremo v boj \ .k—- . .. ~ i j. naš«i sveto, pravično stvar do tono A, pae pa se bojimo za <.e-' 1 S parnikom "Argentina" (Cosulich Line) dne 14. avgusta : Anton Miller iz Detroit, Mich., v V in k ovce. Frank Debeve in žena iz Barberton, Ohio, v Novo mesto. Frank Golob iz Pittsburgh, Pa., v Senj. Louis Jekše in žena iz Solyay, N. V., v Rihenberg. Ludvik Vrbajs iz La Salle, IU. v Celje. ploh in v zadnjem odločilnem Giovanni Premru iz Elniira, N. je dušlo, tla so najbolj tr-^ pinčenemu narodu ]h>stavi I i na iivotMijeiiemu SIsvwK-a knoff Tej hočejo to demarkacijs ttvojui meri mora ves narod 1** odpraviti. Mi se u 'P2 WW Tnajnlvej^ p«, j lovec "ui G^M^^T^djeT* •kol*kimjliaSfL Zat° vlada : IUJ Xd*> -nsko unrovno bi se st^iaj odpravila demarkaeij-!^ .BC 1uk!(kD1 ka-|ti Ve8 lian>d 1 - stoji sloern, edin za teboj! rišk ukaz satu ilho samo. I ska črta. To pa lahko že sedaj re-| •a: Celovška kotli- četno, da deinarkacijske črte ne na naj z ljudskim glasovanjem I bodo uiktlar odpravili, ker uoče- Clen :*). a f**?™*^ ntw-ien ... deli ozemlje v dve naših tleli, kakoi« je tekla že'^J*lobokejNe ter J"U kličemo: južna, izklju. no in popolnoma1'»voj t a.. Naši kmetje so priprav^JX tudi vam zasine zora slovenska a. »s. , .1 upravo drža-Mjeai braniti svojo zendjo, Wojo,oavof?flt%'e! ? ** ve SHS; ►•»verna s Celovcem m last, zlasti ker so si zopet napol-j-Ncku turuf van" z v.Vino p. „. ,,,. enih Slovencev,|nili svoje kašt-e, in ne \xxio nik- d,lLik* btf>ar?it.va italjanska pa d upravo Nem /lar več pripustili, da bi ropali «m f sa,,,a <>*«>M<>' Centralno vla-u-|njih domovih, tuji ljudje k= -«,dw 1>a P°«ivamo da energično za v 1 SO B etma, pa bo jhkJ upravo »ke Avstrije. T..rej to ozemlje - , - - — ......„- ____— , .. . . , _ pravno v dv.-h razIcMiiJ. drv.tvah. l«-*u zemlje, tujih ljudi in tujihl1!1^ barbarska z razli.ii«. valuto, ra/Jičnim jeai- iiviL Pr^.ričani smo, da bo tudi'dejanja! za «kt>de in kom tlelo,„a r./U .M Mi zakoni. »aša vlada zopet pripravljena 1 M^rarl1" v polnem obsegu! I/ tega sled, jasno, da mora ob- ako bi mi ^mi ne bili dovolj moč-i t0 T Je Je S,JaJ" •tojati me«! obema conama meja. »i. da bi se ubranili pred ponov- lm T,lwt,e,jt^Ljubljane za tr-kakor meti dvema driavnua. t. j.''umi ua,.sdi. Prepričani smo da U,e E*?**Um> kakor demarkai-ijsku erta. »m Jugoslavija stala knL-J ..J,udl ,,a I ninorskem. zaključil Ak gadi naj zaai enakopravno-.!, ki naj v»e življenske potrebe, |H>teiu bo pač smela naša državna »^»last tnl-ločevati, kdo in pod katerimi pogoji da sniH kdo iz cone B v našo, kaj in pt»d katerimi pogoji sme uvuza>ti t»ziroma izvažati v bera-ško Nemško Avwtrijo, t e pa se na^ši državi ta oblast in pravica odreka, potem pa ali eu-tenfa ne razume osnovnega državnega prava, ali pa smatra sanžer-mensko mirovno p<»g«Mlt», ki je slovesno jHwlpisana in ratificirana, za neobvezen k«w papirja, ali pa je cela mirovna konferenea neumna komedija! Ali to ali ono! Naša državna obla*»t je doslej j) opetovano dokazala, da so ji mi-rwne pt»gt>dbe svrti, netlotakljivi r zakoni. Kar je podpisala, je izpolnila, da, še več! Pred podpisom mirovne ]*>g«*lbe je s heroičnim saniozatajevaujeiu ustregla željam entente tudi tedaj, ko nam je srce krvavelo pri tem. Zapustila je Temešvar, Pečuh. zapustila naše Gosposvetsko polje, izpraznila Celovec — ni se obotavljala. Svet se je čudil naši disciplinirani pokoračini — mnogi so ▼ideli v njej slabost in onemoglost in sto nas izkoriirevali. — Kličemo: Bel grajska vlada, pokali zdaj isto discipliniranost — ne odmakni se niti za pičico od pra-viee, ki ti jo daje »anžermenaka no odobravanje.) V imenu SU-s. je p«»zdravil zborovanje prof. Mazovec. ki je večkrat prekinjen vsled burnega odobravanja sporočil pozdrave trpečim bratom v Priniorju in na Konjskem. Novo nasilje, zahteva po odpravi demarkacijske črte, ni zrastlo na nemškem zelniku — ta je preslabo ]w»gnojen. — pač pa na italjanskem. Za nas je jilebis cit že končan, t«*la če zahteva ententa novo glasovanje, bomo izpolnili tudi to formalnost, da še enkrat povemo: Mi hočemo, da pridejo vsi naši bratje pod Jugo-lavijo. Na naslov naše vlade pa j m vemo, da »mo že dovolj našega ozeuiija zapustil: ter naj neha enkrat naša hla|>čevHka pokorščina napram ententi. (Viharno odobravanje.) Ce bomo še dalje tako hlapčevsko pokorni, se bomo nazadnje izselili še v Albanijo. (Veliko odobravanje.) Mi želimo in zahtevamo mir, ki ga zahtevamo tudi od entente. (Burno odobravanje.) Nato je pozdravil shod v imenu NSS. g. Vojska, nakar je govoril koroški Slovenec, akademik Suš-nik, ki je naglašal, da bomo sami odpravili demarkarijako črto na Koroškem, toda šele takrat, ko bo naš Celovec in Gosposvetsko polje. (Viharno pritrjevanje.) »vna pogodba! Ne odpri de-J Ker se ni -nihče več oglasil k be-markacijske črte — naj brzojavi-Uedi, je dr. utemeljeval na jo dan in noč iz Pariza — to sa-j^opne resolucije, ki so bile so hleva tvoja čast in pa svetost mi-glasno med burnim odobravanjem reane pogodbe, na kateri je tudi sprejete: Zborovalei, zbrani na protest nem shodu v hotelu Cnkm v Ljubljani 4»e 2Q. julija 1SJ0, ua*- Iz Jugoslavije Fovoljna žetev. Ministrstvo trgovine in obrti je dobilo od okrožnih uprav iz Srbije, Macedonije, Bačke in Bana-ta podatke o žetvi, ki so razmeroma po voljni, a v številkah prikazujejo slede»'e približne podatke: V Srbiji in Macedoniji ostaja okrog 20,000 vagonov pšenice in koruze za izvoz. Dal je en hektar povprečno 30<> do 2000 kg. Bačka in Banat izkazujejo 22.000 vagonov pšenice in 44.000 vagonov koruze. Od tega odpade 21.000 vagonov za pasivne kraje, a kot višek za izvoz ostane 48.000 vagonov. Iz Hrvatske in Slavonije ni še nobenih podatkov. Slovenija, Dalmacija. Bosna. Hercegovina in ' rna gora so pasivni kraji. Posebni pravni odbor pri deželni vladi v Bosni in Her cegovini je izdelal načrt kazenskega zakona za Bosno in Hercegovino, ki bo v kratkem poslan pravnemu svetu v ministrstvu pravosodje. Minister ICinčic se tošari. Dr. Momčilo Ninčič, minister za trgovino in industrijo, je vloiil tožbo proti beVgrajskemu lista "Republika" radi vesti, da je dr. Ninčič zakrivil tihotapstvo s sladkorjem, ko se je vračal s sokol-skega zleta v Pragi. Y., v Postojno. Frank Rudolf iz Durango, Colo, v Turjak. Ivan Minarik iz Port Griffith; Pa., v Verovitivo. John Pavliha iz Wintondale. Pa., v Zagorje. Miliael Beučina iz Dnrango. Colo., v Vel. Lašče. Frank Savoren iz Crested Butte, Colo., v Sulior. Mark o Kovačič iz Broughton. Pa., v Samobor. Ferdinand Nemet iz South Hills ash., v Jamarico. Jvžef Krašovec iz Chicago, 111.. v Bošinjovas. Mihael Groblar iz Irwin. Pa., v Zagorje. Jurij Strupih iz Depue, IU., v šmarjeto. John Lovšin iz Virginia, Minn., v Slatnik. Ivan Lesar iz Chisholm, Minn., v Ribnico. Gertruda Ogrin z druiino iz Waukegan, III., v Medvode. Anton Fajfar iz Akron. Ohio, v Ormt»ž. Frank Prelesnik iz Chisholm. Minn., v Ribnico. John Debeve iz Chisholm, Minn, v St. Janž. Jožef Mlakar iz Chisholm. Minn., v Stari Trg. Anton Mlakar iz Chisholm. Minn., v Stari Trg. Frank Drohnič iz Chisholm, Minn., v Stari Trg. Frank Grainc iz La Salle. I1L, v Sv. Križ. Martin Štor iz La Salle, I1L, v Trojane. Jožef Juvan iz Anaconda, Mont, v Gor. Grad. Frank Gričar iz Sublet, Wvo.. v Gor. Grad. Jernej Gorišek iz Warrensville, Ohio, v Št. Jernej. Marko Matenič in žena iz Hib-bing, Minn., v Podgrac. Štefan Alar iz Gilbert, Minn., v Podgrac. Peter Alar iz Gilbert, Minn.: v Podgrac. Luka Begič iz Gilbert, Minn., v Podgrac. Adam Karakaš iz Gilbert, Min., v Podgrac. \ Tomo Alar iz Virginia, Minn., v Podgrac. John StefaniČ iz La Salle, HL v Krško. Jožef Stefan ič iz La Salle, 111., v Krško. Miko Markov ič iz Hudson, Wvo., v Gospič. Frank Klun iz Cleveland, Ohio, v Lož. Frank Hajdnik iz Cleveland, Ohio, v Poleane. Anton Vavpotic iz Cleveland. Ohio, v Količevo. John Stražišar iz Spokane, Waah., v Kette. Marko Ropnik iz NefFs. Ohio, v Novi Svet. Peter Rnpnik iz Neffs, Ohio, v Novi Svel. John Polko k Johnstown, Pa., T . NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikont, prijateljem in znan-eem, da nam je nemila usoda tako nepričakovano iztrgala iz naše srede ljubljeno hčerko JOHANCO BERGANT. Rojena je bila v stari domovini leta 1901. Vračala se je s popoldanskim vlakom z dela in ko je hotela izstopiti na postaji Export, ko se je že vlak pomikal naprej, je padla tako nesrečno (zadevši se ob eks-presni truck) pod vozove vlaka. Nesreča se je dogtxlila ob i>ol 5. popoldne, umrla je ob 12. ponoči. Na tem mestu se iz srca zahvaljujemo vsem. ki o nas tolažili ob ča.su nesreče, posebno Mrs. Mary Čiščenje hiše. Tekom poletja pridejo prašnivdue-vi in nadležni časi čiščenja hiše. Električni Vacuum Čistilec dela hitro in dobro brez utrudljivega pometanja z metlo. Z veseljem Vam bomo razkazali Električni Vacuum Čistilec v katerikoli naših vložb. The New York Edison Company t^ft Year serntt General Offices: Irring Place and 15th Street District Offices where Electrical Appliances of all kinds are on display ao Norfolk St .5 East . zS«h Street » 4*4 Broadway 1*4. West 4=d Street 36a East 149th Street 10 Itving Place iSt East S6th Street 555 Tremont Atcb« Želodčni neredi, KRETANJE PARNIKOV ne prebava, disp^psij^. ^prtje. b-.le.nl KEDAJ PREBLIŽNO ODPLUJEJO IZ ledu-, plini v želudvu in čnvesjih. k«>lca- NEW YORKA. nje, kisel ieloa dober tek, povečalo vam bo težo, spa- N. AMSTERDAM 14. sept — Boulogne 11 boste dobro in se boste počutili kot no- I LA LORRAINE 17. eept — Havre vi človek. Xuga-Tnre p..,niri In okrepi 21" **pt - .. RYNDAM 22. sept — Bouloana življenske organe, kajti sestatljen Je iz' COLUMBIA 28 *eot — Tret osmih dragocenih zdravil. Tisočeri ljudje i ARGENTINA 7 okt. — Tret slave Nuga-Tone in govore o njt-m. Iz- PRES. WILSON 3 novembra — Tret režite to noUeo. nesite jo v lekarno ter __ dobite steklenico Nugo-Tone. Uživajte Glede cen za vozne netite m vu trrugo par dni. in čc ne boste popolnoma. zaravništvo Oka Naroda. Cosulich črta Direktno potovanje ▼ Dubrovnik (Gravosa) in Tret. PRES. WILSON .. 14. septembra HKI.VKDKKK ... 21. septembra Potom listkov, Isdanlh aa vso kraje v Jugoslaviji In Srbi 11 BsskOn« ORodnucU prr««a. Sro-frga la tretj«sa raar«da Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vine. PHELPS BROTHERS & GO. Paeeenger Department 4 Wwt Street New ferti 3 Stat* Street Ne« Ysrk LLOYD SABAUQO ITihodn.'j odplutje Iz New Torka par-Jik na 2 vijaka S. S. "PESABO" 1. septembra Izdajajo s« d1r»-ttnl vozni listki do eaeS Klavnih mest v JGa Liorraine, pozdravljam mojega strica Valentina in Jakoba Vrho-vec ter vso družino, Andreja in Valeotma Abrani na Brookstown, Pa., Žova in Zini Lapajne ter vse moje prijatelje in znance na Al-mina. W. Va., Jožeta in Toneta Stražrsar, brata od moje žene. Vsem. ki so namenjeni potovati v staro domovino, pripor«»čam tvrd-ko Prank Sakser, kjer dobe najboljšo in pošteno postrežbo. Na svidenje v Jugoslaviji na Logu! NAZNANILO. Otvoril sem dobro urejeno restavracijo, kjer bo vsakdo dobro po-strezen. Pri meni bodo gostom na razpolago dobro domača jedila po zmerni ceni, kakor tudi čisto prenočišče. Rojaki obiščite me in prepričajte se sami. Jugoslovanski Restavrant Marko Udovič, lastnik 404 E. 6th St. New York, N. Y. II'' — Jaz nisem radoveden. Katarina je udarila s svojo majhno nožieo ob tla. Toliko je gotovo, da ste bili tam, in da to ni navaden prostor za vas. — Gospodična, saj ste vendar videli, da sem čital. — Ne, tega ne vem. — Ker ste me videli, morate vedeti. — Videla sem vas, to je res. a ne natančno____Kaj ste čitali? — Popolnega narodne gardista. — Kaj je tot To je knjiga, »z katere se učim taktike, katere učim nato svoje ljudi ("V se hoče študirati, je treba iti v samoto, kot veste. To je v splošnem res in tam na robu gozda vas nikdo ne moti. — Ali študirate dolgo? — je nadaljevala Katarina. — Pogosto cele dneve. — Ali se bili dolgo tain? — je vprašala Katarina živahno. — Zelo <4(>Ijro. — Čudno, da vas nisem videla, ko sem prišla tjakaj. Lagala je in sicer tako predrzno da je Pitova mikalo prepričati jo o tem. Vendar pa si je sramoval za njo. Bil je zaljubljen in vsled tega boje«"-. V*c te napake pa so mu dale dobro lastnost, namreč pre-\ ul n ost. — Najbrž sem spal, — je rekel. — To se pogosto zdi, če dela človek z glavo. — Tekom vašega »-panja sem šla v gozd, da sem deležna sence, šla sem____šla sem do starih zidov pavilona. Ah, je odvrnil Pitov, — pavilona.... Kakšnega pavilona! Katarina je zopet zardela. Negotovost Pitova je bila preveč u-metna, da bi mogla o«ia verovati vanjo. — Pavilona Charojr-ja, — je odvrnila ona ter hlinila hladnost.) — Tam rastejo najbolje domače zdravilne rože. — Ta je pa lepa. — Pri pran ju sem se oparila in potrebovala sem te rože. Nesrečni Anže se je ozrl na njene roke. - — Ne na rokah, na nojri. — je rekla ona hitro. — In ste našli one rože? — Saj vidite da ne šepam več. — še manj je aopala, ko je hitreje kot srna zbežala skozi grmičevje, — si je mislil Pitov. Katarina si je domišljala, da se ji je nakana posrečila. Domnevala je, da ni Pitov ničesar vedel in ničesar videl. Razveseljena v sreu je rekla : — Torej cottpod Pitov se jezi na nas. Gospod Pitov je ponosen na svoje novo dostojanstvo. Pitov zaničuje uboge kmete, odkar je častnik. Pitov ze je čutil žaljenim. Tako velika žrtev, eelo če jo človek prikriva, zahteva ved 10 plačilo, a ker se je Katarina očividno norčevala iz njega, je izgubil Pitov vse dobro razpoloženje do nje. -r- Gospodična, — je rekel, — meni se pa nasprotno zdi, da se vi jesite name. — Kako to? — Enkrat ste me spodili s pristave s tem, da ste mi odrekli delo.... O. to sem že sporočil očetu Billot. Bogu pa bodi zahvaljeno, da imam močne roke, s katerimi si lahko služim kruh. — Zagotavljam vam, gospod Pitov---- — Dosti, vi ste gospodinja v hiši. Vi ste me spodili. Ko ste ali nato v pavilon Obara*-ja in sem bil jaz tam in ker ste me videli, je bila vaša stvar govoiiti z menoj, mesto bežati kot paglavec, ki je kradel jabolka. Kača je pičila in Katarina je padla z viška svojega mirni — Zbežala, — je rekla, — jaz zbežala T — Kot da gori na pristavi. Jaz nisem imel niti toliko čass, da bi zaprl svojo knjigo, ko ste ie sedeli na hrbtu ubogega Cadeta, ki je hii skrit grmičevju kjer je požrl skorjo eele jelke. Ono drevo je Za vse slučaje, ki jih mora politik resno vpeštevati, če hoče svojemu ljudstvu koristiti, treba poznati življenjske pogoje, od katerih zavisi razvoj njegovega naroda, ozirema države ter tudi vseh sosedov, oziroma države ter tudi vseh sosedov, ki nastopajo na svetovnem trgu kot konkurenti bodisi kot kupci ali proizvajalci trgovci. Vprašanje Italije se veliko bolj tiče tega, česa — nima, potem šele tega, kaj ima. s čiiu nam more koristiti ali škoditi. Danes odločrjo ;»oleg drug"h momentov največ gospodarski ozi-r», komu so narodi j:rijaz« i in s kom skušajo imeti trgovci stike. Vendar pa ti oziri ne odločajo vedno smernice v politiki. Pri Italiji jih ne, ker bi sicer šla v povsem drugi smeri, kot hoče na podlagi londonskega dogovora. Pri narodu, ki je stopil v vojno radi "svetega egoizma"', bi goto»o pričakovali, da bi znal dobro pretehtati ko-i isti, ki mu jih nudi prijateljska sprava brez najmanjše sledi o londonskem paktu, in koristi, ki mu jih nudi srogo izvedeni londonski pakt. Polstoletna frazciska in sama sebe slaveča vzgoja italjanskega ljudstva, zlasti pa inteligence po mestih, je privedla do tega, da je bila italjanska javnost po nacijonalistih in imperijalistili povsem napačno orijentirana in da ni nič posebnega, če človek na splošno dobi vtis, kakor da Italjau pozna samo svojo krasno zemljo s slovitimi \abljivimi mesti. Sp-Jinin na slavno rimsko preteklost mu še veča ponos, zraven pa mu jemlje vid v premen jene evropske prilike. Zlasti pa ga je izr.enadilo to, da se je Avstro-Ogrska, kateri je zaprisegel smrt, sama usmrtila in nenadno sesula v nešteto narodnih državic. Tako je njegov brušen meč pač zadel v njeno meso, a mrtveca, ki ga je hotel oropati in opleniti, ni bilo več, pač pa se je na istem mestu nepričakovano pojavil krepak dečko — brez obleke in orožja, sklicujoč se, da je on edini pravi lastnik zemlje, za katero se je prelivala kri. In zgodilo se je, da je v divjem svojem zavzetju Italjan zvezal fantu roke na hrbtu m ga iz golega svetega egoizma zaprl ter za-stražil, da bi nihče ne mogel na pomoč. Prišel pa je čas, ko je pričel računati, kaj je bolje, ali da se po-jrodi s svojim krepkim in nevarnim jetnikom, ali pa ga tako zveže, ua se ne bi mogel nikdar oprosti. Na straži stoječemu je pričelo namreč zmanjkovat; hrane, dočim je opazil, kako sta med« tem njegova druga odnesla že vsak svoj bogati plen na varno in da ima zlasti eden vsega v izobiln. Počasi je uvidel, kako se je sam pravzaprav ujel in priklenil na inesto, čim je zvezal krepkega jetnika. Postajalo mu je vroče ob misli, da bi krepka natura Jugoslovana končno imela več moči od njegovega lačnega želodca. In tedaj je začel misliti, kako bi imel oboje: zvezanega Jugoslovana in poln želodec. Stopil je k zvezaneu ter ga ogovoril: "Ne morem razumeti, zakaj bi dva civilizirana človeka ne uredila svojih zadev v medsebojnem sporazumu!" Zvezanec pa mu je samozavestno odvrnil: "Razveži me, potem pa bova govorila kot dva civilizirana Evropejca in uredila svoje zadeve!" m \ Prilika k Giolittijevemu zadnjemu govoru v parlamentu. Dogodki v Italiji in izven nje so položaj Italije silno preme-nili, kar se spozna na stalnem naraščanju jugoslovanske valute, ki je v Curihu 12. julija dosegla al pari, na Dunaju pa celo nadkrilila \rednost lire! To je najboljši barometer, kako ocenjuje švicarski tržni klicar moč Italije in Jugoslavije. Kdor pozna naše sedanje razmere v Italiji z današnjimi, zraven pa vpošteva ves svetovni položaj, ta se ne bo čudil, da se uveljavlja to, ka rse je moralo prej ali slej. Spoznal bo, zakaj je Italija hotela imeti zase celo jadransko obrobje in izključno last v Adriji. Dokler naše razmere doma niso bile urejene, smo mi plačevali valutne diference, zdaj jih prično — "prijatelji", ko prihaja v jioštev naš urejenejši izvoz! Podpisani bi rad izvedel za naslov rojakov FRANKA ŠUM RAD in MARTINA ŽNIDAR-Š1Č. Prvi je bil oženjen v Oros-vegu pri Munkaču in drugi je bil tudi dolgo v Munkaču. Kar-patska Rusija v sedanji češkoslovaški republiki. Prosim ju, da se mi oglasita, ali pa če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi. Grga Malnar, pošta Lalovo pri Munkaču, Berežska župa. Kar-patska Rus, Czechoslovakia. Izvoz in uvoz. Kaj more danes nuditi svetovnemu trgu v tej silni gospodarski krizi Italija? Številke govore, da nič takega, kar bi jo moglo držati nad vodo. Zakaj njen:: trgovska izvozna bilanca je danes še dalje j pod ničlo, kakor je bi'a leta 1919, neprimerno na slabšem pa je v primeri z bilanco v predvojnem času. Leta 1913 je znašal izvoz Italije 2 milija'rdi, uvoz pa 3 milijarde, uvoz Jeta 1919 pa 13 milijard, dočim izvoz samo 4 milijarde. To pa govori cele knjige! Industrija. Dejstvo je, da stoji italjanska industrija, "ki naj bi predelavala uvožene surovine, prod katastrofo ravno radi tega, ker nima za svoj razvoj dveh nujnih predpogojev: surovin in —'premoga! Premog raj bi dajaja v odškodnino — Nemčija, a Francija hoče prioriteto Nemčija pa se je v Spa uprla, češ, da zahtevanih količin ne more dajati, ker da sicer nc more izpolniti drugih obveznosti do entente. Italija in Francija pa kar visita ob usodi obeh vprašanj — premogovni in finančni odškodnini. Za obe je visoka odškodnina — "vitalnega" pomena. Za Italijo pa še bolj kot za Francijo. Zakaj njena premogovna kriza je še yečja od one v Franciji. V marcu je Italija izdala odredbo, naj se varčuje s premogom, kjer le možno. Zakaj, Amerika že dalj časa noče izvažati premog, prav tako tudi ne Anglija.... In tako »o se pojavili nevoljni glasovi, češ, da se je vojna, ki se je najprej začela iz gospodarskih ozirov in so ji dali ime vojne "za surovine", končala s pogodbo, ki nudi gospodarske koristi samo ententnim državam, nikakor pa ne Italiji. "Zakaj, poglejte", pravijo v Italiji, "dobiček Anglije in Francije v novih kolonijah in pa porastu njihovega ozemlja! Italiji pa je vojna zapustila pogodbo, ki ji ne nudi nikakih gospodarskih koristi. V londonski pogod bi ni niti besedice, ki bi jamčila Italiji donos surovin, ki jih za življenje krvavo potrebuje. Versaillska mirovna pogodba eelo vse to o-dobrava in potrjuje misel, da mora italjansko ljudstvo, ki je v vojni izkrvavelo in radi nje prišlo na ber&ako palico, le od lakote umreti, samo da dragi zavezniki na njegov račun ie bolje zabogate". Doctor Moy — fo uspešno zdravil na dufao, boijsst, krajev m strpnost, padavico ter srčne. Jetrne, ledi-fne sli pljučne bolezni, bolečine v ie lodeu, bolečine v prsih, vnete oči* noge, toke ali križ, otekljaje, revmatizem, koine bolezni, izpuščaje, •prte, oslabelost, možke in ženske bolezni, slabo kri, brez operacije v najkrajšem času po najnižji cenL PoskušajIn M prepričajte. DOCTOR JIN FUiCY MOT 308 Grant Street nttsburch. Pa. Uradne ure: ob delavnih, od 9. dopoldne Ob nedeljah In praxnikih; od t. dopol- ■ do t. »večer. dne do 1. popoldne« t Dr. Koler slovenski zdravnik 638 Pena Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler Jo naj atarcJU slovenski sd ravnik. »pec-Ia-tlnt v PmabuT-Khu kt Ime 2S-letHO prakso v sdravlje nju ntb moAklb boles nI. Zastrupljen)« kr vi sdravt a sit •ovitem COS. ki n le lsumel dr. prof Erllch. Če Imate mosolje ali raenur-£ke po telesu v srlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridits ln IsMatll vam bom kri. Ns Čakajte, ker ta I lesen se nalese. Vee modke bolerenl sdrsvtm po o-krsjtanl metodi. Kakor hitro opašite da vam prenehuje sdravjs. ne ^fcksj te. temveč pridite ln las vam sa bom sop«t povrnil. Hydrosele all vodno kilo osdravtm v SC. un.j In alcer bres operacije. Bolezni r.Mhurla. ki povsrot*-to bo lelne v krilu In hrbtu ln včaaln tudi pri pu*£ahju vode. ozdravim e gotovostjo. Revmatizem. trzanje. boleCtao o tekllne. arbeMr«. tkroflc In druse kotne bolezni, ki nastanejo vsled neftl- ■te krvi. ozdravim v kratkem £aau ni potrebno letati. lfr»