induplatl glasilo podjetja induplati jarše LETO XXXIV - št. 4 NA POLOŽAJU - ZAKAJ? Ko do štirih zjutraj dežuram v enoti, sem sicer fizično prisoten, misli pa so kot z bombo raztreščene na vse strani. Cernu to? Smo mar presiti vsega - miru, ljubezni, razumevanja, lastnih življenj? Vem, da ima vsak pravico odločati o svojem življenju, toda kdo odobrava nekaj posameznikom, da razpolagajo z življenji okrog sebe! Se morajo res njihovi cilji uresničiti s krvjo otrok, žena, vojakov? Se tudi mi odrasli obnašamo kot otroci v vrtcu, v peskovniku!-Ravno tako si razlagam določene stvari. Vendar je peska dovolj, da si zgradiva vsak svoj peščeni grad. Jaz ga že imam in zanj sem se pošteno potrudil. Toda imeti ga hočeš tudi ti, ampak kako - brez lastnega truda ne bo šlo. Zato boš iz objestnosti mojega podrl, jaz te bom pretepel in oba bova prijokala domov. Kako si vendar mogel biti tepen, saj si večji, močnejši! Da, da, ponižan si, trdno odločen k maščevanju, toda jaz bom svoj peščeni grad ponovno zgradil, še večjega, na istem mestu.... boš videl! Davorin Joger Odrasli, prizadevajmo si, da sproščenega otroškega nasmeška ne bodo zamenjali razni »zakaj«, na katera ni našel odgovora niti vojak, ki nam je s »položaja« poslal tako doživeto razmišljanje. OKTOBER 1991 IZVSEBINE: Poslovanje v prvem polletju STRAN 2 Med remontom nič novega STRAN 4 Poročilo o poškodbah pri delu STRAN 7 Usoda naših trgovin v Beogradu in Novem Sadu STRAN 7 Dopust medvojno in po njej STRAN 8 PRILOGA IPI MARKETING STRAN 10 IN 11 Slovenski počitniški domovi v hrvaškem primorju STRAN 12 Prodajalna v Mariboru STRAN 13 Zastave za mlado slovensko republiko STRAN 14 Svetovni dan zdravja STRAN 15 Koronarna srčna bolezen STRAN 16 Prikolice čakajo kupce STRAN 17 Živel Beoinduplati STRAN 18 n n □ 2 POSLOVANJE V PRVEM POLLETJU IN STANJE V PODJETJU V prvih šestih mesecih leta 1991 se je spremenila struktura prihodkov, v kar smo bili prisiljeni in je bila sprememba že najavljena (poročilo ob zaključnem računu 1990); — domači trg 43% — izvoz na zahodno tržišče 38,4% — izvoz v SZ 18,6%. Uresničujejo se pravzaprav vse črne napovedi iz poročila, ki sem ga predstavil pred šestimi meseci: — za JLA ne delamo več — v republiko Srbijo praktično ne prodajamo več — dobave grosistom smo zaradi nemogočih pogojev omejili na minimum — za potrebe armade v republiki Sloveniji in Hrvatski delamo občasno in dokaj nenačrtno — po zadnji vojni, ki sicer ni vplivala na šestmesečne rezultate, pa se je obseg poslovanja s kupci izven Slovenije še dodatno zmanjšal — pogodba za izvoz v SZ je bila podpisana v znesku 2,9 milj. $, vendar z dispozicijo za odpremo blaga v znesku dobrih 1.400.000 $. V primerjavi z letom 1990 smo torej realizirali 20% in še ta izvoz zaenkrat ni plačan. Izvoz na konvertibilno področje se je gibal v okviru, ki je bil v začetku leta načrtovan in predvidevam, da bo letni načrt dosežen. To je edino področje, kjer beležimo rast in to dokaj visoko, saj moramo glede na letni plan doseči izvoz okrog 11 milj. DM (lani cca 6 milj. DM). Kot je razvidno iz poročila o poslovanju, je finančni rezultat poslovanja pozitiven. Finančno poslovanje in stanje je v primerjavi s stanjem ob zaključnem računu bistveno drugačno. Še vedno se držimo sklepa, ki smo ga sprejeli na DS ob polletnem obračunu 1990 in sicer, da morajo obveznosti in terjatve biti v ravnotežju oz. mora stanje biti v korist terjatev. Konec marca smo prejeli plačilo izvoza iz SZ in s tem močno zmanjšali zadolženost. Dosežen nivo zadolženosti smo skušali ohraniti, kar nam je delno uspelo ob maksimalnih naporih in težavah, ki so se seveda prenašale iz finančnega področja na vse druge segmente poslovanja. Pravilnost takšne finančne politike se bo pokazala po vsej verjetnosti v naslednjih mesecih, saj so banke ponovno uvedle revalorizacijske obresti za kredite. Z našim poslovanjem revalorizaciji ne moremo slediti in to nas lahko kaj hitro pripelje v pospešeno zadolževanje. Trenutno stanje v podjetju: Trenutni položaj v podjetju glede na perspektivo poslov lahko ocenim konkretno po posameznih de- lih podjetja: v konfekciji imamo sklenjene pogodbe oz. naročila za približno polovico kapacitet do konca julija 1992. V vseh obratih je izdelan konkreten plan za avgust in september, za nekatere obrate tudi že za naprej. Vendar si bomo prizadevali do konca septembra na sejmu v Kolnu in takoj po sejmu zagotoviti delo za kompletne kapacitete do konca junija 1992. V položaju, v katerem smo kot slovensko podjetje, kot podjetje iz kriznega in rizičnega območja, to ni lahka naloga. Vendar mora in bo tu svojo vlogo odigralo tudi novo podjetje v Nemčiji. Preko nemškega podjetja bodo tekle nabave in tudi prodaja izdelkov, prizadevamo pa si, da bi pridobili tudi del sredstev za kreditiranje nabav. Zal bo proizvodnje za domači trg v naslednji sezoni manj, saj seje že tako podpovprečna prodaja šotorskih artiklov po vojni skoraj popolnoma ustavila. V proizvodnji prtov bo do konca leta tekel izvoz akrilnih prtov v Nemčijo in prizadevati si bomo morali, da bodo prve količine kvalitetne in da bomo pogodbo podaljšali v kontinuiran posel. Večamo obseg dela za IKEO v artiklih, ki so cenovno zanimivi in za posamezne artikle imamo količinsko sorazmerno velika naročila z daleč vnaprej znanimi roki. So tudi občasna Zaradi pomanjkanja naročil stoji v tkalnici precejšnje število statev. A so izgube manjše, če stroji »čakajo na boljše čase«, kot pa da izdelujemo blago na zalogo, kije neprodano znatno dražje kot nenarejeno. naročila šotorskih kril in drugih izdelkov. V predilnici skušamo spresti kar največ preje za tkalnico, če je le tehnološko sprejemljiva. Pričakujemo, da bomo lahko do konca leta držali proizvodnjo preje na nivoju nad 30 ton mesečno, kar je bistveno več kot lani v drugem polletju. Pri nabavi vlakna iz OHISA imamo težave, vendar bomo vlakno zagotovili iz uvoza, če bodo dobave iz OHISA neredne. Proizvodnja v sukalnici bo ostala na približno istem nivoju kot v I. polletju. V tkalnici moramo v naslednjih mesecih prvenstveno zagotavljati potrebno metražo za konfekcijo. Poraba konfekcije pomeni v zadnjem času približno polovico proizvodnje v tkalnici in kot kaže bo še nekaj časa tako tudi ostalo. Kontinuirano izvozno naročilo je trenutno le mesečno cca 45.000 m artikla 3660 za IKEO. Ostala naročila so enkratna, vendar jih moramo izvrševati točno in v rokih. Od večjih kupcev metraže imamo velike plačilne težave z novomeško ADRIO. Na domačem trguje prisoten padec prodaje zaves. Pričakujem, da se bo proizvodnja v tkalnici gibala do konca leta na nivoju okrog 300.000 kv.m, kar je približno enako junijski in majski proizvodnji. Zaenkrat ne predvidevamo večjega obsega čakanja na delo. Proizvodnja oplemenitilnice bo prilagojena proizvodnji v tkalnici, kar pomeni približno tak obseg proizvodnje kot v zadnjih treh mesecih. Število zaposlenih še nadalje pada, sicer počasi, ker velikih odhodov v pokoj ni več. Zapuščanje podjetja iz drugih razlogov praktično ni. Število zaposlenih se vrti okrog številke 800, sprejeli pa smo tudi dve delavki v prodajalni Maribor, ki je bila odprta v avgustu. Investicije so v mejah možnosti in zaključili smo tri nekoliko večje investicije: — nabava devetih šivalnih strojev — zaključek investicije v prodajalni Maribor — remont klime v predilnici. V razvoju novih proizvodov smo naredili nekaj korakov, ki pa še ne Ne, na čakanju doma mi pa ni treba biti, saj sva sedaj v podjetju samo dva inštalaterja, medtem ko smo bili prej štirje, se huduje Stane. Tine pa si smehljaje misli, da če v tovarni ne bo delavcev, tudi vodilnih ne bo. dajejo rezultatov, vendar jih bodo že do konca leta: — kolekcija šotorov in prigrad je bila pri kupcih dobro sprejeta in predvidevam, da bo v tekoči sezoni že več kot polovica modelov v konfekcijski proizvodnji iz domačega razvoja brez bistvenih korekcij kupcev. Pred nami je sicer že priprava nove kolekcije z jesenskimi sejmi in bolj kot doslej bomo morali v razvoju profilirati posamezne prototipe za točno določene segmente kupcev in njihovo kupno moč — intenzivirali smo delo na pripravi markiz iz vlaken, barvanih v masi, ki bi omogočale izvoz na Zahodni trg — teče priprava novih premazov za poliesterske tkanine — prizadevamo si oživiti proizvodnjo in prodajo tehničnih tkanin — izdelali smo nekaj tiskanih tkanin za zavese in prve konfekcionirane zavese — v pripravi so novi vzorci prtov — smo v stikih z ustreznimi predstavniki slovenske armade glede razvoja in proizvodnje opreme za TO — intenziviramo delo na področju proizvodnje negorljivih tkanin, predvsem zaves. Na področju prodaje oz. celotnega marketinga naših izdelkov so nastopile spremembe, ki sem jih v uvodu že opisal in kot kaže, se počasi kažejo obrisi trga, ki bo v bodoče lahko označen kot domači trg. Ostalo bo področje R Slovenije in dela Hrvatske. Za tako majhen trg v bodoče ne bo več racionalno razvijati in proizvajati izdelkov. Razvoj mora biti torej usmerjen na evropski trg in naš domači trg bo le bližnji segment evropskega trga. To pa zahteva bistveno spremembo o mišljenju in ravnanju vseh, saj je konec ločevanja na »izvoz« in »domači trg« od priprave proizvodnje do odpreme kupcu. To bo zahtevalo dodatno izobraževanje mnogih in to od znanja jezikov do carinjenja, mednarodnega transporta, plačilnega prometa itd. in bo seveda pogoj, da današnje delovno mesto lahko obdrži. Že prva in najlažja naloga, ki jo lahko takoj opravljamo, pa je odnos do blaga, do naših izdelkov v fazi proizvodnje in priprave na transport. Če kupec dobi v roke umazan ali celo strgan proizvod, proizvod z veliko napakami ipd., firme prav gotovo ne ceni in se bo prihodnjič obrnil drugam, kar je razumljivo. Da blaga in s tem dela mnogih sodelavcev in tudi svojega dela ne cenimo, kažemo kar prepogosto. Raztrgana embalaža na balah, umazanija v blagu, na šotoru ali vrečah, nezaščiteno blago, nametano na kamion. .. to so stvari, ki jih doma ne počnemo. Prisiljeni jih bomo preprečiti, če ne z zavestjo vseh, pa z ukrepi, čeprav nisem pristaš nasilnega reševanja težav. Na prodajnem področju smo doma prisiljeni iskati povsem nove prodajne poti. Pogoji dela z večino večjih grosistov so za inflacijske n n □ 4 MED REMONTOM NIČ NOVEGA razmere nevzdržni (konsignacija, plačilni rok 90 dni). Rezultati prodaje v maloprodaji so v naših trgovinah v mejah pričakovanj, v trgovinah, ki pa so v privatni lasti, pa so tudi po naši krivdi, dokaj slabi. Poizkušamo s sodelovanjem s privatno firmo na področju opremljanja, očitno bomo morali preizkusiti na področju grosistične prodaje z ustanovitvijo novega podjetja! Konec maja smo zaostrili prodajne pogoje in sicer zahtevamo od kupcev zavarovanje plačil in plačilo v 30-dneh. To se v veliki meri izvaja, pomeni pa manj prodaje, predvsem trgovinam. Povečalo se je število plačil vnaprej, vendar je ta obseg še vedno skromen. Prodajo na kratke plačilne roke bomo morali zaradi inflacije nadaljevati. Z osebnimi dohodki smo sledili planiranim zneskom za leto 1991 in tudi današnji OD so nekje okrog planiranih 570 DEM po tečaju 13 din za 1 DM. Po sprejetju novih ocen s 1.3.1991 so se nekoliko spremenila relativna razmerja. Glede na kolektivno pogodbo smo dosegah med 72% in 78% zneska, zagotovljenega po pogodbi. V juliju smo dosegli 80% doseganje kolektivne pogodbe. Temu ustrezen nivo OD naj bi ob normalni situaciji zagotavljali tudi v naslednjih mesecih. Osebni dohodki delavcev, ki so vezani na individualne pogodbe, niso bili izplačani v polnih zneskih, ampak so od nivoja za marec rasli enako kot ostali osebni dohodki, za julij pa je njihova rast nižja, ker že dosegajo nivo akontacije po tečaju 13:1. Do konca leta nas čaka predvsem začetek procesa, ki bo podjetje internacionaliziral. Okvirni načrti za konvertibilni izvoz v letu 1992 se gibljejo nad 17 in 20 milj. DM. To bo zahtevalo že omenjeno dodatno izobraževanje, nadaljnje organizacijske poenostavitve, jasno definicijo ciljev in basiranje poti do njih. Izdelati moramo plan investicij in plan njihovega financiranja na segmentih, kjer bžne možnosti imamo. V tem sklopu bomo morali na novo pristopiti in celovito predelati področje zagotavljanja kakovosti izdelkov in stimulacije režijskih delavcev. Direktor: Dušan Leb V Induplati je v proizvodnih oddelkih potekal remont od 15. do 27. julija. V tem času so bila po posameznih oddelkih opravljena naslednja dela: PREDILNICA: - čiščenje in popravilo klima naprave, remont na ventilatorjih in elektromotorjih, čiščenje filtrov in nazadnje barvanje celotne klima naprave - čiščenje in pregled kompre-sorske postaje - tesnenje parnih ventilov in ureditev toplovodnih ventilov - ključavničarska dela na sukal-nem stroju, na parilniku in na pred-predilnem stroju - pregled in popravilo elekbo omaric na strojih, elekbo razdelil-cev, menjava poškodovanih kablov idr. TKALNICA IN PRIPRAVLJALNICA: - v pripravljalnici razna manjša električarska dela na sbojih in razsvetljavi, pregled in mazanje elek-homotorjev in pregled elektro omaric, pregled in menjava olja na P.I.V. gonilih, generalno popravilo električnega ročnega viličarja, ipd. - v spodnji tkalnici pregled grelnih naprav in napeljave ter električnih priključkov na sbojih mazanje, popravilo strižnega stroja, popravilo kompenzacije in razsvetljave. V ATR tkalnici generalno čiščenje klima naprav in kompresorja, popravila vrat in oken ter dela, ki so navedena tudi za spodnjo tkalnico. OPLEMENITILNICA: - v kleti stare barvarne je bilo potrebno pregledati ventile, črpalke, parne razdelilce ter očistiti bazene in jih po pohebi prebarvati. V trafo postaji sta Matjaž in Marko pregledala vse stikalne elemente in po potrebi zamenjala posamezne dele. Pri strižnem strojit Kropingje Drago pregledal vse električne elemente v glavni razdelilni omari in po potrebi zamenjal nezanesljive dele. n n □ 5 - v kleti nove barvarne čiščenje mehčalcev za vodo, popravilo vodnih loput pri mehčalcih in tesnenje ventilov, ki puščajo - barvanje nevtralizacijske postaje, vgraditev čistilne naprave za odstranjevanje trdih delcev iz vode, ki priteče v nevtralizacijsko postajo, montaža dodatne črpalke za čiščenje odpadnega mulja in druga dela v nevtralizacijski postaji- - remontna dela na Artosu, kjer so sodelovali tudi delavci, ki delajo na tem stroju. - remontna dela na Textimi s sodelovanjem delavcev, ki delajo na stroju. - generalno popravilo vseh treh Jiggrov - čiščenje in pleskanje centrifuge ter druga vzdrževalna dela - ureditev instalacij, tesnenje ventilov in mazanje na strojih HTI. in II. - pretesnenje, čiščenje in pleskanje cilindrice - pretesnitev starega ŠRS ter popravilo dotrajane instalacije - razna druga popravila v ople-menitilnici, popravila vrat, fasade, strehe, transportnih vozičkov, menjava poškodovanih ploščic. VZDRŽEVANJE: - Vzdrževalna dela v kotlarni, ki so vključevala tudi generalno čiščenje kotlarne, ureditev fasade kotlarne Vse ventile sta dobro pretesnila inštalaterja Vinko in Stane Zaradi preobilice vodoinštalaterskih — V trafo postaji pa je bilo potreb- popravil smo na pomoč poklicali no menjati kontakte pri glavnih s ti-kalih in pri kolektorjih za kompenzacijo. po remontnem nalogu priredila L.O. Delavec DES-a pri opravljanju del na »zgodovinski«trafo postaji. V kotlarni so večino vzdrževalnih del opravili delavci kotlarne sami. Popravilo vseh črpalk so kot vedno prepustili mojstru Marinčku, za ventile pa seje specializiral Marko. nn Franci pri izdelavi strojnega dela Ključavničarja joco in Franček pri remontnem popravilu široko-razpenjalnega stroja TEXTIMA. Klimo v predilnici so hitro in solidno obnovili delavci KLIME Celje. V veliko pomoč pri remontnih delih so bili fantje na počitniškem delu. Na sliki sta Bogdan Blažič (levo) in Mitja Kepec pri čiščenju rezervnih delov. POLLETNO POROČILO O POŠKODBAH PRI DELU ■ , V polletnem obdobju v času od 1.1.1991 do 30.6.1991 smo pri analizi poškodb ugotovili: V obravnavanem obdobju je bilo poškodovanih 20 delavcev, od teh 17 na delu, trije pa na poti na delo ali z dela, tako je bilo zaradi poškodb pri delu 283 dni bolniškega staleža. Resnost poškodb nam pove povprečno število izgubljenih dni na eno poškodbo oziroma, da je ena poškodba zahtevala 14 dni bolniškega staleža. Pogostost poškodb nam pove, koliko poškodb je bilo na 100 zaposlenih. Tako dobimo, da sta se poškodovala dva delavca na sto zaposlenih. Ostali podatki so razvidni iz tabel, ki nam povedo poškodbe pri delu in trajanje odsotnosti z dela: POŠKODBE PROGRAM TKANIN PROGRAM KONFEKCIJE MALO- PRODAJA UPRAVA SKUPAJ v zvezi z delom 11 6 17 na poti - 2 1 - 3 SKUPAJ: 11 8 1 - 20 IZGUBLJENI PROGRAM DEL. DNEVI TKANIN PROGRAM KONFEKCIJE MALO- PRODAJA UPRAVA SKUPAJ zaradi pošškodb na delu 190 64 254 zaradi poškodb na poti - 9 20 29 SKUPAJ: 190 73 20 - 283 Pri raziskavi vzrokov poškodb pri delu ugotavljamo na prvem mestu nepazljivost, nestrokovnost pri delu, kršenje predpisov in navodil za varno delo ter neuporabo osebnih varovalnih sredstev. Večino poškodb pri delu bi bilo možno preprečiti, če bi vsak na svojem delovnem mestu upošteval navodila za varno delo in delo tudi pravilno in dosledno opravljal. Pripravil Darko Zupan Prodaja v (nekdaj) jugoslovanskih republikah Iz razgovora z g. direktorjem o našem trenutnem pojavljanju v jugoslovanskih republikah lahko zaključim naslednje: V Makedonijo in Črno Goro proda Induplati zelo malo blaga. Gre le za posamezna naročila, za katera zahtevamo predplačilo. Tudi odprte terjatve v teh dveh republikah so minimalne. Zadnje leto je močno padla prodaja v BiH. Razlog je v plačilni nesposobnosti republike. Srbija je bila pred dvema letoma eno glavnih tržišč. Zadnje leto, zlasti pa po vojni, se je stanje bistveno spremenilo. Na podlagi predplačil imamo nekaj manjših odprem artiklov vojaške narave, ki pa ne dosegajo niti 10 % običajne prodaje v Srbijo. Tudi na Hrvatskem je promet z artikli naše proizvodnje po vojni močno upadel. V obalnem delu republike je prodaja minimalna. V notranjosti Hvratske pa so največji problem dolgi plačilni roki. Glede na povečano vojno dejavnost pa so vprašljivi tudi dosedanji posli. Hitreje dobimo plačane artikle za vojaške namene, ki jih naročajo zadnje čase. USODA NAŠIH TRGOVIN V BEOGRADU IN NOVEM SADU Na seji delavskega sveta v začetku avgusta je direktor Dušan Leb na vprašanje, ali naše trgovine v Srbiji še poslujejo, odgovoril, da prihaja inkaso normalno, le da je prodaja v teh trgovinah zdrsnila na minimum. Kmalu po tistem pa se je položaj spremenil. V sredini julija je srbska vlada izdala ukaz o razglasitvi sprememb zakona o davkih in prispevkih občanov, ki je omogočil odvzem oz. krajo premoženja slovenskih in hrvatskih podjetij v Srbiji. Odvzemi niso bili v vseh poslovnih enotah istočasni. V Induplati smo tako dobili zadnji inkaso iz prodajalne v Beogradu 22. avgusta. Od konca avgusta prodajalni v Beograd in Novem Sadu nista več v sklopu Induplati. Delimo torej usodo večine podjetij iz Slovenije in Hrvatske, ki so jim bili odvzeti poslovni prostori, o čemer pa ni nobenega uradnega dokumenta. Ti prostori so sedaj vodeni kot družbena podjetja, sklepamo pa, da si jih bo prilastila republika Srbija. Zaradi odvzema trgovin v Srbiji po besedah direktorja Induplati ne bo propadla, pač pa smo še ob tisti minimalni prihodek, ki smo ga ustvarili v tej republiki (povprečni mesečni priliv je bil 1.000.000,00 din). Pri tem je največji problem odvzem naše lastnine. Trgovina v Beogradu je bila last Induplati, v Novem Sadu pa je bila v najemu. Odvzeti pa niso bili samo prostori, temveč tudi vse zaloge materiala, namenjenega prodaji. Tudi izguba srbskega trga je pogojena z odvzemom poslovnih prostorov. Zato bomo, čim bo možno, ponovno vzpostavili trgovske stike z Beogradom in Novim Sadom. Ne smemo namreč zanemariti, da smo v tržišče, ki je bilo ustvarjeno z delovanjem trgovin v Srbiji, vložili veliko naporov. n n □ 8 DOPUST MED VOJNO IN PO NJEJ Agresija jugoslovanske armade na Slovenijo je v letošnjem poletju marsikomu prekrižala načrte glede dopustovanja. Vprvi polovici julija so se ljudje v glavnem držali doma. Morska obala, kije bila druga leta v tem času že zelo živahna, je samevala. Počitniške prikolice, hišice, domovi in kampi so bili prazni. Zelo redki so bili v tem času toliko brez strahu, da so se lahko predajali morskim radostim na praznih plažah. Nezasedene počitniške kapacitete na vrhuncu sezone so pomenile tudi velik izpad dohodka za tiste, ki imajo ob morju kakršenkoli počitniški objekt. Res da se je potem sezona dopustov potegnila v september, vendar zamujenega ni možno nadoknaditi. Tudi vsi tisti, ki so dopust planirali konec junija oz. v začetku julija, niso šli kasneje na dopust. Razlogov je več - bodisi, da kasneje nista mogla oba zakonca istočasno dobiti dopust, bodisi, da je imel nekdo premalo dopusta, ali pa preprosto zaradi strahu, da se ne bi v vojni situaciji v Jugoslaviji preveč oddaljili od doma. Tudi počitniške kapacitete Indu-plati so bile letos precej slabše zasedene kot prejšnja leta. V počitniški hišici v Izoli ter v prikolicah v Poreču in Novigradu je letovalo 13 družin naših delavcev, v domu v Umagu pa 40 družin sodelavcev. Vsega skupaj je bilo za preživljanje dopusta v naštetih objektih prijavljenih 96 delavcev, letovalo pa jih je le 53. V prvem terminu letovanja v počitniškem domu v Umagu, tj. od 29. 6. do 6. 7., bi moralo na podlagi prijav preživljati dopust 6 naših delavcev z družinami, vendar pa ni bil tam nihče. Naslednji teden je bila v domu samo ena naša delavka. Tudi kasnejši termin je bil bolj skromno zaseden. Dom se je začel polniti šele po 20. juliju. Najemniku, ki je letos prvič prevzel dom v svoje roke, se bo vojna v Sloveniji pri končnem izkupičku prav gotovo poznala. Nekaj naših delavcev pa je le odšlo na morje. Nekatere od njih sem vprašala, kako so se počutili v teh kriznih časih. MILENA PAVOVEC - konfekcija Dopust v domu v Umagu bi morala koristiti od 20. do 27. julija. Vendar si zaradi pravkar končane vojne v Sloveniji z družino nisem upala iti na morje. Ta čas smo bili doma. A brez morja le nismo mogli. Zato smo naslednji teden za tri dni odšli kampirat v Ankaran. Mislim pa, da je stanje v Jugoslaviji vplivalo na razpoloženje letoviščarjev. Vse je bilo bolj mirno, v kampu pa je bilo precej praznega prostora. REZKA PODBORŠEK-konfekcija Dopust sem z družino nameravala preživeti v našem počitniškem domu v Umagu od 6. do 13. julija. Te načrte nam je preprečila vojna. Mož je bil celo na barikadah. Zato sem bila v tem času doma. Kasneje, ko se je stanje umirilo, smo hodili na enodnevne izlete po Sloveniji. Enkrat smo obiskali Medijske toplice, večkrat pa smo se šli kopati v bazene. VESNA FARČNIK - konfekcija Bila sem na morju. Prvi teden v avgustu sem odšla v Ankaran. Če ne bi bilo vojne, bi pa šla z domačimi v Baško. Tudi na slovenski obali je bilo vzdušje med dopustniki drugačno kot sicer - bolj mirno in celo pusto. MATEJA MRVAR - konfekcija Z družino sem bila na dopustu v domu v Umagu od 21. do 31. julija. Med potjo nas ni bilo strah. Tudi nobenih neprijetnosti nismo doživeli. Le na slovensko hrvatski meji smo naleteli na barikade. Sonja Vezočnik Anica Kisilak Maks Korošec Mateja Mrvar in Zalka Kralj Najemnik počitniškega doma v Umagu Janez Kopač bi se letos gotovo prav dobro počutil za štedilnikom in med gosti, če mu ne bi razpoloženja grenila vojna v Sloveniji in na Hrvatskem. ZALKA KRALJ - konfekcija V času kolektivnega dopusta sem bila na daljšem obisku pri sorodnikih v Beli krajini. Prebivala sem nedaleč stran od slovensko hrvatske meje. Ozračje je bilo sicer napeto, vendar je bilo vse mirno. Le omenjeno mejo so stražili slovenski vojaki-teritorialci. SONJA VEZOČNIK - konfekcija Na dopustu sem bila v Novigra-du in to samo tri dni. Dlje časa nisem ostala iz dveh razlogov - malo me je bilo še strah, ker bojazen pred vojno v juliju še ni minila, poleg tega pa si s svojo nizko plačo daljšega dopusta nisem mogla privoščiti. ANICA KISILAK - konfekcija Konec julija sem odšla za tri dni v Portorož. Daljšega dopusta in drugega kraja nisem planirala. MARJETA KOROŠEC - konfekcija Od 17. do 27. avgusta sem bila z družino v počitniški hišici v Izoli. V tem terminu je bilo v Izoli približno toliko dopustnikov kot prejšnja leta. Prepričana sem, da seje strah zaradi srbskega napada na Slovenijo v ljudeh že polegel, zato so proti koncu sezone bolj množično odhajali na morje. Jaz sem se v Izoli dobro počutila. Tudi naša hišica je iz časov, ko je bila še v lasti opekarne, močno preurejena, seveda na bolje. Okolica je zelo lepa, ravno tako je plaža ureje- na za kopanje. Ker je bilo v tem času vreme lepo, se bom letošnjega dopusta še dolgo spominjala. VILJANA CERAR - nabava Letošnji dopust sem z družino preživela v našem domu v Umagu od 20. do 27. julija. Nismo se bali iti v Istro, saj v Sloveniji ni bilo več vojaških spopadov. Pač pa smo se izogibali stranskih poti. Vozili smo se po jadranski magistrali. V počitniškem domu Induplati sem letos letovala prvikrat. Nasploh je dom urejen, ravno tako okolica in plaža. Še najmanj zadovoljni smo bili z načinom postrežbe v našem domu. Zgodilo se je, da smo na obrok hrane čakali tudi do pol ure. MAKS KOROŠEC - nabava Z ženo in hčerkama smo bili na morju v Umagu konec julija in v začetku avgusta. Pravzaprav me ves dopust ni motilo nič drugega kot to, da so bili nekateri obroki hrane pripravljeni prepozno. Nekajkrat je bilo treba čakati na kosilo oz. večerjo. Tisti, ki ima majhne otroke, ve, kako neprijetno je sedeti z (lačnimi) otroki pri mizi in jih miriti z besedami, da bo večerja čez pet minut. ’ Vendar upam, da so to začetniške težave najemnika počitniškega doma Induplati v Umagu, ki jih naslednja leta ne bo več ponavljal. Saj je sicer čisto prijeten gostinec in pripravljen ustreči gostom celo z drugačno hrano, kot je sicer na jedilniku. MAJDA SOKLIČ - vzdrževanje Jaz preživljam dopust z družino skoraj vsako leto v našem domu v Umagu. Tu nam je še najbolj všeč. Tudi letos smo bili v tem domu in sicer od 20. do 27. julija. Potovali smo z osebnim avtomobilom. Zaradi morebitnih nepredvidljivih situacij na poti smo se vozili še z družino sodelavca, ki je šel ravno tako v dom v Umagu. Vojna nam je le pustila nekaj strahu. MARIJA GOSTIČ - konfekcija Z možem in hčerko smo bili na morju v naši počitniški prikolici v Poreču od 26. do 30. junija. Že ko smo odhajali na morje, nismo slutili ničesar dobrega. Proslave, ki so naznanjale osamosvojitev Slovenije, so namreč spremljale raznovrstne govorice. Ko smo se komaj dobro namestili v prikolici, smo pa izvedeli novico, da je jugoslovanska armada napadla Slovenijo. V kampu je bilo precej Slovencev. Vest nas je zelo prizadela. Postali smo prestrašeni. Skrbelo nas je za dom in tudi za domovino nasploh. V takšnem položaju je namreč zelo neprijetno biti daleč stran od doma, čeprav je bilo takrat v Istri vse mirno. Ko smo »preživeli prvi šok«, smo vsi čimprej skušali dobiti telefonsko zvezo z domačimi. Gneča pred telefonskimi govorilnicami je bila nepopisna. Ko sem uspela vzpostaviti zvezo z domom, mi je mama povedala, da je sin dobil vojaški poziv in je že med branitelji slovenske 10 LJU □ IPI MARKETING V tej številki Konoplana pričenjamo objavljati posebno prilogo, ki bo namenjena propagandno tržnemu predstavljanju izdelkov INDUPLATI. Dejstvo je, da se noben artikel ne prodaja sam od sebe, brez predstavitve potrošniku. Vse več je namreč konkurenčnih podjetij ali zasebnikov, ki proizvajajo istovrstno blago. Najbolje pa se prodaja tisto blago, ki je predstavljeno čimširšemu občinstvu. Skorajda poglavitno vlogo pri odločitvi kupca za nakup določenega artikla igra potreba po tem proizvodu. In ker ima večina ljudi osnovne življenjske potrebe (hrana, stanovanje) zadoščene, se torej odločajo za sekundarne potrebe (potrebe drugotnega pomena). Povpraševanje po zadostitvi tem potrebam pa je odvisno tudi od njihove same predstavitve. Tisti, ki pogostokrat in razumljivo predstavlja svoj izdelek, ga lažje in hitreje proda kot tisti, ki ne prodira v javnost. KUPCE PROIZVODOV JE POTREBNO VZGOJITI! Artikli, ki jih proizvajamo v Induplati, niso bistvenega pomena za preživetje, so torej bolj ali manj izražena potreba. Če pa torej v potrošniku vzgajamo smisel za estetiko, bo izdelke Induplati ponotranjil, jih cenil kot nepogrešljivo sestavino bivalnega okolja. Proizvodi, s katerimi prihaja na tržišče naše podjetje, so trajnejše narave. Sicer sledijo svetovnim modnim trendom tako po obliki, dizajnu, barvi in materialu, vendar so zaradi svoje vpetosti v prostor vedno lepi. Prej se jih naveličamo, kot pa da bi jih morali zavreči oziroma zamenjati zaradi staromodnosti. Pot tržnemu komuniciranju bomo odprli s predstavitvijo proizvodov, ki so naprodaj v prodajalni Induplati v Jaršah. Kasneje, ko bodo začetniške težave pri urednici Konoplana in pri strokovnih delavcih, ki bodo pomagali ustvarjati to prilogo, premagane, bomo skušali potrošniku tudi čim bolj nazorno prikazati ves potek proizvodnje - od razvoja proizvoda, prek izdelave, kontrole do prodaje oziroma uporabe v praksi. Vmes vas pa bomo, spoštovani bralci in bralke, seznanjali tudi z novimi proizvodi, s spremembami cen, pa tudi z ugodnostmi pri prodaji artiklov v klasi in podobno. Vseh vaših pripomb o novi prilogi bomo veseli ter jih skušali upoštevati pri nadaljnjem delu. Podjetje INDUPLATI, industrija platnenih izdelkov, je tekstilno podjetje, čigar proizvodnja je usmerjena v dve veji. Proizvodni objekti v Jaršah so namenjeni predelavi preje, tkanju tkanin ter oplemenitenju. V proizvodnih objektih v Radomljah, Mengšu, Pečah in Mokronogu pa poteka proizvodnja, tj. šivanje šotorov, zaves, namiznih garnitur, taborniške opreme, cerad, ipd., ter izdelava kovinskih konstrukcij za objekte, pokrite s platnom. Glede na navedeno razpolaga trgovina z dvema vrstama proizvodov - z ASORTIMA- n n — U NOM TKANIN in KONFEKCIONIRANIMI PROIZVODI, ki so narejeni iz domačega in kupljenega blaga. V podjetju proizvajamo 4 vrste tkanin: BOMBAŽNE TKANINE - poznamo jih po številki od 2000 dalje SINTETIČNE TKANINE - to so vse tkanine, ki nosijo številko 3000 ali več. RUSTIKAL - to so pletene tkanine in so oštevilčene od 7000 naprej. TKANINA IZ MEŠANICE bombaža in sin-tetike ter se pričenja s številko 8000. Še zanimivost! Za tkanino, ki ima na drugem mestu številko 8, pomeni, da ni proizvedena doma, temveč je kupljena drugod. Največ proizvedenih tkanin je iz SINTE-TIKE, oz. natančneje iz malona, dralonater maklena. Iz sintetičnih materialov pa so naslednje tkanine in proizvodi: TKANINE ZA ZAVESE IN PRTE RAZNA DEKORATIVNA BLAGA TKANINE ZA LEŽALNE STOLE IN VRTNE GARNITURE MARKIZNA PLATNA TKANINE ZA KOPALNIŠKE ZAVESE TKANINE ZA TABORNO IN GORNIŠKO OPREMO (NAHRBTNIKE) Tipična BOMBAŽNA TKANINA je ŠOTORSKO PLATNO (za proizvodnjo šotorov, cerad, . . .). Zadnje čase je vse večje povpraševanje kupcev po naravnih materialih, tj. po bombažu. Temu trendu smo sledili tudi v Induplati. Začeli smo, proizvajati bombažne tkanine (damast) tudi za izdelavo zaves in prtov. Iz MEŠANICE BOMBAŽA in SINTETIKE izdelujemo raznorazne tehnične tkanine za šotore in cerade, pri katerih se zahteva večja trdnost. KAJ LAHKO KUPIM V PRODAJALNI JARŠE 1. Vse vrste TKANIN, ki so naštete v prejšnjem poglavju (tkanine za zavese, prte, dekorativno blago, markizna platna, tkanine za taborniško In gorniško opremo idr.) 2. KONFEKCIONIRANO (gotovo) BLAGO: * raznovrstni PRTI različnih dimenzij, (oglati prti za štirikotne mize od dolžine 100 cm do 250 cm, okrogli prti, ovalni prti, prtiči, nadprti, garniture prtov, zavese. * GARAŽE za razne tipe avtomobilov (so bombažne, da tkanina diha, sicer se pod njo nabira kondenz, ki pospešuje rjavenje pločevine) * ŠOTORI - od šotorov za eno osebo do šotorov za 6 oseb * PRIGRADE za vse tipe avtomobilskih prikolic. Letos so v podjetju za domači trg izdelali manjše število novih, izpopolnjenih prigrad. So bolj funkcionalne in na videz lepše od prejšnjih. Tudi cena je bila znatno višja. Vendar pa so bile ravno zaradi uporabnosti in enostavnosti vse hitro prodane. * OPREMA ZA TABORJENJE * SLOVENSKE ZASTAVE Z GRBOM, katerih prodaja je zelo aktualna. V času vojne konfekcija ni mogla zadostiti velikemu povpraševanju po zastavah. Sedaj jih delajo že na zalogo in kdor želi, jo lahko kupi po izredno ugodni ceni. “"Zastava dimenzije 1,50 m/0,75 m stane samo 465,00 din “"(v vojnem času je kupec zanjo odštel 1.495,60 din). “"Zastava dimenzije 2,00 m/1,00 m stane 670,90 din "“(v vojnem času je bila cena zanjo 1.988,20 din). ..... .pozOR:* ČE SE VAM POKVARI OZ. UNIČI KATERIKOLI DEL ŠOTORA ALI KAMP OPREME, IMAMO VEDNO NA ZALOGI POTREBNE rezervne dele,zato vam ne bo treba npr. odvreči šotora, če ste pokvarili zadrgo za zapenjanje okna. NOVOSTI IN UGODNOSTI V naši prodajalni so potrošniki doslej lahko nakupovali samo tkanine za zavese, ki so jim jih po želji in proti doplačilu sešili v trgovini. Jeseni se tukaj obeta NOVOST. V redni prodaji bodo tudi KONFEKCIONIRANE ZAVESE različnih dimenzij (tudi nekatere tiskane med njimi). Sešite bodo iz tkanin, ki so v redni proizvodnji. Prodajali jih bodo po rednih maloprodajnih cenah. Že od maja poteka AKCIJSKA PRODAJA določene količine tkanin in prtov na zalogi. Cene teh artiklov so znižane v povprečju za več kot 50 %. Splača se pobrskati po posebnem pultu v naši trgovini, saj dobite prte od 100 din dalje, medtem ko so prti iz redne proizvodnje od 600 din naprej. ŽELJA PO VARIANTNIH NAČINIH RAZOBEŠANJA ZAVES To željo je izrazil že prenekateri kupec zaves Induplati. Pa tudi material, ki je dovolj kompakten, dopušča razne "igrice" za okni naših domov ali poslovnih lokalov. V trgovini se sami zaenkrat tega ne nameravajo lotiti. Pač pa se dogovarjajo s ponudnikom, ki bi v kotu prodajalne, kjer so sedaj razobešene zavese, uredil prostorček, v katerem bi za stranke konfekcioniral zavese na drugačne načine, kot smo jih navajeni, ne zgolj klasično. Stranka, ki bi kupovala našo tkanino, bi se lahko odločila za ROLO ZAVESO, PAHLJAČASTO ZAVESO, PANELNO ZAVESO, GUBANO ROLO ZAVESO in že konfekcionirano KOPALNIŠKO ZAVESO. “Okusi so različni in sledijo modnim smernicam, zato jih bomo skušali dohitevati tudi v Induplati."* PA ŠE K CENAM Cene proizvodov v trgovini so se nazadnje povečale 23. septembra in sicer linearno za 25 %. Predzadnje povečanje cen je bilo 11. julija. Lahko poudarim, da želi naša industrijska prodajalna ohraniti status "tovarniške trgovine" tudi s tem, da se ne popravljajo cene vseh proizvodov v prodajalni. Cene se spremenijo samo Vfečjim kosovnim materialom, kar velja za šotore, kamp opremo, garaže, prigrade in druge večje konfekcionirane artikle. Seveda veljajo višje cene za vse tkanine, ki pridejo iz proizvodnje po datumu njihove podražitve. Pač pa obstajajo "stare", nižje cene za proizvode, ki so še na zalogi. Marsikakšen artikel ima ceno še iz predpredzadnje podražitve. To velja tudi za prte iz akcijske prodaje, saj so njihove cene na nivoju aprilskih cen. Prazniki Miklavž, Božič, Novo leto bodo vsak hip tukaj! Tudi na pultih v naši prodajalni boste v ta namen lahko našli lepo in praktično darilo, ki je poleg tega še poceni. Dodatni popusti veljajo tudi za blago z napakami, ki sploh niso tako opazne, da bi kazile proizvod. Za blago II. kvalitete, ki je brez posebnih napak v blagu, velja 10 % nižja cena glede na I. kakovostni razred. Blago III. kvalitetnega razreda ima tkalske napake, je pa 20 % cenejše od I. kvalitete. V IV. kakovostni razred pa so razporejeni v glavnem manjši kosi blaga (ostanki), lahko brez napak in so cenejši kar za 40 %. Se strinjate, da se splača večkrat stopiti v prodajalno pri vratarnici podjetja in se s svojimi želja- neodvisnosti. Še en udarec za nas na morju. Skrbelo me je, kako se bo rešila situacija v Sloveniji, skrbelo me je za sina, skrbelo, ali bomo sploh še lahko prišli domov,... Strah je bil tako močan, da smo vsi trije jokali. Hvala bogu, da je bilo osebje v restavraciji tako prijazno, da smo lahko gledali dogodke v Sloveniji po televiziji in smo bili tako bolje obveščeni. Sicer smo pa ves dan sedeli pred radijskimi sprejemniki in čakali poročila o prevoznosti cest oz. o tem, kdaj bomo lahko odšli domov. Na to pa smo vsi v kampu komaj čakali. Nekateri, zlasti ženske, so bili tako panični, da so hoteli takoj po objavi vojnega stanja v Sloveniji na vrat na nos domov, čeprav so bile ceste zaprte. Mi smo pa raje čakali na prosto pot. Ko smo po radiu slišali, da so. ceste prevozne, smo se s petimi družinami iz Slovenije kar v »konvoju« odpravili domov. Med potjo na srečo ni bilo ovir. Prvi znak, da je bila v Sloveniji vojna, smo opažih na avtocesti. Poleg ceste je bil poškodovan tank. Kar zmrazilo me je ob pogledu nanj. Nemogoče, barbarsko, kar se je dogajalo tiste dni! Še nikoli nismo tako hitro prispeli domov kot letos. Med vrnitvijo domov smo se ustavili samo enkrat. Na letošnji moreč dopust bom imela še dolgo spomine, seveda ne prijetne. Upam, da se takšen dopust ne bo nikoli več ponovil. Pa tudi takšni časi ne! ANA KERČ-skladišče Za letovanje v domu v Umagu sem se prijavila od 29. junija do 6. julija. Vendar mi je preživljanje dopusta v tem času preprečila vojna. Željam po morju se pa le nisem hotela odreči. Zato sem z znanci odšla na morje takoj, ko je bilo javljeno premirje, tj. 7. julija. Potovali smo z dvema avtomobiloma. Na poti nismo imeli problemov. Najtežje je bilo priti skozi Ljubljano, ker so bile tukaj številne ceste zaprte, Proti morju smo sicer srečevali barikade, a nas niso ovirale. Pa tudi ceste, ki so bile poškodovane od tankov, so bile že popravljene. Lahko rečem, da se po tako prazni cesti, kot v tistem času, še nismo vozili. Celo cestnine nam ni bilo treba plačati. Ko smo prispeli v Umag, je bil leta čisto miren. V celem mestu smo bili mi trije 3 dni edini gostje. Tudi domačini niso hodili na plažo. Šele ko so po treh dneh v kamp prišle tri družine, so se domačini ojunačili za kopanje. Čeprav je bilo v Umagu le kakih 10 Slovencev, pa nismo uspeli dobiti nobenega slovenskega časopisa, ker so domačini vse pokupili. Nasploh so bili domačini zelo prijazni do nas. Kot zanimivost lahko še povem, da je nek domačin tiskal majice s slovenskim grbom na prsih in napisi v podporo Sloveniji na hrbtni strani. Domačini so jih tako hitro pokupili, da za goste ni ostal noben primerek. Čeprav je bil začetek julija čas izrednih razmer, sem preživela lep dopust. Posebej moram pohvaliti osebje našega doma, kije skrbelo za nas kot za posebne goste. Pogovarjala seje L.O. Najbolj pogumni delavci in upokojenci so si tudi letošnje poletje privoščili oddih v Umagu. VOJNA (NE) BO SPREMENILA POLOŽAJA SLOVENSKIH POČITNIŠKIH DOMOV V HRVAŠKEM PRIMORJU V drugi polovici septembra je bil v občini Buje, pod katero spada naš počitniški dom v Umagu, sestanek s predstavniki podjetij, ki imajo tu svoje počitniške domove. G. Pušlar, ki se je sestanka udeležil kot predstavnik Induplati, je po vrnitvi povedal, da so bujski Občinarji po predlogu hrvaške vlade zagotovili, da počitniških domov ne bodo prevzemali tako kot so Srbi poslovne objekte Slovenije in Hrvatske na njihovem ozemlju. Če se bo število begun- cev z vojnih področij večalo, jih bodo najprej naseljevali v hotele, ki so bolj primerni za bivanje, saj so ogrevani, dočim so počitniški domovi v glavnem brez centralnih napeljav. V primeru navala beguncev bodo le-te nastanili tudi v slovenske počitniške domove, vendar po predhodnem soglasju matičnega podjetja. V takšnem slučaju bi imel predstavnik matičnega podjetja pravico biti prisoten v domu toliko časa, dokler bi v njem bivali begunci. Po zagotovilih odgovornih na Hrvatskem se nam ni treba bati še enega odvzema (poleg trgovin v Beogradu in Novem Sadu). Ob preplahu, ki je v Sloveniji vzvalovil konec avgusta, so v hrvatskem Primorju le popisali vse počitniške domove in vikend hišice. Zlasti jih je zanimalo število ležišč, stanje kuhinj in nasploh kvaliteta objektov, ki bi v sili nudili zatočišče družinam beguncev. n n U MARIBOR - DRUGA PRODAJALNA INDUPLATI V SLOVENIJI * . Prodajalki v Mariboru. Z leve: Sonja Skrt in _._ . . „ ... poslovodkinja Sonja Tašner. Ličen vhod v našo novo prodajalno r v Mariboru. Želimo si, da bi čimveč ljudi pritisnilo na kljuko vrat, ki so na posnetku. Že aprila 1989 je delavski svet odobril sredstva za nakup poslovnega prostora in opreme za prodajalno rrTaih izdelkov v Mariboru. V celotno investicijo je bilo vloženo okrog 400.000 DEM. Prodajalna v Mariboru je bila odprta 5. avgusta. V njej sta zaposleni dve delavki. Zaenkrat je prodaja še skromna. Zato bo potrebno prek načrtnih reklam popularizirati obstoj trgovine. Štajerske kupce bo treba navaditi na tip blaga široke potrošnje, kakršnega proizvaja Indu-plati. Čeprav je naše dekorativno blago za potrošnika prej strošek kot nuja, bo le-ta kmalu spoznal, da obstaja med npr. zaveso in zaveso a la IPI precejšnja razlika. Osnovno barvo naših zaves ne prizadene niti cigaretni dim. Po pranju so spet takšne kot nove. Dopisujte v vaše glasilo Spoštovane upokojenke in upokojenci September je čas, ko ste se dolga leta na družabnih srečanjih v restavraciji In-duplati ali na izletih po' domovini srečevali upokojenci in upokojenke Indu-plati. En dan v letu ste v družbi nekdanjih sodelavcev obujali spomine na takšno in drugačno delo v tovarni ter na dogodke, ki so spremljali vaše delo. Mnogi pa ste se samo preprosto pogovorili o tem, kako živite, kakšnega zdravja ste, kam vse so se raztepli vaši otroci in kako velike vnuke že imate. Vsi pa ste verjetno vzdihovali po dobrih starih časih...! "Nekdaj je bilo lepše, bolj veselo!" Da, temu izrazu resnično lahko pritrdimo, celo dvakratno. Lepše je bilo zato, ker ste bili takrat še mladi ah vsaj mlajši. Bolj veselo pa zato, ker ni bila družba tako zelo obubožana in na robu gospodarskega zloma, kot je sedaj. Titovi časi, ko je država živela na veliki nogi brez trdne gospodarske in finančne podlage, so minili. O teh dejstvih nas vsak dan prepričujejo časopisi, državljani pa jih čedalje bolj občutimo v vse tanjših denarnicah. Vse bolj prazne blagajne so tudi v podjetjih. Tekstilna industrija, v katero spada naše podjetje, je najbolj na udaru. Občasne blokade žiro računov v Induplati so znamenje, da smo v škripcih. Ne moremo si privoščiti izdatkov, ki niso nujno povezani s poslovanjem Induplati. Zato je predlagano, da letos odpade srečanje upokojencev. Podjetje ima namreč takšne likvidnostne težave, da komajda zbere denar za prenizke plače delavcev ir\ obratovalne stroške. Upajmo pa, da se bodo že čez leto naše težave toliko omilile, da bomo lahko nadaljevali dolgoletne tradicije - tudi organizacijo srečanja upokojencev. Zato, spoštovani upokojenci in upokojenke, prosimo, da naše opravičilo sprejmete z razumevanjem. Vemo, da je vsaj družabno srečanje z zakusko naša dolžnost do vas, vendar je v težkih gospodarskih in celo vojnih razmerah nemogoče vsem ustreči. - vodstvo podjetja - n n U 26. Junija sta zastavo, ki označuje samostojno Slovenijo, ponosno dvignili Mateja Uršič in Brigita Mesarič. Prvo zastavo za mlado slovensko republiko je v našem podjetju sešila Milena Pavovec. ZASTAVE ZA MLADO SLOVENSKO REPUBLIKO Dan pred praznovanjem dneva osamosvojitve republike Slovenije so v konfekciji Radomlje pričeli šivati prve od naročenih 200 zastav, ki so morale biti sešite do praznika oz. nekaj dni po njem. Naročnik je bil Izvršni svet Republike Slovenije. Te zastave so naši konfekcionarji šivali iz prinešenega materiala. Ta dan, pa še naslednji dan, so delavke pospešeno šivale zastave. Med drugim so sešile tudi "otvoritveno" zastavo, ki je na dan praznovanja osamosvojitve R. Slovenije visela v Ljubljani pred poslopjem skupščine R Slovenije. Ta zastava meri 14 m x 2,8 m. Ker se je zastave mudilo izdelati, so delavke v glavnem delale 12 ur dnevno. V konfekciji 414 so šivali zastave do 3. julija, potem jim je priskočil na pomoč ceradni oddelek in sicer s prišitjem grbov. Zdaj šivajo zastave v celoti v ce-radnem oddelku ter iz domačega materiala, ki ga tkejo v Jaršah. Veroniko Holcer smo vso nasmejano posneli v trenutku, ko je dokončevala šivanje grba na zastavi. n n U 7. APRIL SVETOVNI DAN ZDRAVJA Poslanica Hiroshi Nakajime, M. D., PH. D., glavnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije za Svetovni dan zdravja 1991 V letošnjem letu proslavljamo triinštirideseto obletnico Svetovne zdravstvene organizacije. V zadnjih desetletjih smo doživeli velik napredek v zdravstvenem, socialnem in ekonomskem razvoju. Vendar pa je bil ta napredek znova in znova prekinjen in zaustavljen zaradi katastrof, ki jih je povzročil človek, ali zaradi naravnih nesreč. Ne moremo nadaljevati naših dolgoročnih prizadevanj za zdravje za vse, ne da bi posvetili pozornost temu svetovnemu problemu. Svetovna zdravstvena organizacija je nesrečo opredelila takole: "Sleherni dogodek, ki povzroči škodo, gospodarski polom, izgubo človeškega življenja in poslabšanje zdravja in zdravstvene službe v taki meri, da upravičuje izjemno reakcijo izven prizadete skupnosti ali območja". Glede na tako opredelitev se skoraj vsak dan nekje na svetu zgodi kaka nesreča. Prav glede na tako opredelitev je jasno, da mora reakcija na katastrofo zajeti vse vladne resorje in celotno skupnost. Na žalost je dejansko nemogoče preprečiti večino nesreč. Vendar pa lahko preprečimo ah olajšamo mnoge najhujše posledice tako, da jih predvidimo in smo nanje pripravljeni. Skrb Svetovne zdravstvene organizacije je, da zmanjša škodljivi vpliv katastrof na človekovo zdravje s pripravljenostjo in z uporabo prave tehnologije na pravočasen, usklajen in učinkovit način v vsaki fazi operacije, to je pri lajšanju, rehabilitaciji in obnovi. Del pripravljenosti za primer naravne nesreče kot tudi za katerokoli drugo stanje ne-zdravja je, da znamo trezno presoditi epidemiološko situacijo in da smo sposobni predvideti negativne dogodke. Svetovna zdravstvena organizacija zasleduje v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter z drugimi organizacijami in telesi sistema Združenih narodov zgodovino hujših katastrof glede na čas in kraj ter obseg učinkov. Ti podatki kažejo, da je bilo na primer samo v letu 1988 skupno 74 večjih poplav, 5 ciklonov, 11 orkanov, 34 hudih viharjev, 17 zemeljskih udorov, 17 potresov, 18 suš in 162 večjih nesreč, ki so zaradi svojega obsega presegale moči krajevnih in nacionalnih oblasti, da bi jih same obvladale. Poglejmo sveže primere: potres v Iranu je v juniju 1990 zahteval 40.000 življenj in vzel domove pol milijonu ljudi. V kitajski provinci Hunan so poplave, ki jih je povzročilo hudo deževje in silovite nevihte, prizadele okrog 20 milijonov ljudi in neprehodno gospodarsko škodo so ocenili na 435 milijonov ameriških dolarjev. Največ katastrof se pripeti v tistih deželah, ki so že itak močno prizadete zaradi slabega zdravstvenega in gospodarskega stanja. Večina naravnih nesreč se navadno pojavlja v isti deželi ah področju. In z vso verjetnostjo lahko trdimo, da se bo število nesreč, kot so poplave in suša zaradi neprestanega slabšanja okolja, vključno z uničevanjem gozdov in napačno uporabo zemlje, v prihodnjem desetletju še povečalo. Če bolje opazujemo vreme in klimatske vzorce skozi daljše obdobje, lahko nekatere vrste nesreč predvidimo. Kadar do takih dogodkov pride, lahko zmanjšamo njih vpliv tako, da na primer pravilno načrtujemo in konstruiramo zgradbe, pri čemer začenjamo z zdravstvenimi, ki lahko služijo kot model za gradnjo. Vemo tudi, da se nekatere posledice določenih vrst nesreč ponavljajo, na primer epidemije diarealnih bolezni sledijo poplavam, slaba prehranjenost ah celo lakota sledita dolgim sušnim obdobjem, primeri opeklin so pogostni pri vulkanskih izbruhih ah gozdnih požarih. To vedenje nam omogoča, da se pripravimo in kar najučinkoviteje reagiramo na določene vrste nesreč. Če reakcija ni pravilno usklajena, se lahko zgodi, da je sicer dobronamerna pomoč po eni strani preobilna, po drugi strani pa utegnejo manjkati stvari, ki bi bile morda še najnujnejše. V primeru reševanja določenih nujnih stanj bi bili koristni standardni seznami potrebnih stvari. Prav tako, kot je pomembna takojšnja reakcija na nujno stanje, sta pomembni tudi dolgoročna rehabilitacija in obnovitev prizadetega področja. In to je treba upoštevati kot del pripravljenosti v primeru takega nujnega stanja. Za zmanjšanje škodljivih učinkov katastrof sta nujna mednarodna solidarnost in sodelovanje. To je razlog, da so Združeni narodi proglasih 90-ta leta za Mednarodno desetletje Zmanjševanja naravnih nesreč. Zaradi tega je zlasti primemo, da letošnji Svetovni dan zdravja usmeri pozornost na zmanjševanje vpliva nesreč. Zato je naše geslo: BODIMO VEDNO PRIPRAVLJENI NA MOREBITNE NARAVNE NESREČE! Vaša zdravnica Vratar Alojz Uhan iz konfekcije Radomlje ne skrbi le za premoženje podjetja, temveč tudi za cvetlice, kijih ima v vratarnici, na oknu terna polički pri vratih. Je velik ljubitelj cvetja in rad ustreže željam zlasti delavk po kakšnem potaknjencu. □ □ □ Prizor, ki seje vsako leto pred 1. novembrom odvijal pri spomeniku padlim žrtvam v 2. svetovni vojni pred vhodom v podjetje. - Na žalost se ni zamenjala še niti ena generacija, ko je v našo domovino spet pljusknilo vojno nasilje. Zdravorazumnim voditeljem smo lahko hvaležni, da to nasilje ni zavrelo. Upajmo, da se bo v domovini obdržal nadvse cenjeni mir, katerega vrednost so mnogi spoznali šele na začetku letošnjega julija. Ne želimo si, da bi se naši otroci ali vnuki zbirali ob spomenikih kot je tale na sliki, kjer bi bila izklesana imena njihovih staršev oziroma dedov. ZAKAJ NAS ZGODOVINA NIČESAR NE NAUČI? KAJ JE KORONARNA SRČNA BOLEZEN? Predno odgovorim na vprašanje, naj vam ponudim posledico koronarne srčne bolezni: najpogosteje sta to angina pek-toris in (hujše) infarkt srčne mišice. Vedno se bolezni razvijeta na zaapnelih arteriosklerotičnih venčnih žilah srca. Zaapnenje žil pomeni, da se v spremenjeno tkivo žilne stene nabira holesterin in pozneje tudi kalcij.. Žile, ki so bile prej mehke in elastične, postanejo okorele in ranljive cevi. Zato se zožijo in se ne morejo več prilagoditi različnim potrebam polnjenja s krvjo, ki ga človekova telesna aktivnost (delo, rekreacija) nalaga (obolelemu) srcu. Bolezen je pri moških mnogo pogostejša kot pri ženskah, prva znamenja navadno opazijo okrog 50. leta starosti. Bolezen pospešujejo duševne stiske, huda naprezanja zaradi poklicnega dela in skrbi, pretirano kajenje in uživanje alkohola, dednostma nagnjenost, premajhna fizična aktivnost (gibanje). Da bi uspeli preprečevati obolenje, moramo poznati bolezen, čimveč vedeti o njej in se pravočasno zdraviti. Zato vam ponujam test, pripomoček, da vam pomaga odkriti ogroženost pred najsodobnejšo boleznijo razvitega sveta, ki še vedno zahteva naj večjo smrtnost. Navodilo: izberite v vsaki vrsti podatek, ki je za vas značilen in odčitajte število točk. Seštevek vseh točk pove oceno ogroženosti: 1—8 točk: ni ogroženosti 9—17 točk: ni večje ogroženosti, vendar so potrebni ukrepi, če so točke prispevali dejavniki prvih treh vrst (kajenje, holesterol in zvišan krvni tlak. 18—40 točk: zmerna ogroženost. Potreben je posvet z zdravnikom, ukrepi in redne kontrole. 41—59 točk: velika ogroženost. Večja nujnost postopkov kot v zgornji točki. 60—68 točk: kritična ogroženost. Ogroženost je tako velika, da je potrebno ukrepati takoj! Postopek je enak kot v prejšnjih dveh točkah. © O © © © ® Kajenje nekadilec bivši kadilec ali kadilec pipe ali cigar (ne inhalira) manj kot 10 cigaret dnevno 20 cigaret dnevno 40 cigaret in več dnevnot Serumski © o © © © ® holesterol mmol/1 pod 4,7 4,7 - 53 5,21 - 5,70 5,71 - 0,44 0,45 - 7,24 7,25 - 7,80 Sistolni krvni O o 0 © 0 © tlak mm Hg 110-119 120-130 131 -140 141-160 161 -180 181 in več kPa 14,6-15,9 16,0-17,3 17,4-18,7 18,8-21,3 21,4-24,0 24,1 in več O o 0 0 0 © Krvni sladkor na tešče sladkorna na tešče 61 motena lahko težko mmol/1 pod 4,4 bolezen v družini toleranca za glukozo vodljiva sladkorna bolezen vodljiva sladkorna bolezen O o © O O 0 v družini ni eden od oba starša eden od oba starša starši in ožji Dednost ishemičnih staršev nad nad 60 let staršev pod pod 60 let sorodniki bolezni srca 60 let z z ishemično 60 let z z ishemično pod 60 let ishemično boleznijo ishemično boleznijo z ishemično boleznijo srca srca boleznijo srca srca boleznijo srca O o © 0 o 0 Telesna teža več kot ± 5 kg 6-10 kg 11-19 kg 20 — 25 kg 26 kg in več 5 kg pod normalne odvečne odvečne odvečne odvečne normalno telesne teže teže telesno težo teže teže telesne teže o o © © o 0 intenzivna zmerna sedeče sedeče delo sedeče delo telesna Telesna poklicna in poklicna in delo in in zmerna in majhna neaktivnost aktivnost rekreacij- rekreacijska telesna ska telesna žiktivnost aktivnost intenzivna rekreacijska telesna aktivnost rekreacijska telesna aktivnost rekreacijska aktivnost o © 0 0 0 0 ženska pod ženska ženska po mlajše sorodnica ženska 40 let 40-50 menopavzi ženske z koroname-odstranjeni- ga bolnika mi jajčniki s sladkorno boleznijo Spol in starost O O 0 0 o o moški moški moški moški moški moški 20-30 31-40 41-45 40-50 51-60 61-70 in več Vaša zdravnica 00______________________ PRIKOLICE ČAKAJO KUPCE Prikolice, v katerih je »skrito« precej denarja, še vedno čakajo kupce. Upajmo, da ne bodo dočakale nove toče v letu 1992. Z likvidnostnimi težavami se ne otepa samo naše podjetje, temveč škriplje tudi drugod - med drugim tudi v podjetjih, katerim prodaja proizvode Induplati. Eno takšnih podjetij je ADRIA CARAVAN d.d. iz Novega Mesta, katerim dobavljamo zavese za avtomobilske prikolice. Ker je vprašanje, v kolikšnem času bi dobili naše blago plačano, se je vodstvo podjetja odločilo za kompenzacijo (nadomestilo) dolga z njihovimi prikolicami Adria. Podrobnejše informacije o tej kompenzaciji je podal gospod direktor. "IMV, iz katerega se je izdvojila Adria Caravan d.d., je naš partner že vrsto let. Tkanine Induplati so vgrajene v vse tipe prikolic in to lahke ter srednje težke zavese. V manjših količinah jim prodajamo tudi enostavno tkanino, za podlogo pri tapiciranih vložkih (za klopi). Letni obseg poslovanja znese okrog 600.000 do 700.000 DEM. Letošnje leto, pa tudi že lani, se Adria sooča z likvidnostnimi težavami. V Induplati smo že spomladi vzeli 14 prikolic kot kompenzacijo za dolžni znesek ter jih uspešno prodali. Ker nam Adria tudi kasneje ni mogla plačati dolga, smo se ponovno odločili za isti posel. Tik pred pričetkom vojne v Sloveniji smo vzeli 24 prikolic, od katerih pa zaradi znanih razmer nismo še nobene prodali, kljub ugodni ceni in odplačilnim pogoj em. Prikolice smo skušali prodati že na različnih mestih, a zaenkrat vsaj v Sloveniji ni izgledov za nakupe tovrstne robe. Zato jih bomo ponudili v tujino. Nekaj dogovorov imamo tudi s skrbskimi kupci, a. nihče ne prevzame rizika za transport v Srbijo. Škoda pa je, ker prikolice stojijo, saj je v njih vezan denar. Ne glede na navedeno kompenzacijo nam Adria še precej dolguje. Vse poletje nam niso mogli ničesar plačati. Nekaj priliva je bilo šele v septembru. Njihov dolg do nas je večji kot je ena neto plača vseh zaposlenih v Induplati. Kljub temu ne razmišljamo, da bi prekinili sodelovanje z Adrio, saj upamo na ureditev razmer v Sloveniji. Adria je namreč konstanten porabnik te vrste tkanin in je usmerjena na zahodno tržišče, saj izvozi kar 90 % proizvodnje. To pa je skorajda zagotovilo za obstoj podjetja. NOVICE Sindikati podjetja oz. zavodov občine Domžale so bili aktivni celo med vojno. Ker seja, ki je bila namenjena ustanovitvi Območne organizacije sindikatov Domžale, v začetku junija ni bila sklepčna, so predsedniki sindikatov določili za ponovno sejo datum 27. junij. Takrat je bila kljub začetku vojne v Sloveniji Območna sindikalna organi-zacja le ustanovljena. 12. septembra je bila ustanovna skupščina IP, podjetja za komercialne storitve in zunanjo trgovino, d.d. Pri prejemu OD v septembru smo delavci Induplati prejeli bone za nabavo prehrambenih proizvodov v naši restavraciji oz. tekstila v industrijski prodajalni. Odgovorni menijo, naj delavci ne ustvarjajo gneče v restavraciji, saj je cena za živila zagarantirana do naslednje plače. Takole sta v zgodnji pomladi Marjah Pele (s svinčnikom) in lvek Šoltič (z zidarskim orodjem) urejala okolico počitniške hišice v Čateških toplicah, kije zlasti po vojni vse bolj iskana za preživljanje dopustov. Rezervacije so namreč oddane skorajda že za celo leto 1992. n — U ŽIVEL BEOINDUPLATI! Prodajalno Induplati v Beogradu je avgusta vlada republike Srbije odvzela matičnemu podjetju. Ti poslovni prostori so bili zatem 5. septembra registrirani kot podjetje za zunanjo in notranjo trgovino, proizvodnjo in usluge BEOINDUPLATI d.o.o. z začetnim kapitalom okrog 6.500.000,00 din (vrednost prostorov in blaga na zalogi). Za v.d. direktorja je bil imenovan nekdanji poslovodja jarške poslovne enote v Beogradu. Beoinduplati je registrirana za opravljanje naslednjih dejavnosti: — proizvodnja preje, bombažnih tkanin, volnenih in svilenih tkanin, gospodinjskega perila, težke konfekcije, drugih tekstilnih izdelkov, izdelava tekstilnih predmetov in drugih proizvodov. — trgovina na debelo z žitaricami, sadjem, zelenjavo, živilskimi proiz- vodi, tekstilom in konfekcijo,, kovinskim in elektromaterialom, gradbenim materialom, kemičnimi proizvodi, papirjem, tobakom, prevoznimi sredstvi, mešanim blagom in industrijskimi odpadki. — trgovina na drobno s kruhom, mlekom, sadjem, zelenjavo, mesom, živilskimi proizvodi, pijačami, tekstilom, gradbenim in instalacijskim materialom, keramiko, steklom, barvami, laki, pisarniškim materialom, tobakom, prevoznimi sredstvi, naftnimi derivati, inženiringom, ekonomskimi, organizacijskimi, knjigovodskimi in računalniškimi uslugami ter podobno. - zunanja trgovina, ki vključuje promet s prehrambenimi in neprehram-benimi proizvodi ter usluge, kot je zastopanje tujih firm, mednarodna špedicija ipd. Navedene dejavnosti so kratko in malo prepisane iz sodnega registra-torja. Vsa čast 7 zaposlenim v Beoinduplati, če bodo uspeli podelati vse navedene posle oz. celo organizirati proizvodnjo preje in tkanin v nekdanji trgovini. Morda gre pri tem le za dokazovanje Srbije, da kljub izolaciji od zunaj ne bo gospodarsko propadla. Zato bo treba navedbe na papirju uresničiti v praksi. Vprašanje je, če jim bo tudi tukaj armada lahko tako uspešno pomagala kot v vojnih akcijah. Komunistični sistemi so že davno dokazali, da je realnost daleč stran od planskih aktov. IPI prejlca 26. junija, ko se je pričela vojna s strani JA na republiko Slovenijo, zaradi blokad na cesti Ljubljana - Domžale ni bilo v službo načelnika štaba teritorialne obrambe v Induplati. Ker je bila javljena nevarnost zračnega napada, so se delavci v Jaršah začeli spraševati, kje v podjetju je zaklonišče. Nekaterim se je njegova lokacija vsaj približno dozdevala, večina pa zanjo ni vedela. Pomočnik načelnika za TO je bil tudi med temi drugimi. - Lep dokaz, da so bili organi, ki so bili ustanovljeni v SFRJ, v skladu s komunistično doktrino, nepovezani s stvarnim življenjem. Čeprav bi jih ljudje lahko večkrat uporabljali, tudi za zaščito svojih pravic ali svojo osebno zaščito. Le da so jim bili preveč odtujeni, zato se niso mogli zavedati njihove uporabnosti. □ Ko smo na začetku vojne nevarnosti ugotovili lokacijo zaklonišča, smo se spraševali, kako so urejeni dohodi v zaklonišče. Dva dohoda - vhod v predilnico z vzhodne in zahodne strani, sta bila kolikor toliko urejena. Izmed ostalih dveh pristopov v zaklonišče pa za enega dolgo časa niso našli ključa. Po dolgotrajnem iskanju so ga našli pri delavcu skladišča. Drugi problem je bila sama urejenost zaklonišča, tj. njegova primernost za nudenje zaščite okrog 250 delavcem. Prostor je bil namreč spremenjen v skladišče. Kdo je odgovoren za tako nedoslednost pri vzdrževanju prostorov za zaščito človeških življenj? Zakaj imamo oddelek za CZ ali službo za varstvo pri delu in požarno varstvo kot profesionalno institucijo! □ Ko smo v Jaršah pospravljali zaklonišče, so se oglasili zaposleni iz konfekcije v Radomljah. Kam se bomo pa mi zaklanjali, glede na to, da objekti konfekcije zaradi naravnih ovir (visok nivo podtalnice) niso podkleteni, so se spraševali! Baje je bil prvi odgovor enega od pristojnih delavcev v Jaršah, da so nanje čisto pozabili. Po večih klicih iz konfekcije so odgovorni v Jaršah sklenili: "zaklonišče za zaposlene v konfekciji Radomlje je v naravi - v gozdičku za tovarno, proti Plastenki, kamor odidejo delavci skozi glavni vhod ter skozi stranski izhod na vzhodni strani objekta«. BRATJE SLOVENCI Lastovka, kaj vleče te pod rodni krov - staro gnezdo v rodnem kraju ? Zakaj čez morja vračaš se domov - te vabijo cvetoča polja v maju ? In ti - Slovenec, moj rojak, kot lastovka si domovini zvest, čeprav spomin na mnoga leta je težak, nazaj te vleče vsa lepota starih gnezd. Ker tu je tvoja prava domovina, tu te čaka naša skupna mati in tu si pustil dni najlepšega spomina a pač tako je, tu ne moreš ti ostati. Drugo gnezdo v novi domovini te kliče, da se treba je vrniti v naročje novi materi, tujini, rodne kraje moraš zapustiti. In vem, da v mislih vedno si doma in domovina tudi misli nate -to tiste skrite niti so srca, ki vežejo nas vse Slovence - brate! Katarina Letnar n n — L BOLNIŠKI IZOSTANKI PO VZROKIH ODSOTNOSTI ZA MESEC AVGUST 91 ŠTEV. BOLE- POŠK. POŠK. POŠK. POKL. NEGA IZOL SPREM- NOSEČ. SKUPAJ ZAPOSL. ZEN DELO NA. IZVEN OBOL. DRU-.č. STVO POROD. IZP POSL. ENOTA URE URE URE POTI URE URE URE URE URE URE URE URE % % % % % % % % % % % PROIZVODNJA 357 5,28 0,24 1,74 0,50 0,01 5,28 13,05 TKANIN 62832 3315 148 1096 312 8 3320 8199 MALOPRODAJA 30 1,67 1,67 5280 88 88 KONFEKCIJA MENGEŠ 222 4,47 0,34 0,24 0,96 0,41 0,02 5,53 11,97 RADOMLJE, PEČB9072 1748 131 92 376 160 8 2160 4675 KONFEKCIJA 72 0,69 0,22 2,78 3,69 MOKRONOG 12672 88 28 352 468 UPRAVA 110 2,52 0,25 0,04 7,19 10,00 19360 488 48 8 1392 1936 POVPREČNO 791 4,11 0,20 0,07 1,06 0,37 0,04 5,19 11,04 ZA DO 139216 5727 279 92 1472 520 52 7224 15366 OSEBNI DOHODKI V AVGUSTU 1991 Razred v din Skupaj podjetje do 5.400- 27 5.400- 7.000 41 6.200- 7.000 95 7.000- 7.800 179 7.800- 8.600 146 8.600- 9.400 87 9.400- 10.200 44 10.200- 11.000 36 11.000- 11.800 13 11.800- 12.600 8 1 £.600 - 13.400 7 13.400- 14.200 1 14.200- 15.000 1 nad 15.000- 9 Zaposleni s 160 - 200 urami 694 Zaposleni z manj kot 160 urami 38 Zaposleni z več kot 200 urami 3 Zaposleni brez obračuna OD 60 Skupaj število zaposlenih 795 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta JAKOBA PREŠEREN se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice za izrečena sožalja, darovano denarno pomoč ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. žalujoča Helena Grojzdek z družino ZAHVALA Ob.boleči izgubi moje drage žene MARIJE BAKAN se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz vzdrževanja za denarno pomoč, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Franc ZAHVALA Ob smrti drage mame ANE PEČJAK se sodelavkam in sodelavcem iz čistilnice blaga iskreno zahvaljujem za izreke sožalja in denarni prispevek, ki je bil namenjen za cvetje v težkih trenutkih vojnega stanja. Žalujoča hčerka Angela ZAHVALA Ob boleči izgubi sina, brata in očeta ANDREJA KUNAVAR se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije Radomlje za izraženo sožalje, spremstvo na njegovi zadnji poti in denarno pomoč. Žalujoča mami Andreja ZAHVALA ob izgubi dobrega moža MIRKA KAŠNIKA iz Mengša se zahvaljujem podjetju Induplati za podarjeno cvetje in izraženo pisno sožalje. Marija 1. RAVNIKAR MARKO, plastif., apretiranje, impregniranje in sušenje, 5.8.1991 2. VOLKAR JANEZ, navijanje tkanin v bale, 5.8.1991 3. ALEŠ PETER, čiščenje strojev, 2.9.1991 4. HORVAT BORIS, receptorska in natakarska dela, 27.8.1991 5. POVIRK MARIJA, priprava in kuhanje jedil, pripravnik, 10.9.1991 6. GOSTIČ ERIKA, čiščenje gostinskih prostorov, 1.8.1991 7. KORDEŽ ANA, pomožna dela v kuhinji in izdaja jedil, 1.8.1991 8. MIL ANO VIČ SPOMENKA, pomožna dela v kuhinji in izdaja jedil, 1.8.1991 9. JURAS KATARINA, pomožna dela v kuhinji, prevoz in razdeljevanje hrane, 1.8.1991 10. DURMIŠ MAJDA, urejanje sob, 1.8.1991 11. FRELIH HILDA, opravljanje administrativnih del, 1.8.1991 12. RODE ANA, točenje, prodaja pijač in strežba gostov, 1.8.1991 13. PAVLIČ TONE, vodenje skladišča in prevozi ter vzdrževalna dela v gostinstvu, 1.8.1991 14. CENTA ROBERT, priprava in kuhanje jedil 1,1.8.1991 15. KORDEŽ DUŠAN, priprava in kuhanje jedil 1,1.8.1991 16. ŠTRUKELJ IDA, priprava in kuhanje jedil 1,1.8.1991 17. ZAVRL IRENA, priprava in kuhanje jedili, 1. 8.1991 1. KAVČIČ CIRILA, sukanje, 14.7.1991, upokojena 2. VIDENŠEK ANTON, načrt, in nadzor elektr. invest. del, 4. 7.1991, sporazumno 3. PUNGERČAR KRISTINA, pripr. in vodstv. dela v obratu, 31. 7.1991, upokojena 4. KOTNIK VLADIMIR, vzdrževalec grebenov, 13.8.1991, upokojen 5. RAZORŠEK MARIJA, ročna dela v konf., 31.7.1991, upokojena 6. BODIROGIČ LJUBICA, tkanje, 31. 7.1991, sporazumno 7. UGRINIČ STOJAN, upravljanje ŠRS stroja, 9.8. 1991, sporazumno 8. UGRINIČ VIKTORIJA, dvojenje, 5.8.1991, sporazumno 9. JERETINA CECILIJA, šivanje šotorov in spalnih prostorov, 16.9.1991, sporazumno 10. DJURIČ MIRJANA, predenje, 31.7.1991, sporazumno 11. STANKOVIČ RUŽIČA, predenje, 5.8.1991, sporazumno 12. BLAZINA ROBERT, plastificiranje, apretiranje, impregniranje in sušenje, 23.8.1991, sporazumno 13. ŠKRLJ DUŠAN, upravljalec ŠRS stroja, 28.2.1991, sporazumno 14. MIKEC KAROLINA, ročna dela v konfekciji v Mokronogu, 14.8.1991, sporazumno 1. MOČNIK ALEKSANDER in DIVJAN ALENKA iz konfekcije notranje opreme v Mengšu 2. MUC BOJANA iz fizikalnega laboratorija, poročena BRNOT 3. LONČAR MOJCA iz finančno računovodskega sektorja, poročena ČEM AŽAR 4. ROKAVEC JANKO iz težke konfekcije v Radomljah in ŽELEZNIK ZDENKA iz pripravljalnice 6. GALUN STANKO iz težke konfekcije v Radomljah in PODMILJŠAK ALBINA iz predilnice 1. ROKAVEC JANKU in ZDENKI, hči ANITA 2. POLJANŠEK KATARINI iz uprave, hči NINA 3. ŠUŠTAR ANTONU iz vzdrževanja, hči VALERIJA 4. CERAR MARIJI iz konfekcije v Pečah, sin MATEJ 5. PER MARIJI iz predilnice, hči TJAŠA 6. KVEDER MELITI iz fizikalnega laboratorija, hči SARA 7. ŠIMENC NATAŠI iz fizikalnega laboratorija, sin ANŽE 8. HRIBAR MARIJI iz konfekcije v Radomljah, hči TEJA. Žena: - Zdravnik mi je svetoval oddih na morju, kam naj grem ? Mirko joka. Mamica ga vpraša, kaj seje zgodilo. - Bil sem dvakrat tepen, prvič ko sem očiju pokazal spričevalo z enicami in drugič, ko je le-ta ugotovil, daje spričevalo njegovo. KONOPLAN izdaja v 1500 izvodih INDUPLATI Jarše, p. o. Glavna in odgovorna urednica ter fotografiranje LADA OREHEK. Natisnila tiskarna Delavske univerze, Domžale. Prelom in slike RAF, Ljubljana. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informiranje RS, št. 421-1-72, z dne 8.4.1974. Mož: - K drugemu zdravniku!