LETO XL., ŠT. 6
Ptuj, 12. februarja 1987
CENA 100 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
// napovedi za odmero davka (stran 2)
Povečati tržno pridelavo hrane (stran 2)
Naši zobje, bolezni, nega (stran 3)
V Gorišnici so praznovali (stran 4)
Kakšna bo pustna obleka (stran 4)
^UVODNIK
Brez kruha ni iger
Kdaj ste prebrali zadnjo knjigo ? Kdaj ste bili nazadnje v gle-
dališču, kinu, muzeju, na razstavi, na koncertu, v operi? Čudna
vprašanja, porečete! Zakaj si ne bi zastavljali takih vprašanj sami?
Zato, ker o tem enostavno nimate časa razmišljati, pravite? Ni res!
Za razmišljanje o kulturi nasploh je in mora biti zmeraj čas, pa če
ste še tako na tesnem z njim.
Kulturni praznik, ki smo ga po vsej Sloveniji in povsod, kjer ži- ,
ve Slovenci, proslavili na najrazličnejše načine, zagotovo ni le pri- [
ložnost za podelitev priznanj in za govore o kulturi. Dandanes bi i
morala biti kultura vpeta v vse pore našega življenja. Žal to ni ta- j
ko! Velika večina ljudi sicer dokaj redno bere ali obiskuje razne ■
kulturne prireditve, mnogo pa je tudi takih, ki si izdatkov za kultu-
ro enostavno ne morejo — nekateri tudi nočejo — privoščiti. Res je ;
postala presneto draga ta stvar. Drži. da hočemo kruha in iger, \
vendar je danes tako, da je treba predvsem kruha, da brez kruha \
tudi iger ni. Življenje je ubralo tokove, o katerih marsikdo pred de- j
setletji niti sanjal ni. Draginja je storila svoje in razmisliti je treba, {
kaj smo delali v preteklosti narobe, da je kultura bolj ali manj osta- \
jala in marsikje še vedno je, peto kolo.
Zadnja dogajanja na področju kulture sicer kažejo, da se
obrača na bolje. Kulturni dogodki vse pogosteje zaidejo na prve
strani osrednjih časnikov, v elitni programski čas radia in televizije.
Vendar je treba priznati, da gre zasluga za to predvsem kulturnim
delavcem, ki nenehno opozarjajo na zanemarjanje kulturne dedi-
ščine in na mačehovski odnos do kulture nasploh. To ugotovitev
lahko potrdimo z razstavo Pričevanja, zakladi Ptuja in Ormoža, ki
je zagotovo plod uspešnih prizadevanj in trdega dela kulturnih de-
lavcev. Razveseljivo je predvsem to, da so ti delavci uspeli premaga-
ti nekoč tako visoke občinske pregrade in kulturno bogastvo dveh
občin predstaviti v slovenski prestolnici. Pomembno je to tudi zavo-
ljo tega, ker se ob razstavi spreminjajo tudi miselni tokovi Ptujča-
nov, tako zaverovanih vase in tako nesamozavestnih, ko je treba
prestopiti občinske meje. Če omenjena razstava pomeni korak v
svet, je opravila svoje poslanstvo. Seveda le v primeru,če bomo Ptuj-
čani smelo stopili po tej poti in izkoristili priložnost, ki se ponuja.
Kultura je vedno odpirala meje, združevala ljudi in obenem ohra-
njala njihovo .samobitnost.
Zato naj nam to dejanje da moči, da bomo s ponosom in brez
oklevanja odprli vrata vsem. Zaprta knjiga, prazna gledališka dvo-
rana, za muzejskimi zidovi skriti eksponati ne koristijo nikomur.
Kultura v vsej svoji širini in žlahtnosti ne pomeni samo duhovne
vrednote, izkoristiti — pa naj ta beseda zveni še tako grdo — jo je
moč tudi za zaslužek. Prav tu čaka Ptujčane ogromno dela, razsta-
va v Ljubljani je le impulz, ki naj požene gospodarske mehanizme.
Od nas samih je odvisno, ali bomo znali pravilno izkoristiti dano
priložnost, ali bomo znali zaslužiti dovolj, da bomo — tudi kulturi
— v prihodnje rezali vse debelejši kos kruha.
Nevenka Dobljekar
Razstavo v Ljubljani je odprl Janez Zemljarič — podpredsednik Zvez- Z razstave
nega izvršnega sveta. Foto: Stojan Kerbler.
Dragotine Ptuja in Ormoža v Cankarjevem domu
Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani in
razstavišče Arkade bosta vse do 15. marca le-
tos v znamenju ptujskih in ormoških zakla-
dov iz bogate kulturne dediščine, ki jo hrani-
jo muzej, knjižnice, arhiv in druge kulturne
ustanove. Kulturnozgodovinske razstave, ki
pričajo o zakladih slovenske kulturne dedi-
ščine, so v Cankarjevem domu že postale tra-
dicija, s katero obeležujemo slovenski kultur-
ni praznik. Tako so bili letos na vrsti zakladi
in pričevanja Ptuja in Ormoža, ki širši sloven-
ski javnosti na zgoščen način predstavljajo
kulturno bogastvo tega območja naše dežele.
Otvoritev razstave pa je bila obenem tudi slo-
vesnost za Cankarjev dom, ker je postavljena
v novem galerijskem prostoru.
Na otvoritvi se je v petek, 6. februarja,
zbralo izredno veliko predstavnikov družbe-
nopolitičnega življenja SR Slovenije, obeh
mest in občanov Ptuja in Ormoža pa tudi
Ljubljančanov, ki jim je govoril Janez Zem-
ljarič — podpredsednik zveznega izvršnega
sveta, nato pa še dr. Vladimir Bračič in Go-
razd Žmavc.
Otvoritveno slovesnost so popestrili še čla-
ni komornega moškega zbora iz Ptuja, ptuj-
ski kletarji pa so gostom nazdravili z odlični-
mi haloškimi in slovenskogoriškimi vini.
mš
Tri medalje naše IVIateje
čeprav smo iz Crans Montane pričakovali zad-
nji dan boljšo uvrstitev moškega dela jugoslovan-
ske smučarske reprezentance, smo vsi veseli traj-
nega uspeha Mateje Svet, ki je tokrat edina pose-
gla v vrh svetovnega smučanja in s tem potrdila
svojo odlično formo. Med tistimi, ki so predzadnji
in zadnji dan svetovnega prvenstva bodrili naše
fante in dekleta, smo bili tudi tokrat Ptujčani,
atrakcija zase pa so bili naši kurenti, ki so pritegni-
li veliko pozornost. " — OM
Mateja Svet (levo), Erika Hess in Rosvvita Steiner, tri najboljše svetovne slalomistke Crans Montane 87. (fo-
to: M. Ozmec)
PTUJ
Namesto
dveh,
nova
SIS
v začetku februarja je potekel
rok za razpravo o dveh osnutkih
samoupravnih aktov, ki ju je v
združeno delo in krajevne skup-
nosti poslal iniciativni odbor za
ustanovitev Samoupravne intere-
sne skupnosti za pospeševanje
proizvodnje hrane in zagotavlja-
nje osnovne preskrbe v ptujski
občini. Na osnutka ni bilo veliko
pripomb, tudi ne spreminjeval-
nih predlogov. Vse pa kaže, daje
javnosti zadeva še premalo po-
jasnjena, mnogi namreč menijo,
da gre za ustanavljanje nove, do-
datne interesne skupnosti. Pa ni
tako! V ptujski občini smo imeli
doslej Samoupravno interesno
skupnost za pospeševanje kme-
tijstva in Samoupravni sklad za
intervencije v" kmetijstvu in pora-
bi hrane. V sklad so prispevali
sredstva prav vsi porabniki hra-
ne, kar pa ni bilo mogoče trditi
za interesno skupnost. Pravza-
prav smo v občini sklad ustano-
vili prav zaradi tega. Vendar je
bilo že ob ustanovitvi sklada re-
čeno, da gre za začasno obliko
zbiranja in usmerjanja sredstev v
pospeševalne namene. Lani jese-
ni pa je bil sprejet republiški za-
l^on, ki je te zadeve dokončno in
enotno uredil. Tako sedaj usta-
navljamo Samoupravno intere-
sno skupnost za pospeševanje
proizvodnje hrane in zagotavlja-
nje osnovne preskrbe. Prejšnjo
'nteresno skupnost in Sklad pa
ukinjamo. Nespremenjena bo
ostala dosedanja prispevna stop-
nja 0,8 odstotka za intervencije v
kmetijstvu in 0,15 odstotka za
blagovne rezerve. Pri skupščini
nove interesne skupnosti bodo
^'■'je odbori za posamezna po-
dročja dela in odločanja.
G""^ za boljšo organizacijo de-
la in odločanja znotraj nove sa-
moupravne interesne skupnosti,
uelitev dela pa daje možnost
°.o'Jših in bolj poglobljenih odlo-
itev. To zagotavlja racionalnej-
šo rabo namenskih sredstev in v
Končni fazi - večji učinek naših
^<^juzenih sredstev na področju
ečjega in cenejšega pridelova-
nja hrane.
J. Bračič
ZIMA OGROŽA TRTO
Vinogradniki še dolgo ne bodo po-
zabili hude zime 1984/85, kije uniči-
la precejšen del vinogradov. Razum-
ljivo je, da zato toliko bolj zaskrblje-
no opazujejo svojo vinsko trto in se
bojijo novih poškodb. Lanska jesen je
bila sicer ugodna in dolga, trsi so ole-
seneli in dobro pripravljeni pričakali
zimo. Kljub temu pa je nevarna zima
z nizkimi temperaturami. Ce je hlad-
neje kot minus 17 stopinj, že pride do
poškodb. Na srečo letos ni poškodb
na starem lesu, so pa poškodovana
očesa. V delovni enoti kmetijskega
kombinata Ptuj v Zavrču pozorno
spremljajo stanje v svojih vinogradih.
Kot je povedal upravnik Franc Trav-
nikar, spremljajo od 1. januarja giba-
nje temperatur, pred dnevi pa so že
imeli rezultate analize pozeblih očes
od začetka januarja do 5. februarja.
Ugotovili so, daje pri renskem rizlin-
gu 15 odstotkov očes popolnoma uni-
čenih, pri laškem rizlingu prav tako
15 odstotkov, pri sovinjonu 5 do 10,
pri šiponu 3 do 15 odstotkov, pri be-
lem burgundcu 5 do 10, rumenem
muškatu prav tako 5 do 10 odstotkov
in pri rizvancu do 15 odstotkov uniče-
nih očes. Odstotek pozeblih očes je
različen tudi od lege, kjer raste trta.
Gre za višje, srednje in nižje vino-
gradniške lege. Najhuje je seveda v
nižjih legah, kjer se je zadrževal naj-
bolj hladen zrak. Vinogradniki se se-
veda bojijo novih mrzlih dni, saj bi iz-
redno nizke temperature sedanjo ško-
do še povečale. Podatki o odstotkih
pozeblih očes so pomembni, saj je
škodo mogoče vsaj delno omiliti z
rezjo. Kako bo potrebno to delo
opraviti letos, bo znano šele po do-
končnih rezultatih o uničenih očesih.
Tako bomo o tem lahko poročali ko-
nec februarja.
Jd
Vinograd pozimi
Foto: M. Ozmec
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA
Na podlagi 7. člena Odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/76, 12/79 in 9/85) ter 2. člena
Pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev priznanj občine
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/76), Komisija za
odlikovanja in priznanja Skupščine občine Ptuj objavlja
RAZPIS
za podelitev priznanj občine Ptuj
I.
Za posebne in izredne uspehe na posameznih gospodarskih
in družbenih področjih ter na področju vsesplošne ljudske
obrambe, ki so širšega pomena ali posebnega pomena za obči-
no, se podeljujejo priznanja občine Ptuj in sicer:
1. imenovanje častnega občana,
2. zlata plaketa občine,
3. plaketa občine,
4. družbeno priznanje v obliki listine.
Priznanja se podelijo posameznikom, delovnim skupinam
posameznikov, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter
družbenim organizacijam in društvom.
II.
Razpisuje se 7 priznanj za delo na področjih dejavnosti: go-
spodarstva, družbenih dejavnosti, krepitve političnega sistema
socialističnega samoupravljanja ter sistema splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite.
Razpis traja do 1. junija 1987.
III.
Pisne predloge za podelitev priznanj lahko pošljejo komisiji
za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Ptuj v razpisnem ro-
ku: družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela,
samoupravne interesne skupnosti, druge organizacije in drgštva
ter izvršni svet Skupščine občine Ptuj.
Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kan-
didata oz. podatke o predlagani organizaciji, skupnosti ali dru-
štvu, natančen opis posebnih in izrednih uspehov na posamez-
nem področju dejavnosti iz II. točke in predlog za vrsto priznanja.
Predlog je treba vložiti na posebnem obrazcu (OD —L, 0,18),
ki ga predlagatelji dobijo pri tajniku komisije za priznanja in odli-
kovanja Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1/1.
IV.
Priznanja bodo podeljena na svečani seji občinske skupšči-
ne ob praznovanju občinskega praznika.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA
IN PRIZNANJA
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
12. februar 1987 - XEDNIK
POGOVOR S PREDSEDNICO KOMITEJA ZA KMETIJSTVO
POVEČATI TRŽNO PRIDELAVO HRANE
Zima gotovo še ni pokazala vsega, kar nam v obliki mraza in nevše-
čnosti s snegom lahko nudi. Pa če se bo še tako trudila, vendarle se ji tu-
di tokrat obeta konec. Do svojega koledarskega konca ima le dober me-
sec. Tako se v ljudeh, posebno v kmetih že budi pomladni nemir. Razmiš-
ljati pričenjamo o novi kmetijski sezoni. Kakšna bo, kaj dobrega in kaj
slabega nam utegne prinesti? O vsem tem lahko le ugibamo.
Nekaj lahko tudi napovedujemo s precejšnjo gotovostjo: tiste rezul-
tate, kijih želimo in moramo doseči z načrtnim posegom v kmetijska do-
gajanja. O enem in drugem smo se pogovarjali s predsednico občinskega
komiteja za kmetijstvo občine Ptuj magistro Rado/ko Čeh.
— Preden se pogovarjamo o
kmetijstvu v letu 1987, moramo
pogledati za leto nazaj. Kaj vam
je bilo v kmetijskem letu 1986
všeč in kaj ne?
»Všeč mi niso bile nekatere si-
stemsko neurejene zadeve v kme-
tijstvu. Spomnimo se samo ne-
smiselnega uvoza posameznih
artiklov, ki jih je bilo doma do-
volj, pa še kvalitetnejši so bili.
Všeč mi niso bila tudi neurejena
cenovna razmerja, ko so cene re-
produkcijskega materiala rasle
hitreje od cen kmetijskih pridel-
kov. To zmanjšuje akumulativ-
nost našega kmetijstva, kmetje
nimajo sredstev za lastne nalož-
be. Investicije v kmetijstvu so ta-
ko skorajda popolnoma usahni-
le. To se najbolj odraža v živino-
reji — prireji mesa in mleka. Le
korenite spremembe cenovnih
razmerij in ugodnejši kreditni
pogoji lahko spremenijo položaj
kmetijstva.
Lani so mnogo škode povzro-
čile tudi elementarne nesreče.
Spomnimo se samo pozebe, toče,
suše in poplave v dolini Dravi-
nje. '
Kljub vsemu pa je bilo tudi
nekaj  dobrega.  Pridobili  smo
precej novih obdelovalnih povr-
šin in izboljšali precej obstoječe
obdelovalne zemlje. Všeč mi je
predvsem optimizem kmetoval-
cev, njihova navezanost na zem-
ljo in vztrajno delo, vsem teža-
vam navkljub.«
— S kakšnimi rezervami smo
stopili v novo kmetijsko leto?
»Z zelo malimi, če upošteva-
mo vse omenjeno. Seveda so na-
še rezerve še vedno v izboljševa-
nju strokovnega pospeševalnega
dela, v boljši izkoriščenosti pri-
delovalnih možnosti, uvajanju
racionalnejših tehnoloških reši-
tev, smotrnejši organiziranosti, v
poslovnih reprodukcijskih pove-
zavah in izboljšanju obstoječih
ter pridobivanju novih obdelo-
valnih površin.«
— Kako realno je naše načrto-
vanje o razmeroma visoki rasti fi-
zičnega obsega kmetijske proiz-
vodnje?
»Ocena rezultatov gospodarje-
nja v kmetijstvu in živilski indu-
striji kaže, da so rezultati gospo-
darjenja OZD v kmetijstvu v fi-
nančnem pogledu zadovoljivi, s
sicer nizko akumulacijo. Fizični
obseg proizvodnje se je zmanj-
šal, predvsem v zasebnem sektor-
ju. Resolucija o politiki uresniče-
vanja družbenega plana občine
Ptuj v obdobju 1986-90 v letu
1987 predvideva zelo smelo rast
kmetijske proizvodnje. Te cilje
bo mogoče doseči le, če bomo
pravočasno in v zadostni količini
zagotovili oskrbo z reprodukcij-
skim materialom, če bomo uskla-
dili cenovna neskladja in pove-
čali tržnost kmetijskih pridelkov,
s tem pa povečali tudi motivacijo
kmetijskih proizvajalcev za nova
vlaganja.«
— Kakšne možnosti imamo v
ptujski občini, da spremenimo
razmere v kmetijstvu?
»V občini imamo naravne da-
nosti za večjo pridelavo hrane.
Tudi pri nas pa so potrebna več-
ja vlaganja. Že zato, da obnovi-
mo pred leti že doseženo kmetij-
sko proizvodnjo. Urediti mora-
mo vse, kar tako ali drugače za-
vira rast in razvoj kmetijske pro-
izvodnje.«
■ — Kaj lahko pričakujemo od
nove samoupravne organiziranosti
na področju zagotavljanja sred-
stev za intervencije v kmetijstvu?
»Programi usposabljanja zem-
ljišč, pospeševanja proizvodnje
hrane, intervencij v proizvodnji
in porabi hrane ter blagovnih re-
zerv bodo usklajeni in usmerjeni
k bistveno večji proizvodnji hra-
ne. Zagotavljali bomo ustrezno
sestavo kmetijskih pridelkov in
polno izkoriščenost proizvodnih
zmogljivosti.«
— Kakšni so torej cilji našega
kmetijstva v tem letu?
»Povečanje celotne družbeno
organizirane tržne proizvodnje
osnovnih kmetijskih pridelkov in
intenzivnejše izkoriščanje kmetij-
skih zemljišč. Setvena struktura
mora biti v skladu z cilji družbe-
nega plana, povečanje živinoreje
pa mora temeljiti predvsem na
domači krmi. Pospeševanje kme-
tijske proizvodnje na hribovitih
območjih je ena pomembnih na-
log. Temu cilju bomo namenjali
precej pozornosti in predvsem
družbenih sredstev, ki jih zdru-
žujejo porabniki hrane. Zagota-
vljali bomo torej večjo in stabil-
nejšo kmetijsko proizvodnjo,
boljšo oskrbo trga. Pred nami pa
so še vedno veliki posegi v kme-
tijski prostor: melioracije, koma-
sacije, gradnja namakalnih siste-
mov ...« j_ Bra^jg
mag. Radojka Ceh
Korak naprej k usposobitvi
čistilne naprave
čistilna naprava v Ptuju je
prenehala poskusno obratovati
pred nekaj več kot šestimi leti.
Tehnologija, ki so jo načrtovalci
in izvajalci uporabili, je zatajila
predvsem zaradi slabe mehanske
opreme — centrifug in ker ni bi-
lo denarja za kemikalije, ki bi
preoblikovale v lagunah zbran
material.
V gradivu, ki ga je ptujski Izvr-
šni svet pripravil za februarska
zasedanja vseh zborov skupšči-
ne, lahko najdemo dokaj dosled-
no poročilo o aktivnostih posa-
meznih strokovnih komisij in
upravnih organov, ki bi čistilno
napravo vendarle morali sanirati
in preprečiti nadaljnje onesnaže-
vanje Drave in ekološke kata-
strofe.
Ne bom podrobneje navajala
vseh postopkov in mnenj posa-
meznih komisij in strokovnja-
kov, saj je bilo o tem že precej
napisanega, pa tudi na decembr-
ski javni tribuni je vsakdo, ki je
želel, lahko slišal, kako je bil za-
stavljen prvotni projekt, zakaj je
bil spremenjen in tudi zakaj ni
mogoče naprave takoj usposobi-
ti.
Pomembneje je, da je Izvršni
svet predložil sklepe, s katerimi
nakazuje rešitve. Delegati bodo
tako imeli vsaj oporo, na katero
se bodo lahko sklicevali, če bodo
videli, da delo ne napreduje.
Med sklepi sta najpomembnej-
ša dva. Prvi določa, da bodo
Dravske elektrarne Maribor, SO
Ptuj, Komunala, Gradbeništvo
in Promet TOZD Vodovod in
Kanalizacija in Samoupravna
Komunalna skupnost občine
Ptuj podpisala dodatek k pogod-
bi, ki je leta 1976 opredelila os-
novne obveznosti DEM in SO
Ptuj, v kateri bodo določili KG P
TOZD Vodovod in Kanalizacija
za investitorja usposodobitve či-
stilne naprave in za upravljalca
le-te, ko bo dobila uporabno do-
voljenje. Denar za sanacijo bosta
zagotovila DEM in Komunalna
skupnost občine Ptuj. Prve bodo
prispevale dve tretjini, druga pa
tretjino sredstev, ki bodo potreb-
na za sanacijo.
Do delovanja naprave je seve-
da še dolga pot. Investitor bo
imel za izdelavo investicijskega
programa devet mesecev časa.
Ce upoštevamo še strokovno ne-
dorečenost in nesporazume med
strokovnjaki, ki predlagajo reši-
tve, se bo sanacija gotovo še zav-
lekla. Da pa v tem času Drave
res ne bi popolnoma umorili, je
zelo umesten sklep, ki ga je pred-
lagala že javna tribuna, sedaj pa
tudi Izvršni svet, da morajo
Dravske elektrarne v času do po-
novnega obratovanja naprave
povečati pretok za 10 na 30 kubi-
čnih metrov v sekundi, kar bo za-
doščalo, da se bo Drava delno
sama čistila.
Sklepi, ki jih predlaga Izvršni
svet, so dobri. V primerjavi z za-
ključki javne tribune, ki jo je pri-
pravila ekološka skupina, pa ne-
koliko preozki. V teh je namreč
tudi predlog, da bi onesnaževa-
nje Drave reševali skupaj z mari-
borskimi občinami, katerih nase-
lja in industrija močno onesna-
žujejo Dravo in nimajo čistilnih
naprav. Samo naša čistilna na-
prava seveda ne bo mogla rešiti
Drave in Ptujčani bi morali bolj
strogo postaviti svoje zahteve.
Pobuda javne tribune, ki je prav
tako pomembna za bodoče delo-
vanje čistilne naprave, pa je, da
morajo občinske in republiške
sanitarne inšpekcije natančno
pregledati kako delujejo čistilni
sistemi v vseh večjih onesnaže-
valcih, predvsem v farmi Dra-
ženci in valilnici ter kafileriji Pe-
rutnine. Občani želijo jasno ve-
deti, katere snovi prehajajo v
okolje in seveda tudi v Dravo.
Sanitarne inšpekcije bi morale
ostreje ukrepati, še posebej v ča-
su, ko čistilna naprava ne deluje
in večina odplak nekontrolirano
prehaja v Studenčnico in Dravo.
Upamo lahko, da so spozna-
nja Izvršnega sveta, da mora ne-
mudoma usposobiti čistilno na-
pravo, in sklepi, ki jih predlaga,
vsaj delno jamstvo, da bo leta
1989 čistilna naprava v Ptuju res
pričela delati. . ,
d. 1.
Spremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov
Zbori SO Ptuj bodo v februar-
ju obravnavali spremembe in do-
polnitve odloka o davkih obča-
nov.
Gre za tri spremembe:
I.—II. člen odloka opredelju-
je stopnjo olajšave za kmete na
podlagi vlaganja sredstev v druž-
beno organizirano modernizaci-
jo gospodarstva in preureditev
stanovanjskih in gospodarskih
prostorov v turistične namene.
Olajšave so navedene v % glede
na višino vlaganj. Minimalna vi-
šina teh vlaganj je 80.000 dinar-
jev, valorizacije tega zneska pa v
odloku niso predvidene.
Republiški izvršni svet name-
rava še do 31. marca valorizirati
katastrski dohodek z odlokom,
ki ga je že posredoval v obravna-
vo. Predlagani količnik je 1,5,
S spremembo višine katastr-
skega dohodka pa bo postala le-
stvica višine vlaganj, ki se v na-
šem odloku skladno z dogovo-
rom o usklajevanju davčne poli-
tike za obdobje 1986—1990 zače-
nja z 80.000 dinarji, zelo nizka.
— Dogovor o usklajevanju
davčne politike za obdobje
1986-1990 vil. členu določa za
navedene olajšave znesek 80.000
dinarjev kot najmanjšo možno
olajšavo, druga merila pa občine
usklajujejo na nivoju regije. 13.
člen istega dogovora predvideva
valorizacijo prej navedenega
zneska s povprečnim količnikom
ugotovljenim v merilu SR Slove-
nije ob valorizaciji ali novem iz-
računu katastrskega dohodka ne-
gozdnih zemljišč, kar pa v občin-
ski odlok ni vneseno.
Zato je potrebno 19. člen odlo-
ka o davkih občanov spremeniti
tako, da bo možna valorizacija
navedene lestvice vil. členu.
2. V 13. členu odloka o davkih
občanov se zavezancem davka iz
kmetijstva prizna posebna olaj-
šava za proizvodnjo sladkorne
pese, ki že od leta 1980 dalje zna-
ša 1.500 din/ha zasejanih povr-
šin s sladkorno peso. V letu 1985
je večina občin v regiji ta znesek
spremenila in je znašal od 6.500
din do 6.950 din, v občini Ptuj pa
te olajšave nismo spreminjali.
Predlog je, da bi v letu 1987 zna-
šala stimulacija 9.000 din/ha. S
povišanjem te olajšave se bomo
približali povprečju olajšav za
kmetijstvo v republiki in pribli-
žno uskladili to olajšavo v regiji.
3. Zakon o davkih občanov
(Uradni list SRS, št. 32/85-86.
člen) daje pravico do 25 % zniža-
nja davčne osnove zavezancem,
ki vlagajo sredstva za nabavo, re-
konstrukcijo in modernizacijo
osnovnih sredstev zaradi razširi-
tve dejavnosti pod pogojem, da
ne gre za vlaganja, ki bi se mora-
la kriti iz že priznane amortizaci-
je. Zakon še posebej pooblašča
občinske skupščine, da lahko
predpišejo za dejavnosti, katerih
razvoj želijo pospešiti, višji od-
stotek znižanja. Po dogovoru o
usklajevanju davčne politike za
obdobje 1986-1990 (Uradni list
SRS, št. 14/86-16. člen) lahko
znaša to dodatno znižanje še do
25 %, skupno torej 50 %. V sedaj
veljavnem odloku o davkih obča-
nov občine Ptuj (26. člen) je do-
ločena stopnja dodatnega zniža-
nja do 15 % za deficitarne in ser-
visno storitvene obrti, za vse dru-
ge zavezance pa znaša znižanje
davčne osnove po zakonu. Za le-
to 1985 je bilo deležnih znižanja
davčne osnove 49 zavezancev
(največ iz kovinske dejavnosti in
predvsem tisti, ki dosegajo večje
dohodke) v skupnem znesku
29.413.018 din, zaradi cesarje bi-
lo odmerjenega davka za
9.412.166 din manj. Na pobudo
Obrtnega združenja F*tuj je pri-
pravljen osnutek odloka s tem,
da se poveča stopnja dodatnega
znižanja, ki bi naj bila višja za
deficitarne in servisno storitvene
obrti in sicer bi naj skupno zni-
žanje davčne osnove znašalo do
50 %, za vse ostale obrtne dejav-
nosti pa do 40 %.
Uprava za družbene prihodke
občine Ptuj
Aktivnosti v ptujskih sindikatih
Razprave o zaključnih  računih
1986 v sindikalnih skupinah
V skladu z rokovnikom, ki ga
je sprejel Občinski svet ZSS Ptuj,
morajo v času od 13. do 21. fe- ,
bruarja izvesti v sindikalnih sku-
pinah razprave o poslovnih po- \
ročilih in rezultatih gospodarje-
nja za leto 1986, ki jih bodo po-
dajali poslovodni organi in stro-
kovni delavci. Razprave morajo
biti temeljite, kot je o tem zapisa-
no v uvodniku našega lista TED-
NIK, 5. februarja 1987.
Jutri skupna seja predsedstev ob-
činskih svetov zveze sindikatov
Varaždin in Ptuj
Na predlog občinskega sveta
ZSH Varaždin se bosta jutri v
ptujskem Delavskem domu
Franca Krambergerja na skupni
seji sestali predsedstvi Zveze sin-
dikatov Hrvatske in Zveze sindi-
katov Slovenije občin Varaždin
in Ptuj. Razpravljali bodo in iz-
menjali izkušnje o nalogah zveze
sindikatov na področjih samou-
pravnega in družbenoekonom-
skega urejanja položaja delavcev
v sedanjih razmerah gospodar-
ske stabilizacije. Razprava bo tu-
di o nagrajevanju po delu in re-
zultatih dela ter o medrepubli-
škem gospodarskem sodelova-
nju, zlasti še med občinama Va-
raždin in Ptuj. Po skupni seji bo-
do nadaljevali razpravo o po-
dobnih vprašanjih v delovni or-
ganizaciji Perutnina ter v Sred-
nješolskem centru Dušana Kve-
dra. Obisk najodgovornejših sin-
dikalnih delavcev varaždinske
občine sodi med pomembne po-
litične dogodke, zlasti še, ker sta
prav občinska sveta ZSH in ZSS
Varaždin in I*tuj pred 27 leti za-
čela graditi most prijateljstva in
sodelovanja med delavci, delov-
nimi ljudmi in občani dveh brat-
skih socialističnih republik. Sin-
dikalnim delavcem iz bratske ob-
čine Varaždin izrekamo v ptujski
občini prisrčno dobrodošlico!
Slušatelji ptujske sindikalne šole
v soboto o moralnih vrednotah
V soboto, 14. februarja, so slu-
šatelji ptujske sindikalne šole po-
vabili na pogovor Maksa GA-
ŠPARIČA iz Ruš ter Milana LA-
CKA, Marjana IRGLA in Karia
ŽMAVCA iz ptujske občine. Z
njimi se bodo pogovarjali v času
od 9,30 do 13. ure v okviru učne-
ga B programa o moralnih vred-
notah samoupravnega socializ-
ma v praksi. Vsebina bo zajela
obdobja predvojnega delavskega
gibanja, narodno osvobodilnega
boja in socialistične revolucije
ter obdobje od časa obnove do
današnjih dni.
Programska seja občinskega od-
bora sindikata delavcev vzgoje in
izobraževanja Ptuj
V ponedeljek, 16. februarja, bo
letna programska seja občinske-
ga odbora sindikata delavcev
vzgoje, izobraževanja in znanosti
Ptuj,   ki   ga   vodi   Ivan   ŠU-
MANDL. Aktivnost tega odbora
je bila vseskozi usmerjena na
vprašanja izboljšanja samou-
pravnega in družbenoekonom-
skega položaja delavcev v vzgoji
in izobraževanju ter na prizade-
vanjih za doslednejše uveljavlja-
nje svobodne menjave dela. Po-
sebno pozornost so posvetili tudi
razpravam svobodne menjave
dela. Posebno pozornost so po-
svetili tudi razpravam ob spreje-
manju samoupravnih sporazu-
mov o oblikovanju dohodka in
osebnih dohodkov — branžne-
mu -sporazumu. Vidno so se
vključili tudi pri obravnavi nalog
prosvetnih delavcev v nadalj-
njem razvoju vzgoje in izobraže-
vanja. V letu 1986 so uspeli ujeti
infiacijo pri osebnih dohodkih,
še vedno pa jim ostaja odprto
vprašanje opremljanja šol z učili.
Potrebe po nabavi novih učil in
zamenjavi so mnogo večje kot pa
so amortizacijska sredstva. Tudi
sprotno vzdrževanje starejših šol
je problematično zaradi pomanj-
kanja finančnih sredstev. Med
pomembne uspehe njihovega de-
la sodi tudi lanski dan prosve-
tnih delavcev, ki se ga je udeleži-
lo nad 400 delavcev iz ptujske
občine, najzaslužnejšim pa so
podelili priznanja dr. Franja
Zgeča.
Uspešno delo sindikalne službe
pravne pomoči v Ptuju
Pri občinskem svetu ZSS Ptuj
v ptujskem Delavskem domu
Franca Krambergerja deluje
vsak četrtek od 15. do 17. ure
Služba pravne pomoči članom in
organizacijam zveze sindikatov.
Najštevilnejše zadeve, zaradi ka-
terih se člani zveze sindikatov
obračajo nanjo, so predvsem iz-
plačila osebnega dohodka, disci-
plinske zadeve, nadomestila za-
radi invalidnosti ter problemati-
ka v zvezi z razporejanjem delav-
cev pri menjavi delovnih mest. V
letu 1986 je 111 članov zveze sin-
dikatov ptujske občine 197 krat
obiskalo sindikalno službo pra-
vne pomoči, ki jo zelo vestno in
uspešno vodi Marjan IRGL.
FB
Iz napovedi za odmero davka
Napoved za odmero davka od skupnega dohod-
ka občanov za leto 1986 je do vključno 3/2—1987
vložilo 46 zavezancev, ki dosegajo osebne dohod-
ke iz delovnega razmerja. V to število niso vključe-
ni nosilci samostojnega osebnega dela, ki napoved
vložijo v 15 dneh po prejemu odločbe o odmeri
davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, če
presegajo 3-kratni povprečni čisti osebni dohodek
zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveni-
ji, kar za leto 1986 znaša 3,702.204 din.
Vsem zavezancem, ki so ali še bodo vložili dav-
čno napoved, pa davek iz skupnega dohodka ob-
čanov ne bo odmerjen, ker jim bodo v odmernem
postopku priznane še posebne olajšave.___
Najvišji prijavljeni osebni dohodki iz delovnega
razmerja znašajo in so jih dosegli:
5,112.550 din - zdravnik
4,628.940 din — zdravnik
4,573.850 din — zdravnik
4,543.940 din — ekonomist
4,534.110 din — farmacevt
Na osnovi vloženih davčnih napovedi za odme-
ro davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti
nosilcev samostojnega osebnega dela znašajo čisti
osebni dohodki in so jih dosegli:
38.987.980 din - kovinostrugar
12.772.310 din — kovinska galanterija
7.630.210 din - klepar
6.582.670 din — izdelovanje drob. kov. izdelkov
Uprava za družbene prihodke
občine Ptuj
Komisija občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ptuj za sindikalna
priznanja in odlikovanja na podlagi 131. člena Statuta ZSS in 48. člena
Statutarnega sklepa občinske organizacije ZSS Ptuj objavlja rok in pogoje
za predlaganje kandidatov za
SREBRNI ZNAK
ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
V LETU 1987
Komisija občinskega sveta ZSS Ptuj za sindikalna priznanja in odlikova-
nja razpisuje za leto 1987 podelitev srebrnih znakov Zveze sindikatov Slo-
venije osnovnim organizacijam in članom zveze sindikatov.
1.
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bo podeljen osnovnim organiza-
cijam in organom Zveze sindikatov za večletno izjemno in učinkovito de-
lovanje pri uveljavljanju interesov sindikalnega članstva. Pri tem bo upo-
števano zlasti:
— prizadevanje za uveljavljanje vloge Zveze sindikatov v političnem si-
stemu socialističnega samoupravljanja,
— zavzemanje za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonom-
skih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu ter za po-
glabljanje odločujočega vpliva delavcev,
— trajnejše izpopolnjevanje dogovorjenih sklepov in stališč, sprejetih v
osnovnih organizacijah in organih zveze sindikatov in sindikatov de-
lavcev dejavnosti,
— prizadevanje za doseganje dogovorjenih ciljev gospodarskega in druž-
benega razvoja,
— utrjevanje bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter
razvijanje in ohranjanje revolucionarnih izročil delavskega gibanja.
2. I
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bo podeljen članu Zveze sindika-j
tov, ki je z večletnim družbenopolitičnim delom v naprednem delavskem
gibanju oziroma v organizaciji Zveze sindikatov uveljavljal delavske inte-.
rese in dosledno ter učinkovito pomagal uveljavljati in razvijati Zvezo
sindikatov kot enotno in najširšo družbenopolitično organizacijo delav-
cev in delavskega razreda ter krepiti njeno razredno naravnost.
3.
Predlog za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije lahko
dajo skladno s pravilnikom o podeljevanju srebrnega znaka izvršni odbo-,
ri osnovnih organizacij ZSS, predsedstva konferenc osnovnih organizacij
ZSS, občinski odbori sindikatov delavcev dejavnosti, svet aktiva sindikaUl
nih aktivistov in predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj.
4.
Predlagatelj pošlje predlog najpozneje do 15. marca 1987 na naslov: Ob-
činski svet ZSS Ptuj, Cučkova 1, 62250 Ptuj.
Srebrni znaki Zveze sindikatov Slovenije bodo podeljeni na prvomajski
proslavi v Ptuju, dne 30. aprila 1987. Komisija OS ZSS Ptuj,
za sindikalna priznanja in odlikovanja ]

— 12. februar 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
S SKUPŠČINE DRUŠTVA RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV OBČIN PTUJ IN ORMOŽ
Z novimi predpisi se razmere še slabšajo
Na lanskem 3. kongresu Zveze računovod-
skih in finančnih delavcev Jugoslavije so naj-
več govorili o nujnosti racionalizacije opravil
v računovodstvu in poslovnih financah, po-
sebej še v knjigovodstvu in knjigovodskih
evidencah. Najnovejši predpisi teh zahtev ni-
su upoštevali in kot napovedujejo računo-
vodski in finančni delavci, ne bodo prinesli
željene kakovosti, temveč le dodatno admini-
striranje.
Kot je na petkovi skupščini povedal Franc
Lukman, nihče stroki ne more očitati, da se
ni vključevala v oblikovanje predpisov, ven-
dar je njena beseda tudi tokrat ostala na pol
poti. Marija Magdalene je v glavnem govori-
la o novih predpisih in o tem, da se bo novi
kontni plan razširil z dodatnimi konti. Naj-
huje pa je to, da nobeden novi predpis ni bil
v praksi preizkušen in nihče tudi ne ve, kaj
bo revalorizacija prinesla. Boljši časi za raču-
novodske in finančne delavce pa bodo prišli
takrat, ko bodo periodične in zakljčne račune
delali tisti, ki pišejo predpise.
Franc Lašič je menil, da je kljub temu po-
trebno nadaljevati s prizadevanji za raciona-
lizacijo omenjenih opravil. V boj pa naj bi se
vključila tudi socialistična zveza. Majda Luk-
ner je dodala, da ni sprejemljivo, da se teh
skupščin ne udeležujejo predstavniki DPS in
občinskih družbenopolitičnih organizacij.
Terezija Vuk, predsednica društva, je v po-
ročilu o delu posebej opozorila na neuresni-
čeno nalogo o dodatnem izobraževanju za
vse tiste delavce v računovodskih in knjigo-
vodstvih, ki sicer imajo formalno izobrazbo,
manjkajo pa jim praktična znanja.
Tudi v bodoče bo društvo osrednjo pozor-
nost namenilo strokovnemu izobraževanju.
Organizirali bodo od 4 do 6 posvetov, na ka-
terih bodo govorili o sestavi periodičnih in
zaključnega računa, 2 seminarja o novostih,
oziroma zapoalobitev teoretičnih znani s po-
dročja knjigovodske stroke, več mesečnih po-
svetov, s katerimi so pričeli že lani, in druge
oblike strokovnega izpopolnjevanja.
Se naprej si bodo prizadevali za organiza-
cijsko krepitev društva, razvijanje meddru-
štve-nega sodelovanja, novo v tem letu pa je
proslava ob 30-obletnici društva. Po nekaj le-
tih pa bodo ponovno organizirali bilančni
ples, ki bo 21. marca v veliki dvorani hotela
Poeetovio.
V zaključnem delu skupščine so podelili
zlati znački Zveze računovodskih in finan-
čnih delavcev Jugoslavije prizadevnima Ma-
riji Magdalene in Majdi Lukner, knjižne na-
grade pa petim učenkam ekonomske srednje
šole iz Ptuja, ki so se posebej izkazale pri
pouku knjigovodstva. Prejele so jih Darja
Habjanič, Karmen Krčmar, Anica Zamuda,
Edita Kostanjevec in Marjetka Lašič.
MG
MIRKO KOSTANJEVEC
Novi odlok skupščine
občine Ptuj o priznavalni-
nah udeležencem NOV
(2. nadaljevanje)
KATERIM UDELEŽENCEM NOG SE PRI UGOTAVLJANJU
PREMOŽENJSKEGA CENZUSA NE VŠTEJJEJO DOHODKI ZA-
KONCA?
Osmi člen Odloka določa, da je tistim udeležencem NOG iz 1.
točke 3. člena Odloka, ki nimajo svojih lastnih rednih prejemkov, mo-
žno podeliti stalno priznavalnino tudi ne glede na dohodke njihovih
zakoncev.
Ker za druge udeležence NOG, borce za severno mejo. Sloven-
ske vojne dobrovoljce itd., ta določba ne pride v poštev, je ptujska ob-
činska borčevska organizacija bila proti tej določbi in pravilno pou-
darjala, da bi bilo potrebno premoženjski cenzus ugotavljati na enak
način za udeležence NOG iz I. in 2. točke 3. člena odloka. Stari odlok
v tem primeru ni delal razlik.
KATERI PREJEMKI SE UPOŠTEVAJO?
Glede na 10. člen Odloka se pri ugotavljanju premoženjskega
cenzusa, kot enega izmed pogojev za podelitev stalne priznavalnine
upoštevajo vsi redni prejemki (osebni dohodki, pokojnine, itd.) razen
prejemkov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, civilne invalid-
nine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o civilnih
invalidih vojne ter dodatkov za pomoč in postrežbo po drugih predpi-
sih, kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi
določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upošteva-
jo. Med redne prejemke je potrebno šteti tudi dohodke iz kmetijstva.
V primerih, ko kmet plačuje davek po ugotovljenem dejanskem do-
hodku, se pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa vzame dejansko
ugotovljen dohodek iz preteklega leta, sicer pa katastrski dohodek iz
preteklega leta. Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni or-
ganizaciji, se šteje kot dohodek mesečni znesek zakupnine. Če je za-
vezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek pravilo-
ma ne upošteva. Stari odlok je za redni dohodek iz kmetijstva štel tri-
kratni katastrski dohodek iz preteklega leta.
VIŠINA STALNIH PRIZNAVALNIN
Po 11. členu odloka znaša višina stalne priznavalnine za upravi-
čence iz 1. in 2. točke 3. člena ter iz 1. točke 4. člena (te točke in člena
sem citiral prej) Odloka največ do 100% zneska najnižje pokojnine,
za vse druge upravičence pa največ do 80 % tega zneska.
Najvišja stalna priznavalnina se izjemoma lahko poveča za 50 %
zneska najvišje pokojnine tistim udeležencem NOG iz 1. in 2. točke 3.
člena Odloka, ki so vezani na stalno postrežbo in tujo pomoč pri
opravljanju vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb in ne izpol-
njujejo pogojev za uveljavitev pravice do tega dodatka ali druge po-
dobne pravice po drugih predpisih in v družini nimajo možnosti za
oskrbo.
KAKO SE VREDNOTIJO POSAMEZNI POGOJI, KI SO ODLO-
ČILNI ZA VIŠINO STALNE PRIZNAVALNINE?
Da se doseže čimbolj pravično in objektivno določanje višine
stalne priznavalnine, so v 12. členu odloka ovrednoteni pogoji in to v
% do najvišje možne višine stalne priznavalnine, ki, kot sem že nave-
del, znaša največ 100%, oziroma pri nekaterih upravičencih le 80%
zneska najnižje pokojnine. Oglejmo si to ovrednotenje.
1) Premoženjski pogoji
Če dohodek na družinskega člana ne dosega določenega % najni-
žje pokojnine, se t. i. premoženjski pogoj ovrednoti 7 % do najvišje
možne priznavalnine in sicer:
a) če dohodek ne dosega 40 %, se pogoj ovrednoti s 40 % najvišje
možne priznavalnine;
b) če dohodek ne dosega 60 %, se pogoj ovrednoti s 30 % najvišje
možne priznavalnine;
c) če dohodek ne dosega 80 %, se pogoj ovrednoti z 20 % najvišje
možne priznavalnine;
č) če dohodek ne dosega 100%, se pogoj ovrednoti z 10% najvišje
možne priznavalnine.
2) Pogoj udeležbe in osebnega prispevka udeleženca v NOG in v drugih
vojnah
a) pogoj udeležbe v NOG pred 9/9-1943 oz. pred 13. okt. 1943 se
ovrednoti s 30% najvišje možne priznavalnine;
b) pogoj udeležbe v NOG od 9/9-1943 oz. od 13/10-1943 do
31/12-1944 ter pogoj udeležbe kot borec za severno mejo in kot slo-
venski vojni dobrovoljec se ovrednoti z 20 % najvišje možne prizna-
valnine;
c) pogoj udeležbe v NOG od 1/1-1945 do 15/5-1945 se ovrednoti
z 10% najvišje možne priznavalnine.
3) Zdravstveni pogoj
Težja kronična obolenja ali občasna težja obolenja ali invalid-
nost se ovrednotijo z 10% najvišje možne priznavalnine.
4) Socialni pogoji
a) živi sam in je občasno potreben tuje pomoči; to se ovrednoti s
15 % najvišje možne priznavalnine;
b) neprimerne stanovanjske razmere, kot n. pr.: stanovanje brez
posameznih delov, vlažno stanovanje, stanovanje ne dosega standard-
ne površine ali težja pristopnost do osnovne preskrbe — to se ovred-
noti s 5 % najvišje možne priznavalnine;
c) zdravstveno stanje ostalih družinskih članov (težja kronična
obolenja, težja invalidnost, občasna težja obolenja). Taka obolenja se
ovrednotijo s 5 % najvišje možne priznavalnine.
č) posebno težki socialni pogoji družine, ki niso zajeti v naštetih
pogojih. Ta pogoj pa se upošteva le na poseben predlog občinskega
odbora ZZB NOV in se ovrednoti z 10 % najvišje možne priznavalni-
ne.
Stari odlok takih določb ni vseboval.
SPREMENJENE OKOLIŠČINE
Čim se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo odloče-
no o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zni-
ža ali ukine.
KDAJ SE VIŠINA STALNE PRIZNAVALNINE NE SPREMENI?
Tretji odstavek 13. člena Odloka določa, da v primerih, ko bi bilo
potrebno zaradi spremembe tega odloka ali spremenjenih socialnoe-
konomskih razmer stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti,
lahko upavičenci izjemoma zadržijo priznavalnino v enakem znesku
tudi naprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali
ukinitev imela negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v
katerem živi.
Tudi stari odlok je vseboval enako določbo.
Nadaljevanje prihodnjič
Arzenik in
stare čipke
v ptujskem gledališču bo v to-
rek, 17. februarja, gostovala Dra-
ma slovenskega narodnega gle-
dališča iz Ljubljane. Tokrat se
bodo ljubiteljem gledališča pred-
stavili z delom Josepha Kessel-
ringa Arzenik in stare čipke, kije
uspešnica sezone. Predstava za
mladinski abonma in izven bo
ob 16. uri, za večerni abonma in
izven pa ob 19,30.
v tej prikupni komediji v treh
dejanjih, ki jo je režiral Dušan
Mlakar, nastopa vrsta odličnih
igralcev — Štefka Drolc, Majda
Potokar, Boris Juh, Jurij Souček,
Lojze Rozman, Igor Samobor in
"'■"Si- N. D.
Raziskava naj bo uporabna
v januarju je Inštitut za geo-
grafijo pri ljubljanski univerzi iz-
dal poročilo o prvem delu razi-
skave onesnaževanja okolja v
ptujski občini. Skupino strokov-
njakov, ki so raziskavo naredili,
vodi magistra Metka Špes. Kma-
lu po izidu poročila so se z njo
sestali člani projektnega sveta ra-
ziskave. Svet vodi Janko Mlakar,
raziskavo pa je naročila ptujska
raziskovalna skupnost.
Člani projektnega sveta so me-
nili, da je prvi del naloge dober,
saj so raziskovalci obdelali po-
dročja, ki jim jih je projektni svet
določil. V nalogi so zbrani po-
datki o onesnaženosti zraka in
podtalnice, ki kažejo, da je ptuj-
ska občina med slovenskimi nad-
povprečno onesnažena. Najmo-
čnejši onesnaževalec zraka je
TGA Kidričevo. Sreča je, da ima
Ptuj tako lego in vremenske raz-
mere, predvsem ugoden veter, ki
neposredno onesnaženje okolice
zmanjšuje.
Zelo dobro so raziskovalci ob-
delali značilnosti industrije v ob-
čini. Vendar v raziskavo niso za-
jete vse delovne organizacije
Vprašalnike so sicer poslali
vsem, vendar jih je odgovorilo le
sedem. Projektni svet je menil,
da delovne organizacije ne bi
smele biti gluhe za take raziska-
ve in izvršnemu svetu občine
predlagal naj delovne organiza-
cije zaveže, da bodo podatke
čimprej dale.
V nalogi so zelo podrobno in
na osnovi dela na terenu obdela-
li gramoznice v ptujski občini.
Raziskovalci so jih odkrili 111.
Izčrpno so prikazali kakovost tal
v njih, čemu so namenjene in
kakšne snovi odlagamo v njih.
Večina gramoznic je namreč di-
vje odlagališče smeti, ponekod
tudi nevarnih snovi, ki prehajajo
v podtalnico.
Člani projektnega sveta so v
pogovoru z Metko Špes obliko-
vali predloge za nadaljnje razi-
skovanje. Raziskavo morajo razi-
skovalci dopolniti z analizo virov
onesnaževanja v drugih občinah,
ki onesnažujejo tudi okolje v
ptujski. Nevarni vpliv imajo
predvsem PINOS Rače, industri-
ja Maribora in agrotehnični po-
segi. Prav tako morajo razisko-
valci podrobno obdelati vse vpli-
ve na podtalnico, vplive prometa
in morebitne avtoceste Mari-
bor—Ptuj, vplive melioracij,
uporabo gnojevke na kmetijskih
površinah in s pomočjo indika-
torskih rastlin podrobneje ugoto-
viti vpliv pesticidov, fluorja in
drugih škodljivih snovi na stop-
nje onesnaženosti na celotnem
območju občine.
Najpomembnejša zahteva čla-
nov projektnega sveta do razi-
skave, ki je doslej stala milijon
dinarjev, pa je, da morajo v njej
biti tudi predlogi za zmanjšanje
onesnaženja. Znanost v svetu in
na nekaterih področjih tudi že
pri nas je oblikovala veliko pred-
logov, kako nekatere vplive omi-
liti in morda bi katere od njih na
področju kmetijstva lahko kori-
stno uporabili.
Raziskava je torej zelo upravi-
čena in bo, če bodo upoštevali
predloge projektnega sveta, tudi
uporabna. Kako pa bomo rezul-
tate znali resnično uporabiti, pa
bo odvisno predvsem od priza-
devanj v občini. Kajti, še tako
dobra naloga ne mora spremeni-
ti dejstva, da so zrak, podtalnica
in Drava s pritoki resnično ones-
naženi in nas bodo na to iz dne-
va v dan opozarjali. d. 1.
Priznanja za kulturne dosežke
Na četrtkovi osrednji proslavi v Ptuju so bila tu-
di letos podeljena najvišja priznanja za dosežke na
kulturnem področju, ki jih podeljujeta kulturna
skupnost in zveza kulturnih organizacij.
Najvišja priznanja, OLJENKE, so dobili —
upokojeni gledališki igralec Fanjo Vičar, akadem-
ski slikar Albin Lugarič in Branka Bezeljak —
Glazer. Zlato plaketo ZKO občine Ptuj je dobil
igralec Franjo Gunžer, srebrne — Franc Kolarič iz j
Markovec, Anton Horvat iz Ptuja in prosvetno
društvo Zetale, bronasto pa pevski zbor PD Ruda
Sever iz Gorišnice.
Zveza kulturnih organizacij pa je podelila še po-
sebna pisna priznanja, ki so jih letos prejeli Fran-
cka Petrovič iz Dolene, Jože Pernek iz Ptuja, Jože
Krivec iz Žetal, Maks Menoni iz Rogoznice ter
KB Maribor PE Ptuj in kolektiv OŠ Tone Žnidarič
v Ptuju. Čestitamo! mš
Albin Lugarič
Franjo Vičar Foto: MO
Branko Bezeljak — Glazer.
MOJI ZOBJE - ZOBJE ZA PET
l\IAŠI ZOBJE, BOLEZNI, NEGA ZOB
Ljudem izrasteta dve vrsti zob.
Praviloma začno rasti MLEČNI
ZOBJE v četrtem mesecu, vseh
dvajset pa dobi otrok do tretjega
leta. Najprej izrastejo spodnji se-
l^alci, nato zgornji, poslednji nik-
nejo drugi mlečni molarji ali pe-
tice. Mlečni zobje morajo ostati
zdravi, da
— otroka zob ne boli,
— otrok lahko grize hrano,
— čeljust pravilno raste,
— se preprečujejo nepravilnosti
v izraščanju stalnih zob.
Mlečni in stalni zobje niso
enakih oblik. Poznamo sekalce,
podočnike, ličnike ali premolare
in velike meljake — kotnike ali
molarje. Pri mlečnih zobeh ne
poznamo premolarjev, kotnika
sta pa le dva na vsaki strani zob-
ne vrste.
Vsaka oblika zob ima določe-
no nalogo. Sekalci sekajo in od-
griznejo hrano, meljaki jo zme-
dejo. Hrana se med mletjem pre-
Poji s slino in tak zalogaj lahko
pogoltnemo, ker lažje zdrkne po i
požiralniku v želodec. '
Stalnih zob je dvaintrideset.
J^asih jih izraste manj, ker pri
aanašnjem človeku velikokrat ni
zametka za osmice ali modrostne
^obe. Bolj zaskrbljujoče pa je,
Kadar ni zametka za zob v sami
^obni vrsti. Na tem mestu se dalj
časa zadržuje mlečni zob in ko
izpade, nastane vrzel, ki jo je ze-
lo težko lepo zapreti.
Zgodi se tudi, da zametek za
izraščanje stalnega zoba ni pra-
vilno usmerjen. Vedno je potreb-
na RTG slika, kadar odkrijemo,
da je mlečni zob že predolgo v
ustih. Le na osnovi posnetkov
lahko postavimo diagnozo in na-
črtujemo ustrezno zdravljenje.
V prvem primeru se odločimo
za ortodonsko zdravljenje, v dru-
gem za kirurško in obenem še za
ortodonski aparat. Možno pa je
tudi, da je v obeh primerih po-
trebna protetična nadomestitev
manjkajočega stalnega zoba (vri-
nek).
Zob sestavljajo:
— zobna krona
— zobni vrat
— zobna korenina
Na vzdolžnem prerezu zoba
vidimo:
— sklenino
— zobovino ali dentin
— zobni živec ali pulpo
Bolezen, ki napada zobno
sklenino, se imenuje zobni kari-
es. V prvi fazi ga opazimo kot
belkasto krednato liso. O nastan-
ku kariesa poznamo več teorij.
Danes vemo, da je karies več-
vzorčno obolenje. Največjo vlo-
go imajo bakterije, in to tiste, ki
so sposobne cepiti disaharide, to
je sladkor, tako daleč, da dobi-
mo kisline. Sladkor dobivamo
dnevno iz hrane, bakterije pa so
v ustni votlini in seveda tudi v
zobnih jamicah. Kisline topijo
zobe, pravimo, da jih deminerali-
zirajo, in če si ne pomagamo z
zobno ščetko, s pasto in z vodo,
se pojavi karies, ki se širi v zob.
Teorijo o nastanku kariesa ime-
nujemo kemičnoparazitarno.
Preprečujemo ga lahko, da
— ne uživamo sladkorja — slad-
karij ;
— uživamo jih omejeno — le ob
glavnem obroku; zelo pomemb-
no je, da jih ne uživamo skozi
ves dan;
— pravilno negujemo zobe in
ustna tkiva.
Pravilnega umivanja zob nas
lahko nauče starši, zobozdrav-
nik, posebno pa še sestra za zo-
bozdravstveno vzgojo.
Z zobno krtačko moramo po-
tovati pod kotom 45" od rdečega
(dlesen) k belemu (sklenini).
Umivati jih moramo po vsakem
obroku jedi, tudi po zaužitem
kosu torte.
Zobna krtačka ima držalo, ki
naj bo ukrivljeno, in aktivni del.
Tega sestavljajo ščetine iz naj-
lonskih niti, ki morajo biti zao-
bljene in dovolj čvrste. Po umi-
vanju zob krtačko splahnemo
pod tekočo vodo, jo otresemo in
postavimo v držalo, da se dobro
osuši. V mokri krtački se namreč
bakterije kar bohotijo, postane
tudi premehka in s tako krtačko
si naslednjič ne moremo dobro
umiti zob.
Z zobno pasto lažje odstranju-
jemo obloge z zob, odstranjuje-
mo bakterije in uničujemo pogo-
je za nalaganje oblog in za rast
bakterij. Zobje se morajo svetiti.
Umivamo jih tako dolgo, da z
nobenim instrumentom ne naj-
demo več obloge med zobni ali
na robu dlesni.
Mehke, belkaste in svetleče
obloge odkrivamo z rdečo table-
to, ki jo sestra uporablja kot in-
dikator čistih zob. Kdor si redno
ne umiva zob, ima poleg mehkih
oblog še trde obloge, ki jih ime-
nujemo zobni kamen.
Zobne obloge so škodljive, ker
— povzročajo karies,
— vnetje dlesni,
— odmiranje dlesni,
— topi se kost, v kateri je zob za-
sidran,
— nastopi bolezen parodentoza.
(se nadaljuje)
dr. Jožica REBERC
specialist pedontolog
Novi obeski SOS
v ptujskem društvu za boj proti sladkorni bolezni so dobili novih
100 obeskov SOS, ki jih nosijo najtežji sladkorni bolniki, poleg tega
pa tudi nekaj lističev z opisom bolezni, ki so sestaveni del obeska in
jih nekateri še niso imeli.
Berta Črgulj, tajnica društva, je povedala, da obesek SOS nosi že
okrog 130 članov, oziroma dobra desetina vseh bolnikov, ki so včla-
njeni v društvo.
Diabetiki lahko obeske dobijo vsako sredo od devete ure dalje.
MG
4 — IZ NAŠIH KRAJEV
12. februar 1987 -
TEDMIK
PTUJ - MESTO
PRETEKLOSTI
(JAKOB EMERŠiČ)
(3. nadaljevanje)
Na številki 2 je kavarna Evropa z baročno fasado in na njenem vogalu je v
niši kip Marija z Jezusom. Kavarna je iz 18. stoletja. Po vojni se je nekaj časa,
do Informbiroja, imenovala kavarna Moskva in v njej so bile Mežanove freske,
ki so jih ob prezidavi odstranili.
Na številki 4 je lepa fasada z orlom.
Sredi trga stoji impozanten Florijanov spomenik z napisom o postavitvi le-
ta 1744 ter renovacijo leta 1856, ko so odstranili vrsto stranskih plastik. Tukaj in
še na več krajih v Ptuju bomo naleteli na posredne sledove požarov, tega so-
vražnika številka ena, ki je nemalokrat opustošil mesto.
Trg, čigar podobo vidimo na slikah evropsko znanega slikarja Luigija Ka-
simirja, in je že tako krasen, lepša hiša, ki se nadaljuje v Murkovo ulico (štev. 1)
in spada glede na okrašenost med najbogatejše ptujske hiše. Ta, včasih imeno-
vana Guffantejeva hiša, iz leta 1551, z lepim portalom, grbi, z zmajem ter dru-
gim okrasjem, je pripadala stari meščanski rodbini Guffante, po rodu iz Italije,
ki je iskala oporo pri minoritih, medtem ko so njihovi tekmeci Mosconi bolj za-
hajali k dominikancem, saj so bile tudi med redoma večstoletne razprtije. Po
zgodovinskih virih je o tem objavil v nemščini povest Edvard Damisch »Ugra-
bljeno ptujsko dete« (Tagespost 1859).
Leta 1848 je bil v Ptuju dvakrat ban Jelačič in ob tej priliki je govoril na
Florjanskem trgu ptujskim meščanom.
Murkova ulica se imenuje po slavistu, literarnem zgodovinarju in etnogra-
fu Matiju Murku, ki je bil rojen leta 1861 v Drstelji blizu Ptuja ter umrl v Pragi
leta 1952. Matija je s Ptujem dokaj povezan (glej Moji spomini na Ptuj iz leta
1933 v ČZN), saj je hodil v ptujsko gimnazijo ter tudi pozneje večkrat prihajal
sem. Leta 1956 je Muzejsko društvo odkrilo njegov doprsni kip, delo Franceta
Goršeta.
Ob imenu ulice se tudi spomnimo na njegovega soimenjaka Antona Mur-
ka, prav tako slovničarja in ptujskega okoličana, ki smo ga srečali pri opisu Ha-
loz, kjer je služboval v Zavrču.
Murkova ulica se je od leta 1423 naprej imenovala Cerkvena ulica, po smrti
sovražnika Slovanov, železnega kanclerja Bismarcka, pa Bismarckova, a v stari
Jugoslaviji Krekova ulica.
Stev. 1, imenovana Winklerjeva hiša, ima dokaj razgibano zgodovino in je
po Jožetu Curku (»Ptuj in njegovi kulturnozgodovinski spomeniki«, Ptujski
zbornik III, 1969) najpomembnejša patricijska hiša v Ptuju iz 16. stol.
Tudi hiša na drugi strani (št. 4) je zanimiva, z dokaj lepo fasado ter okraše-
nim portalom iz 18. stol.
Hiša na štev. 7 je iz 15. stol, medtem ko je poznejša fasada secesionistična.
Na koncu ulice, preden začnemo z opisom Slovenskega trga, zavijemo na
levi strani v pravokotno Aškerčevo ulico. Anton Aškerc (1856—1912) je nekaj
časa služboval kot kaplan v bližnjih Juršincih, od koder gaje zaradi liberalizma
pomagal odstraniti ptujski prost Matija Modrinjak, motiv z bližnje ptujske oko-
lice, ki gaje obdelal, je pesnitev »Tahi na Štatenbergu« (1910).
V Aškerčevi ulici so v prejšnjih stoletjih stanovali obrtniki. Že sama arhi-
tektura, pa tudi gotski relief iz 17. stoletja na štev. 1 (Marija z Mihaelom in Flo-
rijanom) z napisom o lakoti, kugi in požaru, nam pove, da je bil tu velik požar.
Ta stavba tudi spada med »svobodne hiše« ter je iz 17. stol. in seje imenovala
Frommova hiša (po pasarju Frommu). Na štev. 4 je poznobaročni portal, a na
štev. 8 klasicistično pročelje in gotski portal. Na njem je letnica 1610 ter napol
zbrisan napis. V Aškerčevi 10 je bil od leta 1882 otroški vrtec.
Proti koncu ulice so hiše nižje in že pridemo na pravokotno Dravsko ulico,
se obrnemo na desno in čez nekaj metrov zavijemo na desni strani v stransko
Vošnjakovo ulico. Josip Vošnjak (1834 Šoštanj — 1911), slovenski pisatelj in ta-
borit, se je leta 1864 zelo aktivno udeležil otvoritve ptujske čitalnice ter jo tudi
opisuje v svojih Spominih, str. 159—165 (ki so leta 1982 ponovno izšli). Druga-
če daje ulica videz obrtniškega dela mesta. Včasih se je imenovala Jagnjetova
ali Poštna ulica. Prva hiša, ki je v njej zanimiva, je stara gostilna Pri ribiču z le-
po fasado. Najpomembnejša stavba v ulici, ne arhitektonsko, temveč kulturno-
zgodovinsko, je na štev. 5. To je Narodni dom. Vhod je na Jadranski 13 in v ve-
ži preberemo na plošči, da je bil Narodni dom kupljen leta 1882. Slovenska či-
talnica, kije od leta 1864, ko je bila ustanovljena, gostovala po raznih gostilnah
in hišah, je s pomočjo podpornikov kupila Hotel zur Stadt Wien oziroma še
prej gostilno Pri treh kronah, ki jo je imela sicer že v najemu od leta 1872. Takoj
po nakupu je bila v njej ustanovljena slovenska posojilnica, ki jo je vodil naj-
prej Andrej Jurca, pozneje pa znani prej omenjeni F. Jurtela, pevski odsek, po-
litično društvo Pozor, leta 1907 pa Ljudska knjižnica, kot protiutež nemški
knjižnici.
Se nadaljuje
Stari del Aškerčeve ulice (foto I. Ciani)
V GOmŠNICI SO PRAZNOVAU
Letos vodovod, ceste, telefon
V krajevni skupnosti Gorišni-
ca so zelo smelo začrtali razvoj
do leta 1990. Letošnji program
predvideva gradnjo vodovoda
modernizacijo novih kilometrov
cest in nove telefonske priključ-
ke. Ocenjujejo, da je, v primerja-
vi s prejšnjimi in bodočimi, letoš-
nji program daleč najzahtevnejši
in bo zahteval največje finančne
in druge obremenitve. Krajani
bodo zato, da bodo prišli do vo-
dovoda in drugih komunalnih iz-
boljšav, prispevali dodatna sred-
stva in če bo treba, bodo organi-
zirali delovne akcije. Socialisti-
čna zveza je tista, ki spodbuja
vse akcije v krajevni skupnosti in
kot kaže zelo uspešno. Janez
Horvat, predsednik sveta KS, je
povedal, da bodo modernizirali
cesto Muretinci — Bori v dolžini
nekaj nad 1 kilometer. Za to bo-
do potrebovali 35 milijonov di-
narjev, polovico bodo dobili od
občinske skupnosti za ceste. As-
falt beton bodo položili na cesto
Gorišnica — Zamušani v dolžini
2 kilometrov. Tudi pri tej moder-
nizaciji računajo na sredstva ob-
činske skupnosti za ceste, dodat-
na sredstva pa bodo pridobili iz
3. občinskega samoprispevka.
Kot je povedal Milan Pavlica iz
občinske skupnosti za ceste, so
Gorišničani predlagali moderni-
zacijo celotne poteze od Gorišni-
ce prek Zamušanov na Muto,
vendar se bo potrebno o tem še
pogovarjati, ker trenutno sred-
stev za to ni.
Zaradi vedno slabšega hidro-
loškega stanja na določenih ob-
močjih krajevne skupnosti, se
bodo Gorišničani letos zavzeto
lotili gradnje primarnega cevo-
voda od Moškanjc do Formina
in sekundarnega omrežja v vaseh
Moškanjci in Gorišnica. Gradnja
vodovoda v Gorišnici je v spora-
zumu o temeljih plana SKS v ob-
dobju 1986—90 predvidena v le-
tu 1990, zato bo letos sodelovala
le z deležem za investicijsko-teh-
nično dokumentacijo. Ostala pri-
padajoča sredstva pa bodo dobi-
li v zadnjem letu srednjeročnega
obdoja.
Gradnja vodovodnega omrež-
ja v Gorišnici je nujna in, kot
pravijo, ekonomsko upravičena,
saj gre za strnjeno naselje. Isto-
časno pa bodo zgradili tudi hi-
drantno mrežo za potrebe požar-
nega varstva.
SLOVESNO OB KRAJEVNEM
PRAZNIKU
4. februarja so v krajevni skup-
nosti Gorišnica praznovali. Kra-
jani so se vabilu množično odz-
vali in napolnili zadružno dvora-
no. Čestitko pa so jim prinesli
tudi predstavniki pobratene kra-
jevne skupnosti Strahoninec iz
občine Cakovec.
Slavnostni govornik je bil Jože
Horvat, predsednik skupščine
krajevne skupnosti, ki je spomnil
na letošnje naloge. V nadaljeva-
nju pa je skupaj s predsednikom
sveta podelil priznanja krajevne
skupnosti za vsestranska priza-
devanja na različnih področjih
življenja in dela v skupnosti. Pre-
jeli so jih Jakob Donaj, Jože Do-
naj, Alojz Feguš, Ivan Obran,
Marija  Kline, Janez Pintarič,
Franc Sisinger, Marija Vajda,
Alojz Veber, Ivan Vojsk (starej-
ši), Pongrac Zupanič, Janko Žni-
darič. Dom upokojencev Mure-
tinci - Ptuj, MIP — TOZD Ma-
loprodaja Ptuj in Gasilsko dru-
štvo Moškanjci, ki bo letos praz-
novalo 80-letnico dela.
Slovesnost ob krajevnem praz-
niku so sklenili z izbranim pro-
gramom, v katerem so nastopili
moški pevski zbor iz Markovec,
člani prosvetnega društva Mure-
tinci, učenci OS Franc Belšak in
člani prosvetnega društva Ruda
Sever Gorišnica.
TOPEL POZDRAV POBRATE-
NE KRAJEVNE SKUPNOSTI
Pred dobrim letom sta se kra-
jevni skupnosti Gorišnica in
Strahoninec pobratili. Sodelova-
nje so pričeli predstavniki kraje-
vne samouprave, prve stike pa so
navezali v šolah. Kot je povedal
Ivan Cmrečnjak, predsednik
skupščine krajevne skupnosti, so
z oblikami sodelovanja zadovolj-
ni. Odločili so se, da v tem ne bo-
do pretiravali in da bodo razvija-
li le take, ki vodijo v množičnost.
MG
Janez Horvat, predsednik sveta
KS
Jože Horvat, predsednik skupšči-
ne KS
Ivan Cmrečnjak iz KS Strhoninec
Utrinek iz kulturnega programa
foto: M. Ozmec
Kakšna bo pustna
obleka?
Letos bo drugače, menijo tisti,
ki so najbolj povezani z našo
osrednjo prireditvijo — kurento-
vanjem. Mladi so napovedali vr-
sto aktivnosti, s katerimi bodo
obogatili predpustni in pustni
čas. Izdelali bodo vrsto okra-
skov, pustni liki pa bodo v sliki
in besedi »zavzeli« izložbeni
prostor.
Kaj pa drugi? Pustna povorka
bo dolga več sto metrov, vila se
bo po mestnih ulicah in trgih, za-
to jo je treba primerno pričakati.
Najlepši pozdrav bodo pisani
trakovi, razni pustni liki, diihi in
drugo, kar bomo obesili na okna,
balkone in pročelja hiš. Zastave
vseh vrst bodo izobesili delavci
tozd Komunalni servisi, občani
pa naj prav tako prispevajo svo-
je.
Prireditev bodo simbolično
podprli z nakupom vstopnice,
oziroma značke po 300 dinarjev,
dodatek bo okrasitev. Odbor za
organizacijo kurentovanja bo tu-
di letos nagradil najbolj požrtvo-
valne posameznike, hišne svete
in lastnike stanovanjskih hiš, ki
se bodo pri okrasitvi najbolj po-
trudili.
Vsi naj bi pustno zadihali, s
tem bo prireditev dobila novo
kakovost. Najlepša nagrada pa
bo zadovoljen nasmešek sleher-
nega obiskovalca. Pustni sejem,
ki se je dobesedno vrinil, bo prav
gotovo dobra obogatitev že vpe-
ljane ponudbe. Od njega priča-
kujejo organizatorji veliko, pri-
speval naj bi k temu, da se bodo
Ptujčani množičneje, pa čeprav v
zadnjem trenutku, odlo'čili vsaj
za malo pustne »šminke«.
Leopoldu
Ciglarju
v slovo
Ko se je CIGLAROV Polda
pred 67 leti rodil v kraju ZAKL
pri Podlehniku, ni mogel slutiti,
kaj vse bo doživel do takrat, ko
se mu je 29. januarja 1987 izteklo
življenje, ki mu ni bilo z rož'cami
postlano. Od gospodarskega po-
močnika, nato mobiliziranca v
nemško vojsko, se je kot zaveden
narodnjak pridružil Rdeči arma-
di, bil vključen v I. tankovsko
brigado naše armade in z njo bil
boje na našem ozemlju vse do
osvoboditve. Demobiliziran je
bil v decembru 1945. leta.
Za tem je bil občasno zapo-
slen, vendar se je zaradi bolezni
potem posvetil delu na svoji
kmetiji, predvsem pridelavi mle-
ka in ustanovitvi zbiralnice za
mleko pri njem, kar je nedvom-
no prispevalo k večji pridelavi.
Ves čas po osvoboditvi je kljub
bolezni aktivno delal v SZDL, v
krajevni in vaški skupnosti, kme-
tijski zadrugi, skupnosti za mle-
ko, ob volitvah je bilo v njegovi
hiši volišče, in rad je vsakomur
stopil na pomoč.
Kljub predlogu ni za storjeno
dobil drugega priznanja kot pla-
keto Občinskega odbora ZB
NOV Ptuj v Cirkulanah. Vsaj za
čas, prebit v NOV, bi mu morali
dati odlikovanje, vendar, ker pač
živimo na nerazvitem področju,
le-to ne more priti do nas, kot do
tistih, ki živijo v razvitih krajih,
to je bolj pri koritu. Da je bil
med krajani spoštovan, priča nji-
hova udeležba na pogrebu. Kot
tajnika Krajevne organizacije ZB
NOV Podlehnik ga bom kot do-
brega organizatorja vedno pogre-
šal. Za vse, kar je storil za našo
skupnost, se mu zahvaljujem z
obljubo, da ne bo pozabljen!
Predsednik
KO ZB NOV Podlehnik
Jožef Jeza
Svečan — februar
Ime meseca izvira iz rimske besede februatio, kar pomeni očišče-
nje. Beseda je nekoč imela simboličen pomen, saj je šlo za očiščenje
od zlih duhov zime. Februarje bil zadnji mesec v starem rimskem ko-
ledarju, zato so mu v prestopnih letih dodajali prestopni dan, kar je
ostalo v veljavi do današnjih dni. Martin iz Loke ima za februar izraz
Setszann — sečan. Izraz se je z malenkostnimi spremembami ohranil
do danes. V Krainski Pratici 1. 1775 naletimo na ime svičan, ki ga je
nato Metelko v pratiki za prestopno leto .1824 dokončno spremenil v
svečan,-ime, ki ga še vedno uporabljamo. Slovenci v Reziji so temu
mesecu rekli mali mesec, medtem ko ga je Blaž Potočnik hotel pre-
imenovati v talnik. Če so prvotno slovensko ime sečan izvajali od gla-
gola sekati, izvira izraz svečan od sveč, ki v tem mesecu visijo od
streh.
Branko Anželj
Video projekcija
alpinističnih filmov
Alpinistični odsek PD Impol
Slovenska Bistrica je v torek, 10.
februarja, v avli osnovne šole Po-
horski odred Slovenska Bistrica
izvedel projekcijo dveh filmov
avtorja alpinista in snemalca
Matjaža Fištrovca. Prvi film z
naslovom Osp je trajal 45 minut
in je skrajšana verzija neposred-
nega televizijskega prenosa, ki je
bil 25. maja 1986 iz stene nad
primorsko vasjo Osp. V filmu je
predstavljeno plezanje IX. stop-
nje.
Drugi film z naslovom Cerro
Tore je trajal okoli 20 minut. Na-
grajen je bil na mednarodnem fe-
stivalu alpinističnih filmov v Ita-
liji in na podobnem festivalu v
Franciji.
Avtorje film posnel na odpra-
vi v Patagoniji, gorstvu, ki leži na
jugu Argentine. Tam je sloven-
ska odprava v sezoni 1985/86
preplezala novo ekstremno težko
smer enega od najtežje dostop-
nih vrhov na svetu, Cerro Toreja.
Matjaž, ki je ves potek beležil na
filmski trak, je s tem napravil iz-
redno lep in zanimiv film, ki je
hkrati arhivski dokument.
Po projekciji je bil pogovor z
avtorjem, ki je povedal marsikaj
zanimivega o alpinizmu in sa-
mem snemanju, torej o področ-
jih, kjer je mojster in ju hkrati
koristno povezuje.
Samo Brbre
V soboto v Markovce in Cirkovce
Predpustni čas bodo obogatile tri večje pustne
prireditve. Pozornost zaslužita zlasti prva in druga
— srečanje ljudskih pevcev, godcev in plesalcev v
Markovcih in kmečka gostija v Cirkovcah. Tretja
je bolj neobvezna zabava. Gre za največji pustni
ples v občini, ki ga tradicionalno pripravlja hotel
Poetovio.
Folklorno društvo Ptuj je organizator markov-
ške prireditve. Kot je povedal predsednik Jože
Štrafela, bodo nastopile skupine iz Podgorc, Hu-
ma pri Ormožu, Svečine, Raven na Koroškem
Korene, Cirkovec, Podlehnika, Vidma, Cirkulan.
Gorišnice, Stojnc, Markovec, Zabovec in iz Trsta.
Prireditev bo v dvorani v Markovcih in se bo pri-
čela ob 18. uri.
Kmečko gostijo, ki bo prav tako v soboto, 14. fe-
bruarja, pripravljata folklorna skupina Vinko Kor-
že Cirkovce in EKK Tozd Gostinstvo Haloški bi-
ser I*tuj. Potekala bo po običajih Dravskega polja.
MG
|;pItfIK - 12. februar 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 5
Ob slovenskem
kulturnem prazniku
Polni počitniškin doživetij smo v
ponedeljek spet sedli v šolske klopi.
Ta teden bo pri nas kulturno obar-
van, saj se bodo ves teden vrstile pri-
reditve, ki jih namenjamo slovenske-
mu kulturnemu prazniku. Že prvo
šolsko uro se je oglasil šolski radio z
oddajo o Francetu Prešernu in o Pre-
šernovih nagrajencih za leto 1987.
Učenci 5. in 6. razredov si bodo
ogledali film Sreča na vrvici, učenci
7 in 8. razredov pa bodo prisluhnili
uri umetniške besede — poeziji Karla
Destovnika Kajuha. Veselimo se tudi
ogleda gledališke predstave v Mari-
boru. V tem tednu se bomo srečali s
pisateljem Francetom Forstneričem
jn z novinarjem Jožetom Bračičem.
Ogledali si bomo razstavo del naših
mladih likovnikov in prisluhih učen-
cem, ki obiskujejo harmonikarski
krožek.
Tako bomo proslavili kulturni
praznik na naši šoli in obenem prijet-
no zaorali v drugo polletje.   •
Dopisniški krožek
OŠ Videm pri Ptuju
Dodatek
v prejšnji številki Tednika nam je
tiskarski škrat izpustil nekaj podpisov
avtorjev. Tako dodajamo, da je sesta-
vek Pričevanja in zakladi Ptuja iz Or-
moža delo Kristine Šamperl-Purg iz
Zgodovinskega arhiva Ptuj.
Uredništvo
Razstavlja
Tone Cimerman
v petek, 6. februarja, so ob 19. uri v
osrčju Prlekije, Ljutomeru, v tamkajš-
nji galeriji Ante Trstenjak odprli
RAZSTAVO SLIK likovnega ustvar-
jalca, domačina Toneta CIMERMA-
NA iz Grab pri Ljutomeru.
Tone CIMERMAN je član likovne
sekcije Kulturno um.etniškega društva
Ivan Kaučič Ljutomer od leta 1974.
Doslej je sodeloval na prek 60 sku-
pinskih razstavah in prejel tudi števil-
na priznanja.
Razstavo prireja v počastitev letoš-
njega kulturnega praznika in bo odpr-
ta do vključno 28. februarja.
S. Feuš
Jezikovno razsodišče (285)
»Kočevje« je priplula ...
Tokrat opozarjamo na nekatere nepravilnosti
pri ujemanju povedka z osebkom. Že v osnovno-
šolskih jezikovnih učbenikih so navedena temelj-
na pravila, po katerih se mora povedek ujemati z
osebkom v slovničnih kategorijah, kot sta oseba in
število, v prihodnjiku in pretekliku še v spolu, v
stavkih s povedkovim določilom pa tudi v sklonu
(npr. Mi nabiramo rože. — Oni nabirajo rože. —
Roža cveti. — Rože cvetijo. — Roža je odcvetela.
— Ta roža je mak.).
Žal so mnogi pisci na ta pravila pozabili in zad-
nje čase zelo pogosto prilagajajo glagolski del po-
vedka povedkovemu določilu namesto osebku,
npr. »Srečanje pisteljev ob meji je bila velika in
dobra prireditev« nam. » ... je bilo velika in do-
bra prireditev« ali »Jaguar je bila sveta žival«
nam. ». .. je bil sveta žival« ali »Doslej znanje
slovenščine ni bil pogoj in tako delajo v Sloveniji
tudi nekateri odvetniki, ki ne obvladajo in v izjem-
nih primerih niti ne razumejo uradnega jezika«
nam. »Doslej znanje slovenščine ni bilo po-
goj .. .«
Povedkovo določilo vpliva na obliko glagolske-
ga dela povedka, kadar je izraženo z množinskim
samostalnikom. V takem primeru mora biti pomo-
žni glagol v množini, četudi je osebek v ednini ali
dvojini, npr. »Priprava za rezanje so škarje«, in ne
». . . je škarje«. Tudi če je osebek izražen s kazal-
nim z:aimkom, dobi glagolski del povedka slovni-
čne lastnosti ponavadi od povedkovega določila,
ne od osebka, npr. »To je bila dobra ideja« nam.
»To je bilo dobra ideja«, v vseh drugih primerih
pa je slovnično uravnavanje pomožnega glagola
po povedkovem določilu namesto po osebku na-
pačno.
Pogosto so napake zaradi nepravilnega ujema-
nja tudi v stavkih s podredno zloženim osebkom.
Namesto da bi povedek v slovničnih kategorijah
prilagodili jedru osebka, ga prilagajo njegovemu
samostalniškemu prilastku ali pristavku, npr.
»Monografija Maske slovenskih pokrajin dr. Nika
Kureta so prvo tako delo pri nas« nam. »... je pr-
vo tako delo pri nas« (namreč »monografija«, ne
»maske«) ali »Gostišče Operna klet bo še nekaj
časa zaprta« nam. ». . . bo še nekaj časa zaprto«
(jedro je »gostišče«, ne »klet«) ali »Eno najlepših
istrskih mest, Hum, je praznoval poseben kulturni
dogodek« nam. ». . . je praznovalo poseben kultur-
ni dogodek (jedro je »mesto«, »Hum«, pa prista-
vek«).
Po samostalniškem prilastku ali pristavku, in ne
po jedru osebka se ravna povedek le v primerih,
ko prevlada naravni spol prilastka ali pristavka
nad slovničnim spolom osebkovega jedra, npr.
»Tretja današnja priča major R. E. je povedal, da
je polkovnik T. dan po sklenitvi pogodbe med voj-
sko in občino svojim častnikom pogodbo prebral«
(ne ». . .je povedala ...«, čeprav je »priča« jedro
osebka) ali »Njegova eminenca papež Janež Pavel
II. je sprejel v avdienco jordanskega suverena Hu-
seina« (ne »... je sprejela ...«, kljub temu da je
jedro »eminenca«, ne pa »papež«).
Kadar jedrno besedo podredno zloženega oseb-
ka izpustimo, je napak, če se povedek uravnava po
njej, namesto po tistem delu, ki ni izpuščen, npr.
»Kočevje je priplula v Tanger iz mehiškega zali-
va« nam. »Kočevje je priplulo ...« ali pa »Ladja
Kočevje je priplula . ..« (napake te vrste so pogo-
ste zlasti v pomorščakom namenjeni radijski odda-
ji). Podobno še: »Laibach so imeli spomladi od-
mevno turnejo v večjih mestih Velike Britanije«
nam. »Laibach je imel . ..« ali pa »Člani skupine
Laibach so imeli ...« ali »Bijelo dugme so imeli
težave z ozvočenjem« nam. »Ansambel Bijelo
dugme je imel težave .. .« oz. »Bijelo dugme je
imelo težave ...«.
Če bi sledili tem napačnim zgledom, bi tudi
športni novinarji poročali, da je npr. »Jesenice
premagal Partizana« (namreč hokejski klub Jeseni-
ce) ali pa bi brali, da je npr. »Gorenje v preteklem
letu dosegla dobre poslovne uspehe« (ker pač gre
za delovno organizacijo z imenom Gorenje). Seve-
da bi bila taka raba povsem zgrešena.
Programska seja delavcev v kulturi
Letno programsko sejo so
prejšnji ponedeljek imeli tudi
člani občinskega odbora sindika-
ta delavcev v kulturi občine Ptuj.
Odbor vodi Lidija Majnik, ki je
na seji tudi podala poročilo o de-
javnostih v preteklem letu. Delo
odbora je ocenila kot uspešno,
saj so delavci v kulturi v njem
lahko reševali vse pomembnejše
probleme. Največ pozornosti je
odbor namenil obravnavi osnut-
ka branžnega sporazuma, na ka-
terega so imeli več tehtnih pri-
pomb in za katerega hiter spre-
jem so se prizadevno borili. Veli-
ko truda so vložili v uveljavitev
nagrajevanja po delu in po rezul-
tatih dela. Kot uspešno so oceni-
li tudi pripravo razstave ob 25-le-
tnici medrepubliškega sodelova-
nja, še posebej delo avtorice Na-
de Jurkovič. Tudi izobraževanje
delavcev s področja kulture, ki
so ga izvedli v obliki strokovne-
ga izleta na Primorsko in ogleda
grafičnega bienala v Benetkah, je
bilo med delavci dobro sprejeto.
V razpravo se je vključil tudi
predstavnik Republiškega odbo-
ra sindikata delavcev v kulturi,
ki je povedal, da se bodo v repu-
bliškem odboru trudili, da bi
uredili financiranje regijskih
centrov, oziroma nosilcev na po-
dročju kulture, kar je še posebej
pomembno za Pokrajinski muzej
Ptuj. Tudi ureditev razmer v
njem so razpravljalci na seji oce-
nili kot pozitiven prispevek h
kulturni in muzejski ponudbi v
Sloveniji.
Na seji so sprejeli tudi pro-
gram za leto 1987 in v njem je
povdarek predvsem na nalogah,
za katere je predsednica kritično
ugotovila, da bi jih morali izvesti
že lani. Predvsem je tu mislila na
pripravo izobraževalnega semi-
narja za animatorje kulture v de-
lovnih organizacijah, na katerem
bi jih seznanili s ponudbo ptuj-
skih kulturnih ustanov in se kon-
kretneje dogovorili za oblike so-
delovanja, saj v marsikaterem
okolju ljudi izražajo potrebo po
kulturnih dogodkih in lastnem
kulturnem ustvarjanju. Večja bo
letos vključitev delavcev v kultu-
ri v medrepubliško sodelovanje,
predvsem pa sodelovanje z de-
lavci v kulturnih ustanovah v Va-
raždinu. V program pa so tudi le-
tos vključili strokovno izobraže-
vanje in strokovni izlet na Do-
lenjsko ter obisk gledališke pred-
stave v Mariboru. j j
Božičeve slike
v Perutnini
Pogostejšemu obiskovalcu poslovne stavbe Mesokombinata Pe-
rutnina se zdi avla kar nekam prazna, če v njej ni razstave likovnih
del. Zelo pogosto namreč v tem prostoru razstavljajo njihovi delavci
in ostali ptujski umetniki. Tokrat je avla znova »opremljena« z razsta-
vo slik njihovega sodelavca Andreja Božiča, sicer komercialista v te-
meljni organizaciji Commerce.
»Korenine Božičevega slikarstva segajo v same začetke njegove-
ga življenja. Že kot otrok je kazal smisel za risanje. Pred nekaj leti je
na prigovarjanje prijateljev začel resneje slikati. Njegovo slikarstvo je
povsem ljubiteljsko, je njegov pravi konjiček. Zanimivo je, da je Bo-
žič začel in ostal pri akvarelu — slikarski tehniki, ki jo ima večina po-
znavalcev za težjo zvrst. Razstavljena dela — pejsaži in cvetna tihoži-
tja — kažejo na' dobro obvladanje slikarske tehnike,« je med drugim
ob otvoritvi razstave dejal Božičev sodelavec in znan ptujski slikar Ju-
lij Ošlovnik. JB
A»*rej Božič    Foto: L. Cajnko
Občinski odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in zna-
nosti F*tuj na podlagi 131. člena Statuta ZSS, 48. člena Statutar-
nega sklepa občinske organizacije ZSS Ptuj objavlja rok in po-
goje za predlaganje kandidatov za
PRIZNANJA PEDAGOŠKIM DELAVCEM
OBCINE PTUJ
Za posebne in izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževa-
nja, ki so širšega družbenega pomena ali posebnega pomena za
razvoj vzgoje in izobraževanja, podeljujeta občinski svet ZSS
Ptuj in Občinski odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja
in znanosti Ptuj priznanja pedagoškim delavcem občine Ptuj in
strokovnim delavcem, ki se ukvarjajo s pedagoškim delom v ob-
čini Ptuj.
1.
Priznanja, ki so poimenovana po neumornem in zaslužnem pe-
dagoškem in družbenem delavcu dr. Pranju Žgeču, se podelijo
posameznikom.
2.
Zlato plaketo lahko prejme delavec:
— ki ima več kot 30 let službe pri delu v šoli in z mladimi ali ki
je v pedagoško znanost prispeval delež s svojim strokovnim
delom,
— ki je pedagoško prakso obogatil s pomembnimi novostmi,
— ki je pri delu v interesnih dejavnostih dosegel pomembna re-
publiška, državna in mednarodna priznanja.
Srebrno plaketo lahko prejme delavec:
— ki ima več kot 20 let službe pri delu v šoli in z mladimi v inte-
resnih dejavnostih,
— ki je s svojim stalnim strokovnim in pedagoškim delom obo-
gatil svojo stroko in pedagogiko ter uveljavil svojo šolo v šir-
ši okolici,
— ki je pri delu v interesnih dejavnostih dosegal stalna republi-
ška priznanja.
Plaketo v obliki listine lahko prejme delavec:
— ki ima več kot 10 let službe pri delu v šoli in z mladimi v inte-
resnih dejavnostih,
— ki s svojim stalnim strokovnim in pedagoškim delom vpliva
na delo svojih sodelavcev na šoli in v predmetnih aktivih,
— ki pri delu v interesnih dejavnostih dosega stalna občinska
priznanja.
Predlog za podelitev lahko dajo skladno s pravilnikom o prizna-
njih pedagoškim delavcem občine Ptuj osnovne organizacije
ZSS. Predlog naj bo utemeljen in opremljen z mnenji Zavoda za
šolstvo, krajevne konference SZDL, izobraževalne skupnosti ter
drugih organizacij in društev, v katerih kandidat aktivno dela.
4.
Pri izbiri kandidatov se upoštevajo mnenja Zavoda za šolstvo,
družbenopolitičnih organizacij in izobraževalne skupnosti obči-
ne Ptuj ter občinskih zvez družbenih organizacij in društev.
5.
Predlagatelj pošlje predlog najpozneje do 15. marca 1987 na na-
slov: Občinski svet ZSS Ptuj, Cučkova 1, 62250 Ptuj.
6.
Priznanja pedagoškim delavcem občine F*tuj bodo podeljena ob
Dnevu prosvetnih delavcev občine Ptuj.
Občinski odbor sindikata
delavcev vzgoje, izobraževanja
in znanosti Ptuj
Balžalorskv in Haas v Ptuju
v četrtek, 5. februarja, je bila v dvorani Glasbene šole Karol Pa-
hor v Ptuju osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku.
Obogatena je bila s koncertom violinista V. Balžalorskega in pianista
H. Haasa. Oba umetnika sta se po končanem šolanju na Akademiji za
glasbo v Ljubljani izpopolnjevala v tujini. Solistično in kot člana ko-
mornih zasedb nastopata doma in v tujini. ,
Mojstrska interpretacija V. Balžalorskega je bila ob odlični i
spremljavi H. Haasa tehnično in tonsko prečiščena in muzikalno do-j
vršena. Izvajala sta dela A. Srebotnjaka, J. Brahmsa, E. Blocha, F.]
Chopina in N. Paganinija. Posebno zanimiva je bila zadnja točka N.
Paganinija — Fantasia Moses, kjer so napisane variacije samo na
»G« struni. V tej skladbi poslušalec z navdušenjem in skoraj brez pre-
daha gleda in posluša mojstrsko igranje tehnično zahtevnih pasaž.
Zaradi kakovostnega in obsežnega programa smo pogrešali več
publike, predvsem mlajše.
Tako sta naša gosta dopolnila in popestrila s svojim umetniškim
izvajanjem večer, ki je bil namenjen tudi podelitvam priznanj, plaket
in oljenk vidnim ptujskim kulturnim delavcem. I;^ 7_
PELI BOMO
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ptuj prireja koncert, ki
bo v petek, 20. februarja, s pričetkom ob 19. uri. Kot gostje bodo na-
stopile članice ženskega pevskega zbora društva upokojencev iz La-
škega. Ljubitelji zborovskega petja, vljudno vabljeni!
_____ Članice in člani zbora
Žandarji so jih brez uspeha lovili. Ženske so tudi ostreje kakor
"^oski sovražile državo, ki je povzročila vojno. Bile so bolj povezane z
zemljo, na kateri so živele, manj so prišle v dotik z uredniki in pripad-
'ki nemškega naroda. Zato so mnogo bolj čutile odvisnost od zemlje
" "aroda, ki so ga tvorile, niso občutile tiste poniževalne nesamostoj-
osti, ki je kvarila moške v šoli, v uradih, v trgovinah, pri vojakih in
eiala iz njih plahe hlapce. Zato so bile v Marinovi domovini ženske
ajbolj goreče agitatorke za politično preureditev države, o kateri si-
r niso imele drugega pojma, kakor da tam ne bo vojne, kar ne bo
emcev, ki hočejo uničiti ubogega kmeta,
no ' ^      premišljevanjih prehodil skoraj vse mesto. Pozor-
Ijj ogledoval ljudi, ki jih je srečaval, ne da bi koga iskal, temveč da
sic "^l^li'- Ob tej uri je bilo malo ljudi na cesti. Pred trgovinami so
so^*^ jepovi ljudi, toda ti so bili tako in tako vedno tam. Vojaki
čen^^i ^'^^''VPo mestu, iskali so kruha in tobaka. Na Sadnem trgu je
^. pelo nekaj kmetic in prodajalo vence čebule. Danes potrjeni novin-
ležM !^ °8'ašali z divjimi kriki iz predmestnih gostiln. Nad mestom je
Sne" 'S^^s paralitičnega bolnika. Slednjič je zašel v mestni park.
kQ pP' metež je bil žedavno ponehal, oblaki so se razvlekli, skozi tan-
rnok ^^i ^'^ine je prodiralo sonce. Zavil se je v pelerino in sedel na
šali ,r'°''' ^ dreves nad njim je kapljalo, nekje v ozadju so se ogla-
^dal    •' ^^""^^ sijalo naravnost v oči in mu prodiralo v dušo.
nemisi^   ^'"^^ pridržka tej svetli toploti in se potapljal v brezbrižnost
sebi 1°^^ •^palu je zagledal pred seboj nekoga, podobnega samemu
Veka i!"^"-^^ začel pripovedovati z razločnim glasom o življenju člo-
zlagj^l ' Jf^ jzgubil očeta, mater in samega sebe. Brez očitka mu je ra-
nanj n ^^'^^ nesreča je bila zanj, da ni več poznal Boga, ko so prišle
sijanja^^'^^^^' da ni razumel tolažilnega glasu dreves in trave, svetega
J sonca in materinskih oblik zemlje. Sam je hotel vse nostiti, niti
materi ni hotel prepustiti bremena, zdaj pa je strt in slep, ko je še lju-
bezen ženske sunil od sebe. ,Zdaj odobravaš nasilje in mu hočeš služi-
ti, nasilje, ki zatira tvoj rod in bo uničilo tebe.' — »Pokaži mi pravo
pot,« je zajecljal Marin.
,To moraš odkriti v sebi,' je neusmiljeno odgovoril neznanec.
»V meni je — nič. To bom delal, kar mi zapovedo, samo da se re-
šim sebe.«
,Služi materam!'
Sonce je sijalo vedno topleje, mokri sneg se je talil in se usipal z
vej, ptiči so prepevali glasneje. Marin je zaspal brez sna, kakor da bi
padel v studenec.
Zbudili so ga koraki in govorice. Po poti med smrekami je kora-
kal orjak — vojskovodja. Kakor da bi vsi narodi sodelovali pri njego-
vem spočetju, tako velik seje zdel Marinu. ,Sami smo si storili to po-
šast, ki nas zdaj tira v smrt.' Ob strani mu je šla ženska. Kačje telo je
bilo oblečeno v razkošen črn kožuh, iz njega pa je rasla glava kakor li-
lija. Bila je Silva. Zavila sta naravnost proti klopi, kjer je sedel. Ko sta
prišla blizu njega je vstal in pozdravil. Nato je zaječal, dasi sam ni ve-
del zakaj, in se je zgrudil na klop. Onadva sta šla mimo, izza drevore-
da sta se sunkovito približevala dva žandarja. Mehak ženski smeh se
je izgubljal v bedastih gromovitih poveljih, ki tirajo ljudi v smrt.
Začel je bežati v nasprotno smer. Ni se ustavil niti za trenutek,
dasi je začel iti počasneje, ko je prišel iz mesta. V globoki noči je pri-
šel v rojstno kočo.
Tu je bila luč. Micka je sedela pri peči. Ko je vstopil, se je trudno
dvignila in šla v kuhinjo. "Marin se je začuden oziral po sobi. Jezilo ga
je, da ni mogel spregovoriti prijazne besede. Če bi rekla ona le besedi-
co, bi moral popustiti strašni oklep, ki je pritiskal njegovo dušo. Ker
pa je samo dvignila svoj žalostni obraz kakor trpek očitek proti nje-
mu, se je pritisk in odpor še povečal. V sobi je vladal miren red. Vse je
bilo očiščeno, sveža slamnica na postelji je kipela kvišku. Stene so bi-
le sveže pobeljene, dasi je bilo do vuzma še precej daleč. Na mizi se je
belila sveža krušnica, okna so bila zastavljena s cvetlicami, iz peči je
plala toplota in je oblivala borno pohištvo s čarom udobnosti in pri-
čakovanja. Ura na steni se je zibala v močnem nihaju. Poleg škropil-
nice pri vratih je visela dolga hodna obrisača. Marin je vse to videl in
zdelo se mu je, da sme mimb leči na klop pri peči. Bil je zelo truden,
vendar je še imel toliko moči, da je glede na pomito klop stresel blat-
ne čevlje z nog. Nato je utonil v materinski udobnosti rojstne koče.
Prostor je naenkrat rodil iz sebe — mater. Marin jo je gledal na-
tanko in na tihem mislil: zdaj so njene oči zdrave in suhe. Ponujala,
mu je jed. Branil se je, češ da ni lačen, temveč zaspan. Mati ga je pro-
sila, naj je, ker mora takoj na daljno pot. Ni je razumel kam: v šolo
ali na vojsko. Prijel je posodo, zgrabil pa nekaj živega toplejšega, ka-
kor je skleda z jedjo. Trudil se je, da bi spoznal, kaj je to. Zelo se je
mučil. Videl je posodo z jedjo, vedel pa je, da ne vidi pravilno, da je
to nekaj drugega, lepšega in boljšega. Se teže se je zvijal, slednjič se je
pretrgala mreža sanj... objemal je Micko, ki se je sklanjala nad njim.
Ze se je zganil v njem sovražen odpor, sunil bi jo stran, da bi padla
vznak, toda toplota telesa in besed, ki so ga vabile k mizi, sta spreme-
nili ta upor v blago slabost, v kateri je padal nekam globoko nazaj v
sanje. Za trenutek je mogoče zopet zaspal. V snu je videl očeta in ma-
ter na obali neizmernega jezera, ki se je svetilo kakor zrcalo v soncu.
Tam se je trlo brez števila ljudi. Ali samo duš? Da, duš, kajti to je bila
večnost in v tem jezeru so si duše izpirale grehe. In nobena duša ni
mogla sama zajeti vode iz jezera ali milosti božje. To je bilo menda
isto. Vsako je morala umivati druga sorodna duša. Mož ženo in žena
moža. Čisto v ospredju sta stala oče in mati, seveda poveličana, ven-
dar še zelo resnična. Očetov obraz je bil pohojen kakor blatna cesta
med goricami jeseni, ko vozijo mošt, telo je bilo sestradano in zdela-
no, pleča, gornji del rok in prsi so bili razviti kakor drevesna krona,
ostalo telo pa je bilo kakor neznatno deblo, ki komaj nosi mogočno
vejevje. Mati je bila drobna kakor mravlja. Gladko počesana glava s
potcem po sredini je nosila na obrazni strani dvoje izteklih oči, brez-
zoba usta so bila kriva, gornje truplo je bilo čisto in dekliško. Pristo-
pila sta k blesteči gladini in sta drug drugega oblivala s svetlimi curki
vode, ki sta jo zajemala z rokami iz jezera. Nato sta se čudovito spre-
menila, postala sta lepa kot otroka, nasmehnila sta se mu in pokazala
drug na drugega. Izginila sta v svetlobi neštevilnih duš, ki so hitele v
nebo.
»Pojdi jest, večerja bo mrzla.«
Vstal je pokoren, podal ji roko in šla sta kakor otroka k mizi, kjer
je dišala večerja. Molila sta očenaš, nato pa sta jedla počasi in hvale-
žno krompir in zelje. Ves čas nista spregovorila, ona mu je stregla, re-
zala kruh, podajala zabeljene kosce krompirja. Ko je segel sam po
kruhu, ki je bil črn in gost kakor ajdov med v satovju, in si ga odrezal
še »okoli hrama«, je položil kruh z licem na mizo in z obrezano plos-
kvijo proti vratom. Ona ga je položila pravilno in obrnila v kot pod
božjo matro. Skopo sta se nasmehnila. Po večerji sta spet zinolila oče-
naš, ona pri amenu ni prenehala, temveč je takoj zavila v vrt angelske-
ga čaščenja. Sledil ji je z rahlo zadrego v glasu. Premolila sta še vero
in nešteto manjših vzdihov, za katere je obljubljenih veliko odpust-
kov.
Nadaljevanje prihodnjič
6 - ZA RAZVEDRILO
12. februar 1987 - TEDNIH
Dober den! Mislin, da je to naš najlepši pozdrav. Krotek in jedrnat. |
Morem vam povedati, da mi zdaj tota zima že tak pomalen na živce gre.
Zdaj. ko se dnevi vsoki den za eno kokotovo zehanje daljšajo, me že vle-
če v gorico k trsekom, na njivo k pšenički. (vmes pa še k sosedovi Marič-
ki) no na druga kmečka delovna mesta. Tisti, ki smo se v gorici rodili, od
nje živimo no njene sokove smrkamo, bomo najpret začeli trseke obrezo-
vati. To je za mene poleg trgatve no pitja vina, najboj veselo vinogradni-
ško opravilo. Seveda v poletni hici včosik še rajši v gorični senci pod trse-
kom posedim no med južno vničim kaj svinjskega no vinskega. Toti trse-
ki so ti kak deca v plenicah: od rone pomlodi do pozne jeseni jih moreš
rad meti. jih negovati, previjati, špricati no švicati. Pozimi ti malo zaspi-
jo, v kleti vinčeka pustijo, spomladi pa drgoč oživijo. To ti je rožica, ki
najlepše cveti no diši. s svojim sokom pa žalostne razveseli no vesele poži-
vi.. . Kak bode odjuga snegeca polizala. me bote v gorici srečali s skor-
jami no z malo žagico v rokah. Pridite me kaj obiskat na naš Suhi breg!
Mislin. da je zadosti o gorcah no vinogradniškem Švici. Nekaj dru-
gega sen vam hteja gnes napisati, če glih že malo boj pozno no bi moglo
biti toto mojo pisanje že na začetki zime: malo poglednite okoli sebe kej-
ko mate v vesi. v ulici ali naselji štorih, onemoglih no pomoči potrebnih
krajanov. Zima je pač tokšni letni cajt gdo se k storim letom še najrajši
beteg pridruži. Lidje so potrebni sosedske no drugih oblik pomoči. Sosid
naj stopi do soseda no mu pomoga v stiski. Nikol ne vemo, kdaj bomo tu-
di sami potrebni tokšne ali drugačne pomoči. Sociologi no drugi struč-
njaki pravijo, da je kriza odnosov med ljudmi, — hujša od ekonomske
krize. Jaz sem v to trdno prepričani. Zato bodimo človik človeki, sosed
sosedu. Saj se sploh ne zavedamo kak je toto živleje krotko in, da smo
samo igralci na vejkem odri življenja. Zato vas pozdravlja vaš igralec
Lujzek.
RADIO PTUJ
(93,1 MHz ~ ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) |
ČETRTEK, 12. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zaba-J
vna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, ju- >
tri); 18.00 do 19.00 Iz naših krajevnih skupnosti (Gorišnica), Sredi ži-j
vljenja — vmes novosti in zanimivosti v domači zabavni glasbi.
PETEK, 13. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri);
18.00 do 19.00 Kultura in Za konec tedna, vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 14. februarja: 17.00 do 19.00 V SOBOTO POPOL-
DAN (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri. Gost
oddaje, vmes zabavna glasba).
NEDELJA, 15. februarja: 8.00 do 11.00 Čestitke poslušalcev;
11.00 Tedenski pregled, obvestila. Izbor iz hitov dneva, reklame;
11.45 Kmetijska oddaja; 12.00 Iz vasi v vas, Cirkulane; 12.50 Aktual-
nost tedna; 13.00 do 19.00 Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 16. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in
zabavna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes,
jutri); 18.00 do 19.00 Dogodki prek vikenda, nasveti..., vmes vedno
lepe melodije.
TOREK, 17. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri),
18.00 do 19.00 Pogovor o . . ., Vprašanja in odgovori. Iz delovnih ko-
lektivov, vines domača zabavna glasba.
SREDA, 18. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri;
18.00 do 19.00 Oddaja za mlade (pionirska in mladinska), vmes Gre-
mo v disko in sodobna popularna glasba.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
TEDNIK -
12. februar 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA - 7
Polovičen uspeh
v soboto je bil v športni dvo-
rani Mladika v Ptuju dvojni ko-
šarkarski spored. Obe srečanji
sta sodila sodnika Zelič iz Laške-
ga in Šeško iz Maribora. V pr-
yern srečanju sta se pomerili žen-
ski ekipi Ptuja in Rogaške, v dru-
gem srečanju pa moški ekipi Ptu-
ja in Bistrice.
Ptuj—Rogaška
77:55 (33:30)
Igralke Ptuja so zasluženo os-
vojile točke. V prvem delu sreča-
nja so bile kljub majhni razliki
boljši nasprotnik. Drugi del tek-
mic so začele zelo borbeno in
zavzeto ter si postopoma priigra-
le zelo solidno prednost, ki je v
33. minuti srečanja bila 20 košev
(60:40).
Ptuj—Bistrica
78'83
(70:70, 38:40)
Po porazu s Kovinarjem in
Radgono so igralci Ptuja dožive-
li še drugi presenetljivi poraz
pred domačim občinstvom. Eki-
pa doživlja krizo, iz katere nika-
kor ne najde izhoda. V prvi polo-
vici srečanja je kazalo na zanes-
ljivo zmago, vendar so igralci Bi-
strice ta del zasluženo dobili. V
drugem delu so vsi pričakovali,
da bodo igralci Ptuja s svojim
načinom igre tok tekme obrnili v
svojo korist. To jim je tudi delno
uspelo in v 33. minuti srečanja so
prišli v vodstvo s šestimi koši
(66:60). To pa je bilo tudi vse,
kar so zmogli.
V naslednjem kolu bodo igral-
ci Ptuja gostovali v Rušah.
Z. L
Veliki turnir
Medobčinsko društvo nogo-
metnih sodnikov občine Ptuj or-
ganizira v nedeljo, 22. februarja,
v športni dvorani Mladika veliki
turnir v malem nogometu, s pri-
četkom ob osmi uri. Pripravlje-
nih je več lepih pokalov in de-
narnih nagrad. Prijave sprejema-
jo eno uro pred pričetkom turnir-
ja v športni dvorani Mladika, k
sodelovanju pa vabijo čimveč
ekip. _ OM
Rado Brglez zasluženo prvi
Da bi šahisti ŠD MIP Ptuj izvedli bogato zasta-
vljen program, so takoj na začetku leta izvedli dru-
štveno prvenstvo posameznikov, kateremu dajejo
tudi največji poudarek. Zanimanje je bilo veliko,
saj je na prvenstvu sodelovalo 17 igralcev, ki so v
devetih kolih pokazali izredno šahovsko znanje.
Posebej to velja za nekatere mlajše, pri katerih je
že opaziti načrtno študijsko delo tehničnega vodje
Danila Polajžerja. To velja tudi za zmagovalca Ra-
da Brgleza, ki je skozi celo prvenstvo pokazal naj-
boljšo igro in zasluženo zmagal brez poraza. Brez
poraza se je na odlično drugo mesto uvrstil vete-
ran Janko Bohak, 3. mesto Danila Polajžerja pa je
prav gotovo manjše razočaranje. Lanskoletni pr-
vak Albin Žganec seje tik pred prvenstvom vrnil z
mednarodnega turnirja v Budimpešti in utrujenost
se je prav gotovo poznala pri njegovi igri in kon-
čni razvrstitvi. Prijetno je presenetil mladi Feguš,
pa tudi Bezjak, Žmauc, Iljaž in drugi so dokazali,
da je potrebno na njih v prihodnje resno računati.
To velja tudi za pionirko Anito Ličina, ki se sicer
ni uvrstila v sam vrh, vendar je s svojimi dobrimi
igrami dokazala, da se razvija v zrelo igralko.
Podpredsednik društva Milan Šeruga je prvim
trem podelil pokale, vsem uvrščenim do 8. mesta
knjižne nagrade, ki sta jih prejela tudi najbolje
uvrščeni mladinec Miloš Ličina in članica Anita
Ličina. Tudi za glavnega sodnika prvenstva Borisa
Rojica je bila pripravljena knjižna nagrada.
Rezultati:
8. kolo: Bezjak-Brglez 0:1, D. Polaiže* -Težak
1:0, Bohak-Žlender 1:0, Feguš-Žganec 1:0,
Majcenovič—Viher 0:1, M. Ličina —S. Polajžer
1:0 (b. b.), Reberc- Iljaž in Žmauc—Klajderič re-
mi, A. Ličina prosta.
9. kolo: Težak-Brglez 0:1 Viher-Bohak 0:1,
Klajderič—Majcenovič 0:1, Žganec Reberc 1:0,
Žmauc—A. Ličina 1:0, Polajžer—D. Bezjak,
Iljaž —Feguš in Žlender—M. Ličina remi.
Končni vrstni red:
1. Brglez 8,5 točk, 2. Bohak 7, 3. D. Polajžer 6,5;
4. Feguš 5; 5. Žganec 5, 6. Bezjak 5, 7. Žmauc 5, 8.
Iljaž 4,5, 9. Težak 4,5, 10. M. Ličina 4,5, II. Majce-
novič 4, 12. Klajderič 4, 13. Reberc 4, 14. Žlender
4, 15. Viher 4, 16. A. Ličina 3,5 in 17. S. Polajžer 1
točka.
Silva Razlag
Uspešni v Zagrebu
v namiznoteniškem klubu Petovia
že nekaj let vztrajno in zagnano vadi-
jo pionirji in pionirke. Začeli so s šo-
lo namiznega tenisa, trenerji pa so jih
izbrali za nadaljnjo vadbo. Prvi uspe-
hi so že vidni. Pred kratkim so mlajša
pionirja Blaž Brodnjak in Petja Jan-
žekovič, mlajši pionirki Petra in Ma-
teja Cegnar ter starejši pionirki Darja
Krajnc in Nataša Jurgec tekmovali na
34 odprtem prvenstvu Zagreba. Mlaj-
ša pionirja sta bila med šestnajstimi
najboljšimi od 121 ekip, mlajši pio-
nirki pa med 32 izmed 67 ekip. Neko-
liko manj uspešni pa sta bili starejši
pionirki. Med posamezniki seje Petja
Janžekovič uvrstil med dvaintrideset
igralcev izmed 300, Petra in Mateja
Cegnar pa sta se tudi uvrstili med 32
najboljših posameznic.
Preteklo soboto in nedeljo so bile
mlajše pionirke na ekipnem pionir-
skem prvenstvu Slovenije v Novi Go-
rici enajste.
To soboto in nedeljo pa se bosta
Darja Krajnc in Blaž Brodnjak pome-
rila s svojimi vrstniki na republiškem
prvenstvu za posameznike in posa-
meznice v Murski Soboti.
d. 1.
Prvenstvo Ptuja v namiznem tenisu
Namiznoteniški klub Petovia bo v nedeljo pripravil občinsko pr-
venstvo za posameznike in posameznice. Tekmovanje bodo pričeli ob
deveti uri v športni dvorani Mladika. Vabijo vse, ki jih igranje namiz-
nega tenisa veseli, da se prijavijo eno uro pred pričetkom tekmovanja
v Mladiki. Tekmujejo lahko pionirji, pionirke, člani, članice ter vete-
rani in veteranke.
d. 1.
Plavalni tečaji za četrtošolce
v Ptujskih Toplicah bodo v prihodnjem tednu pričeli z rednimi
enotedenskimi tečaji plavanja za vse četrtošolce iz okoliških osnovnih
šol v občini. V prvem tednu se bo plavanja učilo 57 otrok iz osnovnih
šol Cirkulane in Zavrč. Kot so povedali v plavalnem klubu Ptujske
Toplice, ki bo dal vaditelje, se bo tečajev od februarja do junija udele-
žilo okrog 1300 otrok.
Sredstva za vaditelje in prevoze bo letos prvič zagotovila republi-
ška izobraževalna skupnost, pogodbo s plavalnim klubom pa je skle-
nila skupnost osnovnih šol ptujske občine.
MG
S tombolo do denarja
Po večletnem prizadevanju so društva in organizacije v krajevni
skupnosti Vitomarci sklenila organizirati večjo skupno prireditev, da
bi tako zagotovili sredstva za nabavo gasilske opreme in za potrebe
delovanja društev na vasi.^Tako so prejšnji teden na skupnem sestan-
ku predstavnikov strelske družine, kluba malega nogometa, gasilske-
ga društva in krajevne skupnosti sklenili, da bodo v nedeljo, 24. maja,
izvedli veliko tombolo, za katero bodo pripravili več velikih nagrad v
skupni vrednosti prek stare milijarde.
- OM
Jutri občni zbor planincev
Ptujski planinci bodo jutri ob
17. uri v mali dvorani Srednješol-
skega centra pregledali enoletno
delo. Tudi tokrat se lahko pohva-
lijo z obilico dobro pripravljenih
izletov, taborov in srečanj. Poro-
čilo o delu bodo na zboru podali
orientacisti, mladinski odsek,
klub mentorjev in vodnikov,
markacisti ter planinske skupine
iz osnovnih šol in delovnih orga-
nizacij.
Program, ki so ga za letos pri-
pravili, bo ljubitelje gora gotovo
navdušil. V njem je mnogo izle-
tov v sredogorje in visokogorje,
med katerimi so še vedno najbo-
lje obiskani tisti na Triglav, Jalo-
vec, Škrlatico. Klub mladinskih
vodnikov in mentorjev pa bo pri-
pravil obisk enega izmed najviš-
jih vrhov Evrope v Centralnih
Alpah. Urejanje in predstavitev
Haloške poti čim širšemu krogu
planincev bo ostala tudi letos
ena izmed pomembnejših akcij.
FHujski planinci bodo obiskali
tudi prireditve, pohode in tabo-
re, ki jih pripravlja Planinska
zveza Slovenije. V zimskem času
bodo nadaljevali s predavanji
znanih gornikov o naših in tujih
gorstvih.
Po občnem zboru si bodo pla-
ninci in ljubitelji gora lahko
ogledali film televizijskega in
filmskega snemalca Andreja Fi-
štravca o osvajanju Cerro Torreja.
Lani je bil avtor filma s sedmimi
mladimi slovenskimi alpinisti v
Patagoniji. Fantom je uspel pod-
vig, ki velja za enega največjih v
lanskem letu. Stena Cerro Torre-
ja je stena ledu in viharjev in
film prikazuje nadčloveške napo-
re osvajalcev. Obeta se torej
ogled zanimivega filma. O njego-
vi kakovosti pa priča prva nagra-
da, ki jo je Andrej Fištravec do-
bil na festivalu kratkega in doku-
mentarnega filma v italijanskem
Trentu.
d. 1.
58 let GD Gabrnik
v januarju so imeli gasilci iz
Gabrnika pri Juršincih občni
zbor. To gasilsko društvo se lah-
ko pohvali z dolgoletno tradicijo
in marljivim delom. Iz poročil na
zboru je bilo razvidno, da svoje
delo jemljejo resno, najpomemb-
nejše pa je njihovo delovanje na
preventivnem področju. Pohval-
no so o njihovem delu govorili
tudi predstavniki Gasilske zveze
občine Ptuj.
Predsednik društva Franc Ra-
tek je kritično ocenil delo. Pou-
daril je, da je večina članov (kar
62 jih je) marljivo delala. Opr-a-
vljali so preglede poslopij in sve-
tovali lastnikom, kako naj zašči-
tijo svojo okolico pred požari.
Dokaz, da so delo dobro opravili
je, da v lanskem letu sirena ni
klicala na pomoč. Omenil je tudi
ostale dejavnosti, predvsem
vzdrževanje gasilskega doma in
opreme ter ureditev okolice do-
ma.
Kritično poročilo o delu čla-
nov je podal tajnik Ignac Herga.
Dejal je, da so zaradi nedela iz-
ključili pet članov. Pohvalil pa je
delo 14 deklet in žena, ki marlji-
vo in nesebično pomagajo pri
vseh aktivnostih. Tajnik je opo-
zoril tudi na vse pogostejše ne-
sreče v prometu na cesti, proti
Radencem in predlagal, da bi se
gasilci izurili tudi za tovrstno re-
ševanje in kupili nekaj nujne
opreme. Pohvalil pa je še delo
mladih gasilcev. O ravnanju z
vozili in brizgalnami je poročal
poveljnik  GD  Vinko  Horvat.
Omenil je tudi veliko pomanj-
kljivost pri alarmiranju požarov.
V Gabrniku namreč ni telefona
in tako se velikokrat zgodi, da
gasilci zvedo za požar na svojem
področju prepozno, oziroma da
jih prebite gasilci iz oddaljenej-
ših naselij. Poveljnik je pohvalil
moško, žensko in mladinsko de-
setino za uspehe na tekmovanjih
in uspešne dnevne in nočne vaje.
Vsi, ki so po poročilih razpra-
vljali, so pohvalili delo društva
in zaželeli, da bi v društvu tudi v
prihodnje dobro delali. Zaklju-
ček je bil vesel in v sproščenem
pogovoru je bilo večkrat slišati:
bodimo vsi dobri gasilci!
Jože Bezjak
Turnir v šahu, pikadu
in namiznem tenisu
športno društvo Turnišče prireja turnir v šahu, pikadu in namiz-
nem tenisu, ki bo v nedeljo, 15. februarja, s pričetkom ob 9. uri v Do-
mu občanov Turnišče. Prijave bodo sprejemali vse do pričetka turnir-
ja. Najboljši posamezniki bodo prejeli lepe medalje.
ZB
Skoki tudi v Majskem vrhu
Po tekmovanju v skokih v Hrastovcu pri Zavrču (najava je iz
prejšnje številke pomotoma izpadla) so sedaj na vrsti organizatorji
tradicionalnih skokov v Majskem vrhu. Svojo prireditev bodo izvedli
v nedeljo, 15. februarja, ob 10. uri. Po zagotovilih lahko gledalci in se-
veda tekmovalci pričakujejo skoke, dolge od 30 do 35 metrov.
1. k.
Letna konferenca športnega
društva Turnišče
športno društvo Turnišče je letno konferenco izvedlo v soboto,
•0. januarja, v prostorih Doma občanov Turnišče. Po podanih poroči-
lih predsednika, blagajnika in tehničnega predsednika je bilo moč
sklepati, da je društvo v preteklem letu storilo veliko na področju
športa, kakor tudi rekreacije v KS Turnišče in izven njenih meja, saj
je organiziralo številne športne prireditve, kot so turnirji v malem no-
gometu, šahu, pikadu in namiznem tenisu, ligo malega nogometa v
Turnišče, trimsko akcijo Vsi na kolo za zdravo telo, kviz Kaj veš o
športu, poskrbelo pa je tudi za prijetno razvedrilo in zabavo vseh ob-
čanov ob pustovanju in dnevu žensk. Konference so se udeležili tudi
predstavnik ZTKO Ptuj Ivan Klarič, predsednik KS Turnišče Franc
in podpredsednik sveta KS Franc Primožič, ki so predvsem pou-
P^i^ili, da bodo storili vse, da bi društvo delovalo še naprej tako uspe-
šno ter seveda pomagali tudi pri organizaciji in pridobivanju sredstev.
Jn kaj jih čaka v tem letu 1987? Pričeli bodo s šahovskim turnir- ^
j^m, nadaljevali z nogometnimi, organizirali trimsko akcijo in kviz, ne
^odo pa pozabili tudi na okolico igrišča, kjer bodo v tem letu postavi- \
"zaščitne ograje. Želijo pa si, da bi ob rokometnem igrišču zrasel pra-!
^' športni park, kjer bi se zbiralo staro in mlado. |
ZB
Strelci Dornave praznovali
drugi praznik
zb • i'^ ^^''o^O' 10. januarja, smo se člani strelske družine Dornava
I98ft l"^ drugi letni konferenci in pregledali delo in uspehe v letu
tur • •   ^"^^ sodelovali na vseh tekmovanjih OSZ Ptuj in na sedmih
"'rjih strelskih družin ter osvojili eno drugo in eno tretje mesto,
p   ^^reici si želimo svoje strelišče, saj sedaj treniramo v neprimernih
reno-      ^^'i"io pa kupiti tudi malokalibrsko orožje Brno. Na konfe-
strer "^^^^ predstavnik OSZ Ptuj Franc Bedrač seznanil z novostmi v
tek^^lJJ"'. pravilih, sojenju in o kartonih, kar je novost v strelskem
eiaj^^^'^^'ska družina Dornava šteje trenutno 40 članov, oziroma 33
^' 3 članice in 4 mladince. Upamo, da se bo število povečalo.
Janko Horvs^
maJI oglasi
NESNICE MLADE JARKICE
pasme Hisex, rjave, stare 15 ted-
nov in mlajše jarkice različnih
starosti navajene na vso domačo
hrano prodam po zelo ugodni
ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi
še eno zastonj. Kupite jih lahko
vsak dan, tudi v soboto in nede-
ljo. Jože Soršak, Podlože 1,
62323 Ptujska gora.
SNEGOBRANE za salonitne
plošče in opeko, ki jih lahko
montirate tudi sami, ter SIDRA
za napenjanje stebrov v goricah,
lopate za sneg in lopate za peru-
tninske farme dobite pri Metličar
— Izdelava kovinskih predmetov
Ptuj, Potrčeva 26, telefon:
771-286.
PRODAM kurentijo za otroka
od 4 do 6 let. Ignac Petek, Arbei-
terjeva 8, Ptuj.
PRODAM približno 20 arov vi-
nograda in 20 arov pašnika v
Brezovcu pri Cirkulanah. Lojzka
Rudolf, Ljutomer, Jana Baukarta
23, telefon: 069 81-179.
PRODAM novo kabino za trak-
tor Zetor 7011. Janez Meglic,
Markovci 21, Markovci.
IŠČEM varstvo za eno leto stare-
ga fantka, občasno popoldan.
Telefon: 774-834 v dopoldan-
skem času.
IŠČEM stanovanje v Ptuju ali
okolici. Informacije v Ptujski ti-
skarni. Srečko Kravaršan, Dija-
ški dom.
PRODAM garažo na Ziherlovi
ploščadi. Telefon: 774-819.
PRODAM komplet novo desno
stranico in prednjo vezno ploče-
vino za Fiat 750. Lešnik, Selce
10/ b, Voličina.
PO UGODNI CENI PRODAM
večjo količino domačega vina
(kvinte). Marija Jesih, Belšakova
3, Ptuj, telefon: 773-492.
PRODAM tovorni avto Tatra,
tip 138, registriran do konca ma-
ja. Telefon: 774-778.
PRODAM kosilnico BCS v do-
brem stanju. Naslov v upravi.
UGODNO PRODAM raztegljivi
kauč in dva fotelja ter peč na
olje EMO. Žiges, Ulica 5. preko-
morske  brigade  6,  I*tuj,  tel.:
773-869.
PRODAM skobeljni stroj s cir-
kularko. Naslov v upravi.
PRODAM 200 kosov salonitnih
plošč. Franc Lovrenčič, Krčevina
pri Vurberku 37.
PRODAM dve malorabljeni bal-
konski okni 180 cm z vrati 80 cm
in eno 180 cm, oboje z naboji.
Vprašajte pri Horvat, Cesta ku-
rirjev 37, Orešje.
PRODAM traktor Štore 404, 250
delovnih ur, z vso opremo, star
dve leti. Štefan Kodrič, Kočice
63, Žetale.
PRODAM zapečaten črnobeli te-
levizor. Telefon: 773-180.
PRODAM   črno-beli   televizor
Gorenje. Ogled od 16. ure dalje.
Lancova vas 18.
PRODAM zamrzovalno omaro,
poceni. Vinko  Kocuvan, Vito-
marci 38, telefon: 797-052.
MLAD FANT IŠČE mlado de-
kle  za  skupno  gospodinjstvo.
Franci Kokol, rojen 14. 10. 1956,
stanujoč Dravska ulica 3, Ptuj.
PRODAM hidravlično stiskalni-
co 350 1 in breje krave ter telico.
Krefi, Grajenščak 14.
PRODAM žrebico, staro 4 leta,
rodovnik B in skoraj nov kamot.
Anton Božičko, Kočice 45 (pri
Doleni).
UGODNO PRODAM nov va-
kumski sod za gnojevko 2200 li-
trov. Janez Veselic, Borovci 15.
PRODAM vakumski sod Creina
2200 litrski ali menjam za večje-
ga. Alfonz Mohorič, Trnovska
vas 33.
POLAGAM keramiko. Telefon:
815-381 od 16. do 18. ure.
WARTBURGA prodam po de-
lih.   Primožič,   Draženska   23,
Ptuj, telefon: 771-974 v službi.
PRODAM traktor Steyer  180,
28 KM. Oglasite se v gostilni
Emeršič v Lancovi vasi.
ZAPOSLIM dekle, ki ima veselje
do dela v gostinstvu. Telefon:
375-368 ali 372-422.
PRODAM prašiča domače reje.
Lucija Brumen, Gomilce, Destr-
nik.
RTV SERVIS Matjašič
sporoča, da montirajo,
popravljajo in usmerja-
jo TV antene — kom-
plete še vedno po starih
cenah. Tel.: 750-051.
PRODAM kurentijo, dobro
ohranjeno. Vlado Fridl, Gubčeva
ulica 33, I*tuj (Mariborska cesta).
UGODNO PRODAM R - 12.
Primožič, Markovci 13.
KUPIM kurentove zvonce. Kli-
čite na telefon 772-131, Mar.
TAKOJ ZAPOSLIM dekle z ne-
kaj prakse in veseljem do dela v
gostilni. OD po dogovoru. Tele-
fon: 773-294.
PRODAM kviton. Stanko Hor-
vat, Zagojiči 14/ d, Markovci.
Telefon: 750-056.
PRODAM Opel kadet B, letnik
1970, karamboliran, v celoti ali
po delih, Andrej Čeh, Rotman
58/ a, Juršinci.
PRODAM Zastavo 101, letnik
1980, in moped V 'l4. Srečko
Pukšič, Destrnik 2.
ŠKODO 110 L, letnik 1975 pro-
dam. Dornava 103, te!.: 795-003.
Polajžerju tudi 2. hitropotezni turnir
Ob zaključku prvenstva posameznikov za leto 1987 je bil odigran hitropo-
tezni turnir, ki je sodil v sklop rednih turnirjev v letu 1987. Tudi tokrat so bili
-prostori društva skoraj premajhni, saj se je turnirja udeležilo 20 igralcev. Pono-
vno so se izkazali nekateri mlajši, med katerimi velja omeniti odlično igro pio-
nirke Anite Ličina, ki je zmagala devetkrat, v nekaterih partijah pa je morala
priznati premoč nasprotnikov šele v časovni stiski.
Vrstni red: I. Danilo Polajžer 16,5 točk, 2. do 3. Brglez in Bezjak 15, 4. do
6. Iljaž, Bohak in Šeruga 13, 7. Reberc 12.5. 8. Viher 10.5. 9. do 10. Žlender in
Skarja 10, 11. Anita Ličina 9,5 točk itd.
V skupnem seštevku posebnega točkovanja vodi po dveh turnirjih D. Po-
lajžer z 40 točkami.
Silva Razlag
8 - ZA RAZVEDRILO
- 12. februar 1087 -

TEDNIK
- 12.februar 1987
OGLASI IN OBJAVE - 9
Jože Osterman — predsednik
ZKO Slovenije. Foto: M. Ozmec
Volodja Balžalor$ky in Vinko Haas
Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku
Slovenci smo ponosni na svoj jezik in svojo kul-
turo, ki smo jo kljub potujčevanju ohranjali skozi
stoletja. Žal pa ne moremo biti vedno zadovoljni s
tistim, kar zanjo storimo danes, niti s tem kar smo
nekaj zadnjih desetletij vlagali v ohranjanje ter za
obnovo premične in nepremične kulturne dedišči-
ne. Tudi literatura in druge smeri umetnosti niso
bile vedno odraz naših hotenj in potreb — vse
skupaj pa stanja in razmer, v katerih živimo in
ustvarjamo.
Svoj kulturni praznik praznujemo Slovenci vsa-
ko leto 8. februarja. Včasih smo mu rekli kar Pre-
šernov dan, v spomin na 8. februar leta 1849, ko
smo izgubili enega svojih največjih mož, pesnika
Franceta Prešerna.
Tudi v ptujski občini smo ga primerno obeležili.
V osnovnih in srednjih šolah so to storili takoj po
počitnicah, ponekod pa so se svojega kulturnega
dne spomnili tudi v krajevnih skupnostih. Osred-
nja občinska proslava pa je bila v četrtek zvečer v
dvorani glasbene šole v Ptuju, na kateri je pred-
sednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože
Osterman poudaril, da je tudi kultura majhnega
slovenskega naroda vedno predstavljala temeljno
jedro, okrog katerega so skladno rastli vsi drugi
elementi življenja. Tako je naš kulturni praznik
priložnost, da razmislimo o tem, o naši notranji
moči in ustvarjalnosti, ki jeedina prava moč, ki ve-
že človekovo skupnost in ji zagotavlja trden smisel
tudi za prihodnost.
Slovesnost ob kulturnem prazniku smo Ptujčani
obogatili še s koncertom za violino in klavir, ki sta
ga izvedla naša priznana umetnika Volodja Balža-
lorsky in Hinko Haas. Podelili pa smo tudi prizna-
nja občinske Zveze kulturnih organizacij in kultur-
ne skupnosti. mš
Za vsakogar
nekaj
Letos je Občinska konferenca
ZSMS Slovenska Bistrica prvič
pripravila program veselih poči-
tnic. Poskrbljeno je bilo za pred-
šolske otroke, učence osnovnih
in srednjih šol, prireditev pa so
se udeleževali tudi starejši.
Program je bil sestavljen tako,
da so ga izvajali gostje, oziroma
so obiskovalci sami sodelovali. V
desetih dneh (med tednom) se je
v celotni bistriški občini zvrstilo
okoli 50 najrazličnejših priredi-
tev: polletnf javni nastop glasbe-
ne šole, namizne igre, pravljične
ure, lutkovne in kino predstave,
video glasba, rekreacijsko igra-
nje košarke in odbojke, izlet in
srečanje z lovci, zabavne igre,
predavanja z diapozitivi o alpi-
nizmu, likovna ustvarjanja, lite-
rarne ure, predstavitev judo klu-
ba Impol, elektronska glasba,
glasbene urice z Janezom Biten-
cem, srečanje z Vitanom Malom
in ogled filma Poletje v školjki,
predvajanje dia filmov, igre na
snegu, kviz na temo Anton Ingo-
lič — pisatelj za otroke, in še ne-
katera druga srečanja in priredi-
tve.
Največ programa je bilo izve-
denega ravno v Slovenski Bistri-
ci, vendar tudi v drugih krajih ni-
so bili prikrajšani, ker je bilo ve-
liko tega tudi drugod.
Sekretar OK ZSMS Slovenska
Bistrica Jože Lugarič je o progra-
mu veselih počitnic, o izvedbi in
obisku povedal naslednje: »Pro-
gram je bil zastavljen dokaj pe-
stro, saj je vsak obiskovalec, ne
glede na starost, našel nekaj za-
se. Najbolj so bile obiskane lu-
tkovne predstave in predvajanja
risank v krajevnih skupnostih iz-
ven mesta, pa tudi v samem me-
stu. Veliko otrok je prišlo tudi na
srečanje z Vitanom Malom v
Oplotnici in Slovenski Bistrici,
kjer so si ogledali film Poletje v
školjki. Manj pa so izkoristili re-
kreacijsko igranje košarke in od-
bojke, kljub temu, da se drugače
pojavljajo težave zaradi prezase-
denosti telovadnice in da vanjo
ne morejo na rekreacijo hoditi
tudi tisti, ki se ne ukvarjajo red-
no s kakšnim športom. Tudi kino
predstave so bile v prvem tednu
slabše obiskane, vendar se je
udeležba v naslednjem tednu bi-
stveno povečala.
Naša občinska konferenca je
program organizirala prvič in mi-
slimo, da bo v naslednjih letih
obisk številnejši, ker je pač vsaka
nova stvar nekoliko slabše obi-
skana.«
Naj omenim še to da je bilo
dobro poskrbljeno za propagan-
do, saj je bilo razdeljenih 700 le-
takov (urnik vseh prireditev) in
prek 130 velikih plakatov.
Samo Brbre
Večer s
komornim
zborom
Ljubiteljem ubranega petja se
jutri obeta prijeten večer s ko-
mornim moškim pevskim zbo-
rom iz Ptuja, ki so ga posvetili
času kolin. S posebnim zadovolj-
stvom bodo tokrat pozdravili
mednarodnega mojstra fotografi-
je Stojana Kerblerja, ki se bo
predstavil-s svojim fotografskim
ciklusom Koline. Uvodno bese-
dilo k ciklusu je pripravila Mar-
jeta Ciglenečki. Dirigent komor-
nega zbora Franc Lačen je za
koncertni program izbral tokrat
osem priljubljenih pesmi: Krajn-
čičev Jurij, Strunam, Suliko, Ste
vidli barona. Ljubezen in po-
mlad. Hladna jesen. Pisemce in
Napitnica. Pretežni del teh pe-
smi je poznavalcem prav gotovo
znan, del pesmi pa je iz novega
programa komornega zbora, ki
ga bodo v celoti predstavili apri-
la.
- OM
Biserna poroka
na Forminu     \
Sobota, 7. februar. Za vas Formin je bil to slovesen dan. Vsa vas
je slavila biserno poroko ALOJZA in ROZE ŠACER iz Formina 4,
Sama biserni ženin in nevesta svojega izrednega jubileja sicer nista
želela obešati »na veliki zvon«, toda svojci in vaščani Formina so pre-
več ponosni nanju, zato niso dopustili, da bi tak jubilej stoletja šel kar
tako mimo. Svoj delež je k slovesnosti prispevala tudi krajevna skup.
nost Gorišnica.
Naj na kratko predstavimo biserni par:
Alojz Šacer je bil rojen 8. 10. 1902, je bil molzni kontrolor pri selek-
ciji pri odbiri plemenske živine za ptujsko in ormoško območje ter
kontrolor v ptujski mlekarni. Roza, roj. Furbas 12. 10. 1904 pa je dela-
la doma in gospodinjila. Imela sta samo enega sina, ki je že umrl in
zanju na starost skrbi snaha. Vesela sta tudi dveh vnukov in štirih
pravnukov. Pred dobrim letom je Rozo bolezen priklenila na posteljo.
To je bil tudi razlog, da so slovesnost opravili doma.
Tako sta v soboto prišli na dom Marija Šumandl, pooblaščena de-
legatka skupščina občine Ptuj in Marija Vajda, matičarka iz krajevne-
ga urada v Gorišnici v spremstvu 5-članske uradne delegacije KS Go-
rišnica in opravili predpisan ceremonial slovesne razglasitve za bise-
roporočenca.
V imenu uredništva želimo biseroporočencema zdravja in jima pri-
srčno čestitamo!
FF
Alojz in Roza Šacer po 60 letih življenja v trdni zakonski zvezi
Foto: Langerbolc
Biseroporočenca med svojimi najdražjimi v domači hiši ob razglasitvi za
biseroporočenca
Foto: Langerholc
osebna kronika
Rodile so:
Kristina Pulko, Žetale 94 —
dečka; Ivana Stumberger, Ormo-
ška 138 - Sergeja; Olga Golob,
Podvinci 23 — dečka; Majda
Hriberšek, Črtkova 1 — dečka;
Marija Pečnik, Popovci 28/a —
dečka; Štefka Sirec, Kajuhova 3
— dečka; Mojca Cafuta, Pleterje
15/a — Marka; Nada Irgl, Jane-
žovski vrh l/a — deklico; Anica
Rajšp, Kukava 28 - dečka; Ol-
ga Milošič, Muretinci 49 — de-
klico; Majda Kostanjevec, Spuh-
Ija 6 — dečka; Ana Roškar, Za-
gorel 13 — Jasmino; Vida Mihe-
lič, Titov trg 10 — dečka; Jožica
Žinko, Slovenja vas 68 — Goraz-
da; Tanja Skok, Ul. 25 maja 4 —
Ano; Terezija Mavric, Radomer-
je 14/C — deklico; Danica Vil-
čnik, Janežovci 5 — dečka; Suza-
na Vidovič, Ul. Lackove čete 41
— deklico; Marija Čeh, Zabovci
59 — dečka; Angela Vuk, Po-
brežje 90/b — dečka; Cvetka
Hvaleč, Trdobojci 69/a — de-
čka; Vlasta Krajnc, Hrastovec 53
— dečka; Elizabeta Kosec, Gr-
linci 18 — deklico; Ivanka
Pšajd, Vintarovci 42 — Simono;
Marija Marin, Cvetkovci 30/a —
Mojco; Anica Arnečič, Gradišča
138 - Renata; Silva Hodžar,
Ivanjkovci 4/a — Denisa.
Poroke:
Vladimir Belšak, Štuki, Volk-
merjeva 21 in Brigita Brglez, Štu-
ki, Volkmerjeva 21; Jakob
Krajnc, Šturmovci 18/c in Eliza-
beta Bedrač, Šturmovci 18/c.
Umrli so:
Marija Bedrač, Zg. Hajdina 9,
roj, 1929 umrla 1. febr. 1987; Eli-
zabeta Beranič, Cankarjeva 3,
roj. 1907, umrla 1. febr. 1987;
Boštjan Horvat, Barislovci 19/b,
roj. 30. jan. 1986, umrl 1. febr.
1987.; Marija Ceiger, Sp. Lesko-
vec 1, roj. 1910, umrla 2, febr.
1987; Martin Krajnc, Hrastovec
134, roj. 1934, umrl 1. febr. 1987:
Janez Vaupotič, Pršetinci 6, roj.
1920, umrl 2. febr. 1987; Alojz
Belšak, Hrastovec 49, roj. 1931,
umrl 3. febr. 1987; Ciril Kračun,
Peršonova 22, roj. 1922, umrl 4.
febr. 1987; Jožef Horvat, Placar
9, roj. 1902, umrl 4. febr. 1987;
Jakob Lovrenčič, Slovenski trg 3,
roj. 1908, umrl 5. febr. 1987; Ma-
rija Karo, Mala vas 6, roj. 1916,
umrla 5. febr. 1987; Magda Tu-
šek, Reševa 10, roj. 1907, umrla
6. febr. 1987; Boris Vinkler, Bel-
šakova 59, roj. 1958, umrl 7. febr.
1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure«
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik)
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik)
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 5.000 dinarjev, za tuji-
no 6.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ruj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev ^
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere s«
ne plačuje temeljni davek
prometa proizvodov.
Mi v Crans
Montani!
Zadnja dva dneva svetovnega
prvenstva v alpskem smučanju v
Crans Montani se je udeležilo
tudi 45 Ptujčanov. Ogled je orga-
niziral smučarski klub Ptuj v so-
delovanju s pokrovitelji. Raden-
sko iz Radenc in ptujsko Perutni-
no. Grla navijačev pa so pregla-
sili naši kurenti s svojimi zvonci,
ki so bili za številne obiskovalce,
predvsem pa za fotoreporterje in
TV sn_emaice prava paša za oči.
Čeprav je bila pot dolga in kljub
udobnemu avtobusu KGP Ptuj
precej utrujajoča, smo preživeli
dva nepozabna dneva. Najbolj
veseli smo bili sobotne odlične
uvrstitve Mateje Svet, ki je dose-
gla svojo tretjo medaljo letošnje-
ga prvenstva. In čeprav smo po
prvem teku nedeljskega slaloma
za moške bodrili naše fante in
dekleta skoraj do onemoglosti,
smo bili po drugem teku skupaj
z Bojanom, Rokom, Gregom in
Tomažem kar malce razočarani.
Sicer pa, šport je ruleta, je pove-
dal Tone Vogrinec in tako je bilo
žal tudi tokrat. Kljub temu pa
smo lahko zadovoljni s šestim,
štirinajstim in petnajstim me-
stom naših slalomistov. Več o
dvodnevnem potepanju po
Crans Montani pa boste lahko v
sliki in besedi pregledali v na-
slednji številki Tednika.
- OM
Ptajski Mvijači v ciljni ravnini slalomske proge Nacional, ki so se jim
pridružili tudi Številni naši navijači in naši zdomci iz Švice.
V soboto popoldan smo na dvorišču hotela Internacional, kjer so bivali
člani jugoslovanske smučarske reprezentance, ujeli med treningom naše
fante. Del ptujske »odprave« je izkoristil to srečanje za tale posnetek.
(Foto: M. Ozmec)
Gasilci iz Hajdine so se zbrali že 75-tič
v soboto, 7. februarja, na
predvečer slovenskega kulturne-
ga praznika, so se na letnem
obračunu svojega dela zbrali
skoraj vsi aktivni gasilci iz Hajdi-
ne. Delovno konferenco so pri-
čeli s kulturnim programom, v
katerem je zapel moški pevski
zbor iz Hajdine, vzdušje pa so še
popestrili mladi harmonikaši To-
maž, Daniela, Damjan in kitarist
Iztok.
Razpravljalci so bili enakega
mnenja, da so delovni uspehi
hajdinskih gasilcev posledica do-
brih medsebojnih odnosov med
člani ter povezanosti z vsemi or-
ganizacijami in društvi v kraje-
vni skupnosti. V Hajdini je sko-
rajda ni akcije, kjer ne bi bili
vključeni tudi gasilci. Če že ne
gre drugače, pa vsaj tako, da od-
stopijo v uporabo svoje prostore.
Le-te so predlani močno poveča-
li z dograditvijo garaž, v katerih
so tri sodobna gasilska vozila
vselej pripravljena, da na znak
sirene pohitijo na pomoč kjerko-
li bi bilo to potrebno.
V minulem letu na svojem po-
dročju niso zabeležili požara, za
kar gre zasluga dobri preventivi,
pa tudi osveščanju otrok v šol-
skem društvu Mladi gasilec. So-
delovali so na 17 akcijah v dru-
gih krajih. Tesno sodelujejo z in-
dustrijskim gasilskim društvom
iz TGA Kidričevo, pa tudi GD
Ptuj močno računa na njihovo
pomoč, glede na opremljenost in
neposredno bližino.
Ze leta so povezani z gasilci iz
Miholjevca pri Brežicah, da o
prijateljstvu z gasilci iz pobrate-
ne KS Bednja sploh ne govori-
mo. Tradicionalno pa je sodelo-
vanje z vsemi društvi v občini, pa
tudi izven (Zlatoličje, Hardek
ipd).
Franc Simeonov, predsednik
občinske gasilske zveze, je med
drugim poudaril, da naj nikar ne
opustijo dosedanjega spoštljive-
ga odnosa do svojih starejših čla-
nov, ki so orali ledino na gasil-
skem področju. To lepo gesto
naj prenesejo na mladi rod, ki
počasi stopa na njihova mesta in
se uvaja v skoraj do potankosti
utečeno delo. Program, ki so si
ga začrtali za naprej, je precej za-
vezujoč, tako da ni bojazni za
morebitno krizno obdobje, ki se
marsikje pojavi v trenutku, ko je
dosežena dovolj visoka stopnja
mehanizacije. Ta je v Hajdini na
skoraj zavidljivi ravni, zato bo
potrebno za ohranitev le-te vloži-
ti vse napore, sproti pa bo po-
trebno usposabljati tudi član-
stvo.
Jubilejni,75. občni zbor si bo-
do zapomnili tudi vsi, v soboto
na novo sprejeti mladi gasilci, pa
tudi veterani, ki so za dolgoletno
delo in zasluge prejeli republiška
in občinska, pa tudi društvena
priznanja.
Dobro voljo ob doseženih
uspehih društva je kalila edino
zavest, da je jubilejni občni zbor
potekal brez častnih članov —
predsednika Jožeta Piska in čla-
na Janeza Lipavška. Od slednje-
ga smo se po kratki bolezni za
vedno poslovili 28. decembra la-
ni. V mislih sta bila z nami oba,
tako, kot smo ju bili vajeni leta
in leta, nerazdružljiva soborca
proti rdečemu petelinu, od kate-
rih je eden moral kloniti.
Ob tričetrtstoletni gasilski tra-
diciji v Hajdini tudi naše čestit-
ke!
S. B.
AKTIVNOST
JE ZAŽIVELA
v klubskih prostorih se je 5. februarja zbralo 15 članov Radio —
kluba YU3DKT Ptuj. Beseda je bila o problemih, nadaljnem obstoju
in finančnih težavah. Odločili so se, da bo skupščina kluba 22, febru-
arja ob 8. uri v klubskih prostorih, Cučkova 1, pred tem pa bo 18. fe-
bruarja še javna razprava o dnevnem redu skupščine. Finančne težave
bodo poskusili odpraviti s članarino in bodo zato člani v teh dneh
prejeli položnice, ob njih pa še vabili na razpravo. Na omenjenem se-
stanku so tudi imenovali komisije, ki bodo pripravile vse potrebno za
uspešne izvedbo letne konference. Po stari evidenci ima klub 170 čla-
nov, novo število pa bo odvisno od plačane članarine. V klubu priča-
kujejo, da se bodo člani odzvali in se v velikem številu udeležili letne
konference ter tako pomagali prebroditi krizo v delovanju.
F. Cetl