v dan rszen 80 ^ jp prtinlkov. j-ilj except andHolid^ra PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravnlškl prostori: 2667 South Lswndala A v«. Offioo o t PubUcatton: S6A7 South Lavmdale Avl Tslephaas, Rockvrsll 4904 meah XXXUL Cona lista Je $e.00 ■MtUr jiMUT i«. INI. it tt» HlMtlM UM—e tU Al mt 0—H*r*k g. 1ITI. CHICAGO. ILL« ČETRTEK. 11. SEPTEMBRA (SEPT. IS). 1*41 Subscription $6.00 Yr«rly STEV.—NUMBER 182 onvenUja je n IME SNPJ OSTANE p zprava o izpremembi imen« je vzela skoro PjJ^ _Vsi konvenčni odseki so bili izvorni in poročila gl. odbornikov so bila spre- of potUge W>- P*.. H. sept.—Na Mi (17. sept. predpoldne) ^je je bilo soglasno skle-4, konvencija pošlje po-brzojavko predsedniku Htltu. je bilo sklenjeno, da kupi sto Novakovih be-Jov, ki jih poskuša raz-^ če pa to ne bo šlo, naj akloni angleško posluj očim tej seji je prišlo na dnevni najkocljivejše vprašajne— nemba imena združene or-jje. je dolga debata, ki je tra-jkoro ves dan in mestoma je lelo ortra in pikra. Končno poimensko glasovanje, ki idlo: 279 za SNPJ, 57 pa, ime izpremeni. Eden je KVtralen. Staro ime torej . Snoj, ki je v ponedeljek zapustil konvencijo, se je dan povrnil precej izbolj- Važna posvetovanja v Washingtonu Revizija nevtral-nostnega zakona Waahington, D. C.. 17. sept.— Predsednik Roosevelt je imel važna posvetovanja s kongresnimi voditelji o načrtih, da Amerika potroši nadaljnje milijarde dolarjev za financiranje vojne proti nacijski Nemčiji in fašistični Italiji in odhajanja oboroženih ameriških parnikov naravnost v angleške luke. Prej je Roosevelt poslal kongresu poročilo o razdelitvi sedmih milijard dolarjev, ki so bile dovoljene v smislu provizij posojilno-najem-ninskega zakona, ki je bil sprejet v kongresu U. marca tega leta. ' ^^^ se Predsednik se je posvetoval . N s kongresnimi voditelji o prekli- eburgh. Pa., lb. sept.—INa- ol. raviTm n«»vtrnlnnstn*raryja ln Relmarin is Aaa* »rldga. Dalje bo na banketu gnale aabaval tudi snanl tambu* raškl sbor s unlverse Duquaane pod vodatvom rojaka Matija Oo-vfeta. Nov grob v W. Va. Pierce, W. Va. — Dne 14. t. m. je naglo umrl Primož Stare, star 61 let in doma iz St. Vida na Gorenjskem. Zadela gs je kap. Tukaj zapušča ženo in šest sinov. BU ja član društvs št. 29 SNPJ in SSPZ. V Ameriki Je bil 28 let. Pogreb se je vršil 16. aept. po civilnih obredih na pokopališče Roae HU1. MUwauške vesli Milwsukee, Wis. — Dne 2. t m. Je umrl Andrej Kanalec, star 77 let ln doma iz Drežnice pri Kobaridu. Bil ja samec in tukaj zapušča sestrično. Na 6. t. m. pa je umrl Gašper filft, star 57 let in doma U Savinjske doline na Štajerskem. Zsdnjlh 17 let je vodil gostilno v VVesV, MU-vvaukeeju. Zapušča ženo, tri hčere in brsts. — Louis Medved in žens sts pred krstkim slavila 25 letnico skupnegs Življenj s Poroke: Joseph Anžur in Msry Mihelič, Alois Pickarski in Frsnces Peterlin, Raymond E vsns in Msry Zslesnik ter Frsnk Schnelder ln Rits Johnston. V bližnjem Sheboygsnu ja 3. t m. umrls Angels Turk, Članics JPZS. Zapušča moža, sins In dve hčeri. Vesli U Clevelsnds Clevelsnd. — Podpredsednik HBZ W. Bolč poroča, da Ja za-jednica prispevsls v aklad Ju goslovanskega pomožnega odbo ra vsoto $10,000, ruski organlza ciji Russian Medical Aid Society vsoto $2,500, Rdečemu križu v Angliji vsoto $2,500, Rdečemu križu v Canadl vsoto $500 in A meriškemu rdečemu križu $500 HBZ je sprejela resolucijo, ki odobrava Rooseveltovo politiko in apelira na vse Jugoslovsne, naj prlspevsjo v sklad Jugoslo vsnskega pomožnega odbora Ns 17. t. m. je v SND predsvs Danicam krožka št. 2 Progresiv nlh Slovenk dr. Rudolph Anton čič. — Frank Oblak, o čigar smrti smo včersj poročsll, Je bil stsr 55 let in doms Iz Vičs pri Ljub-Ijsni. Tu zspuščs ženo in dvs sinova, v starem k rs Ju ps brsts in dve seistri. Nemške motorne kolone poražene v bitki _m Ce* 20,000 Nemcev padlo na fronti pri Bri-jansku. Drugi poskus izkrcanja nacijskih čet na otoku Oeselu se izjalovil. Skupna an-gleiko-ruska okupacija Teherana Moskvs, 18. sept—Sovjetske armsde so zdrobile nemške motorne kolone in oklopne oddelke ljuti bitki v bližini Bdjanska, ki leži 230 milj južnozapadno od Moskve, se glasi danes objavljeno uradno poročilo. Čez 20,000 nemških vojskov je padlo v tej bitki. TV> je bils največja sovjetaka zmaga v bitkah z Nemci na tej fronti, ki ae razteza od Brijan-sks do Smolensks. Nemškim motornim kolonsm, ki so bile uničene v bitki s rusko srmsdo, a poveljeval general Heinz Gu-derlan. Uradni komunike doatavlja, da so Nemci izgubili 500 tankov, "0 oklopnih svtomobilov, 1525 tovornih avtov, 195 bojnih letal, IS strojnic, več tisoč pušk in ogromne količine drugegs orožja n bojnega materiala. Dva tret-ini armada generale Guderians sta bili strti. Radieprogrsm Plttsburgh, Ps. — S tukajšnje radlopostsje WWHW se bo vss ko nedeljo ob I 30 popoldne od dajal slovenski rsdloprogrsm Prvo oddsjsnje progrsms bo nedeljo, dne 21. sept. Akutno pomanjkanje kitni v Grčiji Ankars, Turčija, 16. Berlin. 17. sept. — Vrhovno poveljstvo poročs o prodirsnju nemških Čet ob reki Dnjeper proti vzhodu. Ta reka je bils >rekoračena v več krajih po jutih bitksh z rusko pehoto in tenki Poročilo pravi, ds so sa prvi nemški oddelki približali Nogajsku, kar pomeni, ds bodo skušali Nemci lsollrsti močno utrjen Krimejski polotok, Vojna poročile zlsstl naglaša Jo prekoračenje reke Dnjeper. Ruski letalci so z bombami razbili nekaj v nsgllcl zgrsjenih mostov ns tej strsteglčni reki. Zunsnjl vojsškl opazovalci menijo, da je glsvni cilj nem šklh operacij okupacije Rostova ob ustju reke Don, kjer se odpi rs pot proti bogstemu ruskemu oljnemu polju. 2eleznics, ki vodi čez vodno ožino do Krimej skega polotoka, je bila bombur dirana iz zraka in pretrgana ' več krajih. Tarča bomb so bile tudi sovjetske utrdbe,, |(Nemški krogi v Ankari, Tur čija, so nspovedsli, ds bodo Hit lerjeve kolone dosegle ksvksšks oljns polja v prihodnjih tridese tih dneh. Če ae bo to zgodilo, tedsj bo nemška motorne sr msda rešils problem dobsvljanja olja.) Moskvs. 17. sept r- DrugI nemški poskus izkresnjs vojs šklh čet ns otoku Oesel se Je iz jslovll, Nemški mornsrjl in vo jski so bili pobiti Uradni komunike, objavljen danes zjutrsj, prsvi, ds Je bilo trideset večjih ln manjših ladt, in trsnaportov . potopljenih na Baltiškem ln Arktičnem morju. Transporti, ki so bili potopljen pri Oeselu, so bili naloženi s lan ki In Ishklmi topovi Obramba tega otoka je deloma obramba Lentngrsds ns vzhodu in Fin skegs zaliva. Srdite bitke na vsej leningrad ski fronti se nadaljujejo,' Huskl letalci ao napadli z bumbaml nemške vojaške koncentracija, motorne divizije in letališča liornbr so |iadalr tudi na Balete, rumunsko pr istsnlščno mesto ob t Črnem morju v bližini bolgar Orkl v Atenah cepajo po eesuh ^ zaradi lakote, je dejal neki Ruske četa, |*idprte s tanki, nik, ko je doeprl v Ankaro. 1'" manjkanje živil je akutno v *k"H| ro vaeh mestih Trpljenje s Cir-ltijsklh tankov in oklopnih sv-ki delijo sngleškl In svstraUki tomobllov ter zspUrnil* 41 te* vojaki, ki nieo mogli pobegniti kih in lahkih topov Ns fronti Iz Grčije pred Hitlerjevimi še "krog I^nlngrsds, ki m /o w»>f^ Naslov na vse. kar Ima stik s listom« PROSVETA 2157 So. Lawadale Ava., Chicago. Illlaois MEMBER Or THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin Datum v oklepaju na primer (September 30, 1941), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravoteano, da se vam list ne ustavi._ Težave ameriške demokracije Iz Washingtona poročajo, da je v taboriščih ameriške naborne armade precej nezadovoljnosti, ker je kongres nategnil vojaško službo nabornikom od enega leta na dvfe leti In pol. SIcer so dovoljene rszne izjemŠčine za oženjene vojake, za vojake, ki so izurjeni delsvci v kakšni važni ftroki, za one, ki dosežejo starost 23 let itd., ampak na splošno je vojaška služba podaljšana za >18 mesecev. Pritožbe so, tla jc to dejstvo povzročilo zelo slabo razpoloženje pri tisočerih vojskih, ki zdaj pravijo, da so bili potegnjeni; računali so le na eno leto vojaščine in temu primerno so uredili svoje privstne zadeve, ampak zdaj so vsi njihovi računi padli v vodo. Nezadovoljnost je tudi v tem, ker so naborniki računali, da pojdejo po enem letu službe na delo v privatne industrije, v katerih je zdaj dober zaslužek, dočim je njihova vojaška plača $30 mesečno. * Američani niso navajeni na vojaške nabore in obvezno vojaško službo v mirnem času. To je prvi primer v zgodovini Združenih držav, da je tukaj prisilna vojaška služba, ne da bi vojaki vedeli, če pojdejo v vojno ali ne. Za časa zadnje vojne Je prišla vojaška obveznost po napovedi vojne in vsak vojak je vedel, čemu se vadi v orožju in kaj ga čaka. Danes pa vprašanje vojne za Ameriko še vedno visi v zraku— in povprečnega nabornika je lahko uveriti, da je njegova vojaščina velika potrata časa; za mnogd mladeničev je to tudi ponižanje, ker sovražijo vojaško disciplino in z največjo nejevoljo prenašajo primeroma težko vežbanje, katero je Američanom tuje. To pa Še ni vse. Naborniki v vežbališčih niso izolirani od civilnega življenja, temveč so v neprestani pismeni zvezi z domom in svojimi prijatelji ter organizacijami. Z drugimi besedami: vojaki so pod vplivom spizarske in petokoLonske propagande kakor so civilisti. Ts propsgsnda dobro pozna razpoloženje povprečnega nabornika, pa ga Izkorišča do skrsjnosti. Lažipropaganda indirektno in po ovinkih hujska ameriške vojake! Onih, ki so bili pravočasno posvarjeni, se to hujskanje ne prime, ampak med vojaki je mnogo slabičev, ki se dsjo potegniti. Skratka: politika, ki razdvaja kongres in civilno življenje dežele, ima prosto pot tudi v armado in ruši tamkaj disciplino ln slogo, Nsrsvno je, da vsi ti faktorji ne morejo ustvarjati potrebnega nsvdušenja v armadi, katero je veliko bolj potrebno za nabornika kakor pa za prostovoljca, ki si sam Izvoli vojaško službo in je pripravljen na vse. Rszume se, da ameriška armada ne more biti in zato ne bo nikdar tako trenirana mentalno kot je Hitlerjeva armada, v kateri je vojak mehaničen kolešček v mašini. V demokratični deželi je to nemogoče—in ta fakt je velika spotika v oboroženi obrambi demokracije kakor je na drugi strani velika ugodnost za totalitarske napadalce. Ko Je pred mnogimi meseci kongres debatiral o obvezni vojaški službi, smo zapisali v Prosveti, da ta zakonski načrt naravno nI demokratičen. Nobena prisiljena stvar ni v bistvu demokratična —ampak, kadar ima demokracija opraviti s kriminalnimi človeškimi elementi, ki poznajo le barbarsko silo, sc mora sama poslu-žiti barbarske sile, če jih hoče nadvladati. Kdor hoče pravilno razumeti to kontradikcijo, mora pred vsem vedeti tole resnico: policija, sodišče, ječa in smrtna kazen je zaradi individualnega ubijanja ljudi poleg drugih zločinov, kakor Je armada zaradi vojne—vse to pu je ostanek iz prejšnjega barbarskega veka, kar še živi poleg demokracijo. Demokracija ni odgovorna za to, ker ona tega ni ustvarila, pač pa je to podedovala ln do danes se še ni mogla iznebiti teh barbarskih ostankov. To reanko Je treba dobro pojmovati, pa bomo na jasnem, zakaj gs demokrscija včasi tako "lomi." Zdi se, da je domokracija v nekaterih ozirih prišla prehitro, ko človeštvo v splošnem še ni bilo sposobno zanjo. Demokracija ni za barbare! Demokracija je za izobražene in miroljubne ljudi—in more najbolje cvetetl v miru in znanost. Nesreča je pa ta, da Jc še mnogo barbarov In divjakov na svetu—in če se hoče demokracija obdržati pri življenju, mora z barbari postopati po njihovo, po barbarsko. Demokracija se je rszvils iz znanosti, iz organiziranega razuma. Njena naloga mora torej biti. da na lep, znanstven način rešuje vse svoje pereče probleme. Men teh problemov Je lztrebljevanje zločinatva duma in zavsmvanjc zoper nasilne napade od zunaj. Nemogoče je, da bi demokratično ljudstvo vedno trpelo barbarsko atsrovcško metodo pobijsnja kriminalcev na drobno In debelo. Armade polu-ajcv in vojakov so znsk ignorsnee—so pa potrebne, dokler ni nič bnljega zrn nadomestilo. Konj Jc bil potreben, dokler m bilo svtomobila in avtomobil bo potreben, dokler ne bo kaj boljega Odgovorni krogi v demokrselji bi morsli misliti ns električno "armado," katero bi vodil "general" iz lsborstorijs. Pri tej "armadi" ne bi bilo treba nobenih vojakov in potreben bi bil le Štab "generalov" (inženirjev), ki bi pošiljal "strele z jaanega" na mejo ali ka) podobnega. Namen ameriške vlad«« da i/.vežha d»»bro armado za obrambo Amerike, kadar bo obramba potrebna, Je bil dober ln upravičen, toda vlada je pozabila, da ameritko moštvo ni navajeno na priail-no vojaiko službo, dokler ni vojne ns vidiku. Ameriški fsntje, ki ari dobil športniki, se nikdar ne vežbajo za šport, če ga ne bodo Igrali Kaj naj zdaj stori demokratična Amerika? Predstava Antona Epplcha Cleveland, O,—Vsaka naselbina ima v svoji sredi svoje posebnosti, na katere je ponosna in se njimi rada ponaša. Tudi naša metropola se ponaša z marsičem, kar se je pojsvilo na obzo-ru, zraslo izključno v njej in se po vztrajnem prizadevanju v desetletju uspešno razvilo v ponos naselbini. Med temi so naši pevski, glasbeni ln oderski talenti, posebno pa komik Anton Epplch. Kdo ne pozna Eppicha? Odrski igralec Je ln pusti skoro ves prosti čas na naših deskah. Srečamo ga na odru Slov. nar. doma kot v Delavskem domu na Waterioo. Kjerkoli je kaka pomembnejša predstsva, je uklju-čen tudi Epplch. Zarja ga je imela redno uvrščenega v svojih pevskih progrsmih. Ravno tako ga imajo uvrščenega druge kulturne skupine. Cankarjeva ustanova ga je imela na svoji igralski turi. Ob času konvencije SNPJ sodeluje na programu v Pittsburghu. Med nami so zelo redki, ki bi mogli nastopati v komičnih vlogah uspešno in neprisiljeno. V tem oziru je Ep-pich v svoji orientaciji na odru neprekosljlv. Vživi se v svoje vloge tako, da ga je res užitek poslušati. Na 28. septembra, ob 3:30 popoldne, priredi svojo predstavo v Slov. del. domu na Waterloo. Naša dolžnost je, da mu damo priznanje za njegovo požrtvovalnost v naši javnosti in se udeležimo te njegove priredbe. Pevci ln pevke Zarje bodo storili svojo dolžnost s tem, da se bodo vsi udeležili te predstave. Kaj pa druga društva in posamezniki? Ker smo ponosni na Eppicha in ga želimo videti tudi v bodoče na naših odrih, zato sc udeležimo njegove priredbe. Leo Poljšak. O proalavi SNPJ ln počitnicah Akron, O. — Dne 30. avgusta sem se malo nerodno skobacal iz postelje ob 3. zjutraj in se kmalu potem odpeljal z busom proti Chicagu, kjer sem se udeležil tridnevne proslave SNPJ, potem pa se odpeljal v Milvvau-kee k bratu in znancem izza mladih let, ko smo skupaj pohajali v Šolo v lepi Savinjski dolini na Spodnjem Štajerskem. V Chicago sem se želel odpeljati s Cle-velandčani, ker vem, da je zabavno med njimi, toda mi je štreno zmešalo. Predno sem se vsedel v bus sem kupil nedeljsko izdajo Akron Beacon Journala, kjer je bil na prvi strani velik naslov: "Hitler at Crossroad — Master of 18 Conquered Nations." Tam sem čital, da bo prihodnji dan praznoval dveletnih, odkar je pognal svoje armade na Poljsko; da Jc bilo prvo leto vojne njegovo, toda v drugem letu sc je slika začela spreminjati. Le malo sem prečital in treba je bilo v bus, potem pa sc odpeljem proti Toledu in dalje v Chicago. Bilo je še temno in jutranja zvezda nam je bila zvesta spremljevalka, dokler ni z drugimi manjši mi nebesnimi trabanti izginila v jutranjem svitu. Na neki postaji proti Toledu Je k meni prisedel mali fantiček, i ki pa je kmalu zaspal ter se pri tem naslonil name. Vzljubil sem ga takoj, kot da bi bil moj lasten otrok in pomislil, ali bi se ne počutil bolj srečnega, če bi bila to resnica A kar človek ne seje, tudi ne žanje. In tako je bila le misel in želja in nič drugega. Ko se je prebudil, sva malo govorila Med drugim sem ga vprašal v angleščini, kaj bo njegov poklic, ko doraste. "Aero plan bom vozil," se je odrezal. Pripomnil sem, da bi bil lahko tudi predsednik Združenih držav. "O yes, lahko, toda to me ne veseli, ker ima predsednik preveč sitnosti," je odgovoril. Ob svitu dneva se je moja ra dovednost preselila na naravo, katero sem opazoval skozi okno. Do Toleda sem videl lepe far me, večinoma ravnino, kjer je bila posejana največ koruza, ki je že pričela zoreti; bilo je tudi dosti sojnega fižola in drugih pridelkov. Sem pa tam po njivah so bili pašniki, kjer se je pasla živina, kar je pdmenilo, dd je bilo malo dežja. Tudi brez malih gozdičev okrog farm ni bilo. Farme so se mi manj do-padle zapadno od Toleda, ko sem se peljal skozi Indiano proti Ga ryju, kjer je veliko mest ob Mi-chiganskem jezeru. Tam je svet ravan, močvirnat ali peščen in le malo vreden za kmetijstvo Farmarska poslopja so večinoma prepleskana z rdečo ali belo bar vo. Nč razumem pa, zakaj far marji marsikje puste poljedelske stroje tam, kjer z delom prene hajo. (Morda bi to uganko lah ko pojasnil Valentinčič ali kdo drugi.) Iz Garyja, Ind., smo kmalu prišli v Čez trimilijonsko mesto Chicago. Vozili smo se po obrež ju skozi Jacksonov in Grandov park, kjer je videti na milijone ton težkih rezanih kamnov, iz katerih so zgrajeni sem pa tam pomoli in na milje dolga obje zerska škarpa ali stena. Tu pa tam so se po tem kamenju šetal kopalci in se solnčili, drugi pa so se kratkočasili z ribolovom na trnke. Po obeh parkih, po ce stah namreč, je bil zelo velik avtni promet, kar je povzročilo marsikje zamudo. V Grandovem parku je bila leta 1932-33: svetovna razstava ob jezeru. Sedaj je tam lep park in več" znamenitih znan stvenih stavb, kot na primer Pla netarium, Aquarium, Field Mu seum, Art Museum in več spomenikov pa drugih umetniški stavb. Če bi si hotel člove vsaj deloma ogledati te zanimi vosti, bi vzelo najmanj teden dni, ampak ni bilo niti misliti na to, ker se mi Je mudilo na proslavo SNPJ, da bi prepozno tja ne dospel. ' Do glavnega stana SNPJ sem prišel okrog treh popoldne, či jega pročelje jc bilo lepo okra šeno z zastavami. Vstopil sem in kmalu me jo Oscar Godina sin upravitelja, opozoril, naj se podpišem v knjigo obiskoval cev. "Prišel sem le na proslavo SNPJ, ne pa kot obiskovslec, sem odgovoril, a vseeno sem se podpisal. Potem sem šel v spod nje prostore, kjer so pridne kel-nsrice in kelnarji postregli lačnim in žejnim. Na piknik sem se v nedeljo odpeljal s posebnim busom v družbi veselo razpoloženih ljudi, posebno mladimi Je Iej?o pela. Starejši smo jih raje poslušali in mislih primerjali dobo naše mladosti z njihovo. Kmalu smo bili na mestu, kjer je bila že ve-ika množica veselih piknikar-jev. Ni bilo dolgo, ko smo se srečali s tem in onim znancem, rogram se je že vršil in sem ga i deloma slišal. S kratkimi govori Je nastopilo več glavnih odbornikov jednote, a gl. predsednika Vincenta Cainkarja ni bilo med njimi radi bolezni. Program je izborno vodil D. J. Lot-rich. Tudi pevci in pevke či-kaških zborov so zelo lepo peli, da jih je bilo veselje poslušati. Med piknikarji sem iskal tudi "večnega popotnika" Jankovi-cha iz Clevelanda. Našel sem ga šele proti noči, mogoče zato,1 cer je bolj majhne postave. On mi je kmalu predstavil Thereso Dušak, pridno dopisovalko Pro-svete. OnaJo?v družbi par Cle-velandčanov pripovedovala, da so Oglesbyjčani skušali.nagovoriti Toneta Jankovicha, da bi se šli kopat v bližnjo reko, toda Tone se je tega zbal in je odpovedal, menda radi žensk. Xhere-sa je hudomušno dostavila, da ni vedela, da se Tone tako boj ženskega spola. Njemu to seveda .ni bilo ravno všeč, ampak končno je bilo le za špas. Todd včasih se zgodi, da kdo vzame tudi šalo za res — kot se je na primer meni pripetilo radi potice na pikniku v Clevelandu. Na vrpto je prišel tudi pogovor Medveškovl povesti "V objemu preteklosti". Bil sem zelo radoveden, kakšen bo njen konec in sem o tem Milana vpra šal. Odgovoril mi je, naj poča kam, pa bom videl, kako se je zgodilo z rešiteljem in ljubljen cem lepe in bogate Ciljke. "Sa; je še tisti počakal, ki je s hruške padel," je dostavila neka roja kinja. Milan, želim, da bi si več krat vzel počitnice in napisal še kako zanimivo povest, kot so bi le še vse izpod tvojega peresa. Okrog desetih zvečer se je na ša družba odpeljala z avtom Chicago v dvorano SNPJ, kjer I smo se še nekoliko zamudili Veseli družbi. Potem smo odšli k br. Pauhi Bergerju poleg poslopja SNPJ, a on ni imel nič prostora za prenočišče. Po dalj šem trudu ga je nekaterim pre-skrbel Medvešek, meni pa Jankovich dejal, da bom lahko njegov "šlofkamerad". Nisem se dosti branil, ko sem videl, da bo težko dobiti j^renočišče. Drugi dan smo se spet vide z več znanci v spodnjih prostorih SNPJ. Poznalo pa se kmalu, da so posetniki te tri dnevne proslave v glavnem že odšli, ostali pa so polagoma od hajali. Videl sem več uradn kov in uslužbencev jednote, kar je pomenilo, da so ostali veči noma Čikažani. Sestal sem se tudi z glavnim urednikom Mol kom, toda sva malo govorila, ker me je on le gledal in posluša toda skoro nič govoril. Menda sva bila oba mnenja, da bavi naj bo zabava, pogovori. Politika in drugo Ww ostane v pasivi za enkrat. Da nc bi bil prepozen za Milwaukee, kamor sem bil na men jen, sem se kmalu odpravi Tja sem se odpeljal z "Electro-linerjem," ki vozi 70-80 milj na uro in. sem bil v Milwaukeeju še predno sta potekli dve ur Bilo je veselo svidenje z mojim (Dalja sa S. straaL) tajnik je v naročil uradni Sejo odpre predsednik Cain- koverte ter ga ran**Ui « car ob 10. dopoldne 19. avgusta kom- G1 odbor SNpj Je 1941 v prostorih glavnega urada Pal ° akc»j» na svoji J.? £SKJ, 352 N. Chicago Street, P°°topanje eksekutive m Lu Joliet, Illinois. ke tega odbora odobril Navzoči so: V. Cainkar, Jo- Josephine Erjavec- "V sephine Erjavec, Jos. Zalar, John SŽZ Zarja je ie mesec. Gornik, Leo Jurjevec, Wm. Rus, Priobčila apel za pomoč* P. J. Wedič, Janko Rogelj, red- lirala na vse podružnice lii člani odbora, in Mary Pris- ravno doslej ni bilo še m land, predsednica SŽZ, kot iz- odziva, upa na najbolj^ redna zastopnica. Skupaj je na-1 prepričana, da se bodo vzočih osem zastopnikov raznih slovenskih organteacij. Poleg teh iz prijaznosti posetita sejolABZ je sprejela vse *ak lolietska rojaka Kuhar in Gospo- tega odbora in darovala v i darič. no Slovenske sekcije J Po' Predsednik Cainkar v pozdrav-! $500.00. nem nagovoru izrazi svoje za- John Gornik: V Clev dovoljstvo ge. Prislandove, ki je sta z Rogljem sklicala prvič navzoča na seji tega odbo- gl. odbornikov vseh orgal a ter izrazi upanje, da jo še več- in sestanek društvenih pi erat vidimo v svoji sredi. nikov in tajnikov. Vršil se Ker ni še navzoč redni zapisni- di javni shod, ki je mora car J. Rogelj, je bil za zapisni-1 bro uspel. Ustanovili so kar j a irhenovan Wm. Rus. Poročilo o svojem poslu poda| tajnik Jos. Zalar: Dne 28. junija sem prejel od|nih domov, ki so za stva Roglja članek: "Poziv Slo- [ teresirani, mislijo ustanov niče odzvale." Janko Rogelj: Seja gl. eno podružnico in dali pobotne knjižice za prispevkov. Zastopniki vencev," ga odobril in je bil na- *** podružnic v Clevelan to priobčen v listih. Za članek delu3e se za ustanovitev ia zasluži direktor publicitete pri- dl v Girardu, Lorainu ii znanje. Iz državnega urada je 8od- .Lokalni časopisi jim dobil redne in izredne listine in na roko' kar Je dober druge zadeve, katere bo predlo- Pnporoča, naj vsak rlava žil. Redno poročilo in račune je treba vsak mesec izpolniti in od-poslati. Tako ; poročilo je bilo poslano za mesec junij. Na 30. junija je prejel od J. Roglja osnutek listin: Poslov-niče za podružnice. S predsednikom sta se dogovorila, da se jih da natisniti samo v angleškem Jeziku. Vzorec je odobren. Istega dne je prejel od Blatnika iz Gilberta, Minn., vprašanje za voditeljem v raznih nase pozive, da sc organizir pomoč nesrečnim v doma Leo Jurjevec: "Kot bla poročam, da sem dosedaj vsoto $102.45 od par strai tera vsota je naložena v Federal S. & L. Ass'n" je čekovno knjigo in prej stveni bond za $5,000, $25.00. Želi v kratkem pobotnice, drugače mu preveč otežkočeno. Od ji ustanovitev podružnice. Poslal Mf ■■ ■■■ mu Je vsa potrebna navodila ln vaškega konzula v ChiJ 1 prejel vabilo na udeležb keta, ki se vrši v Chicagu tembra v prid pomožne , ... .. , istega dne bodo govorili u poročilo, da so organizirali po-peter , družmeo. Na 14 julija je rojak ^ Konvencjja Škof iz St. Louis, Mol, vprašali g. prihodnji teden. N« pbjasnila Dne 11. Pezdirca julija je prejel od iz Clevelanda, Ohio,| za podatke za organiziranje podružnice, katerejeprejel Prejel I Je pismo al poročilo od predsed- « dfl w w, tudl ta ^ nika Jugoslovanskega odbora in1 od J. Roglja je prejel osnutek pravil, zakar mu izreka priznanje. Dne 29. julija je podal po drobno porečilo seji gl. odbora, „ , •• KSKJ, ki je vse dosedanje delo bll<> nlk*k° ^ ^otol tega odobora odobrila. Nikake>"' * Z Jt t ga prispevka pa do sedaj niso| J ____' cndliiai v sredo večer je povabi stopan vsaj potom predi in tajnika. Wm. Rus: O zadevi tegi ra se je razpravljalo na odbora SSPZ zadnji ted< delo tega odbora soglasr breno in darovala se je v no slovenske sekcije JP( $100.00. Frank Wedic: "Vse. kal v moj urad, sem v redu mogli napraviti, ker po mnenju državnega zavarovalninskega u-rada po neki točki pravil, ki darove prepoveduje, ni kaj takega mogoče storiti, dokler pravila ne popravijo, kar se bo zgodilo I y DruiilJ ln potem bo tudi njih organiza- 0r«ani/a^" , mdoMo cija storila svojo dolžnost, - b z X? tiskarne Ausec Brothers, ske tvrdke, je prejel naročje ^ ^ ^ poslovmce s poročilom, da jih| MForv%nsland: »Hv.lt je tvrdka natisnila brezplačno, kot prispevek pomožni akciji. Vzeto z zahvalo na znanje. Dne 30. julija je poslal poroči lo državnemu uradu. Dne 14. avgusta je povabil za žcnska vem, da smo me pristop nadaljnji dve slovanski vrgtj p^ijcne vršiti delo organizaciji: Progresivne sloven:| ritanstva) radi tega hočem ke in Slovensko moško zvezo, od katerih doslej Še ni prejel odgovora. Od blagajnika Jurjevca je prejel priporočilo, da se naj nabavi-1 jb~ranjc prispevkov m Jo pobotnice, brez katerih mu jc LJtcv podružnic V d'«*1 težko poslovati. Odpisal mu je,^^! smo imeli javnij naj počaka seje. Od J. Ermen ca, člana odbora, pa je prejel prijx>ročilo, naj bi se v važnih zadevah glasovalo potom 'proxy', I deluje ker njih organizacija ne mo^lj^nih organizacij poslsti na vsako sejo svojega za stopnika Glede tega je on mne- ^ v _ J _ nja, da tako glasovanje pravila ameriiko javnost SediJ izključujejo, kar mu zbornica !čavamo nekake h*tke pritrdi. Glede pravil je mnenja, da se jih bi dalo natisniti samo v listih, ne v knjižicah in da naj se bi dale napraviti nekakšne kartice ali pooblaatila za nabiralce prispevkov. Dalje poroča, da se Je doslej ustanovilo osem podružnic! v Mary Prisland: ku za povabilo na sejo, ■ omogočilo, da sem danes družbi." Z veseljem s* zvala tudi bodočim vaW kolikor ji bo čas dopuščal z vsemi močmi za dosc|° na tega odbora. Kot P« niča SŽZ imam koresprt - društvi in ^m že apei^ smo ustanovili skupno pomoč težak, kot podruH* Začetek Jolietu. 111., Clevelandu. Ohlo. Chisholmu. Minn., Chicagu, 111 Milvraukeeju, Wls, Sheboyganu Wls., Elvju, Minn. in St. Louisu. Mo. Iz St. Louisa je prejel od *^ / Toref nekega brata Hrvata poročilo terih, upam. bo našel boygan zbrala »n * odpomoč n^rec^m • in Jugoslavi/l v«*, ^ jKon PODPOMA , te*!' no list traboo t lana"* l" DelegatJe na konvenciji Ameriške učiteljske federacije, ki se Je vršila r Detroltu. Mick. ...aaeiU da se bodo pridružili naši sek gadi !• »fj I Ua)* 18. SEPTEMBRA Ivanajsta redna konvencija SNPJ I pRUGA SEJA . V soboto 1 Ž- aept. popoldne .. vincent Cainkar odpre sejo ob 2:30 popoldne po S^K"1* *■«! Poudarja, da v zvezi s pripravami za XII. ^jujočem času dan poudarja, da v zvezi s pripravami za XII. red-SNPJ, kot za vsako konvencijo, je dokaj dela za *rrva njih članstvo, kjer se konvencija vrši. Tukaj-^ SNPJ društev zapadne Pennsylvanije sta izvolili 'feCt k r za priprave za to našo konvencijo in temu odbo-^ ,t predsednik agilni brat Michael R. Kumer. Brat ^ sedaj besedo in bo poročal o sporedu programa za ča- rTC1 er se zahvali gl. predsedniku Cainkar ju za predstavi-Iffjji in pozdravi v imenu Članstva federacij društev SN-Pennsy lvanije, gl. odbornike in celotno delegacijo konvencije SNPJ, zbrane v Port Pitt Hotelu. Poroča, ^raciji oziroma odbor, ki je bil izvoljen v ta namen, prireje število priredb za razvedrilo delegaciji te konvencije. Tnredb se vidi v lepi programni knjigi, ki je bila tiskana v Zahvali se Številnim društvom SNPJ kot drugim, ki S pričakovanje odzvali vabilu za prispevanje oglasov v m knjigo in tako omogočili to, nad vse pričakovanje ob-- krasno programno knjigo. Upa, pravi, da bodo priredbe popravljene ugajale in da bodo delegatje in delegatinje s seboj najlepše spomine na XII. redno konvencijo SNPJ, ZK v Pittsburghu, Pa. L predsednik brat Cainkar se zahvali br. Kumerju in fe-Ln za požrtvovalnost in trud pri sestavi tega bogatega spo-ge nam obeta. Nato predstavi gl. podpredsednika brata L Vidricha iz Johnstowna, Pa. Br. Vidrich poroča, da v neto sept. bo imela tamkajšnja federacija društev SNPJ izlet nik irt članstvo bo zelo veselo, ako se kaj delegatov odzove in poseti to njihovo priredbo, Tudi kraj sam je zanimiv in delegate in delegatinje, da bi obiskali v nedeljo John-kjer bodo deležni izvrstne postrežbe in razvedrila, br. Cainkar ugotovi, da je bila želja delegacije na dopolni, da se popoldne rešijo sporne zadeve volitev delegatov rijo. Vpraša poverilni odbor, če je pripravljen poroča-ijih zaključkih. ik poverilnega odbora brat Kosich poroča, da je odbor o število slučajev, toda ne še vseh, ker nimajo na rosnih podatkov, ki jih potrebujejo. O vseh rešenih zade-lihko poroča takoj tajnik tega odbora, brat John Gabrenja. Gobrenja predloži sledeče sporne zadeve glede volitve de-■ u to konvencijo. . 1-Zadeva društev 37, 277, 446: u odboru so bile predložene listine in korespondenca, nate na omenjeno zadevo, in našli smo sledeče: Kila o glasovanju delegata izkazujejo, da je dobila sestra Mikolich večino glasov, toda poročila o izvolitvi delegata, »odpisana od društvenih uradnikov pa izkazujejo, da je izVo-Irst Bogdan Sirich. Ker se glasovanje in poročila o izvolitvi i ne ujemajo, je odbor prišel do soglasnega zaključka, da ei konvenciji, da se nikogar ne pripozna. ije se debata, da li je ali ni sestra Mikulich upravičena do ttva na tej konvenciji. Debate se udeležijo bratje Cvetko-Ntrovich, Skuk, Barbich, Donald Lotrich, Vider in še drugi. Gsbrenja pojasni zadevo bolj detajlirano in pravi, da je od-Štal in preiskoval to zadevo r^d tri ure in ni mogel priti flkga zaključka kot je predloMfii predlog odbora, ki je so- L *' ' BM' • llnr JraS '■.. i Vider priporoča delegaciji sprejem odborovega predloga, ker da je pošten in "pravičen. Take nerednosti pri volitvah v se rade razpasejo, če je konvencija preveč popustljiva »prizadetim. Naj se nikar ne daje pOtuhe društvom. Ob konvenciji je bilo približno sedem spornih zadev glede de-r. ob tej konvenciji jih je že petnajst ali več in to zna nara-petdeset slučajev za prihodnjo konvencijo. IWno in podpirano je, da se debata o tem zaključi. Spre- Vratarich predlaga, da se dovoli prizadetim strsnkam o-lovoriti na tej konvenciji, ker so navzoči, da pojasnijo svoje Jos Skuk podpira predlog poverilnega odbora. Sledi gla Za predlog poverilnega odbora Je oddanih večina gla i trije glasovi. Sprejet je predlog odbora. »«štev. 2,—Društva 74> 335, 362, 467. Gibrenja predloži sledeče: Naš odbor je našel precej ne-* Pn volitvah združenih društev in sicer: h prvih volitvah ni noben kandidat prejel potrebne veči- Ftila o kandidatih in glasovih, ki so bili oddsni, se ne uje-\ Tajnik društva štev. 335 poroča drugače kot predsednik in M istega društva glede volitev in kandidatov. 335 in 362 nisU poslali nobenegs zsdevnega poročiU, pri združenih društvih izvoljen delegatom. Ijjigi uvedenih nerednosti > naše soglasno priporočilo, kot je od dveh društev pofočan, priznati ne more. P« odbora j« jKKipiran in sprejet. *V*tev. 3.- Društva štev. 83, 527, 685. Naš odbor je na po-P*ne evidence dognal, da so pri prvih volitvah kandi-^ >ročilo je, da omenjena društva ne morejo bi in upravičene do delegaU. ^PTdhora J( podpiran in sprejet. ' 1 >ru*t"va Ur 2ft0| atV 37S, Na podlagi predložc-f»d« nt«. Kmo ugotovili, da sta pri prvih volitvah dva kan-enako Številko glasov. Ožje volitve l (ia JO 1Zvoljt'n Joseph Penič; oo puščaj". Miri.ael Kostelic in društvo 37® poročs, ds je izvo-Društvo 318 ps ni poslalo poročils Vpričo *ktov odbor soglasno priporoča, ds se nikogsr ne pri- ju • ■ ■ l k* ,7jl,vVa' naJ * n*kar prehitro ne odločuje takihle za-i ' ne samo za to, koliko bomo prihranili, ker ^ tudi škodujemo, če niso dodobra preUksni in ugo- lUiv k v vr,th pojasnjuje zadevo, kolikor mu je znana in nsjbrže ni bilo dovolj pojasnjeno iz glav-C*r, ' ° l"»topejo pri volitvah delegatov. j^ovarja, ds je gl. odbor v Proevetl popolnoma js-',ri takim prizadetim društvom, ki se združijo zs kako naj poetopajo. Vsskdo je U pojssnils lsh-84 K /animal zanje. ' d<*uvljs. da so se vsi čUni poveiUnegs odbora , - PROSVETA opirali na obstoječa pravila ln da so soglssno odobrili vsako Izmed predloženih zadev, tako tudi to. Predlog odbora je podpiran in sprejet. Zadeva štev. 5 — Društva 91, 385, 396, 486. Na podlagi obilne korespondence v zadevi z volitvami pri imenovanih društvih smo ugotovili razne nerednosti. Nominacije so se vršile meseca aprila in društva si niso medsebojno izmenjala imena delegatov. Društvo 91 je poelalo poročilo, da je izvoljen brat Shum, toda predsednik in blagajnik nista hotela poročila podpisati in poroča se o nerednostih. Društvo 395 poroča, da je izvoljen Rudolph Bizjak itd. Na podlagi naše preiskave smo ugotovili toliko nerednosti, da konvenciji priporočamo soglasno, da nikogar ne potjrdi. Predlog je podpiran in sprejet. Zadeva štev. 6 —Društva 163, 328, 605. Naš odbor je ugotovil, da so prizadeta društva nominirala kandidate v mesecu aprilu in ne v maju ali v juniju kot predpisujejo pravila, da je Čas volitev delegata, vsled česar smatramo, da ne morejo biti upravičena do zastopstva. Odbor se v tem soglasno strinja. Predlagano in podpirano, da se priporočilo odbora sprejme. Sprejeto brez ugovora. Zadeva štev. 7.—Društva 210, 618. Našli smo, da pri prvem glasovanju, kot izkazuje poročilo od društev, ni noben kandidat prejel potrebne veČine. Odrejene ao bile ožje volitve iz glavnega urada, ta odredba je pa bila igno-Hrana". Naš odbor soglasno priporoča, da se delegat, kot poroČan, ne prizna, ker časa je bilo dovolj za izredno sejo. Predlog je podpiran in sprejet. Zadeva štev. 8.—Društva 186,356, 498. Ker pri prvih volitvah noben kandidat ni prejel potrebne veČine glasov, so bile iz glavnega urada odrejene ožje volitve. Dve društvi sta upoštevali navodilo iz gl. urada, toda društvo 186 je istega ignoriralo. Ker ni krivda delegata in ne ostalih društev za postopanje omenjenega društva, je zaključeno po odboru, da se tega delegata odobri in naš odbor obsoja svojeglavno postopanje društva 186. Delegat v tej zadevi je Math Katalinich. Predlog je podpiran in sprejet. Zadeva Štev. 9.—Društvo 427. Pri tem društvu sO imeli volitve v mesecu juniju. Ko so bile končane, je tajnik sporočil v glavni urad, da je volil suspendiran član, dasi je bila njegova dolžnost to naznaniti na seji. Izvršni odsek gl. odbora je odredil ponovne volitve, kateri odlok so pa društveni odborniki ignorirali. Ker smo sprevideli, da so tu igrali predaodki precejšnjo vlogo, je soglasno odbor zaključil priporočati konvenciji potrditev tega delegaU. Delegat v tej zadevi je Anton Cipcich. Predlog je podpiran in sprejet. Zadeva štev. 10.—Društva 29, 148, 217, 736. Na podlagi preiskave, ki je bila odrejena iz gl. urada, se je dognalo, da so bile nepoštene volitve in da je pri društvu 148 tajnica sama volila za več članov, ki niso bili na seji. Vpričo tega dejstva je od našega odbora Boglasno zaključeno, da se delegat ne upošteva. Naš odbor tudi ostro obsoja tako postopanje od strani društvenih odbornikov. Predlog je podpiran in sprejet. Zadeva štev. 11-DrUštOa 287,741. Na podlagi predložene evidence smo našli, da so bile nekatere nepravilnosti pri volitvah delegaU, toda, ker ni bilo ničesar storjenega namenoma, pač pa radi pomanjkanje znanja o volitvah, odbor priporoča, da se delegat prizna. Delegat v tej sadevi je John Leskovic, Jr. r Predlog je podpiran in sprejet. Zsdevs štev. 12 —Društvs 380, 432, 447, 513. Od prizadetih društev je izredno veliko korespondence glede volitev delegata. Eni trdijo, da je bil izvoljen brat Kogoj, toda poročila o izvolitvi delegaU pa kažejo, da je izvoljen br. Ralph Kon-chnik. Ker se poročiU ne ujemsjo in dotičnik, ki trdi, da je izvoljen za delegaU, je kot društveni predsednik sam podpisan, da je izvoljen Konchnlk, je naš odbor prišel do soglasnega zaključka, da priporoča, da ne potrdi nikogar. . Delegat Bizjak priporoča, da konvencija prizna za delegaU tem oziru br. Kogoja. Istotsko zagovarja priznanje br. Kogoja za delegaU br. VraUrich in pravi, da se ne bi smelo treh društev kaznovati za prestopek četrtegs društva, da bi ostala brez zastopstva na tej konvenciji. Kaznuje naj se samo društvo 380, da ne bo imelo zastopstva, ne drugih treh, ki so biU poštena. Br. Vider pravi, da sta oba, Konehnik in Kogoj, dobra čUna SN PJ. Toda, komu naj se verjame glede izvolitve delegaU? Evi denci sli planom. Čemu so štiri društvs ursdno porošala, da je izvoljen Konchnlk in ne Kogoj. Predlog odbora je podpiran in sprejet. Proti je glasovala manj šina. Zadeva štev. 13.—Društva 665, 706, 719. Po pregledu zadeve navedenih društev smo ugotovili, da priza deta društva mesec pred volitvami delegaU niao imela potrebnega števila članov kot predpisuje zadevna točka pravil, namreč 100. Združene društvs so imela samo 99 članov. Dasi nam ja žal, ker navedena društva ne bodo zastopana na tej konvenciji, naš odbor ne more priporočati delegatinje za potrditev, ker bi to pomenilo kršitev pravil. Predlog je podpiran in sprejet. Zadeva štev. 14.—Društva 316, 394. Pregledali smo zadevo imenovanih društev in dognali, da je bilo res nekaj nesporazuma pri volitvah delegaU, toda stvar ni bila Uko resna, da bi bil utemeljen razlog vzeti delegstu prsvice do zastopstva. Priporočamo, da se potrdi br. Jakob Luldr zs pra vomočnega zastopnika Predlog je podptran in sprejet. Zadevs šUv. 16.—Društvo 107. • ' Po pregledu korespondence, ki Je bils predložena našemu odboru smo dognali, ds je društvo mesec pred volitvami šUlo 95 dobrostoječih «anov. Resnics Je, da so bile pozneje poslane za-prisežene izjave v imenu sedmih članov, da so imeli plačan asesment v mesecu maju, kar pa naš odbor ne smatra za opravičbo do zastopstva. Aaesment, če je bil plačan, je bil pUčan bratu tajniku ki nI noben društven zastopnik tn Oeni, ki aenlearaena li po pravilih ln niso plsčall asesment pravilno izvoljenemu Uj-niku morajo nositi odgovorno* in posledice. To Je soglasni zs-ključek poverilnega odbora, da se delegat)« ne prizna za to kon- VtBr,)Kosich poroča, da Je delegatinjo tega društvs gl izvršni od-M.k priznal, ampak poverilni odbor U konvencije priznanje zavra- .. . -----' Terbižan, ki maju O zadevi go- in s večino (lasov »prejet Proti O zadevi govorijo še bratje M#glich, Cvetkov*č in priporoča, da bi se dobile za evidenco plačilne knjižice, mZ asesment plačan dottčnl čUnl v masam mahi. O i vortU še Berbich in »prtlrr Predlog odbore je podpiren j« glasovalo 5 delegatov i>«• legat SpiIler predlaga, da s ozirom na te. ker je Thereeo Wk al izvršni odaek priznal kot delegatinjo društva 107. pa je !*daj konvencija odgUsovaU. da se je ne prizna, naj ae Ji plača vožnja v obe strani in eno dnevnico (Dalje na 4. strani; Glasovi Is naselbin (Nadaljevanj* s t. strani) bratom in znanci. Tam sem bil par dni. * t Hotel sem videti tudi tisU tovarne, ceste in kraje, koder sem Hodil, stanoval in delal ob mo-em prihodu v Ameriko pred >ar desetletji. Spomnil sem se, cako sem se srečal s mojim pri-, ateljem Nacetom K., ko je prenehal s delom, jaz pa sem ga ravno iakal — moje prvo delo v Ameriki. "Kaj greš za delom?" me vpraU. "Seveda, saj ni drugega izhoda zdaj, ko sem v Ameriki," odgovorim. "Poglej moje krvave žuljave roke. Dva dni m meUl premog iz železniškega voza, toda zdaj ne morem več, zato sem pustil," mi je dejal. &e malo sva govorila ln šla vsak svojo pot. Ko sem prišel do neke velike tovarne, sem slučajno jaz dobil tisto delo, katerega je malo prej pustil prijatelj Nace. V silni vročini koncem maja sem so dve uri mučil poleg močnih Poljakov z Izmetavanjem premoga, potem >a sem onemogel. Za tem sem dobil boljše in lažje delo za — 12 centov na uro. Milwaukee slovi kot eno najlepših mest. Tam se nahajajo slovite pivovarne Pabst, Schlitz n druge. Je pa veliko tudi drugih industrij in tovarn, toda plato so manjše kot po vzhodnih drŽavah. Dela »e sedaj tam še )recej dobro. Mnogi rojaki se še spominjajo težke krize, ki je gospodarsko mnoge uničila, kot udi povsod drugod po Ameriki. Opazil sem, ds je v Milwaukeeju še precej nemškega značaja; pogosto slišiš nemško govorico in tudi vidiš nemške nspise na trgovinah ali tvrdkah. Glede vojne pa v nekaterih angleških listih opaziš, da so naklonjeni Nemčiji In enako tudi posamezniki. V družbi prijateljev ln znancev smo se v Mllwsukeeju marsikaj pogovorili še izza časa naših šolskih let v stari domovini. Pred desetletjem smo večinoma tudi vsi mpškl iz naše družbe delali v rudnikih v Chisholmu in drugod po Mlnnesotl in smo se tudi o tem pogovsrjsii V4I smo izrszili zadovoljstvo, da smo v zgodnjih letih od|li is tistih kra- t/, ki so danes pusti in prazni, r rudo kopljejo večinoma s stroji v Uko zvanlh odprtih rudnikih in ja tam težak boj za obstanek. Pripovedovali smo si tudi o tistih "zlatih časih", ksko je bilo, ko je kaklno slovensko dekle prišlo le domovine, niksr se je pito ln plezalo po več dni Ikupaj, dokler niso bili fsntje suhi ali izčrpani od dolgega rs-Janja. Zs delo se nI nihče zmenil; Če si gs izgubil, ni bilo težs-ve ga dobiti v drugem rudniku. PrijsUlj A. Kolenz, ki je bil par tednov prej ns obisku v Chisholmu ln drugod po Minno soli, je pripovedovsl, kako vse drugačne slika je Um sedsj kot je bils nekoč. Rudniki so skoraj vse povsod nekam izginili, kot v Chisholmu, Hibbingu in drugod kjer se ruds nshsjs pregloboko Nekdanje rudnike, kjer je bilo nekoč toliko življenjs, so večl noma povsod nasledile odprto j sme (open plU), kjer par turs tov delsvcev nsložl dnevno več viškov železne rude. Radi tega je sedsj vse bolj pusto in dolgo časno, je pripovedoval prijatelj Kolenz. Mnogi delavci, ki svojem krsju ne morejo dobiti nikskšnegs dela, se vozijo v druga mests ali kraje, da se Uko preživljajo. Mladina Uh pionir* jev pa odhaja v večja mesU za delom in tako zapušča fUrŠc In rojstne kraje Tudi mnogi starejši so odfli zs delom v velika mests — v Mi!wsukee, Detrolt, \CmMM tO:— H koncu se moram zahvaliti mojemu bratu, družini Voiovfa-k in Kolenčevim za "perty" in drugo, kjer smo se res veselo saba vali. Ko so Kolenčeve hčerk« zelo lepo igrale na harmonike in z nami vred pele slovenske pesmi, sem bil presenečen, kje so ae Uko nsučiU. Pozneje sem izvedel, da naroče slovenske gra-mofonake plošče iz Clevelanda, jih pozno poslušajo In na U n« čin se peamic kmalu neuče. Prišel je čas od I toda in trel* se Je bilo poeioviti od prijeteljev| Potem pe nazaj pfoti Chicsgu in daJje v AJuoti, v središče amc POROČIU GLAVNIH ODBORNIKOV delegatom dvanajste redne konvencije S.N.P.J. v Pittsburghu, Pa. ^ — * a Poročilo gl. predsednika Bratje in sestre:— , 1 Prišel Je sp«t *as, ko ae Imamo »brati delegati In slavni odborniki na skupnem četveroletnem zborovanju ali redni konvenciji Slovenske narodne podporne jednote. Koristi orsanisacije sahtevajo. da imamo od tasa do Časa tako narodno zbrorovanje. Kajti na svetu ni uid uku popolno dovršenega, da bi aa ne> dalo Uboljtatl. še manj pa, da bi dobro odgovarjalo itamenu sa vse čase. pa gotovo tudi pri nali organlsacijl ni, pa ^e so nali sistemi In naprav*k svojedobno še tako iavrstn« Časi se vedno spreminjajo In ustvarjajo nove raimere, te pa spet nove In drugačne zahteve. V rasvoju narav* Je tako, da dobro uspeva in raste naprej le tisto, kar je xdravo in sposobno se prilagoditi razvijajočim se razmeram, Vse drugo je zapisana nazadovanju in hiranju ter končni popolni propasti. V našem interesu torej Je, da xmeraj obnavljamo, dodajamo In ikpopol-njujemo ter tako vedno izboljšujemo svojo organlsacijo, da bo trdna, zdrava ln sposobna kljubovati vsem viharjem In eventuelnim neprlllkam, za vse to pa je najbolj pripravno mesto glavno skupno sborovanje ali konvencija. . Nale konvencije so torej vaien pripomoček aa preosnovanj«, utrjevanje in izpopolnjevanje organizacije, kat pomeni graditve nje bodočnosti, sa-eno pa velik demokratični privilegij, ki ga uživamo v tej svobodnej (leteli in ki tako lepo soglaša s svobodnimi načeli in Širokogrudnostjo naše jednote. Važen privilegij je, ko sme članstvo po svojih zastopnikih samo delaU svoja pravila ter polnoveljavno in zakonito sklepali o vseh vprašanjih in zsdevah v svoji organisacijl; ln dragocena demokratična naprava, ko vsa oblast izhaja is članstva I Članom konvencije Je torej poverjena velika moč ln pravica. Potrebno pa J*, da se sayedamo, da s pravico tudi gredo vaine dolžnosti. Potrebno je, da kot zastopniki članstva smatramo vsak aa svojo najbolj vašno dolft-nost, da israbimo pravico svojega mandata vselej le ia dobrobit organizacij«! kar pomeni splošne koristi članstva, ter opraviti svoje dolžnosU kakor najbolj polteno in najboljše mogoče. Kakor vse dosedanje, tako seveda Čaka tudi dvanajsto redno konvencijo veliko nalog. Predložene bodo razne zadeve ln reči, katere zahtevajo pametne in pravilne rešitve. Posvetiti Jim bo treba torej vse nal« smo*- . nosti in skrbne patnje, ker članstvo, ki nam Je poverilo to svileno mlaijo, tudi pričakuje, da bomo vse dobro prereleUli in delali samo dobre aa-ključke. Nale delo na konvenciji pu bo laije, bolj konltruktivno In uapelno, ako imamo poleg dobre volje tudi dovolj pitanj* Jednntinih potreb ln problemov, Vpralanja in vse zadeve, ki pridejo pred konvencijo, bomo laljo razumeli ter boljle relili, ako se poprej dovolj seznanimo s rasnimi fssa-mi našega poslovanja in aktivnosti ler celotni ustroj organizacije dobro poznamo. Potrebno je. da ae poglobimo nekoliko v zgodovino jednote in temeljito premotrimo nale uspehe ln neuspehe slasti poslednjih let. Tako bomo najlažje in najbolj pravilno.poznali prave nujnosti jednote. Kar smo Še delali in praktično preiskulall, Je vsekaktiV najzanesljivejše in na tem bomo lahko zgradili najbolj trdno podlago sa bodoče uspeh*. Dati cenjeni delegaciji potrebne informacije ln zanesljivo orientacijo o vsmn tem, je glavni namen mojega poročila. Upam, da ga bodo delegati in delegatinje skrbno pfečltali, kakor tudi poročila ostalih odbornikov In odsekov in lelim, da jim bo v pomoč in olajšavo pri relevanju važnih nalog, ter da bi jednota imela mnogo koriati od tega. POSLOVNI USTROJ Slovenska narodna podporna Jednota—kakor znano—nI samo podporna organizacija, pač pa ima tudi poučne in prosvetne naloge. Torej Je podporna in kulturna delavska ustanova, zato mora logično biti tudi nje po-slovanje ^razdeljeno v tako zvani sa varovalni oddelek in prosvetni oddelek. Radi laljega pregleda aktivnosti ln boljšega nadzorovanja je to potrebno. ZAVAROVALNI ODDELEK Zavarovalni oddelek uključuje zavarovanje za smrtnlno, bolnllkoapod-poro, operacije in odtkodnine, Izredne podpore in vse drugo, kar ne spada prosvetnemu oddelku. Smrtnlnsko zavarovanje s* nadalje loči v oddelek odraslih in mladinski oddelek. Spočetka amo Imeli samo ene vrste zavarovanje za smrtnino in samo *n* vrste bolnllko podporo za vse. Sčaaom pa Je nastala potreba, da smo to raztegnili na več načinov ter dovolili vilje vsote. Tako J* zahteval razvoj organizacije, Z uvedbo bolj različnih Zavarovanj je seveda nastalo tudi več dela. Več raznovrstnih zavarovanj, več J* zapletenosti In komplikacij. To pa pomeni ne samo, da Je treba v< < «1. nlh rok, psč pa tudi v*č natančnosti in več sposobnosti, da s* tske posle dobro in točno Isvr-luje, zlaati pa v*č sposobnosti odgovornega osobjs. Smrtnlnsko savarovan)* smo Imeli v začetku ne samo ena vrste, kakor le omenjano, temveč tudi najbolj enostavno. To pa s* ni izkasalo zs do< volj zanesljivo, zato smo gs poznej* prsorgsnislrsll ns podlagi znanstveno preračun jene in preiakulene fostv^e, zvene NFC motiailty table. Kasneje so zahtevale potrebe, da smo dodali le A K tabele in smrtnlnsko zavarovanje izpopolnili v tem smislu. To se pravi, da sum dodajali vedno bolj moderne in času primerne način« zavarovanja, ki se delijo v razrede "A", "R", "C", "D" in "E". Nov* člane sprejeinsmo »amo v zadnja dva razred«, dočlm so ostali veljavni le sa že prej sprejete. Razlika med prvotnim zavarovanjem ali po NFC lestvici ter zadnjem po AE lestvlol Je v glavnem v tem, da ima član v slednjem pravico do nekaterih udobnosti, ki Jih lahko sam uživa, dočlm so po prvotnem upravičeni le dediči in še le po smrti čisns. Zadnje čase Je zahteva, da uvedemo tudi dvajsetletno llago. Z*bi po*l«dn)« čase dobro trhsjemo in glede bolnilklh podpor nlao srd«j potrebne drug« sprememb« kot nekoliko popravka v dvsdolarskem tazredu Endoiarski iasr*d s* sineraj dobi o dr ti ln v dovolj ugodnem finančnem poMaju j« tudi titdolerski raznd, dotlm a« reaerv* v dvado-larskem sl«lno ruta vse od zednje konvencije Takrat srno svilah dajatve /a več kot kr!J«Jo dohodki tega i*rr«da ln več kot |« ptlporočal gl izvršni odbor V lern pa Je lista hib«, ki postavlja dvadol«r*kl r*sr«d v nevarnost * # " Cotiebno J« UrteJ. da l* konvencija lo popi »vi v smislu priporočila uprave ali kako drugače, da odpravimo n*i«adovanj« lezerv« In s« tako ognemo nevarnosti za izredn« dok Ud«, ki boSe dnig^če moral« sledili. Izredne dokl«d* niao nikdar priljubljene pač pa smeraj ob*ivreSene m učinkujejo Ikodijivo na meraU v oiganlsarijl < Dali* sHkoSelti ) ritke kavčukarske Industrije Tako Je spel potekel i-ma mojih počitnic in obenem proslava dneva SNPJ. Prihodnje leto pa gre- ' 4* mo na enako prosUvo 8NPJ v — ameriško Ljubljano, v Cleveland Pozdrav! «~rJosepk Irm*n. 535. Četrtek • Ljubezenski roman iz južnoameriških divjin Spisal W. H. HUDSON Prevedel IVAN JONTEZ PROSVITA ZELENI GRADOVI (Se nadaljuje.) Zgodilo se je kot sem pričakoval; ona me je spremljala, to se reče, da je bila vedno v moji bližini in njeno obnašanje je poetalo prosto In neprisiljeno; vendar s to spremembo nisem bil dosti na boljšem. Kajti zdaj sem imel opraviti spet z nagajivo, izmikajočo se tajinstveno gozd-no*dekllco, ki se mi je bila razodela s svojim melodičnim glasom, o katerem se ni nikdar vedelo, odkod prihaja. Edina razlika je bila, da zdaj nisem tako pogosto čul njenega čudovitega petja in da se ni več bala pokazati se meni. To mi je nekaj časa zadoščalo in me osrečalo, zlasti, ker nisem še nikdar videl ljubkejšega bitja od nje ali bitja, ki bi bilo manj v nevarnosti, da bi se mogel naveličati njegovih čarov. Ampak jaz sem moral kmalu spoznati, da jo je bilo nemogoče obdržati za daljši čas v svoji bližini ali vedno pred očmi, kajti bila je svobodna kot veterc, prosta kot metulj in prihajala in odhajala je po mili volji ter se mi izgubila izpred oči najmanj tucatkrat vsako uro. Da bi jo pripravil do tega, da bi hodila mirno ob moji strani ali sedla in se pogovarjala z menoj, se mi je videlo približno tako praktično kakor skušati, da bi udomačil nemirnega kolibrija, ki vam šine pred oči, vam frfota nepremično pred obrazom sekundo ali dve,'potem pa naglo kot blisk spet izgine. * Nazadnje, ko sem se prepričal, da je bila najbolj srečna, kadar me je vodila po gozdu in da je imela vzlic svoji čudaški naravi mehko in povsem človeško srce, na katero je bilo lahko vplivati, sem sklenil, poslužiti se majhne, nedolžne zvijače. Nekega jutra na sprehodu sem jo najprej večkrat tjavendan poklical k sebi, ne da bi ji imel kaj reči, potem sem se pa začel obnašati zelo potrto kakor bi me mučila bolečina ali žalost; in nazadnje, ko sem uzrl pripravno korenino pod drevesom, ki je rastlo na suhem peščenem kraju, sem sedel ter se uprl, da bi nadaljeval sprehod. Ona je namreč vedno hotela, da bi ji neprestano sledil in čim sem obstal, se je vrnila k meni ter me v svojem tajinstvenem jeziki dražila ali pa vzpodbujala. Ampak to pot je vsa njena umetnost odpovedala; jaz sem zagvozdil brado med dlani in nepremično sedel na svoji korenini, strmeč v rumeni pesek pod nogami in opazujoč peščena zrnca, ki so se v soncu vselej zabliščala nalik demantom. Tako je minila cela ura in jaz sem se medtem v duhu bodril, govoreč v mislih: "To je tekma med nama in oni, ki bo naj-potrpežljivejši in najmočnejše volje, kar bi moral biti moški, mora zmagati. In Če zmagam to pot, bom imel lažji posel v bodoče — bom lažje odkril stvari, ki jih hočem izvedeti in ki jih moram izvleči iz dekleta, kajti s starim se ne da nič doseči." Ona je medtem prihajala in odhajala; nazadnje, ko je uvidela, da me ni moč premalu/ niti, se mi je približala ter se ustavila čisto blizu mene. Ko sem ji pogledal v obraz, sem videl, da je bila zaskrbljena — vznemirjena in radovedna obenem. "Pridi semkaj, Rima," sem jo pozval, "in o-stani nekaj časa pri meni — jaz ti zdaj ne morem slediti." Ona je obotavljajoč se napravila korak ali dva, potem pa spet obstala; naposled pa se mi je počasi in oklevajoče približalp na dva koraka. Tedaj sem se dvignil s svoje korenine, da sem ji bolje vfdel v obraz, ter se naslonil na hrapavo drevesno deblo. "Rima," sem jo nagovoril v nizkem, božajo- čem tonu, "ali hočeš ostati nekaj časa tu pri meni in govoriti z menoj, toda ne v tvojem, temveč v mojem jeziku, da te bom razumel? Ali me boš poslušala, ko bom govoril in mi od-odgovarjala?" Njene ustnice so se na rahlo zganile, toda glasu ni bilo iz njenih ust. Bila je videti čudno vznemirjena; z glavo je vrgla svoje razpuščene lase nazaj, s svojo majhno nogo je brskala po pesku in enkrat ali dvakrat je sramežljivo dvignila oči proti meni. "Rima, nisi mi še odgovorila," sem jo opozoril. '*Ali ne boš rekla 'da'?" "Da." "Kod se klati tvoj stari oče, kadar je zunaj s svojima psoma?" Ona je narahlo odmajala z glavo in molčala. "Ali nimaš matere, Rima? Ali se spominjaš svoje matere?" "Moja mati! Moja mati!" je zamolklo vzkliknila in poteze njenega obraza so se čudovito razgibale. "O, ona je mrtva. Njeno truplo je v zemlji in spremenjeno v prah. Kakor tole," je z nogo |>obrskala po pesku. "Njena duša pa je tam gori, kjer so zvezde in angeli, pravi stari oče. Ampak kaj zato? Jaz sem tukaj — mar nisem? In vendar govorim z njo. Vse, kar vidim, ji pokažem in ji vse povem. Podnevu — v gozdu sva vedno skupaj. In zvečer, ko ležem k počitku, si prekrižam roke na prsih — takole — in pravim: 'Mati, mati, zdaj si v mojem objemu; pojdiva spat skupaj/ Včasih pa pravim: "Oh, zakaj mi nočeš odgovoriti, ko te vprašujem in vprašajem?' Mati — mati — mati!" ~ * Proti koncu se je njen glas spremenil v otožen krik, ki pa je naglo zamrl in ko je zadnjič ponovila besedo mati, je samo še tožno šepetala. "Uboga Rima! Ona je mrtva in ne more govoriti s teboj, te ne more slišati. Toda govori z menoj, Rima; jaz živim in lahko odgovarjam." Toda zastor, ki se je bil tako nenadoma razgrnil, da sem za trenutek videl v tajne globine njenega srca, tako otroško zaupnega in čuv-stvenega, se je zopet zagrnil; in moje besede niso prinesle nobenega odziva, samo njen obraz je spet kazal vznemirjenost. "Še vedno molčiš?" sem dejal. "Pa mi povej kaj o svoji materi, Rima. Ali veš, da jo boš nekoč spet videla?" "Da, kadar umrjem. Tako je rekel duhovnik." "Duhovnik?" "Da, v kraju Voa — veš, kje je to? Mati je umrla tam, ko sem bila še zelo majhna — to je tako zelo daleč odtod! Tam stoji trinajst hiš na obredju reke — na ti strani; in na ti strar{ — drevesa, drevesa." Kar mi je povedala, se mi je videlo važno, ker sem bil prepričan, da me bo privedlo do skrivnosti, ki sem jo hotel odkriti; zato sem jo silil, naj mi pove kaj več o naselju, ki ga je imenovala in o katerem nisem nikdar čul. "Vse sem povedala," je odvrnila ona, presenečena, da nisem vedel, da je bila izčrpala svoj predmet s pol tucata besedami, ki jih je bila izgovorila. Prisiljen, spremeniti smer pogovora, sem rekel: Ig "Povej ml, kaj vprašaš Deviško mater, kadar klečiš pred njeno podobo? Tvoj stari oče mi je povedal, da imaš tako sliko v svoji kamrici." (Dalje prihodnjič.) Dvanajsta redna konvencija SNPJ i (Nadaljevanje s 3. strani) Br. Ca in kar pojasni, da je to delegatinjo res. gl. izvršni odsek priznal na podlagi zapriseženih izjav dotičnih članov. Br. Me-glich zagovarja priznanje ene dnevnice. Istotako br. Vider pravi, da je pošteno in pravično, da se ji plača vožnja in ena dnevnica. Predlog je podpiran in sprejet. S tem so predložene vse zadeve, katere je povenlm odbor rešil do teg« časa poroča br. Gabrenja, ampak nekaj jih pride na vrsto še v pondeljek. Br. Cainkar izjavlja, da je za ponedeljek zjutraj primerno, da se upošteva čas, ki je običajen v mestu, kjer se konvencija vrši; v tem slučaju imajo sedaj v Pittsburghu vzhodni, dan ohranjujoči čas. Konvencija se torej prične v ponedeljek ob 9. uri zjutraj po pittsburškem času. Kako bo pozneje, se bo določilo na tisti seji. Br. Malagai priporoča, naj bi se preuredili stoli za delegate in mize za gl. odbornike, da bi se bolje slišalo in da bi ne bilo tako tesno kot je sedaj. r- k 1] Istotako želi br. Skuk, da se nekoliko izboljša in naredi več prostora med stoli. Br. Vratarich vprašuje gl. izvršni odsek, čemu niso narejeni kon-venčni znaki v unijski delavnici, ker ne vidi nikjer unijskega znaka na traku. Kritizira gL odbor radi tega, čemu se ne podpirajo le unijske delavnice. Br. Vider pojasni, da ti znaki res niso narejeni v unijski delavnici, ampak temu se ne da pomagati. Takih "novelty" delavnic je le malo, ki bi bile unijske in do zadnjega časa sploh jih ni bilo. Gl. odbor se v vseh slučajih poslužuje dosledno unijskih delavcev in SNPJ in Prosveta sta vedno stoodstotno podpirali delavsko unij-sko gibanje. Glede teh znakov ni tako veliko delo, da bi zaslužili posebno kritiko. Res pa je tudi, da so taki znaki znatno dražji v unijski delavnici kot v odprti, če se jih sploh dobi. Gl. izvršni odsek je bil zadnje čase zelo zaposlen z delom, ker je iz urada odsoten vsled bolezni br. Vogrich in br. Cainkar je bil bolan nekaj časa. Br. Bolka istotako vehementno kritizira gl. izvršni odsek, ker je nabavil neunijske delegatske znake kot tudi stenske koledarje. Pravi, da se pri tem ne sme gledati na ceno blaga. Gledati se mora predvsem, so stvari unijsko izdelane, kar nabavi gl. izvršni odsek za SNPJ. Pravi, da je imel gl. izvršni odsek tri leta časa iskati, kje se lahko dobe unijski znaki za to konvencijo. Br. Cainkar pojasni, da se v vseh ozirih upoštevajo vedno unijski delavci, v tiskarni, v pisarni in pri posebnih delih na poslopju SNPJ. Treba pa je gledati vseeno tudi na cene, kar bi moral pri znati tudi br. Bolka kot gl. odbornik. Br. Bolka je bil zadnja leta mnogo bolj aktiven v unijskem gibanju kot pa za SNPJ, kar bi moral tudi biti kot gl. odbornik. , Delegatinja Musič pravi, da je bil Bolka aktiven tudi za SNPJ. Br. Vider čita došle brzojavke za konvencijo in sicer od Proletar-ca in JSZ iz Chicaga, IU., ki želijo konvenciji mnogo uspeha; dru štvo 333 iz Blaine, O. pozdravila delegacijo po Nick Glogovšeku; in čehoslovašk* tiskarska unija štev. 330 pozdravlja konvencijo in združenje med SNPJ in SSPZ; želijo, da bi ProsveU še napredova la in da bi bili odnašaji med to unijo in SNPJ iudi v nadalje prijateljski kot so bili v prošlosti. r I Delegatinja Močnik pravi, da ni na mestu kritiziranje gl. izvršnega odbora glede nabave konvenčnih znakov, četudi niso bili izdelani v unijski delavnici. Kdo pa se drži tako vestno delavskih unijskih znakov. Naj bi možje pogledali svoje obleke, ki so oblečeni v njih na tej konvenciji, pa bi našli, da jih je bore malo narejenih v unijskih delavnicah. Pa ne bi smel gl. izvršni odaek nabaviti niti nekaj znakov ne drugje, ne da bi bili tako hudo kritizirani? Predsednik Vincent Cainkar zaključi popoldansko sejo ob 5. uri popoldne. Vincent Cainkar. predsednik. Erazem Gorše. zapisnikar. bolj oprezni, ali nemški terorizem na Štajerskem in Gorenjskem je brez meja. Kar vam zdaj pišem o dogodkih v nemški Sloveniji, so sporočili ljudje, ki jim lahko vse do zadnjega verjamemo. Ubežall so preko meje v Italijo. Prej pa so bili priča vsemu, o čemur pripovedujejo. , '? Slovensko ljudstvo mora izginiti s sveta! Pod tem geslom so Pismo iz Londona 22. avgusta 1941. "Manjka nam sredstev, da bi piepričali vest vsega vesoljem in jI dokazali, da Nemci . ne ubijajo, ker se jim ljudje zoperstavljajo, ker se branijo, pridržka proti njim. ampak samo, da bi iztrebili vse, kar ni nemškega v krajih, ki se jih lastijo za se-1h\ čeprav je v njih prebivalstvo kompaktna maaa Slovanov."—Iz radijskega govora nekega Slovenca. Urnika Tegeepeet^, 24. junija, UMI, priobčuje pod "Bundes-fnhrrr Steindel je govoril v (I rudru"; ". . . poslušati moramo Kuhrerjev ukaz: Napravite mi Spodnjo Štajersko nemško. . . . Novo kmečko ljudstvo bo t.mi iaitlo, novi nrmškl obmejni kmet bo /iv«M tam v bodoče . . .** Marilnuhka "Marburger Zel luni;". H junija. 1941.; Bunde*-luhrer Steindel Je govoril "lz-IMtlniiev Kuhrerjeve ftelje, da bi S|xidnja štajerska spet poslala nemška, Ihj doaeftena veliko hiti uje. kot si to predstavljamo, k »t Kmo al mislili."—Maribomkt "VVtordnunga und Amtablatt