šlev. 50. Posamezna številka stane 1 Din. V UlMl V SMO ID! 3. ШШ 1923. telo LI. евв Naročnina ■ sa državo SH81 do proklieai R) po potu aosetno Ka м k dostavljeni aadom mesečno it za inozemstvo! neredno.......Din П es Sobotna izdaja: в r Jngoelavljl.....Din M r mo3ein«tva .... «Cono Insoratom:?» Eneetolpn« pelitna vrsti oall oglasi po Dla.t'— Din.1-50, toUM oglati nad 45 mm Tlita* do Dla. 2 —, pcelm >№ po dn. 3 —. Pri teč|oM пагвбПп uopMt- fjshaja wok dan Irrr.emP lioaedoljki ln dnoTt po prai-nlkn ob S. tiri zjutraj. МГ Oredalštro |o v Kopitarjevi nllot »ter. 6/Ш. Betoplsl BO DO vračajo; aeircnklrana plota? se ве «prejemajo. Oredn. teleL št ». 60, uprava. Str. 326. Follflčesi lis! za slmisk; naroi Oprava Jo v Kopitarjevi ЦаМјапико it. 830 tsgreb 3S.611, narajev -Jot1 al. 8. — Raôoa poštno bran. j ia naročala» ln it 349 ca opltw: i Jot. V5S3, praške la dana]. 24.797. I Polom. Nedavno je imel angleški državni taj-rtlk za zunanje zadeve, lord Curzon, v Londonu govor, v katerem je osvetlil politični in gospodarski položaj sveta. Curzon je pač mož, ki ta položaj izmed vseh državnikov najbolj pozna. Zato so njegove izjave velikega pomena. Angleški minister pre-loja mednarodne razmere kljub francoski akciji proti Nemčiji optimistično, On namreč meni, da bodo pogubne posledice, ki fih bo ta akcija imela zlasti v gospodarskem pogledu, tudi Francijo izpametovale, tako da bo želja po končni mirni konsolidaciji Eevrope postala splošna. Vojne so vse države sveta site. Tudi orientski konflikt se bo mirnim potom rešil. Jasno se iz-tega govora razvidi, da se Anglija v čim-flaljebolj tesni zvezi z Ameriko smatra za končnega razsodnika zavoženega položaja Evrope in da bo ves svoj vpliv uporabila v svrho mirnega razpletka tega ne-vzdržljivega stanja. Nič menj zanimiv pa jc oni del Cur-ronovega govora, ki se peča z gospodarskim stanje sveta. Ta del govora sloni na informacijah angleških poslaništev in konzulatov ter gospodarskih eksponentov Velike Britanije po vseh državah. Curzon konstatira počasno, a stalno gospodarsko izboljšanje po vseh državah, izvzemši Nemčijo in Francijo. Anglija je samo še par korakov oddaljena od onega ekonomičnega stanja, na katerem jje bila pred vojno. Brezposelnost ponehu-izvoz manufaktur, oglja in jekla bo kmalu dosegel predvojno stopnjo, draginja se manjša in cene življenskih produktov so povprečno eamo kakih 20 odstot. višje nego so bile pred vojno. Državni proračun je aktiven, dolgovi Ameriki se bodo redno odplačevali. Kar se tiče Amerike, nekatere panoge industrije izkazujejo celo večje dobičke nego leta 1914. Za nas pa je najbolj zanimivo to, da se izboljšuje tudi položaj nasledstvenih držav monarhije v srednji Evropi: Avstrije, Češkoslovaške, Mažarske in celo Poljske, da ne omenjamo Italije. V govoru lorda Curzona manjka v tej •kupini ena država — Jugoslavija! O njej angleški državnik ni nič rekel, da ne bi bil primoran reči kaj slabega. Kajti o njej ne bi bil mogel trditi to, kar je na primer o Češkoslovaški: da se je kure denarja ustalil, da je življenje znosno, da obrt procvita, lia je državni proračun uravnoveščen ter da tej državi more vsak podjetni človek zaupati. Vse države okoli nas so že premagale največje težave, celo Avstrija, ki ►rao jo še nedavno pomilovali, se dviga; življenje v njih postaja lažje, denar raste na veljavi, samo naša država vsled škandaloznega upravnega režima naših centralistov gospodarsko propada in velik del njenega prebivalstva strada, dočim si sosedi o d našega bogastva čezdaljebolj polagajo na noge! Treba je samo pogledati v naše — režimske liste! Tu si daje lačno učiteljstvo, lačno uradništvo, sploh vsa lačna gospoda, kakor moremo danes imenovati vso našo delovno inteligenco, duška v srditih članih, v katerih rohni proti mogotcem v Bel-£radu. »Jutro« opisuje draginjo, ki je v zad-ijih mesecih za 80—100 odstot. narastla, ilika bedo javnih nameščencev, ki si kave ie morejo več privoščiti, »Učiteljski Tova-riš« pa, ta. verni sluga režima, grozi z najhujšimi posledicami, če se »lačni gospodi«, kakor pravi, ne pomaga. Da —■ izgubil je celo žc vsako vero v vlado! Tako ti gospodje — ti namreč, ki v režimske liste take revolucionarne članke pišejo — ob volitvah pa bodo šli zopet volit tiste, ki jih nalašč izstradujejo! So namreč med to inteligenco Še vedno taki zaslepljeni zagrizenci, ki verujejo -»Jutru«, češ da je draginje kriva izključno radikalna vlada. Ko je bil v vladi Žerjav, da jc bilo boljše. Sedanjega obupnega stanja da jc kriva le devizna in izvozna politika sedanje vlade. Resni ca pa je, da je pod Žerjavom, to Jc pod koalicijo demokratov z radikali, naše gospodarsko in finančno stanje šlo stop-njcina konstantno navzdol in da je v enaki meri naraščala beda vsei'a prebivalstva, tako da je današnje stanje lc naravna posledica predidočega. Tista protidraginjska akcija Žerjavova je bila amerikanski hum-bug, ki se je še pred njegovim odhodom iz vlade podrl. Cene so za nekaj tednov neznatne padle, ker se je kurs dinarja dvignil umetno in začasno z nespametno in brezvestno špekulacijo na račun ameriških dolarjev iz Blerovega posojila. Sedanje slabo stanje našega denarja je izključno posledica tistega, demagoškega eksperimenta Žerjav-Kumanudijevega, pri katerem r-o si samo r ateri nabili svoje žepe. Sicer pa bi bili demokrati, ki so živeli v debelem prijateljstvu lahko z radikali poskrbeli tudi za povišanje uradniških plač, pa tega niso storili. Nasprotno, danes jasno, da je tisti protidraginjsk» švindel de?noV.ratsko-r?.di-kalne vlade bi! dogovorjen r namenom, da se zvišanje uradniških prejemkov odloži ad calendas graecas, nasuvši konsumentom v oči nekaj peska. Tako jc, gospodje demokrati, ki boste, k-kor trdijo »Jutranje Novosti«, po volitvah z vso sigurnostjo zopet šii v koalicijo z radikali! Strašen in obupan jc gospodarski položaj v Jugoslaviji. 70 odstot. vsetja ljudstva je spravljenega naravnost na beraško palico. Debele se in bogatijo le centralistični vlastcdržci in rjihovi varovanci. Nobene stalne smernico v gospodarski politiki. proračun visoko deficiten, razmetavajo se milijoni v svrho korupcije, nobenih koristnih investicij, državne železnicc pred polomom, zaupanje inozemstva zapravljeno, povsod le divja nebrzdana špekulacija na eni in proletarsko siromaštvo na drugi strani — to je bilanca našega centralizma! Kajti to je gotovo, da je glavni vzrok, da ni nobenega rednega in smotrnega gospodarstva v naši državi, naša gnila centralistična uprava, brezvestnost in lahkomišljenost osrednjega upravnega aparata! Kdaj bo to spoznanje dozorelo v vseh slovenskih glavah? Kclaj se razkadi neumna strankarska strast, da bomo vsi to resnico pred seboj jasno videli? Ali naj пез centralizem res sleče do negega, da se nam vsem oči odprejo? Ali naj ho ravno slovenski inteligent tisti, ki naj centralizem najbolj podpira, dokler njega samega ne iz-mozga in izsuši kakor polenovko? Inteligenca, ki čuti s svojim ljudstvom, pa bo 18. marca šla na volišče, da temu centralizmu pove, da v Sloveniji r/anj r.i mesta! Za prihodnji teden naj veljajo sledeča navodila: 1. Sporočite tajništvu, kdaj in kje rinj se vrše okrajni zbori zaupnikov. 2. Predstavniki naše liste bodo prejeli natančna navodila, kako naj više svojo dolžnost. Ta navodila smo poslali tudi glavnim zaupnikom in prosimo, da poskrbe, da bodo predstavniki natančno poučeni. 3. Listke »Dr. Anton Korošec«, ki jih bedete prejeli te dni v vsaki občini, nemudoma razdelite med volivce. 4. Naročila, ki jih pošiljamo v okrožnici : Vsem zaupnikom in organizacijam SLS-г natančno izpolnite in okrožnico razdelite med zaupnike po vaseh. 5. Skličite večkrat tudi med tednom seje krajevnih volivnih odborov in pripravite vse potrebno zn agitacijo na dan volitev, kakor je naročeno v okrožnici. 8. Prirejajte sestanke po vaseh in organizirajte podrobno agitacijo za zadnji leden pred volitvami 7. Zadnje dni bodo nasprotniki deželo preplavili s svojim časopisjem in letaki. Poskrbite, da bo ves ta papir romal nazaj. S. Poročajte t&jništvu o volivnem gibanju. 9. No pozabite ljudem povedati, kje je volišče in da jc napa skrinjica na Kranjskem prva, na štajerskem druga. Tajništvo SLS Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Upor ¥ štipu. ГР0К L DUŠEN. — UPORNO PREBIVALSTVO POBEGNILO ČEZ MEJO. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Po poročilih tukajšnjih listov jo prišlo v štipu do boja med tamkajšnjim prebivalstvom in vojaštvom. »Politika« poroča: Preteklo noč se je izvršil napad komitašev na našo vojaško posadko v vasi 15 km od Štipa. Zdi se, da ie sodelovalo tudi meščanstvo. Komitašem e je posrečilo pobegniti, vendar so imeli veliko izgub. Na štreni vojaštva so padli en podčasnik in dva vojaka. Po zasebnih poročilih je bila stvar hujša. Prebivalstvo se je vsled neznosnih razmer, ki so se v volivni borbi Še poslabšale, uprlo. Sodelovali so tudi komitaši. — Snoči se je vsled tega vršila na dvoru seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja. Na seji so se pretresala vsa poročila, ki so došla iz Štipa. Notranji minister je dobil nalog, naj zbere na tančne podatke. Na današnji seji ministrskega sveta so nadaljeval: razpravo o do* godkih pri Štipu. Sklenjeno je, da se odpošlje v Štip posebna komisija, ki naj natančno preišče ves dogodek. V Štipu vlada sedaj mir. Uporno prebivalstvo je pobegnilo onkraj bolgarske meje. podkupovale. Maribor, 2. шагсч. (Izvirno.) Radikali so se vrgli v zadnjem času zlasti na vini-čarje, krnetske delavce in železničarje. — Ustanovili so v Mariboru list »Naša vas«, v katerem farbajo viničarje in male kmete. Urednik je bivši socialdemokrat Slanovec, pomagata pa mu dr. Pfeifer in vitez Grase-lli. List so tiska v socialdemokratski tiskarni. Glavarstva so dobila od pokrajinske uprave nalog, da popišejo vse viničarje, ker hoče vlada razdeliti mednje 1 milijon 400.000 kron podpore in 180 brejih krav iz reparacijskih izplačil Nemčije. V Prekmurju razmetavajo radikalni agitatorji velikanske vsote. Maribor. 2. marca. (Izv.) Splošno pozornost vzbuja volivni fond, ki so ga srbski radikalci vrgli za kandidaturo finančnega ministra dr. Stojadinoviča v mariborskem volivnem okrožju. Dr. Stojadino-vić se pripelje jutri popoldne v Maribor. Takoj po njegovem prihodu se vrši v vili Tavčar seja' izvršcvalnega odbora radikalne stranke. Stojadinovič bo ob tej priliki osebno delil denarne podpore ter agi-ator'cm plačo za agitacijo. Kandidat radikalne stranke, bivši viničar Verlič, je po- slal na vse župnije naslednji oglas vinicaP» jem: »Pridite v soboto popoldne ali v nedeljo dopoldne v Maribor. V naši pisarn? v Frančiškanski ulici št, 14 boste dobili denarno podporo, ki bo znašala 400 do 600 kron. Dobili boste tudi krave, ako jih potrebujete. Poprej pa morate pristopiti k naši radikalni stranki.« — V Mariboru bo imel Stojadinovič jutri zvečer zaupno zborovanje, v nedeljo pa javen shod pri Gofzu. V ponedeljek se bo Stojadinovič v avtomobilu odpeljal v Prekmurje. Maribor, 2. marca. (Izv.) Objave radikalcev o podporah viničarjem in železničarjem ter o brezobrestnih posojilih občinam ^prejemajo ljudje z izjavo: >S tem denarjem nam ne vrnejo srbski radikali niti eno tisocinko tega, kar so nam v Sloveniji vzeli v enem letu.« Ljudje se drže načela! Le vzemimo denar, ki nam ga ponujajo Sto-jadinovićevi agitatorji, kroglice pa bomo vrgli v drugo skrinjico. Med demokrati in radikali se je razvil posebno v Mariboru hud boj, ki je prešel celo v stare prijateljske kroge. Povsod se poudarja, da so radikali sokrivci velikega Kukovčevega poraza, ki ga bo doživel pri volitvah. Seja ministrskega sveta. MUSSOLINI JE VE SPLETKE. - STALIŠČE NAŠE VLADE. Belgrad, 2. marca. (Izv7.) Na današnji seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. N i n č i č poročal o poteku Iconference v Nišu in o izvršitvi sanmargheritske pogodbe. Evakuacija Sušaka se ima izvršiti jutri zjutraj ob osmih. Vojni minister je dobil potrebna navodila in kredite. Po poročilu dr. Ninciča dela Mussolini nove težave. Najtežje je vprašanje, ki ga je Mussolini načel, namreč promet k Reko in luka Baroš. Pašič stoji na stališču, da sé na Reko ne sme poslati niti en vugon, preden se ne izvrši evakuacija tretje cone in Sušaka. Zahteve Mnssolinijevo glede Baroša so take, da bi mogle kompromitirati' vse dej o na sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Na seji je bilo Bklenjeno, da ostane posvetovalni odbor, v katerem so admiral Priče, dr. Lagin j a in drugi v Belgradu in sodeluje z dr. N i n č i č e m, komisija v Opatiji pa bo delovala le po navodilih iz Belgrada. Ker rok za evakuacijo Sušaka poteče jutri, je določeno, da se evakuacija Izvr-' ši brez izmenjave pogojev. Nato bo paritetna komisija določila mejo in rešiia vprašanje Baroša. Zatem pride m; vr-t " leznî-ški promei z Peko. fesolini o zunanji politik? m opatsjskih pogajanjih. Rim, 2. roarcn. Včeraj se je sešel ministrski svet pod Mussolinijevim predsedstvom. Pred prehodom na dnevni red je Mussolini na slovesen način izročil generalu Diazu vojvodski patent, nato pa je poročal o zunanjem položaju. Govoreč o razmerju med Italijo in Francijo, je Mussolini naglasil dolžno solidarnost s Francijo na skupnem poprišču reparacij, potem рн izjavil: »V splošnem hoče fašistovska vlada voditi kolikor mogoče avtonomno zunanjo politiko. Potem pa italijanska vlada nikoli ne bo pristala na zveze, ki ne varujejo italijanskih interesov v največji meri in ki ne tvorijo trdnega jamstva za mir in s tem za prospeh italijanskega naroda in Evrope sploh.< O pogajanjih v Opatiji j< Mussolini izjavil: Na našo zahtevo je belgrajska vlada v jugoslovanski delegaciji nadomestila admirala Pričo z dr. Rybafem. Znane so obtožbe proti Priči, ki je soodgovoren za razsodbo, ki je dovedla do smrti Naza-rija Saura. Belgrajska vlada je v tej točki pokazala toliko dcbre volje, da moremo to smatrali kol u .M boljšo znamenje za prihodnje.^ Potem je Mussolini j>oročai o Zadrti in rekel, da sta dospeli tjakaj že obe delegaciji in da se bo moglo delo takoj začet/. Nadalje je omenil zadnje dogodke, ko so » neke jugoslovanske ladje, ki je ponoči vozila mimo Zadra, prihajali za Zader in Italijo žaljivi klici. Jugoslovanski konzul 9e je zaradi tega nemudoma opravičil pri italijanskem prefektu. Sploh morem izjaviti, jo rekel Mussolini, da kaže jugoslovanska vlada doslej najboljšega duha, da lojalno olajša ugoden potek stvari v teh tako važnih in kočljivih pogajanjih. Kar se tiče obnašanja narodnih žlv-ljev v Zadru in Reki, se slej ko prej pokoravajo disciplini, ki zahteva podreditev posameznih interesov interesom celolcup nega naroda. italijanski deieqati priznali viado na Reki. Trst, 2, marca. Italijanski delegati sc ,?S. m. m. oficielno obiskali reško vlado ir se dalj časa posvetovali s predsednikou Depolijcm. Italijanski lisit nnglašajo. da jr bil to velevažen čin, ker jc s tem Itaiij. priznala sedanjo reško vlado. •— Rešk;i vlada je že imenovala komisijo, ki лн| \ imenu Reke sodeluje pri izvršitvi rapall skih dogovorov. Komisija sc je nemudom.i sešla, Stran 1 SLOVENEC, fflie 8. marea 1Ш. DOGOVOR NA 8U9AKU. Sušak, 2. marea. (Izvirno) Danes dopoldne so jo vršila konferenca med našimi in italijanskimi zastopniki. Razpravljali so o evakuacjii in sklenili, da se evakuacija izvrši jutri. Vse priprave so v teku. Italijanska vo(jska bo jutri, zjutraj zapustila Sušak. Med prebivalstvom vlada veliko veselje. Uspešen potek niške konference. Belgrad, 2. marca. (Izvirno) Po poročilih iz Niša jo včeraj ob 11. uri dopoldne pomočnik zunanjega ministra N e š i 6 ©tvoril konferenca V svojem govoru je izrazil upanje na popolen uspeh. Predsednik bolgarske delegacije N e j k o v je prosil našo delegacijo, naj javi v Belgrad, da bolgarska delegacija smatra ta pogajanja za podlago trajnega sporazuma med Jugoslavijo tn Bolgarijo. On sam je navdušen pristaš sporazuma in upa na uspeh konference. Nato je načelnik notranjega ministrstva L a-z i 6 razložil namen konference, da se zavarujejo naše meje v južnih krajih. Danes se je konferenca nadaljevala. Spričo dobrega razpoloženja bolgarske delegacije je upanje, da bo konferenca kmalu in uspešno končana. Mažari ponovno zaprli Severja. Belgrad, 2. febr. (Izv.) Semkaj so došle vesti, da so Mažari ponovno aretirali Božidarja Severja. Mažari so zahtevali, da se Sever zamenja za dr. Vargo, ki pa je med tem umrl v subotiških zaporih. Mažari pravijo, da ta smrt ni bila naravna. Trgovinska pogodba z Avstrijo. Dunaj, 2. marca. (Izv.) Ameriški poslanik na Dunaju Albert Henry Washburne se bo te dni vrnil na Dunaj, kjer bo fungiral kot predsednik razsodišča v trgovinskih sporih med Avstrijo in Jugoslavijo. Poleg njega bodo ▼ razsodišču trije Jugoslovani in bije Avstrijci. Boj do skrajnosti v Poruhrju. Bruselj, 2. marca. (Izv.) Minister vnanjih zadev Jaepar je izjavil, da bo Belgija s Francijo vred vztrajala pri zasedbi ro-ruhrja, dokler Nemčija ne odneha. Pariz, 2. marca. (Izv.) Ker so se nemški poštni uradniki branili dati poštne paketne pošiljke v pregled francoskim oblastim, eo Francozi prepovedali do nadaljne-ga vsak poštno-paketni promet v zasedenem ozemlju. / London, 2. marca. (Izv.) Bonar Law Je fzjavil v zbornici, da vlada ni prejela nobenega obvestila o tem, da bi se hotele Belgija in Francija zaradi Poruhrja pogajati z Nemčijo. Pariz, 2. marca. (Izv.) Medzavezniška komisija je odločila, da mora vsaka oseba, zlasti pa uradniki, ki hoče potovati v zasedeno ozemlje, imeti posebno potno dovoljenje. Na ta način hočejo preprečiti obiske nemških ministrov v zasedenem ozemlju. Pariz. 2. marca. (Havas) Reuter poroča, da so vesti o angleškem posredovanju v sporu med Nemčijo in Belgijo brez vsake podlage. Anglija zavzema v tem vprašanju do Francije in Belgije dobrohotno nevtralno stališče. Nima namena, prevzeti kakršnekoli Intervencijo. Pariz, 2. marca. (Izvirno) Reparacij-eka komisija je po zaslišanju holandskih zastopnikov izjavila, da se bo brez vsake težkoče prejšnji kontingent premoga pošu-Ijal na Holandsko tudi zanaprej. češkoslovaška. KRHANJE V HLINKINI STRANKI. Bratislava, 2. marca. (Izv.) Skupina krščanskih socialcev v slovaški ljudski stranki je sklenila ustanoviti samostojno stranko pod imenom Splošna strokovna zveza krščanskih socialcev Slovaške. KAMPANJA PROil ČESKOSLOVAŠKI VALUTL Praga, 2. marca. (Izv.) Iz inozemstva so došle vesti, da nameravajo gotovi krogi pričeti akcijo proti češkoslovaški valuti. Finančni minister Bečka je z ozirom na te vesti izjavil, naj le poskusijo, če si hočejo osmoditi prste. Vsa ofenziva proti češkoslovaški kroni bo brezuspešna, zadeli bodo ob granit. NAPREDEK ŽELEZNE INDUSTRIJE. Praga, 2. marca. (Izv.) Zaloge železa v plavžih so razprodane do avgusta meseca. Zato nameravajo otvoriti še več plavžev. UDAREC ZA UČITELJSTVO. Praga, 2. marca. (Izv.) Naučno ministrstvo je prepovedalo učiteljskemu osobju sodelovanje pri vodstvu denarnih poslov. Vsled te naredbe bodo prišli ob postranski zaslužek posebno učitelji, ki so sodelovali pri rajfajznovkah. BREZPOSELNOST NA DUNAJU. Dunaj, 2. marca. (Izv.) Zadnjih 14 dni se je brezposelnost zopet pričela širiti. Na Dunaju ie sedai 100.677 brezposelnih. POGAJANJA ZA JUŽNO ŽELEZNICO. Rim, 2. marca. (Izvirno) Iz krogov udeležnikov na konferenci o južni železnici se poroča o pogajanjih: Besedilo tranzitne pogodbe je končano fn eloer z zadovoljivim rezultatom. Tehnična pogodba o razdelitvi voznega parka je т novi obliki dogotovljena. Na vrsto pride posvetovanje o jedru pogajanj, o katerem se je v posameznostih že razpravljalo. Kljubtemu, da je načrt v splošnem že odobren, obstoje še nesoglasja glede posameznosti v pogodbi ln bodo pogajanja radf financielne važnosti posameznih točk zahtevala бе dalje časa. MEZDNI SPOR V KOVINARSKI INDUSTRIJI V GRADCU. Gradec, 2. marca. (Izvirno) Pogodba kovinarskega delavstva z delodajalci je potekla koncem februarja. Ker je delavstvo odklonilo nova mezdna pogajanja in je zahtevalo, da se stara pogodba podaljša, eo dali industrije! nabiti nove mezdne določbe. Med delavstvom je nastalo veliko razburjenje. Popoldne se je podalo delavstvo na glavni trg, kjer se nahaja pisarna kovinsko industrije in se je vršila seja delodajalcev. Ker je delavstvo hotelo udreti v poslopje, je prišla policija, peš in na konjih, ki se ji je posrečilo izprazniti glavni trg. Ko je delavsko zastopstvo izjavilo, da je voljno pogajati se, je zveza industrijcev umaknila svoj razglas o novih plačilnih !n delavnih pogojih. VLADNA KRIZA V NORVEŠKI. Kristijanija, 2, marca. (Wolff.) Stor-ting je danes odklonil predlogo o sklepu trgovinske pogodbe s Portugalsko ■ 119 proti 28 glasovm. Ministrski predsednik Bler je izjavil, da bo vlada podala ostavko. ZA STABILIZACIJO VREDNOSTI SREBRA. Washington, 2. marca. (Izv.) Senat je sprejel zakonski predlog, s katerim se pooblašča predsednik Harding, da stopi ▼ stik z ostalimi državami zaradi stabilizacije vrednosti srebra. OBOROŽEVANJE V AMERIKI. Washington, 2. marca. (Izv.) Senat je dovolil kredit v znesku 29 milijonov dolarjev za moderniziranje križark. DIJAKI PROTI LLOYD GEORGEU. Edinburgh, 2. marca. (Izv.) Na tukajšnji univerzi je danes hotel govoriti Lloyd George. Dijaki so predavanje »preprečili z napadi na poslušalce. UVEDBA GREGORIJANSKEGA KOLEDARJA NA GRŠKEM. Rim, 2. marca. (Izvirno) Iz Aten poročajo listi, da stopi z današnjim dnem v Grčiji gregorijanski koledar v veljavo. MEDNARODNA TELEFONSKA KONFERENCA. Bern, 2. marca. (Izv.) 12. t. m. se prične tu mednarodna telefonska konferenca, kjer bodo obravnavali tudi vprašanje evropske telefonske službe. OGRSKI DEMENTI. Pešta, 2. marca. (Izv.) Vesti, da obišče grof Bethlen glavna mesta držav Male antante, med temi tudi Belgrad, so neresnične. SPORAZUM TIROLSKIH NEMCEV S FAŠISTI. Rim, 2. marca. (Izv.) V Bolcanu so sklenili Nemci s fašisti sporazum. Vodili so jih pri tem gospodarski oziri. Nemška opozicija pod vodstvom Nicolussija je bila jako močna, toda ostala je v manjšini. OBČINSKI KOMISAR V RIMU. Rim, 2. marca. (Izv.) Zaradi razkola med liberalno ln nacionalistično stranko v rimskem občinskem svetu je odstopil župan Cremonesi z občinskim svetom vred. Vlada je imenovala Cremonesija za kraljevskega komisarja. Kaj so dosegli Avstrije! v Belgradu. V odseku za zunanje zadeve avstrijske zbornice jo poročal minister dr. Griin-berger o dr. Seiplovem potovanju v Belgrad. Poudarjal je, da je Avstrija dosegla gospodarski uspeh. Ko je poročal o doseženih štirih pogodbah, je poročal, da se bo sklenila nova trgovinska pogodba z Jugoslavijo, ki bo določala tudi carinske tarife najvažnejšega blaga, dasi Jugoslavija še nI končala svojega novega carinskega tarifa. Obmejni promet se bo zelo olajšal. Posebne komisije bodo ugotovile smernice o uporabi potov, cest, mostov, brodov, plovbe, ladij in brodov; dalje o izrabi elek-traren, o regulaciji Mure; o cerkvah in o šolah, o pošti, brzojavu, telefonu, o lovu in i o ribolovu, o zdravstvenih zadevah in o izrabi vodnih sil. Nato je poročal, da se bo tudi popotni promet med Avstrijo in Jugoslavijo zelo olajšal. Na Štajersko in Koroško se bo posebno oziralo. Dozdaj je silno dolgo trajalo, predno so dobili na Štajer- j skem bivajoči Avstrijci dovoljenje potovati j v Slovenijo. Večkrat je celo avstrijsko po- I slaništvo v Belgradu brez uspeha posredo- ' vato, kar so posebno Suffit lastniki malih K se stev in letovišč onstran meje. V krat-m bo prenehala tudi sedanja praksa, ki izroča v Slovenijo potujoče Korošce »dolgotrajnemu in veksatoričnemu postopku Jugoslovanskih oblasti«. V direktnih urzovlakih Trst—Dunaj in Zegreb—Ргака bodo carinsko in postopanje s potnimi listi farrlili med vožnjo v vlaku. Katoliško šolstvo v Združenih severoameriških državah. Mesečna publikacija katoliške organizacije: National Catholic Wellore Cotincil (Washington) je objavila v novemberski številki 1922 sledečo statistiko katoliškega šolstva: elementarne (ljudske) šole i 6.551, 1,795.673 učencev, 49.505 učiteljev; srednje in višje šole: 2.155, 185.378 učencev, 4.765 profesorjev. Skupni letni izdatki za vse katoliško šolstvo znašajo okrog 73 milijonov dolarjev. — Vrednost vseh Šolskih poslopij in stavbnih prostorov se ceni na 173 milijonov dolarjev. Nekateri amerikanski krogi se t Začudenjem vprašujejo, zakaj trosijo katoličani tako ogromne svote za svobodne verske šole, ko so jim vendar na razpolago javne državne šole, za katere morajo ravno tako plačevati davke kakor drugi državljani. Toda katoličani odgovorajajo, da smatrajo skrbno versko in moralno vzgojo za elementarni pogoj prave državljanske vzgoje in ker so državne šole v tem oziru nedo-statne, jim ni nobena žrtev prevelika, da vzgajajo otroke na lastne stroške v lastnih katoliških šolah. VoSivrJ sSiocSl SLS. Zagorje ob SavL Pretekli teden smo pri nas imeli dvoje volivnih shodov. V četrtek 22. febr. zvečer se je vršil v društveni dvorani javni delavski shod SLS. Govoril je kandidat SLS France Kremžar, ki je v poldrugurnem govoru orisal položaj delavstva v državi ter program SLS. Na shodu je bilo navzočih več komunistov, ki se pa niso oglasili k besedi. Izvajanjem govornika pač ni bilo mogoče ugovarjati. — Predsedoval je tov. F I i s e k. V sredo 25. febr. zjutraj po prvi maši se je v društveni dvorani vršil pod predsedstvom tov. H r a s t e 1 j a shod SLS za kmete in druge okoličane. Tudi na tem zborovanju je govoril kandidat Kremžar, čegar govor so številno zbrani navzoči glasno odobravali. Tov. Hrastelj je predlagal odločne resolucije zoper centralistični režim, ki «o bile soglasno sprejete, Medija-Izlake. V nedeljo 25. febr, popoldne se je v topliški restavraciji vršil mnogoštevilno biskan shod za občine Kolovrat in Aržiše. Shod je otvoril g. O s o 1 -n i k , predsedoval je g. L o v r a č , govoril pa je kandidat SLS Kremžar, ki je skoraj v 2 urnem govoru natančno orisal program SLS ter položaj delovnega ljudstva, kmeta in delavca v državi. Navzoči so soglasno in z odobravanjem sprejeli govor kandidata ter se izrekli za SLS. Sprejete so bile odločne resolucije proti centralizmu. Primskovo. Dne 28. febr. zjutraj se je vršil pri nas zelo mnogoštevilno obiskan shod SLS. Na shodu sta govorila kandidat SLS Kremžar ter kaplan Pleša iz Št. Vida. Soglasen sklep zborovalcev je bil: Dne 18. marca ie naša le 1. skrinjica! Muljava pri Krki. Dne 2. marca popoldne se je vršil na Muljavi pri Krki, dosedaj samostojno-liberalni trdnjavi javni volivni shod SLS. Zborovanje se je vršilo v hiši Cirila Zajca. Dve tretjini muljavskih volivcev se je udeležilo shoda, ki mu je predsedoval pos. Jaklič, govorili pa so kandidat SLS Kremžar, Jevnikar, župan Erjavec iz Drage in benef. Oven. Na shodu so bili v večini bivši pristaši SKS. Ugovarjala sta za SKS Šlosar, samostojni župan iz Zagradca, ki je tako daleč prišel peš reševat SKS trdnjavo na Muljavo, ter še eden muljavskih samostojnežev. Dobila sta na vse ugovore stvarne in točne odgovore v veliko zadovoljstvo vseh navzočih volivcev, ki bodo 18. marca volili čisto drugače kakor se samostojnim voditeljem sanja. Zanimivo pa je, da je samostojnež Šlosar na shodu večkrat zaklical, da bo dr. šusteršič poskrbel, da pride kancelpara-graf v veljavo. Št, Vid pri Stični. Ta teden so se v vseh občinah naše obširne župnije, ki šteje nad 1500 volivcev, vršili shodi SLS. Dne 26. februarja pop. se je vršil v Zaborštu volivni shod za občino Pobukovica pri županu. Navzočih dve tretjini volivcev. Govorila sta kandidat Kremžar in namestnik Jevnikar. — Dne 27. febr. ob 8. zjutraj se je v Št. Vidu vršil shod za občine Št. Vid, Radohovavas in Češnjica. Dvorana pod kaplanijo je bila polna navdušenih volivcev. Govorila sta kandidat Kremžar in kaplan Pleša. — Popoldne istega c'ne se je vršil v Ertiži vasi shod volivcev ob- ! čine Velike Pece. Navzočih več ko nolovi-! ca volivcev, ki so prihiteli na shod vkljub j skrajno slabim in razdrapanim potem. Cb-čina bo soglasno in polnoštevilno volila SLS. Na shodu sta govorila kandidata Siv?. SOL Kremžar b Jevnikar.»- Dn« 28. februarja popoldne se j« pri županu Karlu Lokarju na Vrhu pri Sobračah vršil mnogoštevilno obiskan zbor volivcev za občino Temenico. Govorila sta kandidat Kremžar in kaplan P1 • i a. Občina j« razen par zelo redkih izjem v taboru SLS. — Dos 1. marca ob 8. x jutra j se j« vršil pri Ignaciju Verbiču na Bregu pri Velikem Gabru shod SLS za občino Veliki Gaber. Prihitelo je polno mož is cel« občine, ki so z velikim odobravanjem sprejeli govor kandidata Kremžarja in kaplana P 1 « I e. — Popoldne istega dn« s« j« vršil velik shod pri J«rinu v Zagorici za občini Zatfori-ca in Stehanja vas. Govorili ao kandidat Kremžar, namestnik Jevnikar b benef. Oven. Ljudstvo se je soglasno izreklo za SLS in avtonomijo. Par samostojnežev je molčalo, nekateri pa so celo odobravali program SLS. — Dne 2. marca ob 10. dopoldne se je vršil shod SLS ▼ Dobu za občini Dob in Podboršt. Govorila sta kandidat Kremžar in žup, upr. Kol Shod je dobro uspel. Ljudje so se razhajali s klicem: Mi hočemo avtonomijo, zato bomo volili le 1. skrinjico! — Na vseh shodili je vladalo popolno soglasje. Vse se je vršilo mirno in dostojno. Ti sijajni javni shodi, ž« pred več časom javno razglašeni, so dokazali, da je naša župnija, največja na Kranj« skem, skoro vsa v taboru SLS. Draga pri Ribnici. Tu se je vrSll dni 25. februarja zelo dobro obiskan političen shod SLS, ki Je izpadel tako lepo, da se splošno trdi, da tako lepega shoda ie nI bilo v DragL Poročal je g. S k u 1 J. Navzočih je bilo tudi več dosedanjih pripadnikov SKS in JDS. Zupan Turk je hotel % medklici motiti lepo razpoloženje, a Je dobil od govornika tako temeljito pojasnilo, da je začel tudi on pritrjevati, ko je kandidat risal pogubonoeno politiko SKS. — Kot sé čuti, bo Draga temeljito spreobrnila svoje r>litieno lice. — Popoldne je bil shod v tarem kotu. Poročal je kandidat S k u 1 j. Ocenil je po zaslugi Radičevo politiko, ker je bil ravno v istem čaeu v sosednjem Čabru Radičev kandidat Herceg dovršil svoj shod in veliki govor, ki je bil zabeljen s takimi neslanostmi, da jih zdrava pamet sploh ne ponese. Kljub pritisk« se radićevstvo ne more zanesti čez mejo t naše kraje. Naši ljudje so za tako pusto-lovsko politiko, kakor jo uganja Radič, nedostopni, ker znajo politično misliti. Osilnica. Političen shod SLS se je td vršil pretekli torek. Kljub delavniku se je bila nabrala polna dvorana moštva. V daljšem govoru je opisal kandidat Š k u 1 j sedanji politični položaj in vzroke vedno težjega gospodarskega stanja Shod se je izvršil ob splošnem navdušenju navzočih. Cela občina hoče 18. marca pokazati krepko skupno voljo po reviziji ustave v avto-nomističnem smislu po programu SLS. Ra-dičevstvo tu kljub najožjemu stiku s Hrvaf ne more dobiti tal. ST0JADIN0VK3—GRA8ELLL Belgrad, 2. marca. (Izvirno) Nocoj je z brzovlakom odpotoval v Slovenijo finančni minister dr. Stojadinovićv spremstvu predsednika izvršilnega odbora radikalne stranke v Mariboru viteza dr. G r a s e 11 i j a. DEMOKRATSKI K0RUPCI0NISTI JADRAJO V RADIKALNO KORUPCIJO. Maribor, 2. marca. (Izv.) V mestih in trgih na Štajerskem se opazuje značilen preobrat. Mnogo dosedanjih pristašev dr. Kukovca iz vrst srednjih in višjih uradnikov, industrijcev in trgovcev prestopa v radikalno stranko. Danes je gotovo, da be ostal dr. Kukovec z vsemi svojimi kandidati brez količnika. Obenem je jasno, da vel korupcijski napori radikalnih agentov nfi bodo prinesli ne Stojadinoviču in še manj kakemu drugemu radikalu zaželjenih mandatov v Sloveniji. v Volivni shodi v celjskem okroZju! 4. m a r c a : Frankolovo (Dav. Krajnc), Marija Reka (Uranjek), Griže (Kuder), Pre-valje (okrajni shod, dr. Ogrizek ln Kugov-nik), Razbor pri Loki (Hrastnik in M. Deželak), Pod sred a (Vrečko), Št. Peter pod Sv. gorami (Vrečko in Počivalšek), Srom-Ije in Križe (I. Deželak), Sevnica (Ško-berne), Zreče, Stranice in Konjice (dr. Hohnjec), Pišece (tajnik Krajnc), Ziče in Špitalič (H. Novak) ; 5. marca: Polje (Vrečko) ; 6. marca: Buče (Vrečko in Deželak); 11. marca : Rečica ob Savinji in Sv. Frančišek (Pušenjak), Dramlje (Dav. Krajnc), Stranico (Uranjek), Loka pri Zidanem mostu in Zidani most (dr, Ogrizek in M. Deželak), Sv. Rupert nad Laškim, Sv. Lenart nad L. in Gračnica (Ku-govnik in Hrastnik), Žetale ln Mekinj« (Vrečko in dr. Rakun), Brežice (Škoberne), Št. Vid pri Grobelnem (H. Novak), Roga tec (Kuder), Zabukovje (I. Deželak), Ponikva ob j. ž. (tajnik Krajnc); 12. m a r c a Sv. Križ pri Belih vodah (Pušenjak), Sv Miklavž nad Laškim (Kugovnik in Hrast nik); 13. marca: Sv. Rok ob Sotli (Vrečko) ; 14. marca: Slivnica pri Cel ji (Vrečko); 16. marca : Št Jošt na Kozja ' ku (Dav. Krajnc). v P.adić v Ormožu. Za nedeljo, 4. t. m. napoveduje Radič veliko volivno zborovanje na glavnem trgu v Ormožu. Pripeljati misli več tisoč svojih zagorcev z godbami in zastavami. Proti Radiču je pripravljen v celem ormoškem okraju organiziran odpor naše stranke. V Ormož so pozvani iz vseh župnij naši volivci. Z napetostjo se pričakuje, kako stališče bo zuvzela oblast. Ц- Izključitev Stojana M. Protiča iz radikalne stranke. Na svoji seji dne 27. februarja je vodstvo radikalne stranke ofi-cielno izključilo Stojana Protiča iz stranke. Dotični odlok se glasi: »Ker je g. Stojan M. Protič izstopil iz radikalne stranke in ustvarja novo, posebno stranko, smatramo, da so vsi njegovi kandidati istotako izstopili iz 6tranke ln prenehali biti radikali.< — Seji je prisostvoval tudi Nikola Pašič. -+- S plebiscitnim revolvorčkom grozi eedaj šusteršičev »Dnevnik«, ko mu je dr. Brejčev govor o avtonomiji Slovenije po prevratu tako temeljito sapo zaprl, da doslej še ni našel odgovora. Zgodilo pa se bo s tem revolverčkom kakor se je z avtono-mističnim — sprožil se bo namreč nazaj na strelca in mu dal klofuto še na — drugo lice. Saj skrb dr. šusteršiča za koroške Slovence še ni pozabljena. -(- Brez uspeha? Dr. šusteršičeva trobenta razglaša, da naše poročilo o dr. Šu-Bteršičevem moledovanju za denar v Belgradu ne odgovarja dejstvom. Iz tega bi samo sledilo, da mu Pašič ne namerava povišati reptilnega fonda, dokler ne pokaže dr. Š. kakega uspeha. Njegova trobenta je zato tako lažnivo poročala o shodu v Borovnici, ia bi dr. Š. dokazal Belgradu svoje uspehe. -f Kdo jo zakrivil svetovno volno? Rlbnikarjeva »Domovina« piše, da je svetovno vojno zakrivil ljubljanski — škof. — Ali ni tudi g. Dolfe nekoliko kriv, ker je upravljal ljubljansko aprovizacijo tako dobro, da Ljubljančanom 4 leta ni prišla mi-eel na punt v glavo? -f- Čedna družba. Med socialnimi demokrati se bije boj na življenje in smrt. Razkosani so tako med sabo, da kmalu sami ne bodo vedeli, koliko strankarskih skupin da imajo, ki se med sabo lasajo. Drug drugemu očitajo, kar so prej očitali drugim strankam. Mariborska soHaldcmo-kratična organizacija je razposlala okrožnico, v kateri se nahajajo med drugimi ti-le očitki: »Samo en izdajalcc se je našel, ki ni hotel sporazuma, ki ni hotel enotnosti, \o je Bernot v Ljubljani, ki je delal ves čas proti sporazumu in ki nas sedaj v »Napre-ju« lažnivo in prostaško napada ... Izdajalsko delo Bernota, o katerem se ne ve, odkod dobiva denar za njegov skozinskoz falirani »Naprej«, ki ga ne čita v celi Sloveniji niti 600 ljudi, se bo ponesrečilo, ker ga vse zapušča,.. »Naprej« je danes v dužbi kapitalizma, kakor njegov izdajatelj Bernot in njegovi maloštevilni trabanti« »Naprej« pa enako »krepko« odgovarja vsem nasprotnim skupinam, ki izdajejo •Volksstiinme«, »Enakost«, »Zarjo«, »Rdeti prapor« (poley tega izhajata še »Delavec« in »Ljudski glas«) in vprašuje: »Ne vem, odkod imajo ti razni ljudje toliko denarja, ali so si ga zaslužili pri delu ali pa pri »zaradi«?« Nasprotno akcijo opisuje »Naprej« takole: Od vseh strani so se zaleteli v našo stranko razočarani advokati, kompromisarski diplomati, pre buržoaz-nimi ministri klečeplazeči bivši boljševil«, nagradarji, iz stranke vrženi poslanci in voditelji, da jo zaduše in pokopljejo v gnoju laži in psovk. — Kdo bi se ob teh medsebojnih očitkih ne spominjal demagogije, ki jo uganjajo socialni demokratje na shodih, ko razglašajo sodbe o drugih strankah po samih sebi. Tako je n. pr. jeseniški socialdemokrat (Bernotovec) Jeram na nekem shodu vprašal, odkod da dobiva časopisje SLS denar, da more izhajati, dasi ob vsej skromnosti svoje informiranosti vendar ve, da se socialdemokratična stranka ne more primerjati s SLS , pa tudi njihove tiskarne ne s tiskarnami SLS, še manj pa njihovo slabotno časopisje z našim časopisjem, za katerim stoji od 10.000 do 10.000 naročnikov. Mislil je pri tem vprašanju menda na lastno socialdemokratično časopisje, Iz zunanje politike. * Petletnica rdeče armade. Dne 23. II. e sovjetska Rusija svečano praznovala >etletni obstoj rdeče armade in mornarice. f večjih mestih so se priredili sestanki ritezov reda Rdeče Zastave. »Izvestija« prinašajo jubilejni članek Trockega, kateri ugotavlja, da je prva naloga ^države spremeniti celokupno armado v milico. Tozadevno delo se je pričelo, toda dovr-li se lahko samo po normalnem ekonomičnem stanju dežele. Trocki zahteva po-množitev števila zrakoplovov, ker so šli dosedanji uspehi rdeče armade na roveš številnih človeških žrtev. Rdeča vojska šteje samo 600 000 ljudi in se mora izvež-bati, da bo dala zadostno število učiteljev za milijone, kateri bodo vpoklicani v slučaju vojne. Rdeča Rusija je odvisna od lastne Drodukcije in mora več nego carska Rusija gledati na vojno industrijo. Sedanja ] doba vojne in revolucije bo trajala še de- i setletja. Je torej velikega pomena, da postane Rusija samostojna. Ladjedelnice v Nikolajevu in velike uralske tvornice topov razveseljivo napredujejo. Tulske in Bogorodske tvornice izdelujejo tudi dele aeroplanov. Povsod je povečano število delavcev in vpeljano je tudi nočno delo. * Senator Rorah v Rusiji. Iz Čite v Zabajkalju poročajo, da je tjakaj dospel na svoji informacijski poti ameriški senator Borah. Marca bo nadaljeval odtod pot v Moskvo. * Komunistični kongres na Dumijn. — Predsednik avstrijsko komunistične stranko je sklical kongres avstrijskih komunistov na Dunaj in sicer za dneve od 3. do 5. marca. Takoj nato bo zboroval tudi ženski komunistični kongres. * Američani oilSkodujejo Norveško. Ameriška vlada je sklenila plačati Norveški 10 milijonov dolarjev, kolikor znaša odškodnina za norveške ladje, ki so jih ined vojsko Američani zaplenili. * Amerika prodaja svojo državno trgovinsko mornarico. Ameriška vlada ie sklenila na javni dražbi prodati zasebnikom državne trgovske ladje. * Podonavska komisija, ki ima svoj sedež v Bratislavi, bo zborovala meseca marca. Izdelati se mora v smislu mirovnih pogodb v St. Germainu in v Neuillu štahit o internacionalizaciji Donave in o prosti plovbi po njej. Našo državo zastopa v podonavski komisiji g. Mihailo Ristič. * Serrati aretiran. Dne 1. t. m. so v Milanu zaprli voditelja makslmalistov Ser-ratija, ki se je pravkar vrnil iz Moskve. Zaprli so ga temeljem svoječasnega odloka, ki je bil izdan proti vsem članom poslanstva, ki je odpotovalo v Moskvo. ZBor шшЛко iâst&hu V torek, dne 6. marca bo v Rokodelskem domu Komenskega ulica 12 zadnje zborovanje zaupnikov SLS pri teh volitvah. Dnevni red smo po okrožnici naznanili. Vabimo, da se zbora udeleže vsi člani krajevnih odborov in župani, somišljeniki naše stranke. Neobhodno potrebno pa je, da pošlje vsaka občina vsaj enega zastopnika. — Tajništvo SLS. Š 5a nih oseb. Naredba so mora razobesili po I vseh javnih lokalih. Vsi prestopki se bodo ! ostro kaznovali. Naj bi le ros zaleglo! Sestanek zaupnikov SLS sctànerja okraja Movo masto bo v ponedeljek, 5. marca, točno ob 10. dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Naše zaupnike prosimo, da se tega sestanka zanesljivo udeleže. ШЗДе državnih naMšče^ev m ^•ev. V petek dno 1. marca so imeli zastopniki ljubljanskih organizacij državnih nameščencev in železničarjev sestanek, na katerem so ugotovili: 1. Izenačenje draginjskih in stnnarinskih doklad, k' stopi za državne nameščence v veljavo s 1. marcem, obsega tako neznatne poviške, da o omi-ljenju bede ne more biti govora, tem manj, ker se nova opredelitev draginjskih razredov ne sklada z draginjskimi razlikami v posameznih krajih in conah, ker so poduradniške iu služiteljske kategorije orl stanarinskih doklad izključene in ker maksimiranje rodbinskih doklad ni odpravljeno, temveč le v neznatni meri ublaženo. 2. Železničarjem vlada ni dala niti tega malenkostnega izenačenja. Za 22. februarja zanje predvidena geja finančnega odbora jo bila odložena. Železničarji smstrajo tako postopanje vlade za izigravanje. 3. Združene organizacijo enedusno pvotestirajo proti omalovaževanju svojih upravičenih želj in zahtev. Osnoval so je permanentni akcijski odbor z nalogo, da doseže z vsemi organizacijami v državi sporazum za najresnejšo akcijo v najbl'?ji bodočnosti za Izdatno zboljšanje gmotnega položaja vseh aktivnih in upokojenih državnih in železniških uslužbencev in delavcev. 4. Razen te akcije pa ukrenejo železničarji še posebej takoj resne mere in korake za to, da izvede vlada tudi zanje brez veakega odlašanja izenačenje draginjskih in slanarinfkih doklad. Združene organizacije apelirajo na vso javnost, da bi upoštevala nevzdržnost položaja obubožanih nameščencev in jih v njihovem stremljenju podpirala. Akcijski odbor. » Maribor, 2. marca. (Izv.) Po odločnem nastopu organiziranih pristašev SLS proti divjanju Orjune se je dosegel izreden uspeh. V Mariboru vlada sedaj lep mir in red, tako da »Ljudski straži« ni treba več vršiti varnostne službe cele noči, ampak vrši samo kontrolo. Državna policija je sedaj popolnoma na svojem mestu, posebno odkar je prestavljen bivši Orjunec policijski komisar dr. Slrnad v Mursko Soboto. — Po Mariboru se govori, da sedanji preiskovalni sodnik, ki zaslišuje napadalce na Cirilovo tiskarro, višji sodni svetnik dr. Pichlar, vrši preiskavo popolnoma nepristransko. Uganka, kako se je posrečilo Or-juncem prepisati zapisnik preiskovalnega sodnika, se bliža svoji rešitvi. Kakor vse kaže, bosta pri tej aferi neljubo prizadeti dve visoki glavi mariborskega sodišča. š Profesorju in bivšemu poverjeniku dr. Kariu Vers tovš lui so je bolezen zelo poslabšala. Bil jc te dni previden. Priporoča v molitev! š Dr. Anton Korošec so je vrnil iz Vojvodine in se je včeraj odpeljal v Mursko Soboto na volivne shode v Prekmuvju. š Zborovanje Slomškarjev v Celju. V četrtek, dne 1. marca so zborovali v Celju zastopniki Slomškove zveze iz Štajerske. Profesor Vesenjak je govoril o témi »Državna vzgoja«. Zborovalci so sklenili sedanjo podružnico spremeniti v štiri podružnice in sicer: posavsko, savinjsko, podrav-sko in prekmursko. Zborovaici so s poseb-nira zadoščenjem sprejeli pismen pozdrav mariborske krščanske mladine. š Umrl je v Obrežu pri Središču tamkajšnji mnogoletni župan Ivan Raušl. š Orjuna v Celju. Dne 28. februarja se je zbralo v Narodnem domu nekaj bojaželj-nih Sokolov, dijakov in odvetnikov, ki so se pomenili, kako se bodo igrali po Celju žandarje. Kdaj se bo igra začela, ne vemo, to pa vemo že sedaj, kako bo končala: s krvavimi nosovi »žandarjev«. š Naredba za omejitev pijančevanja. Mariborsko okrajno glavarstvo je izdalo ostro naredbo proti pijančevanju. V vseh gostilniških, krčmarskih, kavarniških in podobnih obratih se od sobote zvečer ob 6. uri do ponedeljka dopolno ob 11. uri ne sntejo točiti nikake alkoholne pijače. Znanemu pijancu ali že pijanemu gostu je sploh prepovedano dajati uikohoino pijačo. Gostilničar gostu ne sme odreči jedi, ako obenem ne pije. Osebam pod 16. letom se sploh ne sme dati alkoholna pijača, čeprav so v soremstvu staršev ali drucih odraščo — Bridka izguba je doletela g. dvornega svetnika Franca Š u k 1 j e j a in vso rod-oino njegovo. Umrla je namreč dne 2. t. m. na gradu Kamuu njegova soproga gospa R o z a Šuklje iz znane novomeške ugledno rodbina Rosinove, s katero jo ta odlični naš politik živel 50 let v vzornem iu nadvse srečnem ter harmoničnem zakonu. Bila je plemenita dama, vzor-mati in naj-zvestejsa opora svojemu možu v bojih življenja. Pogreb rajnice, ki je dosegla visoko starost 75 letj se vrši dne 4. marca ob pol štirih popoldne na pokopališče v Šmihelu. Dvornemu svetniku in vsej njegovi rodbini naše globoko sožalje, pokojni gospej pa blag spomin! — Umri jo včeraj popoldne starosta duhovnikov ljubljanske škofije, ziatomaš-aik Karel K i i n a r, vpokojoai ekspozit, bivajoč zadnji čas v Ribnici. Pokojni je bil rojcu 4. nov. 1836 v Tržiču, v mašnika posvečen i. 1863. Letos bi bil torej obhajal biserni jubilej mašništva, a ga je smrt po dvaduevni bolezni prehitela. Siužboval je kot kaplan na Jesenicah in v Košani, nato je bil 6 let kurat v Šturiji na Vipavskem, iluda vročinska bolezen z občutnimi posledicami ga je prisilila, da je moral zgodaj v pokoj — brez pokoja. Opravljal je namreč službo duhovnega oskrbnika v božje-potni cerkvi pri Novi Štifti — skoraj 40 let. Kot mož umetniškega okusa jo karmoč skrbel za lepoto hiše božje. Bil je tudi glasbeno nadarjen ter se jo z godbo pečal do zadnjega, dnsi mu je bil vid in sluh docela opešal. Na harmonij je igral še v sredo popoldne. Kot komponi3t-samouk so je proslavil z znano pesmijo »Le enkrat bi videl .. .4- — Pogreb blagega pokojnika bo v pondeljek v Ribnici ob polenajstih dop. — SVod Slovenske 1 stranke v Ihanu bo v nedeljo 4. marca ob 3. popoldne. Govori namestnik kandidata Strcina gospod urednik S m o d c j. Vse okoličane vabimo, da pridejo na shod. — Pogreb umrlega kaplana g. Andreja K a j d i ž a v Šmartnem pri Kran ju je dokazal, kako so ga vsi njegovi sošolci in župniki ljubili in kako ga je ljudstvo spoštovalo. Na zadnji poti ga je spremila šolska mladina poti vodstvom učiteljstva, Orli in Orliči, 28 duhovnikov in mnogo ljudstva. Pevski zbor mu jo zapel lepi na-grobnici. V cerkvi je govoril sošolec pokojnega g. dr. Fabijan, na grobu pa se jo v ganljivih besedah poslovil od dragega dolgoletnega prijatelja gosp. kaplan Janez Sadar. Hâve, anima pia! — G. Gustav Pire, predsednik >Kmetijske družbe« še ni odstopil, kakor bi storil vsak drugi, ki bi se mu bile očitaie na seji Kmetijske družbo in javr.o v časopisju stvari, kakor so se njemu. Vsakdo drug bi odstopil, vsaj začasno in zahteval preiskavo. Tega pa g. Pire ni storil, ker že ve, zakaj, ampak na vse očitke molči ko grob. Da •«a olaiša za volitve že iluk uoDolnoma oma- jano stališče SKS, je naznanil v časopisju, da nas bo tožil. Se pač zanaša, da bodo volitve prej minile, kakor bo prišla na vrsto njegova tožba. Sodišče — pred volitvami riccr naglo posluje, čudovito naglo, stavimo pa glavo, da sodne razprave o Pirčevi aferi pred volitvami ne bo. Zato ponavljamo: G. Pire, če ste kaj moža, odstopite kot predsednik ^Kmetijske družbe« in prepustite to mesto drugim ljudem, takim, ki pri dražbi no bodo iskali samih sebe. — Kakor v Ljubljani. Kandidat ктеи čke stranke v južni Dalmaciji je dr. Vai»-delcar. Tega gospoda so jugofašisti v Met-koviču 27. februarja do krvi pretepli, za kar je bil obsojen po uvstrijskem »Priigel-patentu« — dr. Vandekar na 10 dni zapora. — Skoro istočasno je bil obsojen v Ljubljani tudi profesorski zbor ljubljanske univerze, pod firmo g. Mihaela Moškerca. — Dobro povedano. V zagrebških listih smo našli sledečo notico: Že nekaj dni objavlja monopolska uprava, da bo 3. aprila t. 1. prodala 200 tisoč kil najfinejšega tobaka v listih iz Makedonije in iz okolice« Niša. Kakor hitro pa bo ta tobak prodan, pojdo številna naša komisija na Holandsko kupovat tobak za naše cigarete, s katerimi zastrupljajo zlasti revnejše ljudi. »Holand-skk tobak raste nai;.reč po močvirjih na otoku Sumatri kakor pri nas divje grmovje. Če bodo naš tobak dne 3. aprila kupili a, pr. Japonci, moramo zahtevati, da imenujejo iz njega izdelane cigarete »Vardarc. Mi pa bomo dobili cigarete »Jang-tse-kiang« ker če bo v japonskih cigaretah tobak iz Macedonije, bo v naših gotovo tobak zi Kamčatke. — Dolg jezik. Lepa suknja je mnogo vredna. Tudi lepa obleka je nekaj. Tudi lepo pohištvo. Vse te reči so danes mnogo vredne. Toliko pa nobena stvar ni vredna kakor dolg jezik. J^zik našega odgovornega urednika je ljubljansko sodišče cenilo žc na mnogo tisoč dinarjev. In vendar naS »odgovorni« ni posebno »visok« gospod. Velik je že, ampak tudi g. Pucelj je velik. Koliko bi sodišče cenilo šele njegov jezik, ki ga je pokazal v Črnomlju na sejmu? Na sejm pripelje,o ljudje navadno najlepše in najboljše, kar imajo. G. Pucelj je pripeljal tja svoj jezik pokazat ljudem, torej mora biti ta jezik gotovo nekaj prvovrstnega. Koliko bi ga cenilo sodišče! In koliko bi šele dobil zanj v delikatesni trgovini Sta-culovi v Ljubljani, če bi ga obesil nekaj dni v dimnik? Črnomaljski sejmarji, ki so ga videli, so dejali, da je bil daljši kot jezik onega bika, ki eo ga pripeljali pred 300 leti iz Lašč v Ribnico in ga za jezik vlekli na cerkveni stolp! In lep je bil ta jezik, lepo okrogel, brez špice, ker tisto mu je bii žc odgriznil klerikalni zmaj. Škoda, da ga ni kazal dalj časa, ampak samo za trenutek. Da se pa ne bi črnomcljski sejmarji zmotili in ga tudi potegnili za dolgi jezik na turn, kakor onega v Ribnici, je imel s seboj 10 žandarjev za obrambo svojega jezika, ki ga gotovo nikdar več ne bo kazal na sejmih zastonj. Če ga bo kazal za denar, bo več zaslužil ž njim kot z volovsko kupčijo, ampak vojakom in otrokom ga bo moral pokazati že za polovično ceno. Sejmarjem naj ga pa le kaže — zastonj. — Izjava. Na kandidatni listi SSJ in KDZ za skupščinske volitve 18. marca 1923 kandidira za vol. srez Črnomelj in Novo mesto Mihael Mušič, župan v Dra-gatušu. Izjavljam, da sem pravilno in veljavno izvoljen župan občine Dragatuš jaz in nihče drugi, zato odrekam ta naslov tudi kandidatu SSJ in KDZ Mihaelu Muši-ču. — (Mihael Mušič jc sicer bil župan v Dragatušu, pa je že leta 1916 v starosti 82 let umrl, torej ni identičen.) — Franc Radovič, župan v Dragatušu, 1. r. — Zagorje ob Sari. Katoliško slov. izobr. društvo priredi v nedeljo, 4. itiarcn popoldne ob pol štirih skioplično predavanje o katoliikih milijonih v Aziji. 60 barvanih slik bo pojasnjevalo življenje in trpljenje katoliških misijonarjev in razširjani» sv. vere med azijskimi narodi. — Vabimo. — Ime nor: nje. Za inšpektorja poštne hranilnice v Belgradu je imenovan Jakob V r e č e k, ravnatelj poštnegn čekovnega zavoda v Ljubljani. (Si. Novine od 28. februarja.) — Knji/.n'ca ia Vrtnarsko golo. Da se ml orno« goči osnovati za našo »Vrtnarsko šo!o< primerno knjižnico, prosim ljubitelje vrtnarstva, da v to svrho izvrše blagohotne določbe. Knjige, sptso ln Časopise blagovolite poslati na upravno središče našega podjetja, ali pa t dopisom dovolite osebni obisk. Za vse pošiljatve in dopise zadostuje naslov: Goik, Kranj. — Polaganje najemnin pri sodiščih. Raiglae ministrstva socialne politike br. 19.611 t dne 26. februarja 1928. Da ne bi bile na teritoriju izven mej Srbije in Črne gore najemnine, ki niso zalo žene pri okrajnih sodiščih, povod t,b odpoved stanovanj s strani najemodajalcov, odrejam po izvršeni izpremerabi pravilnika aledeče: Na delu teritoriju izven moj Srbije in Črne gore se morajo najemnine zalagati pri sodiščih, ki so pristojna *n sprejemanje zaloRov. Najemnine pa, ki so bile za-ložene pri drugih oblnstvlh, je najkasneje do 1. marca tekočega leta predati pristojnim sodiščem. Prejšnje odredbe o načinu polaganja najemnin nft j omenjenem delu teritorija ao razveljavljene. — Mi-j nister socialne politike: Dr. Ninko Perič s r. ~ (Ra/glas prejeli dne 2. marca. Op. uredn> Stran 4 BDOVEHEC, đne & вмгса 19901 — Znatna poškodba vodovodne napeljav» т Zagreba. V Trenkovi ulici т Zagreba je neld mestni stavbenik gradil kanal. V to svrho so kopali tako globoko, da je ostala vodovodna cev nad dnom kanala. Delo pa se Je vleklo počasi in vodovodna cev Je ostala par tednov odkrita. Posledica je bila, da se je cev 28. februarja zjutraj ob 3. url pod ailnim pritiskom razpočila. Voda je bruhnila • tako silo, da je letelo kamenje v višino prvegn nadstropja prvih hti in pobilo olma. nakar je imela voda proet dostop v stanovanja. V sobah je voda stale kmalu pol metra visoko, od koder je potem tekla in pronicala v prizemlje bi kleti Ljudje so bili tem bolj zbegani, ker v prvem hipu &1 nihče vedel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Vodstvo mestnega vodovoda tudi ni Imelo takoj pri rokah potrebnega delavstva, »ako dr\ Jo prišla odporno* £©-le ob 5. nri zjutraj. Voda je napravila cnatno škodo. — Isgradba zainvbškega kolodvor*. Za raz-KLrjenje in i zgradbo zagrebškega kolodvora so pripravljeni načrti, ki naj bi zadostili potrebam za dobo 60 let. Del teh načrtov se že izvršuje in bodo » kratkem dokončana dela razširjenega kolodvora pri Cullnovcu. Nato se začno dela za zgradbo to-■oornega kolodvora, ki bo ležal med glavnim in mniirnlm kolodvorom. Delo Izvrši po vsej priliki Mtgrebžkci železniško ravnateljstvo v lastni režiji. — Sprejem v sirojao šolo vojne mornarice. Tekom meseca junija t. 1. se sprejme v strojno ilolo vojne mornarice v Gjcnoviču v Boki Ko-lorski 110 gojencev iz civilnega prebivalstva b iz kadra, ki se bodo uvrstili v dva tečaja, od katerih bo eden trajal dvanajst, drugi pa osemnajst mesecev. Sposobni kandidati se bodo uvrstili v ta dva tečaja po uspehu sprejemnega izpitu. Glavni pogoji za sprejem v to lolo so z« prosilce iz civilnega stanu, da so etari najmanj 17 in ne preko 20 let, da so do-končali z dobrim uspehom najmanj štiri razrede ljudske šole in da imaio telesno sposobnost za mornariško službo. Lastnoročne prošnje je poslati komandantu strojne šole vojne mornarice v Zeleniki, Boka Kotorska v Dalmaciji, najkasneje do 30. aprila 1923. — Podrobnosti za sprejem v to šolo so razvidne v prihodnji številki »Uradnega lista». — Voz ukradla sta France Vidic in Peter Benda Avgustu Koselki v Malem Mengšu. Vidic bo zato sedel dva. Benda pa en mesec v težki ječi. — Čevlje kupujte od domačih tovaren Ivrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 Gospodarstvo. Občni zfeor Gospodarske zveze. Dne 1. t. m. se je vršil občni zbor Gospodarske zveze, ki ie pokazal, da se je to važno podjetje slovenskega narodnega gospodarstva v preteklem letu kljub konstantni denarni krizi in kljub nestalni izvozni, carinski in devizni politiki vsestransko razvilo in razširilo. Vsi oddelki so pokazali znaten napredek. Eden najvažnejših oddelkov je postal lesni oddelek, ki ga je treba šteti po obsegu njegove organizacije in po 2782 vagonih prometa, ki ga je napravil v preteklem letu z lesom, samega med vodilna lesna industrijska in trgovska podjetja v Sloveniji. Ravno lako zadovoljiv razvo; so dosegli blagovni oddelek, vinski oddelek, kmetijski oddelek in mesni oddelek. Na novo je bil ustanovljen mlekarski oddelek, ki je spravil v ne celih 9 mesecih svojega obstanka nad 1,200,000 litrov mleka v promet. Aktivno so delale tudi podružnice, Med aliiranimi podjetji se je najbolj razvila M i 1 a r n a in svečama d. d. na Viču, ki jc dosegla kapaciteto 150 vagonov mila in 50 vagonov sveč letno. Tudi O b 1 a č i 1 n i c a za Slove-nijo r. z. z o. z. je raztegnila svoj delokrog. Triglav d. d„ tovarna hranil v Šmarci, je razširila svoj obrat. Po 20 letih svojega obstanka je postala Gospodarska zveza eno najvažnejših podjetij ne samo v Sloveniji, temveč v državi sploh, v ponos slovenskega zadružništva, ki ima v njej kot blagovni centrali svojo najboljšo zaslombo. Soglasno je bil zopet izvoljen dosedanji odbor s predsednikom prof. Bogumilom Remcem. * * » g ITT, Ljobljanski velesejem. Kakor doslej že dve leti, tako sc bo tudi letos vršila ta v narodno-gospodarskem oziru tako važna prireditev v času od 1. do 10. septembra. Predpriprave so že v polnem teku in lepo je že število neobveznih prijav, na katere sc bo pozneje pri razdeljevanju prostora v prvi vrsti oziralo. Čeravno sta oba dosedanja v lesejma dosegla v vsakem oziru zelo lepe uspehe, verclar naj bi letošnji III. Ljuhljan ki velesejem po svoji sijajno-sti in uspehih prekašal oba prejšnja. Letošnja velesejmska prireditev naj bi bila manifestacija naše gospodarske sile in pokazala naj bi svetu cvet naše industrije in veletrgovine. Zato vabimo vse interesirane kroge, naj si že sedaj z neobvezno prijavo zasigurajo udeležbo, ker se je lansko leto zgodilo, da je moralo biti preko 50 reflek-tantov odklonjenih, ker so sc zglasili prepozno in ni bilo več prostora. V mesecu marcu se bodo razDOŠiliale tiskovine za prijave in $6 tetn potom naproša vsakdo, ki je na tem interesiran in slučajno tiskovin ne bi sprejel, da jih reklamira pri uradu »Ljubljanskega velesejma« v Ljubljani. g Podražitev sladkorja. Sladkorni sindikat Je sklenil zvišati cene aa sladkor na 21 Din in 60 p, za sladkor v kockah pa na 28 Dix aa kilogram. Cene veljajo za odjem v vagonih. g Žitni trg. Na belgrajski produktal boni oo notirulo žitu sledečo cene: pšenica 260 Din, koruza lranco Belgrad 270 Din, ovea 300 Din franco Kl»-nak, fižol beli franco Belgrad 480—170. g Tnje devize ia v-lute padajo dalje. Na včerajšnji zagrebški borzi oo vse tuje valute in devis« padale da'je. Tendenco slaba za vsa tuja plačilna sredstva razen za francoski frank. — V Curihu se je zopet dvignila deviza Pelgrad in sicer aa 5.85. g Nov carinski pravilnik. Direkcija carin Jo izdelala nov pravilnik o delokrogu dela carinarnio. g Vpražanjo izvozne carine. Dne 12. t. m. bo veliko protestno zborovanje belgrajske industrijske zbornice proti temu, ker ni So do danes trgovsko ministrstvo rešilo vprašanja izvozne carine. g Cinkarna v Celju pove£a delo. Celjska cinkarna, ki je delovala do sedaj r zmanjšanem obsegu, bo v kratkem času postavila v obrat le eno peč, ki sc sedaj ni kurila. g Železniški materij.il гл Jugoslavijo iz Nemčije. Naše prometno ministrstvo je prejelo te dni iz Nemčije 25 lokomotiv za brzovlake in 120 vagonov za osebne vlake g Občni zbor Narodno banke (III) bo zboroval 4. muren. Akcij je vložilo 387 akciouarjev 40.493, kateri Imajo 1.72(1 glasov. Za sklepčnost občnega zbora mora biti 20 tisoč akcij zastopanih na občnem zboru. Џ Trgovina s kožami ni živahna. Cene so: dalmatinske In bosenske buée 12—13 Din, domače lahke 15—16, težje 18-20, najtežje 22-23 Din kg. Telečje kože soljene 20—23 Din. Zajčje kože do 3.75 Din za kos. g Prvi jugoslovanski denarni zarod na Reki. Slavenska banka bo ustanovila na Reki svojo podružnico. g Nul dinar na triailti borzi. Dne 1. marec fe notiral dinar na tržaški borzi 20.70—21 lir za 100 dinarjev. g Cene jajcem padajo. V veletrgovini znašajo povprečne cene za jajce 1.35—1.20 Din. Inozemstvo ne kupuje. Trgi v 6vi«i in Angliji (London) so poplavljeni z jajci. Italija je vrgla ua trg ogromne mnoLine jajc po najnižjih cenah. Štajersko blago notira v Angliji 12—8 zs 100—120 kosov. Sveža jajca notirajo v Italiji kos 0.40 lir, na debelo 1000 kosu v 420—130 lir. g Izvoz krompirja is Poljske. Jz Poljske bodo iïvozili 260.000 vegonov krompirja. Pojasnila daje poljski konzulat v Zagrebu. g Dolg Francije Angliji znaSa sedaj 610 milijonov funtov šleflingov, ali na francoske frauke poračunano 47 miljard. frankov. g Italijanska finančna pomoč Zadrn. Italijanska vlada je stavila Deželnemu kreditnemu zavodu v Zadru 2 milijona lir za kreditne operacije mesea-! nom Zadra. g Naročila romanskih državnih železnie r Nem člfi. Romunske državne železnice so naročile v Nemčiji v breme reparacijekega konta železniškega inaterijala т vrednosti 33,000.000 zlatih mark. g Romnn'ja zviša železniško tarife. S 1. aprilom 1023 bodo zvišale romunsko državne železnice blagovne in osebne tarife za 40 odstotkov. g Nov bankovec za milijon ^ark v Nemčiji. Vsled pomanjkanja denarja bodo v kratkem izdali v Nemčiji novo bankovce za milijon mark. Ta nov velikan je vreden v naši valuti krog 4200 Din. g Napoved norih davkov т Franciji. Francija finančno ne sloji ugodno. Svojima zaveznikoma ! Angliji in Ameriki dolguje mnogo. Francoski ' minister Louchner je zato zbornici napovedal, da j bodo morali uvesti :w>ve davke z namenom, da bodo krili deficit v proračunu. BORZA. Zagreb, 2. marca. (Izv.) Pešta 3.35-3.40, Berlin 0.42—0.44, Italija 4.74—4.81, London 466—472, Newyork 98.75—99.75, Pariz 5.90—0.0250, Praga 2.95-2.9?, Dunaj 0.14-0.1417, Curih 18.55—18.75, lîrusclj 5,23, VariSuva 0.23-0.2550. — Valuta: lira 4.65—4.70, dolar 97—98. Curih, 2. marca. (Izv.) Pešta 0.1775, Berlin 0.0235, Italija 25.60, London 25.09, Newyork 533.40, Pariz S2.35, Praga 15.80, Dunaj 0.0074, n.-a. K 0.0075, Bukarešt 2.50, Sofija 3.10, Belgrad 5.35, Varšava 0.0125. Dnnai, 2. marca. (Izv.) Pešta 22.55, Berlin 3.15, Kalija 3106, London 334.300, Newyork 71.175, l'a-riz 4294, Praga 2107, Curih 13.345, Sofija 411.50, Belgrad 719, Varšava 1.45. lj Umrl je g Alojziju Grilu z Jesenic edini Mnïek, učenec II. razreda device Sole v Marijanišču. Pogreb ho v nedeljo popoldne ob dveh iz Mnri-ionišča. lj Kuri iz sgodovine umetnosti. V soboto, dne 3. marca ob šestih zvečer se vrši deseto predavanje v zbornici bivšega deželnega zbora. Téma: Francosko slikarstvo XVIIT. stoletja. Predavatelj: Univ. docent dr. Vojeslnv Molč. — Vstopnice po 5 Din pri vhodu. Ij Na občnem zbora pofsjtbnefja društvu • rijina bratovščina': ▼ Ljubljani so bili sprejeli soglasno naslednji sklepi: Članarina znaša za člana letno 15 Din, k> se ima vplačali vsako leto v času od 1. januarja do konen februarja in ki so pobirii samo v društvenem lokain v Hrenovi ulici ~t. G vsako nedeljo od 1.—3. popoldne. Kdor te svoje dolžnosti no bi stori!, se smatra za izstopivsega ter izgubi vsako pravico do pogrebnine. '/■• leto 191" podaljša rok za vplačevanje članarin' do 3 A junija. Glede članov, ki so pred leti plnčaJi ^ogreb pnkrat za vselej, sc sklene, da morajo isti v bodo- ie tndi plačevati redne letne doneske, ki Jih do-loči občni zbor. Vsa pojasnila ae dobe v društveni pisarni ob nedeljah od 1,—8. popoldne. Svojcem na deželi nmrllh članov se izplača 125 Din pogrebnine. — Odbor. IJ Šentjakobska prosveta. V nedeljo i. t m. ob pol oemih zvečer bo akioptično predavanje: »Izlet na alovaneki Juge. Slike po naravi iz Borne, Črne gore, Srbije itd. Vabimol IJ Druitve dri. pliarailkfli aradnfkov ima redni občni zbor Jutri, v nedeljo ob pol vri dopoldne v posvetovalnici meatnega magistrata. — Predsedstvo. ђ Člane drnftv« dri. pisarnlftib andafkov opozarjam, da ae gotovo polaoltevflao ndeleSe Jutrišnjega občnega zbora. — Opozictonalee. IJ Kam jadramot Včeraj Je prišel v aaSe nrodnlštvo dostojno oblečen mol, ki mv Jo pa bilo pomanjkanje zapisano v propadlem obraza. Prosil je, da bi med dnevnimi vestmi prinesli njegov oglas za koko delo, ker bi insérât zelo teiko plačal. Oglas slove:. »Zanesljiv in jako vesten aktivni železničar vljudno prosi ca kak postranski zaslužek, bodisi kakršenkoli, najrajše v kakem skladišču, da reši svojo številno družino »pogina. Kor Imam vsak tretji dan dnevno službo, sem dva dni zapored na razpolago od sedme ure zjutraj naprej. — Dobrotne ponudbe ua upravo »Slovenca«. — To se pravi, da hoče mož po naporni nočni službi delati Be podnevi, da reši svoje otročiče lakote tn smrti. Kakor rečeno, se na prvi pogled vidi, da Je mož skrajno soliden ia resen človek, ravno tako vidno je pa v njegovem obrazu zapisana tudi beda. To Je javni usluibenec, ežlezničar, ki so včasih gosposko živellž. Danes umirajo lakote a tvojimi družinami, vred. Podobno se godi vsem državnim nameščencem, delavcem in vpokojencem. Končno nakazane draginjeke doklade bodo spričo novega skoka cen kapljica vode na razbeljeno železo. lj Koncert ▼ hotel» »Tivoli« v nedeljo, dne 4 marca od 16. do 20. ure. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. — Se priporoča Vekoslav Delničar. 1219 lj Koncert r kavarni »Evropa« se vrši dne S. t. m. Začetek ob devetih zvečer. Godba Dravake divizije. Vstop proet. • 1221 lj Vtopljenee. Gospa Angela Rajšek Je videla 1. t. m. ob 9. zjutraj v Gruberjevem prekopu pol nago truplo, katero je nesla Ljubljanica naprej proti Stopanji vasi. lj Policijska kronika. Iz odprte verande je bilo ukradeno prokuri-tu Krmilu Mikiču v ftkofji ulici perilo v vrednosti 2000 K, ki f;e je tam sušilo. — Nahrbtnik sive barvo je bil ukraden v Kolodvorski ulici livarju Anionu Mustru, kateri je oškodovan za 4000 K. — Slugi Arturju Sume je bila ukradena že ponošena zimska suknja, vredna 1000 K. — Črno pleekano kolo znamke >Stvriac, vrtnino 10.000 K s tvorniško številko 575.108 je bilo ukradeno alugi Jerneju Novaku. Narodno gledišče. OPERA. Sobota, 3. marca: NIZAVA. Red B. Nedelja, i. marca: T'jSCA. Izven. Pondeljek, 5. marca: Zaprto. DRAMA. SoboUu 3. marca: VOJIČEK. Delavska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 4. marca: ZA PRAVDO IN SRCE. Izven. Ob treh popoldne. UGRABLJENE SABINKE. Izven. Ob osmih sv. Pondeljek, 5. marca: IDIJOT. Red Ii. Gospod Danilo nastopi v nedeljo, dne 4. marca v »Ugrabljenih Sabinkah« kot gledališki ravnatelj Emanuel Striese. Gospod Danilo, ki je svoj čas s svojo gledališko trup o prepotoval v počitnicah skoro vso današnjo Jugoslavijo, bo v tej vlogi načie občinstvo gotovo zelo zanimal, tembolj, ker je ua takih umetniških potovanjih neštetokrat delil usodo Striesejevo. Prosveta. pr Socialna Misel, 3. zvezek (marec) izide prihodnji teden in prinese sledečo vsebino: Katoličani in država (Dr. Anton Jeglič). — Irska tragedija (Franc Miklav-čič). — Nekaj misli o reformi verskonrav-nega pouka (P, Dr. Angelik Tominc O. F. Mj. — Nekaj spominov na prijatelja dr. Ivana Tavčarja (Franjo Šuklje). — Četrti kongres komunistične internacionale (Co-smopolita). — Dr, Ivan Tavčar, 1852—1923 (Franc Erjavec) in razni drobiž, pr Preosnova zrelostnih izpitov na srednjih šolah v Avstriji. Potom splošnega glasovanja se je 75-8 % srednješolskega nčiteljstva v Avstriji izreklo za to, da naj se poleg dosedanje pismene izkušnje uvede s prihodnjim šolskim letom še za vse dijake obvezna ustna izkušnja iz nemščine, enega tujega jezika, zemljepisja in zgodovine ter fizike. pr II. dol klavir.l.egr koncerta gdč. Mirni Švaj-s:»rjcve, ki so vrši v pondeljek, due 5. t. m. v dvorani Fflharmonične družbe, se začenja z Chopinovo Sonato v h-molu. Ko je zagledala Ia sonata beli dan, jy izzvala v muzikalnem svetu cel prevrat. Kritiki so se razdvojili in so zavzeli o tem delu naj-, azHčuejša stališča, kot k popolnoma novemu pojavu. Chopinovlh sonat namreč nikakor no moremo primerjat1- z Mozartovim! ali Beethovnovimi matrjui. Chopinu namreč ni zadostovala vzorna struktura klasične sonate, temveč si je Chopin ustvaril za le sveje skladbe posebne, nove zakone, ki so silno razburili takratni muzikalični svet. Sonata v h-molu je eno največjih del svetovne klavirsko literature. Izmed posameznih delov se posebno odPkujc knniilena I. Allcgro-etavkn, katero je Miiatrati kot eno najt -pSth ustvarjenj znamenitega Chopina. Suunt.i je poatičen umo'.vor prvega reda. Koncert sklenejo trije Smetanovi češki plesi, k' so vsled svoje originalnosti in latike razumljivosti splo- Ino priljubljeni. Predprodaja vstopale v MatfW knjigarni na Kongresnem trga U aa večer ko» eerta pri koncertni blagajni od sedme ure dalja. pr Zbornik za umetnostno zgodovino, leto П, itev. 3/4. je ravnokar izšel in im« nastopno vsebinoi Dr. Fr. Mescsneli Janez Subie Vof> tehu Hynalsu. — Dr. Evgen Mfiller Ditcnhoft Freske gradu Bokalce (Strobelhof) na Kranjskem in njihovi mojstri, posebno Almanach. — L Vrhovniki Arhivski paberlci o nekaterih slikarjih in kiparjih od 15. do IS. stoletja. — Izidor Cankar: Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva. — Simon Ogrlni Spomini slovenskega slikarja- — Varstvo spomenikov. — Književnost. — BibliogrnHja. — Narodna Galerija. — Umetnostnozgodovinsko druitvo. — Razno. — V prilogi nadaljevanje »Umetnostnih spomenikov Slovenije, dekanlja Kam* nik« Izpod peresa dr. Fr, Steleta. V prihodnji Številki se topografija kamniške dekanlja konča in se začne popis umetnostnih sporno, nikov radovljiške dekanije. Uredništvo Zbor* nika sporoča naročnikom, da znaša Članarina oziroma naročnina v prihodnjem letu 90 Din na leto. pr Srbske narodne pesmi. Poslovenil Alojzij Gradnik. 1023. Založba »Jug« v LjubljanL Zbirka je na prodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in vseh dragih slovenskih knjigarnah. Смш nevezanemu Izvodu 16 Din, vez. 22 Din. Orlovski vestnik. % Mladinska akademija se vrli Jutri, v mM)« ob 16. uri v Ljudskem doma. Dvorana bo dobra zakurjena. Vstopnice se dobivajo danes do 18. ara pri Ničmana Ilirija* v Ljubljani vabi na VI. redni občni zbor, kateri se vrii v nedeljo dne 11. marca t. L ob 9. dopoldne v restavraciji Narodnega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva, 2. tajnika, 8. blagajnika, 4. preglednikov, 5. klubovega gospodarja, 6 volitev odbora, preglednikov, rediteljev, 7. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor v smislu 8 22 klubovih pravil 1 uro pozneje, kateri je ob vsakem številu članov sklepčen. Samostojni predlogi se morajo 8 dni pred občnim zborom pi»-emno prijaviti popredsedniku kluba g. Rado Pa-temostu, Rimska cesta št. 2. Pozneje prijavljeni predlogi se ne bodo upoštevali. — Odbor. Poizvedovanja. Našel se je v četrtek »lornjoc. Dobi ee pri g. J. Ambrožiču, Zadružna banka. Našla se je usnjata ročna torbica. Dobi se v upravi rSlovenca«. ÉSvSfiSr 3 SXéSBiBBBSSBHB/StiBB&fëS I —I Фјј toadenww i _ > a^mili^SâiiiSii ieteoroiogičeo poročilo. Ljubljana 30G m n. m. vlà. L'a« орнио- vanja uhio-mbter t mm Termometer v 0 l'sliirum. Jiterenoa T o •Ne bo, vetrovi FiWavina T mm 1./3. h <33 5 27 0-8 .lasno s. zah. 2./3 7 h 7332 0-5 0-9 megla —• 8 3. 14 11 732-5 6-3 0-7 d. Ji s sl.san GUMENE PETE n® GUMENE PGTPLATE ? conojo In trajnlja «o kakor usnenol i Najbolj« varstvo proti vlagi I шгма! j ......................... SPREJMEMO TAKOJ 3 natakarje (ali NATAKARICE) Turjene v kavarniški stroki. — Ponud-)« n» upravo KAVARNE «UNION« v Ljubljani. 1210 Mlada oseba fant v starosti 21 let) ISCE MESTA kot esni prr j.smalec, nakupovalec, poslovod-a na žagi ali kaj primernega. Zmožen je !udi strojepisja. Cenj. ponudbe prosi na îpravo «Slovenca« poa Abstinent 1200. Služkinjo kater* naj bi znala v»aj nekoliko ku-latl, Šivati, prati ln bila v splošnem îposobna za vsako gospodinjstvo in delo SPREJMEM TAKOJ. Plača po dogo-ropu. — Nailov pove uprava lista pod številko 1237. Krojaška dela sprejmem na dom. — Naslov pri upravi lista pod Številko 1218. Zahvala. Za izkazano sočutje ob smrti našega ljubljenega tina, brata ln tvak», Franca Sušnik Samostojnega VRTNARJA sprejmo za takojšen nastop službe na grad KRIŽ, p. KAMNIK. J»- VELEINDUSTRIJA ▼ bližini LJubljane išče za takojšen nastop velčega slovenske, hrvatske in nemške korespondence, strojepisja ln vseh pisarniških del. Prednost imajo oni, ki so tudi nekoliko izvežbani v knjigovodstvu. Re-flektira se le na prvovrstne izvežbanc moči. Plača dobra. - Ponudbe s prepisi ■pričeval, navedbo referenc, po možnosti s sliko, naj ae blagovolijo vposlati pod šifro: «Velelnduitrija na deželi 1225« na npravništvo tega lista.« Izrekamo nailskrenejšo a, ki »o ga spremili k zahvalo vsem onim, zadnjemu počitku, posebno pa *L občinskem« odboru ln tova-rilem čebelarskega društva za poklonjene vence. Vič, dn« 2. marca 1923. ŽALUJOČI OSTALI. Iščem DEKLICO stanujočo v Ljubljani, k majhnemu otroku. — ŠOLSKI DREVORED štev. 2, III. nadstr., levo. 1233 SPREJMEM dobrega, treznega ln zanesljivega Nastop tako}. Plača po dogovoru, - Ponudbe na upravo «Slovenca« pod šifro: «SCETAR 1132«. Izprašan strojnik izučen ključavničar in elektrik, IŠČE primerne SLUŽBE. Ponudbe pod šifro: «SAMOSTOJEN« na upravo lista. DEKLICA poštenih staršev, pridna in zanesljiva, s primerno šolsko izobrazbo, ZELI VSTOPITI KOT UČENKA v trgovino, kjer bi imela vso oskrbo. — Več povedo pod naslovom «GORENJKA« Poštno ležeče, JESENICE—FUŽINE, Gorenjsko. DAVČNI URADNIK v pokojn z večletno trgovsko prakso in izbornim konceptom v slovenščini ln nemščini, želi spremeniti službo kot Knjigovodja-bilančnik ali sprejeti zaupno mesto pri večjem podjetju. — Cenjene ponudbe nn poštni predal 45 v Ljubljani. 1169 RAZGLEDNICE različne vrste, pisemski, pisalni, trgovski, »vilen, gladilni in stekleni papir. — Čipke za stelaže, vpisalne knjige in žico za cvetlice priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG 9. Gospodična stara 18 let, ki je dovršila 4 tneJČ. razrede, želi radi različnih razmer službe v trgovini ali kjerkoli, gre tudi kot vzgojiteljica, da le najde dom in zavetje pri dobrosrčnih ljudeh. Prijazne ponudbe [na upravo lista pod «HVALEŽNOST«. NOGAVICE ženske, otročje in molke, žepne robce, rasne trakove, gumbe, sukanec, bombaž, vezenino, ter drugo kratko robo in galanterijsko blago kupite najceneje v veletrgovini OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG 9. Išče se LOKAL V LJUBLJANI pripraven za DELAVNICO. Prednost Imajo dvoriščne zgradbe. Ponudbe pod «TAKOJ« na anončno ln reklamno družbo ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1211 Vdani ▼ voljo Vsemogočnega naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je odšel k svojemu Bogu po večno plačilo naš ljubljeni soprog, oče ln stari oče, gospod Leopold šmon strojnik In monter danes, 2. marca, ob 8. zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden « sv. zakramenti, v 65. letu starosti. Pogreb nepozabnega bo v nedeljo 4. marca ob 4. popoldne iz hfle žalosti, Selo štev. 32, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maša zadušnlca ae bo brala v ponedeljek 5. marca ob pol 8. zjutraj v farni cerkvi rv. Petra v Ljubljani. SELO, dne 2. marca 1923. ŽALUJOČI OSTALI. Alojzij in Marija Gril naznanjata s potrtim srcem prežalostno vest, da naju je zapustil za večno naš edini sinko Alofast učenec II. razreda danes, 2. marca, ob 2. url popoldne. Pogreb našega ljubčka bo v nedeljo, 4. marca 1923, ob 2. url popoldne iz Marijanišča v Ljubljani k Sv. Križu. Priporočamo ranjkega v blag spomin. JESENICE, dne 2, marca 1923. Kuharica! IŠČEM pridno ln pametno kuharico, ki јг vajena kuhati za več ljudi. Nastop s 15. marcem. — Plača po dogovoru. — Naslov pove: Anončnl zavod Drago Be-seljak, LJubljana, Sodna ulica itev. 5. SOBARICA SLUŽBO DOBI sobarica, ki zna malo šivati. Sprejeli bi tudi deklico, katera bi imelav eselje za ta posel. Le pridne in poštene deklice naj ae predstavijo. Naslov pove: Anončnl zavod Drago Be-seljak, LJubljana, Sodna nlica štev. 5. VELIK SEJEM tndi za ŽIVINO (govedo, konje, prašiče) zopet otvorimo dne 10, marca 1923. Postavili smo lepo, novo sejmišče. — K obilni udeležbi vabi kupce in prodajalce ŽUPANSTVO NA RAKI. FESA za krmo NAPRODAJ. — Več povedo v Jenkovi ulici štev, 14. 1213 VZAMEM ali KUPIM za večletno dobo, dobro j ohranjeno, v večji vasi ali v kaki indu-. strijski naselbini. — Cenj. ponudbe na j upravo lista pod šlev. 44—1207. I j ribarice, likarice, blatarice, zobne, ma-I : zalke, omela, motvoz (špaga), čevljarsko ЦЦ ' prejo, ščetine, vosek, lesene cveke, pipe za sode itd. priporoča tvrdka OSVALD DOBÊIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG 9. FRANC ŠUKLJE naznanja imenom rodbin ŠUKLJETOVE, DER-NOVŠKOVE in ROSINOVE vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes dopoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspala njegova nadvse ljubljena žena, gospa Cfc v 75. letu blagega življenja in v 50. let« sreče polnega zakona. Preljubo našo ranjko ponesemo v nedeljo, dne 4. marca t, 1., ob pol 4. popoldne na pokopališče v Šmihelu k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Šmihelu, pri čč. oo. frančiškanih v Novem mestu in pri čč. usmiljenih bratih v Kandiji. Sv. maša osmina se bere dne 9. marca t. 1. ob pol 9. dopoldne v farni cerkvi v Šmihelu. Blagoslavljamo njen spomini KANDIJA, dne 2. marca 1923. шишаввшииинм ззш Petrolejske VRČE s ali brez zabojev ln železne BARELE kupimo ▼ vsaki množini. — HROVAT ln KOMP, LJUBLJANA, Vegova nI. 6. IŠČEMO. — V tej stroki popolnoma izvežbani reflektanti z dobrimi iptU čevali naj pošljejo ponudbo na aprav* lista pod lifroi «BAGER 1204«. za večjo delavnico v okolici Ljubljane KUPIM. - Prednost imajo objekti z vodno močjo. — Ponudbe se prosi na POŠTNI PREDAL 129 LJUBLJANA. 1232 v predmestju, obstoječe Iz 1 do 2 (ob in kuhinje (event. samo souporaba kuhinje) za zakonska brez otrok IŠČEM proti visoki najemnini za 1. april 1923. — Ponudbe na POSTNI PREDAL 129 v LJUBLJANI. 1332 Na stanovanje in hrano sprejmem GOSPODA. — Kje, pove uprava lista pod številko 1220. Priporoča •• cenj. damam za Izdelovanje svilenih klobukov Popravila točno in cenol — Sprejemajo se SLAMNIKI v barvanje, belenjo in v preoblikuje. . J. STEMBERGER, Ljubljana, Dunajska cesta 9. 1229 se bosta tadi Vi nizkim cenam, po katerih u prodaja sukno, volna, platno, cafir, modro-vlna, htačavlna, robe! In sploh vsa manufakturna ro-"ij/Џ » veletrgovini R.Stermecki, CELJE, katera dobiva stalno velikanska pošlljatve roba direktno Iz prvih svetovnih tovarn. Zahtevajte canlk. Zahtevajte onlk. Naprodaj sta 2 mlada psička - ptičarja, pripravna za dresuro. — Več se poizve: Visoka baraka, Kodeljevo, I. nad., soba 4 J^ KUPIM suho smrekovo in Ponudbe za vagonski odjem prosim na upravo lista pod «Skorja«. Sobo išče trgovec prazno ali opremljeno - za nekaj ur čez dan. — Ponudbe je naslovili na POSTNI PREDAL 77, LJUBLJANA. 1188 KUPUJEM vsako množino v popolnoma zdravih, ne zimastih, ravnih, malo grčavih rkljev, od 30 cm debeline na tankem koncu in od 2 m dolžine nuprej. Plačam najvišje ccne. Cenj. ponudbe na: P. HIGERSPERGER, lesna trgovina, CELJE, 1017 PRODAJO v soboto, 3. marca t. 1. ob tO. uri dopoldne dražbenim potom na Pralah, Sredina. Kupim vsako množino gnoja. Ponudbe se prosi na upravništvo «Slovenca« pod šifro «GNOJ«. BIČEVNIKE prave tržaške in razne BIČE (gajžle) dobavlja vsako množino veletrgovina OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG 9. Dobro ohranjene CITRE so NAPRODAJ. _ Kje, pove upravništvo «Slovenca« pod številko 1217. Dr. ing. MIROSLAV KASAL 0bta»tv(Mio po,er|»l ittrteni Int. I« mttlri sturtttA LXUBLJftPm, G S'il 13. Stavbeno podjetje in tehniàka pisarna za betonske, železobe- tonske in vodna ZKradbe, arh tettturo ter vsakovrstne visoke stavbe. FINO MAST za USNJE, čistilo Ilirija, Jadran ln CU pulln, čistilo za KOVINE ter toaletno MILO nndi po na|nižjih cenah OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG 9. Vreče rablje dobro ohranjene, kupim — JOS. BAHO« VEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. 7. VAŠE BLAGORODJE! Ako hočete Imeti res dobro s prvovrstnim blagom, se obrnite na naslov: FR. P. STARE slikarski mojster, Ljubljana, Florijanska ulica št. 16» шгашнвшгавшнвжшркжш Arhitekt in meslni stavbenik Viljem TREO Ljubljano, Gosposveiskc cesta 10. Telef. inter. $t. 103. Ustanov, leta 1830. se priporoča za zgradbe vseh vrsj 1er izvršuje načrte in proračune« Е-шког Jopice, simsEio perilo, Eiogawîoa, rokavice v veliki izbiri pri ISn&ovIc nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. KDOR bi sprejel LOVSKEGA psa v dresuro naj pošlje svoj naslov na upravo tej« lista pod šifro «LOVEC«. 1141 es B 813; «tal BAKER, MEDENINA, ALUMINIJ itd.) kupuje po najvišjih cenah v vsaki množini želczninska tvrdka BREZNIK & FRITSCH Ljubljana, Cankarjevo nabrežje L sestoječi iz velike stiskalnice ze opeko (preše) (premer 500), ki proizvaja na uro do 3000 kosov, nadalje razni valjci (Brech- In Fein-walzwerk), avtomatski stroj in druge opekarske predmete prode najcenejše Alat i strojevo d. d. Kari Jetzbacher, Zagreb, Vlaška ulica 25. 96« Trgovska banka d. d I Podružnice; | Maribor Novo m «sto Rakek SlovenJgradec Slovenska Bistrica Selenburgova ulica štev. 1 (prej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) CKapft«! ir» rezerve Din 17,500.000-—> izvršuje vse bančne posle najločneje in najknlantneje. Telefoni: 139, 14«», 458. Brzojavke: Trgovsko. Konjice Meta-Dravograd Liualjana (menjalnica v Kolodvorski ulici) ■■ааамвашанмнаашннаавваамвввишвишнаашшвмв Inseriraite is „Slovencu"! Vabilo na občni Delniške stavbinske družbe »UNION« v Ljubljani ki se vrši dne 22, mm 1923 ob 16. v »Srebrni dvorani« Grand hotela »UNION« v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za I. 1922. 2. Poročilo nadzorovalnega sveta. ( 3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. I 4 Dovolitev nagrade članom nadzorovalnega sveta, 5. Volitev enega upravnega svétnika, 6. Volitev petih članov nadzorovalnega sveta. 7. Slučajnosti. Delničarji morajo naznaniti eventuelne predloge vsaj 8 dni pred občnim zborom predsedništvu, da pridejo na dnevni red obč. zbora. Delničarji, ki hočejo izvrševati volivno pravico, morajo 5 dni pred občnim zborom položiti delnice v pisarni Grand hotela »Union:* r Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 1 od 11. do 12. ure. (LJUBLJANA, dne 28. februarja 1923. Upravni svet. Dim@J$ 'mednaredni s 18* do 24. marca 1923 t® Vsled zmaniâanih proizvajalnih sfroskov brezkon urenme ponudbe v vseli strokah. 4399 razslavljalcev iz tu-in Inozsnsîïja. 3S »/e znižanja voinlh cen. Vsa pojasnila daio: Wiener Messe A.-G., Wien Vil, MessepalasS kakor tudi uradoa pisarna za pojasnita v liubljanl« Avstriiski konzulat, TurjalkI trg 4. Ii Naznanilo. Vljudno naznanim, da do preselitve v novi lokal v želenbnrg. nI. 1, sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrete, ako ravno čevlji niso kupljeni ali izdelani pri meni, v provizoričnih prostorih na Poljanskem nasipu <0, II. nadstT. (etaracukrarna), kjer se nahajam z delavnico in zalogo čevljev. Szantner specialist ea orto-pedlčna in nnato-miPna obuvala ln trgovec s čevlji Ljubljana Kr. Udarniški Lloyd Redni brzi poStnl parnimi od Amsterdama in Cherbonrga za Južno imeriko Rio île Janeiro, Santos, Montevideo, in Buenos Aires. Vsa potrebna pojasnila daje KR. H0LAND3KI LLOYD. Glavni zas'opnlK za Jugoslavijo: JUGOSLAVENSKA BANKA Zagreb, B-ceita 33. Brr.o avni naslov: „rfealloyd" Zagreb. — telefon: 24-05. Glavno zastopstvo za Slovenijo: LJUBLJANA, KCLOD'JCRSSîfl ULICA 26. Poravnaite naročnino! Ako še niste, pošljite naročnino! Popolnoma varno naložite svoj denar v VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI r. z. z o. z. — sedal poleg nunske cerkve, PDteti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION". Hranilne vloge se brez odbitka rentnega in obrestujejo po invalidskega davka. Vloge v tekočem račnnn se obrestujejo po 51|a °|o Hranilne vlogo vezane na dobo pol leta po 6 Večio zneski se obfestiilele po tiogoooru. Čašica lega delikainega LIKERA je nepopisen užiiekl Priporočamo: COGNAC DALMAT1A MEDICINAL in druge fz- brane likerje, žganja, ekslrakfe in sirupe. PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARNA DESTILACIJA V. ^ORFURGO, Split. Zasiopnik: Adolf Kordin, Ljubljana, Zrinjskega ccsia številka 7. .,/••• - - ■ r -.r -, * :..." Gelje, Dnbrovnili, Hercegnovi, Podružnica: Jesenice, Horžula, Rotor, Kroni, Ljubljana, Maribor, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenih, Tržič, Eapb. AmenkanskI odlo N seskov ка larasojavlsie: JADRANSKA. AflIIranS xavodi: јјАША^бКА BANKA: Trst, Opatija, Wien, SSadar. MMC SAKSfcR STATE lîAftJK, Coraianitil Street 82, New-York Cïty. 8L1IV0 ! CHILE, Valparaiso, flntofogasta, Punta Zadružna Gospodarska banka d. d, 4 I! Ie: Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vis à vie hotela „Union"). Telefon št. 67. PodruZnice: DJAXOVO, MARI30R, SARAIEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. Interaana akapnoft s: Sveopčo Znuntlijeko banko d. d. v Zagrebu tn njono podružnico v Kar-lovcu tor Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital In rezerve skupno nad K «0,000.000- -. Daje trgovske kredite, eskomptira menico, lombarđira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in nn vložne kujižice ter preskrbuje vse bančne In bor/ne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael Moškcrc v Liubliani, Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.