**T«n 4. »GORIŠKI LIST« Štev. 37*. Vesti iz Trsta in okolice Po tridesetih letih: Rojan nekdaj in sedaj Trst, 8. septembra. Da še vedno je tako kot je bilo, pred tridesetimi leti. Čas se je le malo ustavil nad Ro­ janom in natančno iste hiše so tam in prav take, kakršne so bile pred tridesetimi leti, ko smo se slovenski otroci igrali na trgu pred rojansko cerkvi­ jo. Prva misel, ko sem po tri desetih letih zopet prišel v Trst, je bila pogledati v Ro­ jan in pot tja se ni prav nič spremenila. Z Vojaškega trga mimo kavarne Fabris na Bel- vedersko ulico in via Tor S. Piero, pa sem že v Rojan«. Tudi nadvozni most, ki vodi na Greto, je prav takšen, k i- kor je bil pred tridesetimi letv Mrke meščanske hiše s stano­ vanji za nameščence in pod­ jetnike so dolgočasne, kako o so bile pred tridesetimi leti zakaj tukaj vrvi življenje sa mo v jutranjih, opoldanskih in večernih urah, ko gredo ali se \račajo ljudje z dela. Kako neskončno dolga pot se mi je zdela pred tridesetimi leti ta pot iz Rojana, ko sem kot šest, sedemletni Šol rček mo/al vsak dan zjutr i' iz R- jana, po teh mrkih uli:ab m n«ito čoz živahni Vojaški trn na dalnji Acquedotto v Ciiil-Metoauvo šolo, kjer so me oestili slovcn- > ski učitelji Visčaj, V seveda tudi to vneto pobirali. Ujel sem popolnoma lepo no­ vo metlo, ki pa mi jo je takoj nato iztrgala iz rok neka ro- janska babnica. Bog z njo in z metlo! Tam, blizu mosta, je bil leta 1914 spomladi tudi cirkus Charles. Tam sem prvič videl kako izgledajo v naravi levi, tigri in sloni, celo žirafe in kenguruje je imel ta cirkus. Opic je bilo seveda dosti, toda otroci smo se seveda navdu­ ševali za pristne »indijance« in »zamorce«, ki pa smo si jih mogli ogledati od blizu tudi v tistih lokalih, kjer smo otroci kupovali za en sold slaščic. Ti »indijanci« in »zamorci« pa za slaščice niso marali, temveč so v vse mogočih jezikih za­ htevali nekaj bolj opojnega. Spomin me zapušča. Mislim, da tam, kjer je bila nekoč pe­ karna v Rojanu, tam je sedaj tobakarna; tam, kjer je bila tobakarna, je sedaj mlekarna; kjer je bila specerijska trgovi­ na, tam je sedaj manufaktur- na. Dve, tri velike hiše so no­ ve v Rojanu, ki se jih iz mla­ dosti ne morem spominjati. \ Toda vse je tako mrtvo in mirno, kakor je bilo nekoč nred tridesetimi leti. V mah hišici blizu cerkve ie bilo ne- Širite »Goriški list' 1 koč slovensko prosvetno druš­ tvo, tam so peli slovenske pe­ smi, tam so igrali slovenske igre za Rojančane. Ta hišica in najbrže tudi dvoranica, je še vedno taka, kakor je bila pred tridesetimi leti, toda ni­ sem šel vprašat, kaj se sedaj dogaja tam. V Trstu se je marsikaj spre­ menilo. Vojaški trg in Acque- dotto in okolica cerkve Sv. Antona in kavarna Fabris, vse to pa je ostalo skoraj isto. Le zaboli me, kadar grem čez Vojaški trg. Tam je bilo vča­ sih nekaj lepšega kot je sedaj. Toda Rojan, naš stari, dragi Rojan, je ostal isti kakor je bil pred tridesetimi leti in kadar me pot zopet zanese v Trst, prav rad bom stopil po nekdaj zame dolgi, sedaj pa kar krat­ ki poti v to mirno, tržaško predmestje. Nobenega znanca ni več tam, vsaj zame ne, le to vem, da se bom oglasil prav v tistem lokalu kjer sem pred tridesetimi leti kupoval slad- čice, sedaj pa bom oblastno zahteval ali merico piva ali ku­ po vina, samo, če mi ga bodo dali. C. K. Jerzy Žulawski: 37 C Jla sre6rni o6li Kadar sein zrl vanjo, v njen nežni, upadli obraz, ki z njega nikoli ni iz­ ginil tisti sanjavi, otožni smehljaj, njene drobcene, bele roke, vedno zaposleno s kako rečjo, se mi je do­ zdevalo kaj malo podobna nekdanji lepi, strastni, samozavestni, včasih prezirljivi Marti, in Čutil sem, kako se po ineni preliva morje brezbrižne než­ nosti do tega tako dobrega in tako ubogega bitja. V takih trenutkih no je bilo, da bi jo nalahno božal po laseh, ji dejal, da sem pripravljen storili za­ njo vse, kar je v moji m < ,'< ? i, odpove- daiti se vsemu, samo da bi bila ona vsaj malce srečna — in vse to iz go. le hvaležnosti, ker jo smem gledati. Tam na Zemlji bi se smejali taki ljubezni. Jaz pa, kadar mislim na vse to, sem žalosten, ker vem, da nisem utegnil storiti zanjo ničesar, čeprav sem storil največ, kar sem — žrtvoval sem se zanjo. Če živim, se imam za življenje za­ hvaliti saimo njej. Ko sem takrat na prelazu pri Bamnvu dobe! mrzli go, me je rešila samo njena skrb, in danes me na življenje priklepa samo misel na­ njo. M arta* je bila vedno pri meni. Do­ kler sem bil bolan, je bedela nad ma­ no, ko pa sem nekoliko okreval, sva skupaj hodila po okolici, iskala polžev za obed ali pa nabirala dehtečih ze­ lišč, s kateriimi je potem, krasila no­ tranjost šotora. Ko sem bil že popolnoma pri močeh, sva plezaik) s Petrom po gorah, da bi videla Sonce in ogromni kolut Zemlje na obzorju in da bi z radovednim oče­ som dogledala neznane, skrivnostne dežele, ki jih še ni doseglo človeško oko, kamor smo nameravali oditi. Marta je tiste dni ostajala v šotoru, kajti napor bi ji utegnil škoditi. Na nekem takem izletu mi je Peter z vrha gore pokazal pot, po kateri smo dospeli v to dolino, in mi pripovedoval o nezaslišanih naporih, ki se je z njimi moral boriti v goratem svetu sredi trde noči, ko je imel poleg sebe samo mene — bolnika in Marto, Id si še ni opomogla po Tomaževi smrti. ■Vse sem delali aann«, mi je govoril. »Bile so ure, ko je malo manjkalo, pa bi obupal. Večkrat sem zabredel med skalami, večkrat sem moral obrniti nazaj, ker sem zavozil v slepe soteske. Prepričan sem bil, da je po nas, da se nikoli več ne izkopljemo. V takih tre­ nutkih sem pogledal na barometer, ki se je dvigal, in spet zavihal rokave. VOJNA KUHINJA V TRSTU Radi nujnih tehničnih po­ pravil bo vojna kuhinja v Tr­ stu zaprta od 15. ure 9. t. m. do 11. ure 11. t. m. DVE SMRTNI NESREČI Na Miramarski cesti se je včeraj dopoldne proti 10. uri zgodila strašna nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Nek mladenič je na svojem kolesu peljal neko dekle. Na­ sproti je privozil težak tovor­ ni avto. Skušal se mu je izog­ niti, prišlo je do zmešnjave, da je z dekletom padel. Oba sta prišla pod kolesa težkega avtomobila. Poškodbe, ki sta jih pri tem dobila, so bile ta­ ko težke, da sta bila oba na mestu mrtva. Ta strašna ne­ sreča je ponoven, resen opo­ min za povečanje pažnje na prometnih cestah. TATVINE S ponarejenimi ključi so po­ noči tatovi vdrli v skladišče perila na cesti Ireneo della Croce in odnesli štirinajst za­ bojev perila. Lastništvo trpi nad milijon škode. Dva neznana otroka sta v neki modni trgovini na Borz­ nem trgu ukradla prodajalki ročno torbico z vrednostjo 30.000 lir. POLICIJSKA URA V SEŽA­ NI OD 21. (9 zvečer) DO 5. URE Prefekt tržaške province je na podlagi člena 2 odredbe Vrhovnega komisarijata za vo­ jaško področje Jadransko Pri­ morje št. 15 z 22. decembrom 1943 in člena 19 T. U. z 3. marcem 1934 št. 383 zakona določil. Od 6. septembra dalje je policijska ura za občino Seža­ na od 21. (9. zvečer) do 5. ure zjutraj. Nasveti za hišo Čevlji Če čevlji škripajo, jih po­ stavimo čez noč v vodo, seve­ da samo podplate. Naslednji dan pa jih moramo pustiti več ur, da sc posušijo in neprijet­ ni glasovi bodo izginili. BOLHE ne morejo prenesti vonja siv­ ke. Imejmo med perilom su- ho sivkino cvetje (flores la- vandulae — v drogeriji), da se perilo navzame njegovega vonja. Bolhe se nas bodo ogi­ bale. Kmetijstvo Kako pravilno spravljamo sadje Ni je menda napake, ki bi se ponavljala v našem sadjar­ stvu s tako doslednostjo in vztrajnostjo, nego je prerano spravljanje sadnega pridelka. Ne le, da poškodujemo pri tem drevju, ker mu polomimo rodni les, je tako, s silo potr­ gano sadje malo vredno, naj si ga že uporabimo za dom ali za prodajo. Ker ima premalo sladkorja, ne da niti trpežne­ ga in okusnega sadjevca, na trgu pa pokvari cene še do­ bremu blagu. Bolj nego malo kje drugod je v sadjarstvu odvisna vred­ nost pridelka od časa in nači­ na spravljanja. Pravočasno in pravilno spravljeno sadje za­ leže, uporabljeno na ta ali oni način, mnogo več nego ono, ki ga oberemo prekasno ali prerano. Ako obiramo prerano ali prepozno, se kakovost naj­ finejših namiznih sort tako poslabša, da niti toliko niso vredne kakor najnavadnejše gospodarsko ali moštno sadje. Kdaj obiramo pečkasto sadje? Po času užitnosti delimo ja­ bolčne in hruškine sorte v tri skupine: 1. rane ali poletne, 2 jesenske in 3. zimske ali poz­ ne sorte. Z ozirom na zrelost pa razlikujemo zrelost na dre­ vesu in zrelost za uživanje. V kolikor gre za poletno in jesensko sadje, se m orejo ravnati po teh znakih, ne p t pri zimskem sadju, pri kafe. tem omenjeni znaki žal na vadno ne veljajo. Tudi poe- dme sorte se tuka, močno razlikujejo: dočim se plodovi pri šampanjski reneti in Bol­ kovem jabolku skoraj vedno trdno drže in jih težko utrga­ mo, odpadejo pri beličniku, pri voščenki in drugih sortah često že zaradi lastne teže. Poletno in jesensko sadje. K poletnemu sadju prište varno iz večine vse one sorte jabolk in hrušk, katerih plo­ dovi so užitno zreli že na dre­ vesu, ali z drugimi besedami: so užitni takoj, ko jih utrgamo z drevesa. Semkaj spada te­ daj vse, kar je užitno zrelo v drugi polovici julija, avgusta ali v prvi polovici septembra meseca. Pri ranem sadju ne smemo predolgo čakati z obiranjem, marveč ga ie treba potrgati nekaj dni prej, preden je po­ polnoma zrelo. Ako bi ga obi­ rali, ko je že užitno, bi izgubi­ lo preveč kisline, postalo bi kaj kmalu močnato in neokus­ no. Da bi trpela pri tem tudi trpežnost, ki je pri poletnem sadju že itak zelo kratka, ni treba posebej poudarjati. Slično nam je ravnati z je­ senskim sadjem, h kateremu spadajo vse one sorte jabolk in hrušk, ki so godne v drugi polovici septembra, oktobra in v prvi polovici novembra. Tudi jesensko sadje obiramo preden je docela zrelo na dre­ vesu, vendar ko so plodovi popolnoma razviti in so pečke že potemnele. Za pravilno krmljenje svinj so umni rejci na podlagi svo­ jih izkušenj postavili ta-le na­ čela: 1 . z močnim krmljenjem se mora pričeti takoj v prvih ted­ nih. Z mlekom, zlasti s slad­ kim, se rast in uspevanje svinj zelo dvigne in pospeši. 2. Koruzna moka, otrobi itd. pokladani v večji množini, da­ do oljnato slanino in mehko meso. 3. Ječmen se kot močno kr­ milo zelo priporoča, samo če ga imaš odveč. 4. V zadnjih tednih pred klanjem je izmed vseh žitnih plodov v prvi vrsti rž pripo­ ročljiva piča, ker se tvori po nji najboljše meso in najčvr­ stejša slanina. 5. Časovnih dob za krmlje­ nje, odnosno pokladanje se je treba natanko držati, a nikoli preveč pokladati. Skrajna sna­ ga korita, škafa in hleva je po sebi umljiva zahteva. O dgovorni urednik Dr. Milan Komar - G orica * * w i* i " i 1 1 h, 1-^*1 ' V m j i — Na Mohorjeve knjige v Ljubljani se je naročilo že precej naroč­ nikov. Naročnina lir 30. Naročite jih pri svojih župnijskih uradih ali v Katoliški knjigarni. Ne bo vam žal. 1 1 Ne poiabite! ADRIA J/lU Sm iH R T H / Danes nova! Zatrdno pa sem zaupal v našo rešitev Sele takrat, ko smo prišli na ravan za Giojo. Astronomi na Zemlji še slutili niso, ko so dali tej gori to inue, da bo imelo za nas preroški pomen, kajti po neizrečenih naporih in težavah nam je končno zasijala radost. . . Noč je bila vsa svetila. Čisto blizu te­ čaja smo bili. Prvič sem si upal iz vo­ za na piano brez zrakohrana! Prvi hip se mi ja zvrtelo v glavi, kajti zrak je bil še redek im pljuča so morala na vso moč zajemati, če sem ht>tel dihati. Občutek, ki sem ga imel, ko sem prvič vdihnil lunski zrik, je nepozaben.« Potem mi je pravil, s kakimi ovira­ mi se je moral boriti pri premagova­ nju zadnjega pogorja med nami In tfs Čajem. Na Martino pomoč ni mogel računati, saj je imela polne roke dela z menoj, moral je torej sam pri sla­ botni luči voditi voz čez strma pobo­ čja, posuta s preperelim kamenjem. Dobrih osemdeset ur po polnoči je obstal na prelazu. Pred r a j im se je razgrnila pokrajina ob tečaju. »Bilo mi je«, je dejal »kakor da gledani obljubljeno deželo. Pred očmi, ki niso bile vajene drugega kakor ska le in puščaoe, se je odpirala prostra na zelena ravan. Onemel sem od ra* dosti. Skozi solze sem zrl na mračne loke in rdeče sonce nad njim i...« Gledala sva v skrivnostne pokrajine in prvič me j« obSlo neodoljivo kopr- nenje po njih. Tudi Peter je menil, da se je treba spustiti na jug, k sre­ dišču neznane poloble. »Tu nam je dobro,« je dejal. »Lah­ ko bi živeli tu, toda na Luno smo pri­ šli zato, da bi jo raziskovali.« Samo Martino stanje nas je še za­ drževalo. Čakali smo, da bo tudi ona sposobna za potovanje, medtem pa smo se pripravljali in znašali zaloge, živeža in vode. Predelali smo voz. Cernu vlažiti s seboj tako ogromno vozilo? Sprva smo mu nameravali odvzeti gornjo polovi­ co; tak bi bil podoben globoki barki na kolesih. Misel, da bi utegnili zaiti v kraje z mrzlimi nočmi, kjer bi nam bil neprodušno zaprt in zakurjen vo* varno zavetišče, pa nas je odvrnila od tega. Odvzeli smo mu zato samo zad­ nji del, ki je bil določen za shrambe in se je dal odviti. Odprtino smo zaprli z aluminijasto ploščo, ki je preje od zunaj zapirala naše shrambe. Odstra­ nili smo tudi vse kovinske oklepe o- koli sten, kni so bili zdaj odveč. Mo­ tor, ki smo ga vzeli bratoma Remo- gneroma, smo spravili v voz za slučaj, da bi se naš pokvaril. Te priprarve so nam vzele dobre tri mesece časa. Končno je bilo vse na­ red. Petič je bila Zemlja v ščipu, kar smo prišli na tečaj, ko sem, vračajoč se z daljšega, samotnega sprehoda, za­ slišal v našem šotoru otroško veka- nje. Nikoli me ee ni presunil kak glas globlje od slabotnega vekanja te­ ga bitja, ki je prišlo na svet, da pove­ ča našo druščino in posveti v našo samoto. Vrgel sem stran naročje na­ branih jedilnih mahov in stekel v šo­ tor. Tam je ležala Marta, vsa bleda, zdelana, toda sijoča od radosti. Na pogled ni opazila mojega prihoda, vsa je bila zatopljena v drobno stvarco, zavito v bele plenice in jo z nekakšno strašno kretnjo stiskala k sebi. »Moj Tom, moj Tom, moj lepi, ljub­ ljeni sinček!« je šepetala in se smeja­ la skozi solze. Kraj nje sta se motala oba kužka in radovedno iztezajoč gob­ ce ovohavala malega kričečega ne­ znanca. Ozrl senu se v Petra, sedel je v ko« tu šotora zamišljen in mrk. Začudil sem se spričo tega, a nisem utegnil preudarjati, kaj bi bilo temu vzrok. Pohitel sem k Mairti, da ji izrazim čustva, ki so me prevzemala, pa mi je zmanjkalo glasu. Samo za roko sem jo prijel in ji za* mrmral nekaj nerazumljivega. Ozrla se je vame, kakor bi me šele tisti tre­ nutek zagledala. Njene oči so govori­ le, da je tako ravnodušna do mene, kakor le more biti ravnodušen človek do človeka. Bil sem žalosten, ona pa je to očividno opazita in je hotela siva* popraviti. (Nbdai]evdntB sledL)