"DVIGA
S
LETO II
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
JUNIJ 1973
Povečanje osebnih dohodkov je nujno,
VENDAR PA MORA TEMELJITI NA BOLJŠIH REZULTATIH NAŠEGA DELA
Naš kolektiv se v zadnjem letu srečuje s pomembnimi notranjimi in zunanjimi problemi, ki vplivajo na slabe gospodarske rezultate in s tem tudi na možnost hitrejšega reševanja vseh vprašanj naših delavcev.
Med zunanje — izvenpod-jetniške vplive, ki pogojujejo naše gospodarske rezultate, v tem času lahko navedemo predvsem naslednje:
— Pomanjkanje osnovne surovine je prav gotovo eden od najaktualnejših negativnih vplivov. Za letno proizvodnjo potrebujemo že preko 22.000 kubičnih metrov žaganega lesa boljše kvalitete, čeprav stoji naša Industrija sredi gozdov, moramo letno cca 50 odst. vsega lesa uvažati pod zelo težkimi pogoji. Cene na svetovnem trgu so močno poskočile, tako je v januarju letos bila cena kubičnega metra uvoženega lesa I.—III. kvalitete 1.350 din, danes pa isti les na svetovnem trgu ponujajo že po 1.950 din ali 46 odst. dražje. Istočasno, ko naša industrija uvaža velike količine žaganega lesa, pa so v Sloveniji izvozili v I. tromesečju letošnjega leta kar za 82 % več lesa kot v istem obdobju lani.
ŽAGAN LES
Izvoz	39.279	14.546
Uvoz	33.140	8.640
Razlika + 6.139	+ 5.906
Kako dolgo bodo tisti, ki so odgovorni za ekonomsko politiko države, pustili »krvaveti« lesno industrijo in izkoriščati našega delavca na račun tistih, ki jim na eni strani relativno poceni les izvažamo, na drugi strani pa od njih po visokih cenah les uvažamo? To je za naš kolektiv zelo pomembno vprašanje.
— Cenovne škarje se vse bolj zapirajo. Tako so cene za
vse naše izdelke bile vse od leta 1969 do 1972 zamrznjene, čeprav so proizvodni stroški (cene surovin, energije, stroški izdelave, družbene dajatve, ipd.) nenehno naraščale. Posledica takega zapiranja »cenovnih Škarij« je, da smo lansko poslovno leto zaključili brez prave akumulacije.
— V letu 1973 smo šli na novi program Jelovica-Super in s tem tudi na nove cene naših proizvodov. Nov program je kvalitetnejši, cene pa bolj akumulativne od starih, ob tem pa sta se pojavila dva problema:
61.061	24.860	156	182
57.440	50.860	173	589
—	cene surovin in drugi proizvodni stroški še naprej močno rastejo,
—	cene nekaterih naših proizvodov so nekoliko višje od cen drugih proizvajalcev, ki imajo še vedno zamrznjene na nižji ravni ln so nam s takimi cenami na trgu konkurenčni.
Ta dva pojava že močno zmanjšujeta planirano akumulacijo in nas postavljati v težak ekonomski položaj.
— Pomanjkanje kvalificirane delovne sile je splošni problem škofjeloškega gospodarstva. Pri nas se v tem trenutku še ne kaže tako intenzivno, vendar pa bo nastopil takoj, ko bomo rešili ostale probleme in dvigali izkoriščenost kapacitet. V lanskem letu je iz našega kolektiva odšel vsak četrti zaposlen. Če upoštevamo, da vsakemu odhajajočemu delavcu pred njegovim odhodom produktivnost dela upade, vsak novi pa sc mora vsaj en mesec uvajati v delo, in je v tem času njegova produktivnost nižja, potem vidimo, da tudi prevelika fluktuacije delovne sile pripomore svoj delež k slabim gospodarskim rezultatom. V letošnjem letu je iz podjetja odšlo manj delavcev, a še vedno preveč. Zaskrbljujoče je tudi to, da so naš kolektiv zapuščali nekateri delavci, ki so v Jelovici bili zaposleni že več kot 10 let. V bodoče moramo bolje spremljati življenjske in delovne pogoje našega delavca in njegove probleme hitreje reševati.
— V zadnjem času smo priča, kako intenzivno so začele delovati stabilizacijske mere. Splošna konjunktura vse bolj prehaja v fazo stagnacije, kupna moč prebivalstva pada, pogoji gospodarjenja so vse težji. V prvih petih mesecih letos plana prodaje naših proizvodov nismo dosegli. Poleg objektivnih težav na trgu, smo na tem področju premalo storili tudi v kolektivu. Šli smo na novi proizvodni program, ne da bi ga pravočasno tudi komercialno pripravili za trg (raziskava trga, sklepanje pogodb, reklama, ceniki, navodila za vgrajevanje in drugi komercialni ukrepi). Planirano prodajo moramo doseči, zato je moralno in materialno odgovoren komercialni sektor, vsi ostali pa mu bmo pomagali, da sc zastavljeni cilji dosežejo.
— Med zunanje faktorje, ki vplivajo na uspešnost poslovanja in ugled našega kolektiva, bi med drugim lahko opozorili tudi na neobjektivna gledanja nekaterih občanov na naš kolektiv. Veliko se govori o našem kolektivu na takih mestih in v takem tonu, ki nam nič kaj ne koristi. Hitreje se širijo slabe
govorice o naših težavah kot pa dobre o naših rezultatih. Za tako gledanje na naš kolektiv smo precej krivi tudi mi člani kolektiva, ki premalo gledamo na svoje podjetje in ne cenimo dovolj rezultatov našega dela. Kot člani kolektiva moramo vedno in
povsod ceniti rezultate našega skupnega dela in skrbeti za ugled in pozitivno afirmacijo svojega kolektiva.
Na zunanje faktorje, ki vplivajo na naše poslovanje, lahko vplivamo le posredno
(Nadaljevanje na 2. strani)
^♦tttc-K-k-k-k-k-k-k-k-K-k-k-K-ktt-K-k-k-k-K-k-k-k-k-fc-k-k-k-k-K-k-K-K-k-fc-Mo ¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
VSEM BORCEM NOV ZA NJIHOV PRAZNIK
4. julij
ISKRENO ČESTITAJO
ČLANI KOLEKTIVA SAMOUPRAVNI ORGANI in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE PODJETJA JELOVICA, lesna industrija ŠKOFJA LOKA
■K-k-K-k-k-K-k-k-k-k-K-K-k-K-K-k-Mc-Mc-k-k-k-k-fc-k-k-k-k-K-k-K-K-k-k-Mt-K-K-k-F
NOVO IZVOLJENI PREDSEDNIKI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Maja so bili izvoljeni predsedniki svetov delovnih enot in predsedniki izvršilnih odborov in odborov.
Za predsednike SDE so bili izvoljeni:
Franc Rehberger — strokovne službe, Jože Bence — obrat žaga, Ivan Čarman — vzdrževalni servis Stari dvor, Karel Kalan — obrat oken in notranjih vrat, Niko Markelj — obrat individualnega stavbnega pohištva Gorenja vas, Franc Vilfan — obrat oblog in letev, Darjo Čermelj — obrat polken in roletnih omaric Kranj, Anton Zupan — obrat podbojev Preddvor, Srečko Debeljak — obrat individualnega stavbnega pohištva Sovodenj, Stane Jelenc — montažni objekti, Martin Čadež — obrat vhodnih in garažnih vrat.
Za predsednike kolektivno izvršilnih odborov so bili izvoljeni:
Avgust šmon — poslovni odbor, Vlado Čulum — kadrovsko-socialni odbor, Miloš Zakotnik — odbor za varstvo pri delu, Janez Malovrh, dipl. ing. — odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, Viktor Šinko — odbor za splošne akte, Peter Mravlja — odbor za osnovna sredstva in ugotavljanje škode, Tine Kokelj, dipl. oec. — odbor za narodno obrambo, Franc Jenko — odbor za informacije in tisk.
Vsem predsednikom iskreno čestitamo z željo, da uspešno opravljajo svoje dolžnosti in s tem opravičijo zaupanje članov svetov — odborov in kolektiva v celoti.	Franc Pavlin
IZVOZ IN UVOZ ŽAGANEGA LESA IN PILOTOV (HLODOV) IGLAVCEV V SFRJ IN SRS V I. TROMESEČJU 1973 V PRIMERJAVI Z ISTIM OBDOBJEM LETA 1972
1 972	1973 Indeks 73/72
KAZALEC------------------—-----------------------
SFRJ SRS SFRJ SRS SFRJ SRS
+ 3.621	— 26.000	—	—
PILOTI (HLODI)
Izvoz	11.594	10.842	20.360	16.722	154	182
VIR: Podatki PZ LES Ljubljana; Gospodarska zbornica SFRJ
Povečanje osebnih dohodkov je nujno,
VENDAR PA MORA TEMELJITI NA BOLJŠIH REZULTATIH NAŠEGA DELA
(Nadaljevanje s 1. strani)
in to tako, da se pri svojem poslovanju čim bolje in čim hitreje prilagajamo splošnim pogojem gospodarjenja.
Važnejši problemi, ki so značilni le za naš kolektiv in na katere lahko in tudi moramo vplivati in jih hitreje odpravljati sami, pa so predvsem tile:
— Odnosi v kolektivu še vedno niso taki kot bi morali biti. Tu gre za odnose med posameznimi sektorji in oddelki, odnosi med družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi ter vodstvom podjetja. Sklepi samoupravnih organov se niso v celoti izvrševali. Na realizaciji ustavnih sprememb in ustanavljanju TOZD ni bilo dovolj storjenega, da bi posamezni obrati in trgovine v celoti poznali rezultate svojega dela, in po samoupravni poti tudi soodločali o teh rezultatih.
— V podjetju ni dovolj discipline in reda. Se vedno se dogaja, da nekateri delavci prihajajo na delo z zamudo, prav tako pa tudi nekateri predčasno zapuščajo delovna mesta, če nas je 1000, ki dnevno zaradi nediscipline zapravimo 15 minut časa, to pomeni 15.000 minut ali 250 ur dnevno, kar terja, da dodatno zaposlimo 35 delavcev več. In če upeševamo, da nas delavec letno stane od 30.000 do 50.000 din, pomeni za podjetje to letno 1.000.000 do 1.500.000 din, kar pa ni več samo zahteva po disciplini, temveč pomemben del dohodka, k; ga s pridom lahko uporabimo za višje osebne dohodke, družbeno prehrano, stanovanjsko izgradnjo oziroma izboljšanje življenjskih in drugih pogojev naših delavcev.
Poleg časovne discipline posameznika pa je še bolj pomembno, kako izvršujemo svoje delovne dolžnosti. Ni dovolj, da samo nekateri kvalitetno opravljajo svoje delovne dolžnosti; vsi moramo svoje delo opravljati kvalitetno in hitro, z zavestjo, da ustvarjamo sebi večji kos kruha. Velika škoda se napravi, če je bilo npr. pet faz v proizvodnji kvalitetno opravljenih, šesta pa ne in tako pokvari tudi kvalitetno delo vseh ostalih. Ali drug primer: če bo nabava pozno in drago kupovala surovine, prodaja pa poceni prodajala proizvode, potem lahko ves trud proizvodnje s takim poslovanjem razvrednotimo. Ali npr.: če razvoj napravi dobre nove proizvode, proizvodnja pa teh novih idej ni dobro realizirala.
Ob taki delitvi dela, kot je v našem kolektivu, mora vsak izvrševati svoje delovne dolžnosti. V kolikor slabo delamo, tako ne zmanjšujemo rezultate samo za svojo nede-
lavnost ali nepravilno delo, ampak v tej povezanosti posameznih faz dela tako razvrednotimo in zmanjšamo tudi rezultate dela drugih.
Pomembna je tudi odgovornost za red in čistočo na delovnih mestih in okrog obra. tov. V kolektivu preživimo več kot 1/3 svojega življenja. Zato moramo v svojem kolektivu imeti prav tak red kot ga imamo doma. Dom in tovarna sta naše ogledalo.
— V proizvodnji in tudi drugod nimamo dovolj kontrole. Posledica pomanjkanja tehnične kontrole je, da gredo na trg tudi nekvalitetni proizvodi. Ker pomanjkljivosti ugotovimo oziroma ugo-
tavljajo kupci šele na trgu, nas take reklamacije potem veliko več stanejo, na tak način pa izgubljamo tudi ugled In dobro ime firme. Naj hujše posledice pomanjkanja kontrole na posameznih fazah proizvodnje so se pokazale pri izvozu v Nemčijo, kjer še danes popravljamo napake in s. tem izgubljamo pomemben del dohodka in tudi dobro ime podjetja. Tehnična kontrola, ki jo sedaj uspešno uvajamo, bo veliko doprinesla k temu, da bomo napake odkrivali ter tudi že odpravljali na posameznih fazah proizvodnje, da b| tako izmet in reklamacije zmanjšali na najmanjšo možno količino. Seveda pa tudi kontrola ne bo mogla storiti veliko, če ne bo vsak delavec na svojem delovnem mestu posvečal vso pozornost kvaliteti dela, na nepravilnosti, ki izhajajo iz predhodnih faz dela, pa sproti opozarjali predpostavljene, da se takoj odpravijo. Kajti, čim več faz je proizvod že prešel, toliko več materiala In dela je v njega
vloženega in tudi toliko več škode, če je tak končni proizvod treba popravljati v Nemčiji alj pri drugem kupcu ali še celo v celoti zamenjati.
Slabo imamo organizirano tudj splošno družbeno kontrolo na vseh področjih dela in poslovanja. V preteklem letu je bilo v kolektivu kar 53 neodkritih tatvin, odkrite pa tudi niso bile majhne. Premalo kontrole imajo delavci nad poslovanjem in trošenjem sredstev, ki so rezultat njihovega dela.
— Sistem nagrajevanja po delu ni izveden do kraja, kar ne daje možnosti pridnejšim in prizadevne j Šim delavcem,
da bi zaslužili več in bili tako nagrajeni v skladu z njihovimi rezultati dela. še danes imamo 40 % nenormirane-ga dela v podjetju. Režijski delavci niso stimulirani in njihovi osebni dohodki niso dovolj pogojeni z njihovimi rezultati v proizvodnji in prodaj] oziroma z rezultati podjetja. V skladu s sklepom delavskega sveta moramo do konca julija izpeljati sistem nagrajevanja v kolektivu, ki nam bo omogočal izplačilo osebnih dohodkov v skladu z rezultati in ustvarjenim dohodkom podjetja, oziroma vsakemu posamezniku v skladu z njegovimi rezultati, prizadevnostjo in skupnimi doprinosi k uspehu kolektiva. Določiti pa moramo tudi, kakšen je minimalni osebni dohodek, da bi vsak redno zaposleni član kolektiva dobil vsaj tak osebni dohodek, ki mu bo zagotavljal osnovni življenjski standard.
— Med pomembnejše notranje probleme moramo šteti tudi prehod na novi program Jelovica-Super, ki je objektivno povzročal določene tehno-
loške, organizacijske, predvsem pa komercialne probleme.
— Koordiniranost dela je še vedno premajhna na vseh področjih dela. To se je pokazalo pri pripravi prvega predloga letnega plana in pri nekaterih drugih pomembnih akcijah. Za uspešno vodenje našega podjetja je nujno veliko usklajevanja in sodelovanja med vsemi službami, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi ter posamezniki,
— Objektivna, pravočasna in zadostna informiranost je osnova za vsako odločanje in s tem tudi za uspešno samoupravljanje. Informiranost pa tud| omogoča delavcem, da kontrolirajo, kako organi in posamezniki izvršujejo sprejeto politiko in program kolektiva. Tudi sistem informiranosti moramo izboljšati. Naš časopis Jelovica je po svoji obliki zelo primeren, vendar pa so novice, k| jih prinaša, preskromne, predvsem pa prekasne. Naše glasilo mora začeti izhajati mesečno in postati most zbliževanja in sodelovanja vseh članov kolektiva in veren odraz dogajanj v kolektivu in tudi v občini.
— Občutno pomanjkanje kvalitetnih obratnih sredstev — po izračunu obrazca TOS nam za normalno poslovanje primanjkuje preko 20 milijonov din, od katerih moramo prek 5 milijonov din že nadomestiti v letošnjem letu. Dokler nc zagotovimo teh obratnih sredstev, smo investicijsko nesposobni in nc moremo izvajati nobenih novih investicij.
še bi lahko naprej naštevali nekatere notranje probleme; sicer pa jih člani kolektiva tudi dobro poznate sami in jih bolj ali manj uspešno premagujete.
Posledica vseh teh zunanjih in notranjih problemov oziroma njihovih vplivov so slabi gospodarski rezultati v preteklem obdobju. Slabi gospodarski rezultati pa ne dajejo dovolj možnosti, da bi zagotovili iz lastnih virov potrebna obratna sredstva in tako pravočasno nabavljali dovolj surovin, intenzivneje izkoriščali kapacitete, dvignili produktivnost dela, zboljšali svoj gospodarski položaj, povečali osebne dohodke, hitreje nudili trgu kompletni proizvodni asortiman, ustvarjali ugodnejše pogoje za prodajo, več, hitreje in boljše prodajali in s tem ustvarjali več dohodka. Ta začarani krog moramo energično presekati, zgoraj navedene težave, zlasti notranje podjetniške, pa odločno premagovati.
Spodbuda oziroma garancija,, da bomo to zmogli, nam je:
— Večina kolektiva, ki želi in hoče ustvariti tak kolektiv.
da bo zagotavljal trajnejšo socialno varnost ne samo nam, ampak tudi tistim, dva do tri tisoč družinskim članom, ki čakajo nas doma. Hočemo in moramo ustvariti tak kolektiv, da bomo z veseljem povedali vsakomur, da je naš kolektiv Jelovica.
— Dober proizvodni program in dosedanja kvaliteta ter stilna oblikovanost naših proizvodov.
Tudi v bodoče moramo na razvoju proizvodov in njihovi kvaliteti intenzivno delati in ne samo zadržati, ampak še poboljšati svoje dobro mesto med proizvajalci in na tržišču.
— Lastna trgovska mreža doma in v Munchnu nam omogoča, da se hitro in direktno približamo kupcu ter tako jačamo svoje pozicije na trgu. V bodoče moramo svojo trgovsko mrežo še nadalje širiti, razširiti pa nam kaže tudi prodajni asortima, da ne bi prodajali le svojih proizvodov, ampak tudi nekatere druge, ki jih potrošnik potrebuje poleg oken, vrat in podobno, kadar gradi hišo.
— Usmerjenost jugoslovanske družbe v izgradnjo stanovanj in sprejeta stanovanjska politika, ki realno širi trg za naše proizvode in s tem nam daje konjunkturne možnosti.
— Podpora banke in širše družbene skupnosti pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev. Doslej nas je konkretno že podprla ljubljanska banka poslovna enota Škofja Loka z dodelitvijo več dolgoročnih in kratkoročnih kreditov. Na pomoč pa so nam priskočili in podprli naša prizadevanja tudi republiški in občinski sklad skupnih rezerv ter poslovna enota Ljubljanske banke Kranj.
Finančna pomoč zgoraj navedenih nam je bila nujno potrebna. Istočasno pa nam podpora širše družbene skupnosti nalaga veliko moralno obveznost, da tudi sami sto-rimo vse za čimprejšnjo rešitev odprtih problemov našega kolektiva.
Čeprav imamo veliko težav pri svojem poslovanju, naj si bo zunanjih alj notranjih, pa imamo na drugi strani tudi veliko možnosti, da ustvarimo tak kolektiv kot si ga želimo vsi. Možnosti imamo, vendar pa se moramo v akcijo vključiti prav vsi. Vsak naj po svojih možnostih doprlna-ša k boljšemu rezultatu podjetja. Ni dovolj, da dobro gospodari samo vodstvo podjetja, toliko kot nas v kolektivu je, mora biti tudi dobrih gospodarjev — vsak na svojem delovnem mestu. Ce bomo tako delali in tako moramo delati, potem so zagotovljeni tudi boljši življenjski in delovni pogoji nam vsem članom kolektiva.
Tine Kokelj, dipl. oec.
Ob smrti mojega moža Lojzeta izrekam
ZAHVALO
ožjim sodelavcem in kolektivu obrata oken in notranjih vrat za nesebično pomoč v teh težkih dnevih. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti v prerani grob ter ga zasuli s cvetjem pomladi in venci
MARIJA RUTAR
Uvedli smo kontrolo Nova imenovanja
Zaradi vse slabše površinske obdelave smo avgusta 1972 uvedli v obratu kontrolno mesto, ki ga je prevzela Kati Prevodnik. Naloga kontrole je bila, da pregleduje vzorčne kose za I. potapljanje. Predvsem pa operaciji kitanje po prvem potapljanju in brušenje površin po I. potapljanju. Vzporedno se je kontrolirala tudi kvaliteta ploskovnega in robnega brušenja okenskih sestavov.
Glede na ugotovitve kontrole smois tehnologom Andrejem Brtoncljem izpeljali nekaj sprememb v tehnologiji priprave površin pred potapljanjem. Zamazkanje napak kot so: izžgane smolike, razpoke grč, odtrgan les in podobno smo zamazkali že na elementih v strojnem oddelku in dobili gladko površino in kvalitetno zapolnjenost vseh napak po ploskovnem in robnem brušenju. Stroji so namreč odbrusili odvečen za-mazek.
Naslednja sprememba je bila na ploskovnem brušenju. Izvedli smo dvakratno brušenje ploskev in robov. Tu smo se predvsem posvetili brušenju ploskev, kjer ima prvo brušenje namen, da izravna po debelini vse zlepljene elemente, drugo brušenje pa mora dati gladko in kvalitetno obrušeno površino. Pri tem bi bilo potrebno upoštevati navodila uporabe brusilnih papirjev, podajalne hitrosti in vračanje prvič obruše-
nih kosov. Le tovariš Bežek kot vodja stroja noče razumeti, da mora upoštevati navodila, dvakrat brusiti sestave, da ne bo površina taka kot bi prišla iz polnojarmeni-ka. Izredno dobro skrbi, da ima velik preseg norme, ne glede na kvaliteto in težave, ki jih imajo delavci, ko morajo odpravljati napake zaradi slabega ploskovnega brušenja.
Pri zmazkanju po I. potapljanju nastajajo največkrat težave z zamazki. Ali so pregosti ali preredki ter ni neke konstantne kvalitete, podobno velja tudi za skrček za-mazka. Kontrola kvalitete za-mazkanja je vzorčna. Kontroliramo le v eni izmeni ter včasih tudi drugo izmeno. Pri tej kontroli se zajame precejšnje število vzorcev, vendar je efekt tega skromen, ker delavci na zamazkanju zelo različno pojmujejo zavrnjene kose. Še vedno je bolje površno zamazkati, preseči normo in popraviti zavrnjene kose. Količina zavrnjenih kosov se je gibala: januar 25,9 %, februar 23%, marec 31,7%, april 28,8 odstotka, maj 27 %.
Za brušenje robov in ploskev nameravamo preurediti delovna mesta tako, da bomo uporabljali lažje ročne brusilne strojčke, vendar jih danes še ni v obratu. Pri ročnem brušenju pa je bilo izločenih kosov v: januarju 25 odstotkov, februar 25 %, marec 26,3 %, april 20,8 %, maj
Seminar
za člane samoupravnih organov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij
Aprila je bil enodnevni seminar za novo izvoljene člane samoupravnih organov v Trebiji. Novo izvoljeni člani so bili seznanjeni s širšo ekonomsko politično situacijo in stabilizacijskimi ukrepi v Jugoslaviji, kakor tudi s perspektivami škofjeloškega gospodarstva in cilji našega podjetja. Težišče seminarja je bilo, kako v bodoče organizirati delo samoupravnih organov v podjetju in področje medsebojnih odnosov v podjetju.
Mislim, da je osnovni namen seminarja, kako v bodoče usklajevati delo tako družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
Seminar je dokazal pomembnost take vrste izobraževanja predvsem s polnoštevilno udeležbo in s pestro diskusijo posameznih članov, predvsem s področja samoupravljanja ter bodočih ciljev našega podjetja.
Verjetno bo v bodoče treba posvečati več skrbi takemu načinu izobraževanja. Izo-žcvanje samoupravnih organov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij bo z razširitvijo samoupravnih odločanj odigralo veliko vlogo za pravilno odločanje na vseh družbenopolitičnih področjih.
Boštjan Jocif, dipl. inž.
26,2 %. Za tako velik odstotek izpada pa so predvsem odgovorni delavci, ki delajo na teh delovnih mestih. Posebno velik odstotek izpadov pri ročnem brušenju ima Anica Kraševec, katere povprečni odstotek izpadov v petih mesecih je 32 %.
Da bi se kvaliteta dela izboljšala oziroma, da se bodo izpadi zmanjšali na minimum, se bo v bodoče delavcem, pri katerih bo ugotovljen izpad ( o tem se vodi evidenca), odstotek izpada odbil od doseženega uspeha.
Anton Oman, inž.
Zaradi razrešitve direktorja tehničnega sektorja in direktorja komercialnega sektorja sta bila na seji poslovnega odbora imenovana: za direktorja tehničnega sektorja MILOŠ MARTINOVIC, dipl. inž., ki je do imenovanja opravljal dolžnost vodje investicijskega oddelka. Inž. Martinovič je prevzel dolžnost s 1. julijem; za direktorja komercialnega sektorja MITJA PENKO, dipl. oec., sedaj zaposlen v podjetju za mednarodno špedicijo in transport kot vodja komercial-no-uvoznega oddelka. Mitja Penko bo prevzel dolžnost takoj po razrešitvi v podjetju Interevropa, najkasneje pa 15. septembra.
Novo imenovanima direktorjema k imenovanju iskreno čestitamo z željo, da bosta uspešno opravljala svojo dolžnost in da dosežeta s svojim delom to, kar člani kolektiva pričakujemo.
Proslavili so
V prostoru restavracije Nama smo 26. aprila pripravili skromno slovesnost. V lepo okrašeni dvorani se je zbralo 54 slavljencev ter predstavniki samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij. Za to slovesnost smo pripravili tudi kratek program. Sodelovali so: oktet podjetja in gimnazijci škofjeloške gimnazije.
Uvodne besede predsednika osnovne organizacije sindikata Franca Gabra so bile namenjene predvsem pomembnosti praznovanja 1. maja.
Glavni direktor Tine Kokelj pa je v svojem izvajanju poudaril pomembnost in zasluge članov kolektiva, ki so neprekinjeno zaposleni 10 let v podjetju. V svojem delu v tem obdobju so bili priče uspehom pa tudi krizam, ki jih podjetje preživlja, vendar vztrajajo in pomagajo reševati vse probleme. Predsednik delavskega sveta dipl. inž. Miloš Martinovič pa jim je za desetletno delo v podjetju predal ročne ure.
Ure so prejeli iz obratov v Škofji Loki In uprave: Rajko Bogataj, Meta Kalan, Zdravko Ogris, Julijana Vidmar, Ana Tavčar, Jože Jenko, Anton čemažar, Francka Svolj-
šak, Julijana Košir, Jernej Lampreht, Alojzija Rudolf, Francka Debeljak, Slavka Podpečan, Gabrijel Trampuž, Viktor Golob, Anton Jelov-čan, Ivanka Žagar, Jože Kolenc, Marija Kraner, Ivan Lo-šina, Marija Kastelic, Florjan Novinc, Anton Božnar in Frančiška Kržišnik; iz obrata Gorenja vas: Jožef Oblak; iz obrata Kranj:	Pavla Arnež,
Jakob Ahčin, Andrej Dolžan, Anton Jereb, Rok Jakovec, Ivanka Virnik, Olga Zelnik, Antonija Novak in Marta Strehovec; iz obrata Preddvor:	Stane Černelič, Ana
Čebulj, Anica Roblek, Ste-pan Krajačdč, Marija Lombar, Alojz Likar, Anica Delavec, Anton Roblek, Štefka Štular, Anton Škofič, Slavko Štular, Andrej Vrtač, Vinko Zadnikar, Cecilija Zadnikar, Andrej Blaž, Franc Jerič, Franc Kropivnik, Ivan Zupin, Štefka Premož in Marija Zver.
Med skromno zakusko in dobro kapljico so v pogovorih obujali spomine na desetletno delo.
Nagrajencem čestitamo!
Sindikalna organizacija
Ogled industrijskega velesejma v Hannovru
Hanovrski industrijski vele. sejem predstavlja največjo demonstracijo napredka vseh industrijskih panog v svetovnem merilu. Velesejem je strogo specializiran po strokah. Letos je bil nakazan skokovit napredek v (izdelavi specializiranih naprav s področja hidravlike, pnevmatike in elektronike. Naprave sproščajo fizično delovno silo. Marsikateri industrijski proces je možno avtomatizirati do take mere, da fizično delo sploh ne predstavlja pomembnega člena v proizvodnji. Človekova prisotnost je nujna le kot še vedno nenadomestljiv kontrolni mehanizem.
Na hannoverskem sejmu so razstavljene naprave in stroji za lesno industrijo vsako drugo leto.
Letos so prevladovale skupinske razstave proizvajalcev z zaključenimi avtomatiziranimi programi predvsem za površinsko obdelavo ploskovni! elementov, obdelavo robov, izdelavo profilov ipd.
Med proizvajalci linij so predvsem opazni Hackemack, Hildebrand in Eisenmann. Neka švedska firma je razstavljala robustno progo za obdelavo profilov s podajanjem do 120 m/min. Seveda je za take stroje potrebno specialno orodje in še bolj specializirani brusilni stroji za orodje s točnostjo do nekaj tisočink milimetra.
Sicer pa letošnji sejem v naši stroki ni pokazal bistvenih novosti in dosežkov. Navajam nekaj pomebnejšiih strojev dn naprav, ki so zanimivi za našo proizvodnjo.
L Stroji za robno obdelavo vratnih kril. Demonstrirane so bile naslednje naprave: linija za foliziranje vratnih kril firme Fritz; linija za rob-
no obdelavo vratnih kril s folijo, furnirji ali drugimi laminati firme Fritz, Holzher, G+F, NEV + IBV. Zelo zanimiv je stroj za robno obdelavo vratnih kril firme NEV-JBV. Stroj je enostranski in dela na principu robne furnirke ter obdela brazdno vratno krilo v enem prehodu. Na robove lepi poseben laminat v imitaciji lesa ali ustrezni barvi. Laminat v traku proizvaja firma Ta-con v Memmingenu.
2.	Stroji za površinsko obdelavo dveh ravnin. Stroji rabijo predvsem za obdelavo različnih letev. Stroje proizvajajo Burkle, Steineman, VTS. Stroji na sejmu niso delovali. Nekatere naprave so nam poznane že iz prejšnjih let. Vsekakor je površinska obdelava letev zelo zahtevna in se tega problema nihče ne loti z vso resnostjo. Prav zaradi tega je odločitev glede morebitnega nakupa težavna. (Primer: obdelava oblog i;n ■letev na obratu Preddvor).
3.	Proge za profilno obdelavo elementov. Med znanimi proizvajalci prog še vedno vodi firma Harbs, ki je ponovno nakazala nekaj doplni-nil in novosti. Med drugim so bili prisotni na sejmu: Wei-nig, Zuckermann, Gabbkaini, Guilleit, Wadkin, Gubisch, Waco, Rante. Harbs je letos razstavil dodatno opremo za strojno progo za profilacijo, in sicer sestavljal™ avtomat za okvirje z vtapljanjem okovja v prehodu in avtomat za zunanjo obdelavo profilov sestavljenih kril z elektronsko regulacijo. Razen tega je tirni Wigo razstavljala avtomatsko progo za vogalno spajanje okvirjev z mini rogljiče-njem.
4.	Vogalno spajanje in sestava. Te naprave so razstavljale firme Maweg in Stehle. Naprave rabijo predvsem za vogalno obdelavo in spajanje okvirjev. Firma Maweg je razstavljala progo za sestavo okvirjev z avtomatskim nanašanjem lepila. Naprava je razmeroma zamotana. Ko smo želeli pojasnila in reference, nismo dobil; zadovoljivih odgovorov. Vogalno spajanje z mini rogli je osvojilo nekaj večjih proizvajalcev o-ken, ki proizvajajo izključno enojna okna za zasteklitev z izolacijskim steklom. Vogalni spoji so zelo kvalitetni, vendar ta konstrukcija pogojuje enake profile po vseh štirih stranicah, to pa zahteva zahtevnejše tesnenje.
5.	Brušenje okvirjev in robov. Naprave so razstavljale znane firme Maweg, Hesse-mann, Widu, Schleider, Ehe. mann, Weinig in Festo. Tudi tu ni bilo bistvenih novosti razen nekaterih dopolnitev. Le firma Weinig je razstavila stroj za brušenje profilov s profitnimi ploščami. Stroj je priključen profitnemu avtomatu in je namenjen predvsem za brušenje profiliranih letev. Firma Widu je razstavljala zelo praktične brusilke za brušenje okvirjev, kakršne predvidevamo za obrata Sovodenj in Gorenjo vas.
6.	Oprema za sušilnice. Kot
izredna novost je bil razstavljen specialen vlagomer z območjem meritev od 3 — 100 odst. in z možnostjo regulacije za meritve lesov različnih drevesnih vrst ob vplivu temperature in vrste lesa. Aparat deluje s pomočjo elektronike, ne potrebuje baterij, pač pa ga je možno čez noč polniti prek običajne vtičnice. Aparat bi bil nujno potreben
1
			
□	□		3
		i	
Eisenmannova naprava za utrjevanje lakov na bazi elektronskega žarčenja:
1.	Linearni elektronski pospe-ševalnik
2.	Visokovakuumska naprava
3.	Visokonapetostni trafo
4.	Stikalna naprava z 02 merilno napravo za ugotavljanje CO
5.	Zaščitni prostor proti tarčen ju
6.	Svinčeni zaslon
1.	Hladilnik
8.	Dovod zraka v zaščitni prostor
9.	Odzračevanje zaščitnega prostora
10.	Proizvajalec internega plina
11.	Kanal za interne pline
12.	Odsesavanje internih plinov
13.	Transport
14.	Vratna krila
Risba prikazuje napravo za utrjevanje lakov pri površinski obdelavi vratnih kril, ki so lakirane s prozornimi ali
pigmentiranimi laki. Zmogljivost naprave je 4,000.000 m2 na leto pri enoizmenskem obratovanju. Transportne naprave delujejo s prehodno hitrostjo nad 25 m/min. Plin za zaščito atmosfer se proizvaja iz propana. Kanali za interne pline so v glavnem iz žlahtnih kovin, obloge so iz betona in zaslonov iz svinca.
Naprava je opremljena s številnimi polnoavtomatskimi kontrolnimi in varnostnimi napravami. Tudi stikalne in krmilne naprave dobavlja firma Eisenmann.
za opremo naših sušilničarjev in prevzemalccv lesa.
7.	Naprava za površinsko obdelavo oken in transport. Letos 'je firma Eisenmann predstavila napravo za elektrostatično lakiranje okenskih kril in sušilno komoro ter kompletno avtomatsko transportno progo. Posebnost te proge je v tem, da krilo potuje skozi kabino s smerjo proge, po izstopu ipa avtomatska naprava krilo obrne za 90° in ga deponira na progo v sušilniku. Po prehodu skozi sušilnik pa naprava posamezne okvirje snema, obrača in usmerja na drugi nanos. Naprava je primerna za veli-koserijsko proizvodnjo oken, izdelanih iz lesa zelo kvalitetnih drevesnih vrst, ki ne vsebuje napak.
Letos se je prvič pojavilo na sejmu združenje proizvajalcev strojev z nazivom »Eumocop«. Naloge tega združenja so:
— nudi kompletne in-strukcije in osnovne tehnološke načrte,
Razširiti
—	vse stroje in naprave lahko nabavite iz ene roke,
—	cene so ugodne, enotne in je možnost kreditiranja,
—	zagotavljajo servis in rezervne dele,
—	pravilen izbor je zagotovljen z bogato izmenjavo izkušenj,
—	možnost zelo hitre in kompletne dobave.
Združenje tudi posoja stroje oziroma kompletno opremo za posamezni obrat.
Na sejmu je bila močno zastopana tudi mehanizacija za knjigovodstvo, avtomatizirane razmnoževalnice, informativni centri in elektronski računski stroji. Na tem področju je v zadnjih letih dosežen izreden napredek in specializacija. Posebno pozornost so zbujali priročni elektronski računalniki za pisarniško uporabo in miniaturni baterijski računalniki, ki tako rekoč že kon kurirajo logaritmičnemu računalu.
Zdravko Ribnikar, inž.
moramo
svojo trgovsko mrežo
Odločitev podjetja, da začne z organizacijo svoje trgovske mreže, se je pokazala za pravilno. Posebno je to prišlo do izraza v letu 1972, ko nam je priliv denarja iz poslovalnic predstvaljal večji delež gotovinskega dotoka denarja. Zaradi tega so se iskale in se še iščejo prožnosti organiziranja novih trgovin predvsem na tistih področjih, ki še niso zajeta z obstoječo trgovsko mrežo. Zaradi tega smo od 13. do 16. maja obiskali nekaj mest v Jugoslaviji, kjer smo se konkretno dogovarjali o možnostih poslovalnic.
1.	Prva taka ponudba je prišla iz Sremske Mitroviče od podjetja Žitopromet. Podjetje prodaja opuščen mlin (ca. 800 m2) z zemljiščem (ca. 3000 m2) in trafo postajo v Stari Pazovi, oddaljeni 25 km iz Beograda. Stavba je v dobrem stanju in opremljena z vsemi komunalijami (kanalizacija, voda, elektrika, razen telefona). Njihova neuradna ponudba je 150—200 milijonov, plačljivo 25 % takoj, ostalo pa v dveh obrokih, in sicer po zaključnem računu leta 1973 in 1974. Izdelali in poslali smo ponudbo. S prodajo bi lahko začeli v zelo kratkem času. Stroški adaptacije bi po oceni v tej prvi fazi znašali ca. 10 do 15 milijonov. Po oceni komerciale je ta lokacija primerna, kar zajema Beograd, zapadni del Srbije in Vojvodino.
2.	Druga taka ponudba je prišla iz Smederevske Palan-ke, ki se bo pobratila s Škofjo Loko. Predstavniki občine
Smederevska Palanka so pokazali veliko zanimanje in pripravljenost sprejeti Jelovico na svoje področje. Ogledali smo si dve lokaciji. Dogovorili smo se, naj se čimprej uredi lastništvo, ker nam bo občina po hitrem postopku nato izdala 'lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
3.	Obisk v Skopju je imel namen pospešiti adaptacijo že pred enim letom v najem vzete zgradbe. Usposobitev zgradbe je v teku in nas bo veljala ca. 15 do 20 mil.ijo-Poslovalnica bo predvidoma odprta prve dni julija.
4.	Obisk našega prodajnega lokala v Splitu je pokazal svoje:
—	na tak način in v teh prostorih je kakršnakoli povečana prodaja onemogočena,
—	kljub večletnim dogovorom nismo uspeli dobiti lokacije. Dogovorili smo se, da se ponovno pomenimo s predstavniki občine.
5.	Na koncu poti smo si ogledali naše predstavništvo v Crikvenici. Dela v nemogočih razmerah, saj ima naše izdelke uskladiščene v 11 garažah po vsem mestu. Sklenili smo, da je potrebno prvo poslovalnico postaviti v Crikvenici. Lokacija je odobrena. Na občini je že dogovorjeno, da nam bodo izdali gradbeno dovoljenje takoj, ko bomo vložili dokumentacijo.
Menimo, da je pravilno širiti svojo trgovinsko mrežo. Zato bo potrebno zgoraj navedene možnosti izkoristiti seveda v skladu z rezultati poslovanja.
Miloš Martlnovič, dipl. inž.
Ustavne spremembe
IN SKUPNI PROBLEMI VABIJO LIP BLED IN JELOVICO ŠKOFJA LOKA K TESNEJŠEMU SODELOVANJU
S 4. seje izvršnega odbora sindikata
Na pobudo medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko so se 23. aprila 1973 sestali na LIP Bled sekretarji občinskih komitejev ZK Radovljica in Škofja Loka, sekretarja organizacij ZK, predsednika delavskih svetov in direktorja podjetij LIP Bled in Jelovica Škofja Loka.
Osnovni namen srečanja je bil pregledati naše dosedanje sodelovanje in iskati skupne poti, kako uspešno premagovati sedanje in bodoče gospodarske probleme in se hitreje vključevati v koncept družbenoekonomskega razvoja Gorenjske in Slovenije. Na tem pogovoru je bilo ugotovljeno, da ustavne spremembe in sorodnost problemov oziroma ciljev obeh podjetij daje velike možnosti za nadalnje še tesnejše sodelovanje. Prisotni so menili, da je treba z obstoječimi razmerami seznaniti samoupravne organe obeh podjetij, ki naj zavzamejo tudi konkretnejša stališča oziroma dajo določene predloge in pooblastila za nadaljnje ukrepanje.
V Jelovici so o sodelovanju z LIP Bled razpravljali na vseh sestankih svetov delovnih enot in na centralnem delavskem svetu. Samoupravni organi so ocenili družbenoekonomska gibanja v Sloveniji in so menili naj se naš kolektiv v ta gibanja vključuje in si tako zagotovi zanesljivejši gospodarski razvoj in s tem dolgoročno socialno varnost delavcev v združenem delu. Glavnega direktorja pa so pooblastili, da naj išče take skupne poti in s strokovnimi službami pripravlja konkretnejše predloge za samoupravne organe oziroma člane kolektiva.
Vsebinsko enako stališče do teh vprašanj so zavzeli tudi samoupravni organi LIP Bled.
2. junija 1973 so glede na sprejeta stališča in pooblastila samoupravnih organov obiskali naše obrate v Škofji Loki in Poljanski dolini predstavniki LIP Bled, in sicer direktor Jurij Hočevar, dipl. inž., Janez Mežan, dipl. inž., vodja propa-
14. maja 1973 so delavci strojnega oddelka obrata Gorenja vas za pol ure prekinili delo in zahtevali takojšen sestanek kolektiva z vodstvom podjetja. Na tem sestanku, kateremu so prisostvovali glavni direktor, predsednik DS, odgovorni strokovni delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij podjetja ter krajevne skupnosti, je predsednik SDE pojasnil vzroke, ki so povzročili prekinitev
—	nizki osebni dohodki,
—	neredna preskrba z lesom in repromaterialom,
—	slaba kvaliteta lesa, ki onemogoča izdelavo kvalitetnih izdelkov,
—	stalno premeščanje delavcev iz montaže na druga delovna mesta,
—	nepopolna strojna oprema.
Kljub tem upravičenim zahtevam, katere pa bi lahko postavili tudi drugi obrati, se postavlja vprašanje, ali je tak način reševanja problemov primeren ali ne. Odgovor mora biti samo eden — vsi problemi in nerešena vprašanja se morajo reševati po samoupravni poti. Če že volimo samoupravne organe, moramo imeti vanje zaupanje. Vse zgoraj navedene zahteve in vprašanja bi lahko postavili člani SDE na sestanku 8. maja, ko so obravnavali periodični obračun in sanacijski program. Poročevalci so takrat obrazložili trenutno situacijo in težave, ki tarejo podjetje. Periodični obračun prvega tromesečja je pokazal, da smo sicer proizvodni plan presegli za 5 %, vendar je doseganje realizacije in dohodka nekoliko slabše. Naši izdelki se torej ne prodajajo po predvidevanjih. S sanacij-
gandnega sektorja in Pavel Zupan, inž. tehnični vodja. 13. junija 1973 pa so si obrate LIP Bled ogledali predstavniki našega podjetja, in sicer glavni direktor Tine Kokelj, dipl. oec., tehnični direktor Miloš Martinovič, dipl. inž. in vodja razvojnega oddelka za stavbno pohištvo Zdravko Ribnikar, inž.
skim programom bomo zagotovili kredite za pokritje lastnih obratnih sredstev in s preventivnimi ukrepi skušali preprečiti odhajanje delavcev in odstraniti nevarnost 80 % osebnih dohodkov. S temi težavami se bo potrebno spoprijeti in jih rešiti. Ves kolektiv se mora zavedati velike odgovornosti, ki je pred nami, posebno pa bo morala vložiti velike napore tehnič-no-komercialna služba. Člani SDE so soglasno sprejeli sklep, da sanacijske ukrepe v celoti podpirajo in da sc strinjajo s sanacijskim programom. Da so se kljub temu nekateri člani obrata odločili, da s prekinitvijo dela opozorijo na svoje težave, bi bila lahko dva vzroka:
—	neobveščenost članov kolektiva prek sveta DE oziroma njegova premajhna povezanost s člani obrata,
—	nezaupanje delavcev v svoj svet DE in v ostale samoupravne organe podjetja.
Vzroka ne opravičujeta takega ravnanja, ki lahko škodljivo vpliva na celotni kolektiv. Tudi člani centralnega delavskega sveta so obravnavali prekinitev dela v Gorenji vasi in obsodili tak način reševanja problemov.
Branko Medja, dipl. inž.
Izvršni odbor osnovne organizacije je na seji 13. junija 1973 razpravljal o
—	odvajanju dodatnih sredstev za izgradnjo šol v občini,
—	zbiranju sredstev za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu,
—	oživitvi mladinske organizacije v podjetju,
—	dodelitvi socialne podpore Mariji Rautar.
Glede na potrebe da se v celoti uresniči program za izgradnjo šolskih prostorov, je izvršni odbor sklenil predlagati samoupravnim organom, da podjetje podpiše sporazum za odvajanje sredstev za te namene.
Ob zaključku bilance je bil sklad skupne porabe razdeljen za nujne potrebe sindikalne in drugih družbenopolitičnih organizacij ter za stimulativni del regresiranja letnih dopustov.
Izvršni odbor sindikalne organizacije je zato sprejel sklep, da se sredstva za izgradnjo doma v Kumrovcu dobijo iz dveh virov, in sicer iz ostanka enomesečne članarine in iz prostovoljne akcije. Vsi zaposleni naj bi po svojih močeh prispevali, da se ta dom zgradi. Akcija naj bi bila enotna.
(april—maj 1973)
NOVI SODELAVCI
V	strokovnih službah: Primož Kalin.
V	trgovinski mreži: Ante
Mišanovič.
V	skladiščni službi: Vido-sav Mitič.
V	obratu Gorenja vas: Matevž Ušeničnik, Anica Strel, Marijan Oblak in Franc Kejžar.
V	obratu Sovodenj: Frančiška Primožič.
O tem, kako naj bi ta akcija tekla, naj bi še razpravljale ostale družbenopolitične organizacije v podjetju.
Izvršni odbor je precej razprave posvetil vprašanju poživitve mladinske organizacije, ki v zadnjih dveh letih ni pokazala nobene aktivnosti. Predsednik Franc Gaber je seznanil izvršni odbor s tem, da je skupno s sekretariatom zveze komunistov sodeloval v vseh dosedanjih pripravah za izvedbo mladinske konference, ki naj bi bila 30. junija 1973.
Na tej konferenci naj bi bil izvoljen nov sekretariat in predsedstvo. Izvršni odbor je sprejel sklep, naj bi v bodoče mladinski organizaciji dale vso podporo vse družbenopolitične organizacije. Določiti je treba člane, ki bi sodelovali z mladinskim aktivom.
Naši sodelavki Mariji Rau-ter, ki živi v izredno težkih socialnih razmerah, je izvršni odbor dodelil 1500 din socialne pomoči.
Akcija za pomoč slepim s prodajo značk je zelo uspela, saj smo jih prodali 500, kar pomeni 1000 din. Vsem članom kolektiva se izvršni odbor za razumevanje zahvaljuje.
Sindikalna organizacija
V	obratu oken in notranjh vrat: Bajram Bahtiri, Ivan Možina, Jože Guzelj in Silvo Jaušovec.
V	delovni enoti montažni objekti. Josip Oreški.
V	enoti montaža montažnih objektov: Branko Matko.
DELOVN ORAZMERJE
SO PREKINILI
V	trgovski mreži: Janez Krmelj.
V	skladiščni službi: Anton Cupar.
V	obratu oken in notranjih vrat: Alojzija Pokorn, Vlado Štibelij, Marija Forjanič, Lado Dolinar, Franc Potrebuješ, Jožica Jamšek, Marija Kokelj in Silvo Jaušovec.
V	delovni enoti montažni
objekti:	Ivan Tavčar, Fcriz
Idrizi in Aleksander Stojanov-ski.
V	enoti montaže montažnih objektov: Alojz Burnik, Franc Jerič in Marjan Bajželj.
V	obratu Preddvor: Viktor Zaplotnik, Alojz Rehberger in Stanislav Arh.
V	obratu Kranj: Andrej Jerič.
V	obratu žaga Škofja Loka:
Štefka Teršič.
V	obratu vhodnih in garažnih vrat: Anton Bogovič.
JELOVICA — Glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja odbor delavskega sveta za informacije in tisk: Franc Jenko, inž. Tomaž Peternel, Jože Tičar, Jože Demšar, Mirko Bondi, dipl. inž. Jurij šeme in Franc Pavlin — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tisk ČP Gorenjski tisk, Kranj v 1100 izvodih
Tine Kokelj, dipl. oec.
Zakaj prekinitev dela v Gorenji vasi?
Kadrovske vesti
4. LESARIADA
Nova Gorica, gostitelj športnikov lesne industrije Slovenije
(Nadaljevanje)
Prvi nastop okteta Jelovica je bil v galeriji loškega gradu 7. januarja 1972, Oktet se je prvič predstavil širši javnosti s celovečernim samostojnim koncertom. Občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega sedeža. Oktet Jelovica je bil tedaj že priznan ansambel, prekaljen z nastopi širom po ožji domovini, s samostojno ploščo in s posnetki v arhivu Ljubljana. To so bili osnovni razlogi, zaradi katerih je nastop v Loki zbudil zanimanje. Pozornost občinstva je bila nastopajočim v oporo in spodbudo. Po koncertu se je sprožil val pozitivne kritike v področnem časopisju.
škofjeloški Kroj je slavil 14. januarja 25-letnico obstoja. Na prošnjo slavljencev je ob slovesnosti nastopil oktet Jelovica s krajšim koncertom najbolj uspelih skladb svoje, ga repertoarja. Omeniti velja, da je ob tej priliki KROJ odkupil 250 plošč okteta Jelovica in z njim nagradil vse člane kolektiva.
Ponovitev samostojnega koncerta okteta je bila 29. januarja v Preddvoru. Slabo vreme je botrovalo slabi udeležbi. Kljub temu je nastop uspel in navdušil maloštevilno publiko.
Februarja je oktet zapel na občnem zboru društva inženirjev in tehnikov podjetja Jelovica, ki je bil v hotelu Bor v Preddvoru. Oktet je zbrano strokovno elito navdušil in pevci so se presenečeno spogledovali, češ, tudi tehnična inteligenca ni brez posluha za vokalno glasbo.
19. februarja je oktet nastopil pred matičarjem občinske skupščine Škofja Loka. Ta dan je stopil v zakonski stan znani gorenjski partizanski pisatelj Ivan Jan. Oktet pa mu je zapel nekaj pesmi, primernih za takšno slovesnost. Mladoporočenca sta se s solzami sreče v očeh zahvalila pevcem za program.
Naslednjega dne, 20. februarja, je oktet Jelovica v
spremstvu organov Skupščine občine Škofja Loka prestopil Karavanke in se ustavil v Selah na Koroškem, kjer je sledil obred pobratenja med občinama Sele in Škofja Loka. Koroški rojaki so radostno dočakali pobratime. Po ceremonialu je slovenska pesem napolnila srca prisotnih z zavestjo, da kljub krivični politični meji slovenski narod živi kot celota, ki je ne more ločiti kruta sedanjost. Svobodno, prešerno je donela pesem okteta Jelovica in prinesla bratom na Koroško oporo za neenak boj za osnovne pravice koroškega življa. Zapeli so tudi koroški fantje. Otožno je plavala pesem zatiranih rojakov in pela o delu in idili gorskega sveta Korotana, kamor ne bo nikoli povsem prodrla tuja peta in uspevala z nasiljem.
V Selah je bil opravljen le prvj dd pobratenja. Teden dni kasneje so Selani vrnili obisk Ločanom. Tedaj sta loški župan Zdravko Krvina in selski župan H. Velik podpisala listini pobratenja. Znova so zapeli Selani in oktet Jelovica. Selski župan je podelil vsem gostiteljem spominska darila, ki so jih bili deležni tudi pevci okteta Jelovica.
Naš oktet bo vedno s ponosom obujal spomine na po-
memben dogodek, ki bi bil lahko zgodovinskega značaja za vse slovenstvo v tujini in domovini.
Februarja je bilo na radiu Ljubljana nekaj uspelih oddaj z nastopi okteta Jelovica, ki si je utrl pot med širšo javnost.
5. marca je oktet nastopil s celovečernim koncertom v Lomu nad Tržičem. Ljubitelji ljudskega petja so navdušeni odhajali domov in niso skoparili s pohvalami nastopajočim jelovčanom.
Dan žena, 8. marec, je bil leta 1972 izjemno slovesno praznovan v Jelovici. Sindikalna organizacija je priredila proslavo za vse žene in dekleta zaposlene v Jelovici. Med izvajalci kulturnega programa je zelo uspel tudi nastop okteta.
Isti -dan je oktet Jelovica nastopil še na enaki prireditvi v ALPLESU v Železnikih.
Oktet je zapel 9. marca na radiu v znanem četrtkovem večeru domačih pesmi. Pesmi so bile s prvega snemanja za RTV arhiv.
V studiu RTV je oktet Jelovica posnel 13. marca skladbo Naš trobentar skupaj z Zadovoljnimi Kranjci. 'Pesem je bila poslej večkrat predvajana na radiu in TV.
Franc Jenko (Se nadaljuje)
DOEŽENA REALIZACIJA V APRILU
Grosistična prodaja od tega izvoz
Maloprodaja (poslovalnice) od tega izvoz Celotna realizacija
DOSEŽENA REALIZACIJA V MAJU
Grosistična prodaja od tega izvoz
Maloprodaja (poslovalnice) od tega izvoz Celotna realizacija
10.108.166,50 din 921.926,30 din 4.270.838,70 din 1.218.844,60 din 14.379.005,20 din
9.216.658,80 din 1.068.049,15 din 4.044.271,60 din 813.073,20 din 13.260.930,40 din
nogomet: 1. Slovenijales, 20. Jelovica — nastopilo je 33 ekip; odbojka: 1. Marles Maribor, 12. Jelovica — naša ekipa je prvič sodelovala na tem tekmovanju. Nastopilo je skupaj 18 ekip; streljanje: 1. Elan Begunje, 5. Jelovica — tudi pri moških strelci še vedno spadajo v sam vrh elite. Peto mesto je med 40 kolektiv; zelo soliden rezultat; šah: 1. Stol Kamnik, 11. Jelovica; v tej panogi je nastopilo 29 ekip. Naši tekmovalci so se uvrstili v finale in osvojili sorazmerno dobro 11. mesto
obenem manifestacija rekreacije delovnih ljudi v lesni industriji.
Prihodnje leto bo lesariada v Kamniku ali pa v Mariboru, odvisno od pogojev, ki jih bosta kraja mogla nuditi.
Ob koncu naj se zahvalim v imenu vseh udeležencev iz Jelovice naši sindikalni organizaciji in vodstvu podjetja za moralno in materialno pomoč pri udeležbi. Tekmovalcem pa želi kolektiv Jelovice še obilo uspehov na prihodnji lesariadi.
Franc Jenko
Iz kronike okteta Jelovica
MEBLO, tovarna pohištva iz Nove Gorice, je bil prireditelj letošnje lesariade — 4. iger delavcev lesne industrije Slovenije. 'Po udeležbi in športnih dosežkih je letošnja lesariada krepko presegla lansko prireditev v Cerknici.
Nastopilo je 43 delovnih organizacij lesne industrije Slovenije. Športniki 50 se med seboj pomerili v šestih panogah prj moških in v treh panogah pri ženskah. Moški so nastopili v balinanju, kegljanju, nogometu, odbojki, streljanju in šahu. Ženske pa v odbojki, streljanju in šahu.
Naše podjetje je bilo zastopano v vseh športnih zvrsteh, prvič v zgodovini lesariad. Tekmovanja so bila za udeležence iz Jelovice dokaj uspešna. V generalni razvrstitvi kolektivov je Jelovica zasedla še vedno odlično 7. mesto med 43 delovnimi kolektivi.
Poglejmo, kako so se uvrstil; našj zastopniki po posameznih disciplinah. ŽENSKE
—	šah: 1. Tovarna meril Slovenj Gradec, 7. Jelovica — nastopilo je 11 ekip; odbojka: 1. Savinja Celje, 14. Jelovica
—	nastopilo je 14 ekip; streljanje: 1. Jelovica — nastopilo je 26 ekip. To je že tretja zaporedna zmaga naših strelk. (Na 1. lesariadi ni bilo ženskega streljanja). MOŠKI — balinanje: 1. Lesonit Ilirska Bistrica, 12. Jelovica — nastopilo je 20 ekip; kegljanje: 1. Meblo Nova Gorica, 16. Jelovica — uvrstitev Jelovice je še vedno solidna, saj je nastopilo v tej panogi 38 ekip;
stoja tovarne. Lesariada — oziroma tekmovalci in ostali udeleženci so bili temu prazniku lepa dekoracija in
Organizacija lesariade je bila odlično izpeljana, čeprav so bila tekmovanja v različnih okoliških krajih Nove Gorice.
Meblo namreč letos praznuje lep jubilej — 25-letnico ob-