•ad Hui*» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE - 1...... ........ Urednlikl ta npravaJIIH »raster«: M67 South UwMik At* Office of Publieatian: MB7 South Lawndale Aro Tolophono, Rockwoll 4904 LETO—YEAR XL Com lista Jo SMO (to st lt" at of CHICAGO 13. ILL.. PETEK. 17. AVGUSTA (AUGUST 27) 194« Subscription M OO Yearly &TEV.-NUMBER 1SI for mouing opolnoma prezrl dejstvo, da je progresivna strsnks dobila 313,000 glasov pri volitvah v novembru lanskegs lets." Cermak je dostavil, da ae strsnka še ni odločila za proceduro, da se ji prizna reprezenta-cija in dovoli imenovanje volilnih uradnikov, toda taka akcija bo predmet diskuzij. kitajski diktator kalsek posvaril spekulante z denarjem Nanking. Kitajska. 26. avg.— Diktstor Čiang Ksišek je posvaril špekulante z novim denarjem in one, ki bi kršili nove finančne regulacije. Zapretil je. da bodo vsi obtoženi izdsjstvs in postsvljeni pred sodiščs, ki jim bodo nsložils težke kazni. Napovedal je tudi drastično čist ko ns univerzsh in iztrebitev vseh prevrstnih elementov. Kaišekovo izjavo z grožnjo je prečital dr. Hollington Tong, besednik vlade, na konferenci s čssniksrji. "Staro denarstvo je doseglo točko pogubne inflacije," pravi izjava. "Denarne reforme ao bile uveljavljene, da se ustavijo divje špekulacije. Oni. ki postavljajo svoje interese nad blaginjo ljudstva, bodo proglašeni za sovražnike In obtoženi izdajstva. Val ae morajo pokoriti novim regulacijam in prijaviti oblastem vse one, ki jih kršijo." ksteri so zavojevane njegova armada in komunistične oborožene sile. Dejal je, "ds je civilns vojna nadaljevsnje vojne proti Jsponski. Vlada se je odločila za zaščito suveren i tete in terite-rijslne Integritete, kateri ogrožajo komunisti. Komunisti so odprli drugo fronto ns univerzah, na katerih imajo mnogo pristašev. Vsi ti bodo iztivb Ijenl w Člani vladnega sveta ao naznanili lov na prevratne elemente. Čez tisoč dijakov in profesorjev je bilo aretiranih v Nan-kingu, Peipingu, Čungkingu in Tientalnu Nadaljnji tisoči dija kov in profesorjev ao prišli na črno llato. V Peipingu. kjer je situacija kritična, je bilo aretiranih 342 dijakov in profesorjev. Vlads je prepovedala zborovanja In demonstracije Mnogo dijakov in profeaorjev. Attlee proti ustanovitvi skupščine Churchill objavil vsebino pisem London, 26. avg.—Bivši premier Winston Churchill, vodja konaervativne stranke, je objavil vsebino pisem, izmenjanih med njim ln premierjem Attlee-jem. Churchill je predlagal u-stsnovitev evropske skupščine, Attlee pa je predlog zavrnil. ' V svojih pismih je Attlee pojasnil stališč« delavske vlade in stranke. Nsglasil je, da akcija glede ustanovitve evropske skupščine ne more biti podvse-ts, dokler ne bodo reprezentanti drugih dežel .v okviru britskegs imperija razpravljali o vprašanju in izrekli odločitev. "Mislim, ds sedaj ni čas, ki bi zshteval od delavske vlade podvzetje korakov za ustanovitev evropske skupščine," je dejal Attlee. "Člani vlade so zaposleni z drugimi problemi, ki čakajo rešitve " Churchill je vodilna osebnost v orgsnlziranju gibanja za usts-novitev združenih držav v Ev ropi. Kot prvi korak v tej smeri je sugerirsl ustanovitev evropske skupščine. Poudaril je, da bi ustanovitev skupščine oja-čila solidarnost med evropskimi držsvami in odvrnila nevarnost katera jim preti. ADF se izrekla za politično akcijo Odbor za podpiranje Trumana ustanovljen Chicago. 26. avg. — Delavska liga za politično vzgojo Ameriške delavske federacije je na ananila, da je njen cilj poraz vseh kongresni kov in senatorjev, ki so glasovali za Tait Hartl«yev protidelavski zakon. William Green, predsednik ADF, je objavil naznanilo po seji članov eksekutivnega sveta federacije v hotelu Drake. Načelnik lige je Joseph D. Keenan, tajnik čikaške delavske fedara-cije. George M. Harrison je nazna-nil imenovanje odbora sa podpiranje Trumana in senatorja Barkleyja v volilni kampanji. Napovedal j«, da bodo odbor podprli skoro vsi uradniki med narodnih unij ADF. Izjema bo morda le William L. Hutchison, predsednik tessrske unije in republikanec. Green je na sestsnku s časnikarji ponovil izjavo, da n« bo podpiral Thomasa E. Deweyjt, newyorikega governor j a ln pred-sedniškega kandidata republikanske stranke, v volilni kampanji. Dostavil je, ds bo ADF pritiskala na člane pridruženih unij, naj se registrirajo sa volitve. Švica odobrila pomoini program Bern, ftvlcs, 26 av.—Vlada je odobrile pomožni progrsm v so-glasilu z Msrshsllovim načrtom In naznanila, da bo sodelovsls z državami v zapadni Evropi. Vlada bo podpiaala /adevni dogovor, ki je bil sklenjen v Psrizu 16 aprila. General Clay zaniha poročilo Berlin, 26 avg -General Lucius D. Clay, ameriški vojaški foverner, je zanikal poročilo, da je prepovedal Francozom izvoz blaga iz njihove cone. Poročilo > objavil nemški Hat Berliner Zettung C lav je dejal, da je ko- Kaišek je apeliral na ljudstvo katerih imena so na črni listi, operacija med ameriško in fren-za podporo. V izjavi je orisal!je pobegnilo v pokrajine, ki ao coako vojaško vlado zadovoljiva potek triletne civilne vojne, v pod kontrolo komuniatičnih sil v vseh ozirlh. Pauline Kigh Reed kandldatinja progresivne stranke Chicago.—Pauline Kigh Re«d j« bila im«novana za kandidati-njo državnega tajnika progre-sivne stranke. Zadevno nazna-ntlir je Objavil William Mill«rr držsvni direktor strsnke, Nominacija je sledila, ko se j« Re-beccs Stiles Tsylor odpovedala kandidaturi lz nepojasnjenega razloga. Reed j« aktivna v kampanji progresivne stranke med zamorci v južnem delu Chicago. Ekonomska administracija v zapadni Nemčiji ojačana Dodeljen ji je delavski department. Diskuzi* je o združitvi industrijskih grup odložene Frankfurl. Nemčija. 26. avg.— Nemška ekonomska administracija v zapadni Nemčiji je bila ojačena z ustanovitvijo delavskega departmenta. Njen delokrog je v Biconiji, skupni ame-riško-britski okupacijski coni. Anton Storch, krščanski demokrat, je bil imenovan za na čelnika delavskoga departmenta. Ekonomska admlnistrscija uključuje ministrstvu za poljedelstvo, finance, transportacijo in komunikacije. Ameriške in britske oblasti so se po dolgem obotavljanju odločile za ustanovitev delavskegs departmenta. Doalej so nsglašale, da je administracija bistveno ekonomske ga značaja in da bi ustanovitev delavskega departmenta potisni- Nova ameriška letalska baza v Angliji London, 26, svg. — Vlada je naznanila, da je Amerika odprla novo letalsko bszo v Angliji. Ta je pri Burtonwoodu. SlužIla bo ameriškim bombnikom ln letečim trdnjavom, ki prihajajo v Anglijo. Štirje ameriški letalci se ubili ' Rsvolzhsusen, Nemčija, 26. svg.—Dve smeriški vojaški letali sts trčili v zraku nad tem mestom in padli na tla. fttlrj« letalci so se ubili. Letali sta bil! na poli v zapadno Nemčijo iz blokiranega Berlina, Rumunijaobdolžena netenja revolte Zunanji minister Simič izrekel obdolžitev • London. 26. avg.—Jugoslovanska vlada j« obdolžila Rumuni-jo, svojo sosedo, velikega rasša-U«nja maršala Tita in njegovega rešima ln da j« skušala pro-vocirali revolto a nsinenom strmoglavi jen j a tega rešima, Obdolžitev je v ostri noti, katero je jugoalovansk! zunanji minister Stanoj« Simlč Izročil rumunskemu poslaniku v Bel-grsdu, Nots pravi m«d drugim, da j« Ana Pauker, rumunska zunanja mlnlstrks In vodilna o-sebnost v Kominformi, glavna sila v ksmpsnji srsmotenja in blatenja Tita in njegovih po močnikov. Vs«bina note je bila oddana po radijski postaji v Belgradu sinoči. To je nsj novejši plamen v borbi In konfliktu med maršalom Titom in Kominformo. Slednjs je pred n«kaj tedni obdolžila .Tita in druge voditelje jugoslovanske komunistične stranke, da so se izneverili Msrks-Leninovi liniji in da se hočejo nasloniti ns zspadn« dr žave. Tito je naslovil protest Rumu-niji proti nadaljevanju zlobne protljugoslovanske kampanje. Naglasll je, ds ogroža diploma-tične odnošsje med državama In komunistično fronto, Is polltlčns vprašanja v ospredje. Storch je dejal, da bo storil vse sa izboljšanje položaja delavcev v Biconiji. Opozicijo proti imenovanju Storcha za načelnika delavskega departmenta so vodili komunisti in socialni demokrati, Člani sveta ekonomske admi nistracije so odložili diskusije o združitvi industrijskih grup, čeprav je general Brlan Robert-son, brltskl vojaški guverner, Izjavil, da so diskusije nujne ln potrebne, pejal je, da bodo u-radnlkl brltake in smeriške vo jaške vlade vztrajali pri zahtevi glede združitve induatrljskih grup. Dr. Hana Schoeningen, živilski In poljedelski minister, je apeliral na Ameriko sa pomoč. Dala naj bi zapadni Nemčiji posojilo in kredite za nakupe poljedelskih strojev. Zapadna Nemčija nima dovolj šivll sa na slčevanje prebivalcev. Vrednoat živil, katera je dobila v tem letu, je znašala čez $700,000,000. Nepotrjeno poročilo pravi, da ameriška vlada ne bo več financirala vzdrževanje vzgojnih sa-vodov in čitalnic v Bambergu, Monakovu, Nuernbergu, Erlan-genu, Augsburgu in drugih nemških mestih. Ako bo odklo nila podporo, bo sprožila sovraž no propagando proti Ameriki. požresnost velebizmsa odgovorna za inflacijo, pravi srn adf Chlcago. — (FP) — "Kratko-vidna požrešnost veleblzniss je odgovorns zs inflacijo v Ameriki, ki bo pognala deželo v ekonomsko katastrofo," so Izjavili člani eksekutivnegs sveta Ameriške delavske federacije, ki ao ae sestsli na seji v hotelu Drake. Izjava je bila objavljene po prvi seji svete s pozivom, naj federalna vlada skliče konferenco reprezentantov unij, Indu* strijcev in farmarsklh organizacij, na kateri naj bi aestavlli program za pobijanje inflacije. "Težo atalnega dviganja cen najbolj občutijo delavske družine z nizkimi dohodki in one z določenimi dohodki," prsvi svet v Izjavi. "Celo organizirani Industrijski delavci, ki so izvoje veli zvišanja plač po zaključe-nju vojne, so v kleščah, ker zvišanja zaoatajajo za cenami v inflacijskem vrtincu. Razmotrivanje sedsnje situacije nas neizbežno privede do zaključka, da inflacija ni posle d les pomanjkanja blaga, temveč požrešnosti velebiznisa, ki grmadi ogromne profite. Veleblznis hoče iztisniti iz ljudstva vse. kar more, dokler Ima priložnost Eksekutlvnl svet ADF slovesno svari, da si bo veleblznis sam Izkopal svoj grob, ako ne bo revidiral taktike Sistem svobod negs podjetništva bo pokopan Naše goapodarstvo se bo podrlo pod težo Inflacije Napihnjeni balonček se bo rszpočil prej sil slej. Kadar se bo, bodo šla u-panja glode vzdrževanja blaginje in svetovnega miru po vodi. Amerika si ne more privoščiti take divje igre, ako hoče preprečiti ekonomsko katastrofo. Ker k<£igres ns Izrednem zasedanju ni storil nobenega koraka za učinkovito pobijanje inflaci je. moramo lakatl drugo pot" H vet je sugeriral, naj bi reprezentanti unij, industrijcev in farmarsklh organizacij, ako bo federalna vlada sklicala konferenco, razpravljali o korakih za pobijanje inflarije, Protidelavska zakonodaja začasna MacDougall oplazil reakcijo v svojem govoru Danville, III. Cm tla D. Mae Dougsll, profesor na univerzi Northwestern in kandidat za zveznega senatorja na liati progresivne stranke, je dajal, da Je protidelavska zakonodaja, spre-jets v povojni dobi, 1« začasna, On je udrihal po rtskcljl. MacDougsll Je raka!, da j« Tsft Hsrtleyev protidelavski zakon poskus reskclja, da pomakne kszslec na url naaaj, zaeno ps je naglasll, da nI več mogoče zanikanje delavcem pravice do kolektivnega pogajanja. Napovedal je, da bo ponovno osvojena "new dealska" delavsks politika "Miru v Ameriki na bo, dokler ne bodo ameriški daUvei ln industrijcl dohiteli brlUkih dels vcev ln Industrljcav," je dejal. "Načelo kolektivnega pogajanja je bilo sprejeto In priznano v Veliki Britaniji pred 26 leti. Vo-dltelji ameriških unij, ki ae obo-tsvljsjo glede podpiranja progresivne strsnke In njenih kandidatov, nočejo pretrgati sada-njih političnih zvez, čeprav ao v prošlosti trdili, da Imajo v Wal-laceu nsjboljšegs prijatelja. Člani unij niso pozabili tega." MacDougall se ja izrekel za zvišanje minimalne plače na dolar na uro, za izboljšanje In raz-tegnltev zakona socialne zaščite in ojačanje Wagnerjevega zakona, Stavka pristaniških delavcev v Franciji Rouen, Francija, 2S. avgusta — Htavks pnstantških in »omolskih delavcev je zavrla raakladanje blaga z amerišk|h tovornih par-nikov v tej luM Parnlkl ao pripeljali lilo in premog v to luko Francija je deležna smeriške pomoči na podlagi Marshsllovegs načrta. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO m LASTNIMA SLOVENSKE NABODNE PODPOBNE JEDNOTE of ud pubUahed br M «ročnima m Zdruieae dri«»« (Um CUmu) Ia bb pol l^tt« fc^irt totoi 8 Subscription rata«: tor the United State« (m«pt Chica««) and roar. Chic ato and Cook C4 MM por raer. po dofovoru. —Rokopisi doplaee ia ilubf «o n« vračajo. Rokopisi literarno vnbiM (¿rtlce. posmi Ud.) «e enejo poiUjatelju lo v «luíala, ¿o lo priloéü id unsolicited article« will not feo retronad. oa «torto«, play*, po »m*. etc. will be returned te «Obdat accompanied by «ell-addressed and «temped tnvtlopt. Waaler na v«e. kar losa stik a lUtomi PROSVETA SU7-N So. Lewadale Ato. Chicago S3. Illlnoio Sadovi Kominíorme PROSVETA BB Posledice boja Kominforme proti Titovemu režimu so vidne v vedno večjih dimenzijah po vnem Balkonu, zlasti pa v Jugoslaviji in na Tržaškem ozemlju. Na eni strani je v razkrajanju poli» tika dobrega sosedstva, ki je bila ustvarjena po vojni med Titovo Jugoslavijo in novimi levičarskimi režimi v Bolgariji, Albaniji, Rumuniji, na Ogrskem, Poljskem in Čehoolovaškem, na drugi strani pa oe je pričel notranji konflikt med jugoslovanskimi komunisti samimi kakor tudi konflikt med jugoslovanskimi ln italljanakimi komupisti na Tržaškem ozemlju. V Trstu je že prišlo do definí-tivnega razkola med obema frakcijama a posledico razcepitve tržaškega delavstva, ki je do zdaj solidarno nastopalo v boju zs svoje pravice. Kar ni mogla doseči notranja in mednarodna reakcija, ki si je ves čas po vojni na vse načine prizadevala, kako bi Titovemu režimu nametala čim več polen pod noge, ustvarils čim več notranje nezadovoljnosti, kakor tudi obnovilo stare nacionalistične m win je in konflikte na Balkanu, zna to doseči Kominforma. Ža Kominfot mo ae seveda skriva Moskva: rusko komunistična stranka, ki ae je v začetku tega leta očividno odločila, da spremeni Kominformo v Kominterno in pri tem naletela na opozicijo pri voditeljih jugoslovanske komunistične stranke. To je tudi rezlog sa te konflikt (Kominforma je bila ustanovljena lani, kmalu po razglasu Tru-manove doktrine, kot informacijski in posvetovalni urad komunističnih strank za "zastorjem," katerim sta se pridružili tudi komunistični stranki Italije in Francije. Njeni zaključki, kakor Je izjavile eksekutiva jugoslovanske kom. stranke, niso bili obvezni, marveč svetovalni. Na drugi strani pa ao bili zaključki Komunistične ínterndWonale (Kominlcrnc), ki je bila razpuščena 1943, ob ves nI za vse pridružene stranke. V tem je razlika med Kominformo in Kominterno. Ta razlika Je fundamentalna. Radi te razlike se ameriška socialistična stranka leta 1910 ni hotela pridružiti tretji internacional!.) * Vesti, ki prihajajo zadnje čase iz Jugoslavije—In tudi iz Trsta-« niso razveseljive za nikogar, ki želi dobro tamkajšnjim narodom, njih povezavi v balkanski federaciji in razvoju v smer prave ljudske demokracije, ne v smer diktature. Nad temi vestmi se lahko raduje le mednarodna reakcija z Vatikanom na čelu. Zasluga gre predvsem Kominforml, odnosno Moskvi, ki igra direktno v roke tej reakciji. Kakor že omenjeno, se je s tem konfliktom med Bcigradom in Moskvo stvarno zrulila vsa struktura dobrega sosedstva, ki Je bila po vojni ustvarjena ne samo med vsemi balkanskimi nsrodi z Izjemo Grčije, msrveč tudi s Čehoslovakijo, Poljsko in Ogrsko. Za razvoj te prijateljske in vzajemne politike si Je zlasti prizadeval Titov režim. Kljub temu, da je žla nova Jugoslavija zadnja leta akozi izredno težke čase. tudi skozi veliko pomanjkanje kruha radi velike dveletne in po nekaterih krajih triletne suie, je pred poldrugim letom kljub temu priskočila na pomoč Rumuniji, ki Je bila valed suše in kaosa še bolj udarjena in ji poslala dva tisoč vagonov žita Na noge je poatavila tudi malo Albanijo. Pozabila je tudi na rane, ki sta jih med vojno prizadela jugoslovanskim naiodom hltlerjanska režima na Ogrskem in Bolgarskem in Jc delovala za čim večjo vzajemnost in pobratimijo narodov Hrom vsega Batkana in vzhodne Evrope Na povelje Kominformo (v resnici Moskve) so se zdaj vsi ti levičarski težiml obrnili proti tistemu Tltovemy režimu, ki Jim Je zadnja leta prožil prijateljsko roko in celo jemal kruh iz ust bornega in v velikem pomanjkanju živečega lastnegs ljudstva zato da je lahko pomaga! le bolj lačnim ln že v večjih težavah živečim sosedom Nauk krščanskega usmiljenja ni vsaj v novejši zgodovini dobil lepšega izpričanja kakor v tem primeru. Seveda ao bili v ozadju tudi politični razlogi: ustvaritev ešte tn Rukarešte "A«zenpoharska" Ana Pauker, lummuka zunanja mlnUtrca trr glavno orodje Monkve, je Titovemu re)tmu javno zagrozila s str-mogiavijenjem Pioti njemu grmi tudi Rako«l, poglavar «»grških komunistov, "k» jč po vojni píllete! Iz Moskve t letalom % pipo v ustih " kakor ao g« "raagalill" njegovi tovariši v fVIgradu. Največ trv/noatl kažejo v tem konfliktu poljski komnniatt N)th ekaekutiva )e steer "odobrila" ortgtnalno izjavo Kominformo. todo o kakem grmenju pMtt Titovemu re)imu ni slišati Iz Varšo-v« Tudi odnošeji med obema državama ae niso |XMdobiali. Če je kaj resnice na neki veell tr Rimo si je Moekra izbralo Ogrsko in Rumunsko za svojo ofenzivo, ki tms strmoglovttt Titov režim Ernic llill je zadnji teden poiocal iz Rima Chlcago Daily Prcmtiljevanje pod figovim drevesom Fontano. Callf. — Poizkusil bom še nekaj napisati na svoji mizici pod figovim drevesom, pod katerim čestokrat sedim in kaj čitam ali pa pišem. Poleg tega pa opazujem okoli sebe to pestro naravo. Ona mi nndi precej užitka, posebno takrat, kadar se od ene z dišečim cvetjem. Zdi pa oe mi, da je ne mojo figo popolnoma pozabila in je ni o-zalšala s cvetjem, kljub temu pa bo dobro obrodile. In prav to se mi vidi nekam zagonetno. Večkrat sem že sliftsd, da «ta prav tako dva spole pri rastlinstvu kakor pri fctvlh bitjih. Ako pa je to resnice, potem pa tudi mojo fige ni »počela od sv. duha, kakor sem spočetka domneval. Tudi fantje v stori domovini niso pristsvljali lestve pod okna podnevi, pač pa v temni noči ... Ce pa Je redi tega pri-ftei nov krtfač na sv«, sanj ni bil odgovoren sveti duh, teprav Pošiljatelji paketov, pozor! katbre ne morajo plačati ti JO sa žunt veren da skoraj bolj nf^mogel j lajfüJeRWo tafc *Vo)e Otroke. ie %b peidruftlie demonstracijem proti biti Vse kaže, da je morala ******* «eiaam meeu. To defeonetracile «pontano naraščajo po imeti nočnega vasovalca tudi moja figa, vendar pa ne bo njen sad meni nič koristil. Včeraj sem namreč opezil nekaj napol zrelih fig in le sem se obllsnil kakor vol, ko zavoha sodno pašo. Ampak oblfcoval sem «e zastonj, kajti prUHe so ptice izpod neba In so jih tako temeljito izkljuvale, da od fig ni drugega ostalo kakor sami olupki. V sVetem pismu pa čitamo, da naš oče v nebesih skrbi tudi za ptice pod nebom. Je že res, da se tako čita, ampak jaz bi rad odtrgal tudi katero figo. V ta namen sem že privezal na dreVo tako grozno strašilo, da sem se ga skoraj sam bal. Pa ne brez vzroka! Ako bi sc vrvica utrgala in strašilo treščilo na mojo glavo, potem ne bi bilo nikogar, da >i akončal ta moj dopis. Sicer toga dopisa ne bi nihče pogrešal, toda jaz ne bi šel rad po gobe po tej poti. Opazil pa sem, da se ptice niso nič bale mojoga strašila, zato | sem ga odstranil in ga namera vem nadomestiti z novejšim iz delkom. vsaj deželi, ,toda zastopniki v kongresu so no omenilo, «ia bi ustavili naraščanje con ln Inflacijo. rija. De, če bo koj mesa, ga bo on dobil, zve po Gregorij. Saj ga je tudi bolj vreden. Res de tukaj ni podgan in ne miši, vsaj jez nisem videl še nobene, zato pa si ga pa tudi ne more zaslužiti. Soj si ga tudi Gregorij ne, a ga kljub temu krmijo, "bohlonaj" pa vrača polne koše somih lati. Mucek me pa kar naprej gleda. Gleda me tako, kakor da bi bil sam "prevzvišeni" škof Rož-man, kar pa ne sam Bog varuj! Saj bi .umrl od aramu, ako bi moral hoditi po svetu v njegovi koži. "Veš, ti mjav-mjav," sem zopet nagovoril mucka, "ti si boš mora! vsaj nekoliko zaslužiti za svojo hrano! Mogoče pa si se že pohujšal od Gregorija. Kaj misliš, če on nič ne dela, da tudi tebi ni potreba? Ptice bi pa lahko podil in kakšni vrat zavil, pa bi imel kosilo. Ampak Ta izdelek preizkuša- Vem, da si ti za to veliko pre- va naša vlada na ljudeh ves čas len. Prisilil te bom, da boš pa po vojni, toda kakor zgleda brez ril na fige. Zaprl te bom v kak p«isebnega uspeha. De je to no- šen zaboj in vse skupaj obesil vo strašilo "komunizem", Je že na figovo drevo. Ako pa bo vi- najbržc uganil sleherni čltstelj. del, da se ptice ne boje ne te- Sleer pa ni več tako novo. Va- be, mucek, ne komunista, potem Ukanski ata in večina njegovih izobraženih hlapcev, posebno ak tlven Je bil v tem oziru RoŽ-man, strašijo s tem strašilom že bom pa vedel, da je evangelij v pravem in bom vse skupaj prepustil požeruhom. To pa bi bila zame precej velika žrtev, precej časa, vendar pa so vzllc posebno v tej draginji. Mogoče temu vsi skupaj pogoreli. Toda pa mi bo Večni kje drugje kaj kljub temu bom te jez poizkusil spregledal, kar pa je težko ver- z njim pri pticah. Bom ie dobil kakšno grdo sliko, spodaj bom pa napisal tisto strašno besedo KOMUNIST! bom uspel. jeti. Mogoče, da bi mi, ako bi bil komunist, toda biti komunist po je pri nas kaznjivo. Zgleda Upam, da pa, da so komunisti še vedno božji ljubljenci, kakor so bili v Moj mucek pa se je prav se vojnem času. Zato pa Jih ne daj prebudil na svojem ležišču, marajo uničiti, čeprav Jih zati- se prav pošteno pretegnl! in za- rajo na levo in desno. Ata v zehal Sedaj se smuče ob moja Rimu pa jim Je celo vojno na- kolena In drma. Vem, da je lačen, toda zjutraj sem mu del kave in kruha, pa ga le pogledal jil Ako mu dam pa kaj (lesenega, pa hitro izgine nekam pod njegovo koto. "Vem, mucek, vem," ga bolj mehko po karam, "meso ti gre bolj v slast, ampak Jaz ga ne bom kupoval, po četudi bi bil sam Rožman " Tako veren po ntiem. da bi se pridružil tistim zaslepljenim ov-čtcem. ki kupujejo za svoje žulje Rožmanu tn nJemu enakim dobro pttpo in papo Moj mu- njemu. Čudno, nekateri ljudje pa ne poznajo nobenega življenjskega problema. Med temi je prav gotovo Rožman. Povsod ima vse prosto, kamor koli pride, poleg tega pa se mu priklanjajo verne ovčice, kakor se je on prikljanjal morilcem svojega naroda, de celo jugoslovanska vlada je bila toliko gentleman-ska, do mu je ponudila za 16 let prosto hrano in stanovanje, to pa radi njegovih zaslug, ki si jih je stekel v vojnem času. Todo on je bil toliko nehVale-žen, da se je Jugoslavije izognil v velikem loku. Vsekakor mu je bolj dišalo, striči tukajšnje kozle in kožice. Stepinac, ali kako se že imenuje tista zverina, je bil pa bolj možakarski in prevzel tisto, kar je Rožman odklonil. Cleveland. 0. — Mr. August Kollander, ki ima svoj urad v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave., je prejel od svojega osebnega znanca, ki je carinik v Ljubljani, pismo, v k'á-terem so važni podatki za one, ki pošiljajo pakete svojcem v domovino. Iz tega pisma je tukaj navedeno nekaj podatkov. Kaj pravi carinik Omenjeni carinik prše, da so v zadnjih dveh mesecih izvršili (carinili) nič manj kot 25 tisoč paketov za vso Slovenijo. Zdaj gre vse normalno naprej in izvršijo vsak dan od 300 do 500 komadov. Velika škoda radi slabega pakiranja "Nekatere pakete ljudje preslabo pakirajo," piše carinik.— vožnjo skozi najmanjšo luknjico, ko se paket premetava, tako da se često mnogo sladkorja izgubi. Poleg tejga povejte ljudem, na) nfkar he itaVljo V pškel, v k&terftft je živež, pralnega praška ali naftalina. Pralni prašek, ako ga hoče kdo poslati, taora biti zelo dobro zavit, čeprav je v originalnih škatlah, kajti tudi te zeto radfe počijo, pa je potem ves ostali živež pokvarjen. Od naftalina pa živila pri dolgi vožnji prevzamejo duh, tako da je iotem vse skupaj pokvarjeno, o sč sicer ne dogaja često, toda kljub temu imaftfo vsak dan kaj sličnega. Ve pošiljajte nove tvile ; Svileno blago (naj bo to prava ali umetna svila) je nftjbdlje, da se ne pošilja. Namreč novo blago. Za nekaj parov nogavic "Odprl sem že več paketov, pa ^ . Vilnflr, bi se zjokal samo zaradi Slabfega ne Mi8hw ^ kllo«n|-pakiranja. Zelo radi fedčijo škf- ma nlclji ttaflkmj* in kakart, kakor tudi riža. Kakao je posebno nevaren, ker se razteze po v Sem paketu, po obleki in perilu. Zato je najboljte, da se te vrste živeža pakira v dvojne ovitke ali pa v male vrečice. Sladkor na primer, je zelo droben in teče med Carina m tako Matfo je visoka, ker se računa luktneni davek. Na vse drugo pa je carina tako nizka, da *e ne spfe&i 'govoriti. Je te vedno fsta kakor pred vojno. Carino je treba plačati Sedaj komaj od TO odst. paketbv, vse drugo je prosto." lo, zdaj pa je že dve popoldne. I trebščin z "ftadnikom" v okto- Poskrbel bom, da bo dobilo kaj bru, ko zopet pride sem. Skle- za večerjo. Revše pač ni bilo nile smo dalje, da se obrnemo rojeno pod srečno zvezdo kot je do vseh treh narodnosti: Slo- bil Gregor . . . Anten Kbfoe. vencev, Srbov in Hrvatov. Ta- 478 W. Arrow st., Fontana, Calif, ko smo sprejele Slovenke zase —- dolžnost, da za stvar poagitira- Apel za potrebščine mo žena,mi- £ri" V^tr ^r i spevke pošljite na naslov: Mre. otroških domov Anna P. krasna. 200 Woaš ftlh Now York, N. T—Tukajšnja H-T—Ža ženska organizacija American ^ak prispevek bo poslano potr-Yugoslav Women's Committee dll° ln koncno do vse posa-je prejela iz stare domovine gjezne vsote objavljene v listih, prošnjo, da bi ameriške Jugo-; Dobrodošla ie tudi najmanjša vsota, saj bodo otroci veseli tudi če dobe še manjši dar, ki jim bo uporaben pri njlhoVem Šolskem delu, ali pa jim bo pomagal na poti k okrevanju. V imenu odbora apeliram na rojakinje, da po svoji možnosti prispevajo v zgoraj nevedeno svrho. Prepričana sem, da bodo enako storile tudi sestre Hrvatice in Srbkinje, zato doprinesi-mo še me svoj delež, saj zahteva ni velika. Prošnjo nam je poslala ga. Milica Dedjer od Centralnega odbora Jugoslovanskega rdečega križa. Anna P. Krasna. siovfcnke zbrale med seboj potrebno vsoto za nakup nekaj potrebščin, ki jih potrebujejo otroški domovi v Jugoslaviji. Nave-Zadnjič sem čita! v nekem ta-! dene potrebščine vključujejo: Li- nolej, (linoleum), razne higije-nične potrebščine, kot zobne ščetke, gumijaste cevke za odvajalne svrhe, individualne plju-valnike za jetične otroke, itd. Potrebni so dalje predmeti za učilnice, kot peresa, svinčniki, brisalne gobe, strojepisni traki, globusi, črtalni papir, mere, radirke in podobna drobnarija. Zelo bi jim prav prišel sukanec, brisače, blago za kratke zavese v dečjih domovih in podobno. Na seji zgoraj omenjene orga- tu. riišri»širt« nizacije smo sklenile, da se obr- 1 a Pikhiku ko zvanem katoliškem listli, kako je dopisnik trobil in klical romarje v Lemont. Klical je tako kakor črednik krave na |aa-ši. Ampak tam so dobrodošli samo tisti, ki se dajo potrpežlji vo striči. Trobil je tudi, da bodo tam molili za Slovence v stari domovini. Rekel je, da niso bili tam še nikdar poprej tako potrebni pomoči in molitve. Kar se tiče pomoči, ne ugovarjam, toda Boga naj vsak zase moli! Vse kaže, da se je moj mijav naveličal mojega sanjarjenja, | nemo do naših rojakinj širom Hbrmtnio. Po,—V nedeljo, 15. kajti povesil je rep in odšel na dežele, če hoče katera kaj pri- avgusta, sem se udeležil piknika svoje ležišče. Vem, da je revše j spevati v ta namen. Rade bi (podružnice SANSa, ki se je vršil lačno, saj še danes ni ničesar zbrale nekaj skupaj, da lahko jedlo. Zjutraj je kavo odkloni odpošljemo nekaj zaprošenih po- povcdal in še vedno rogovoli proti nJim. Pa kaj hočemo! On se boji za svojega zlatega boga, kajti zlati bog Je sedaj najbolj mogočen na svetu. Lahko pa se zgodi, da ga komunisti pregovore, ds pristopi v njihov tabor. V takem primeru, bi ves Vatikan priromal v nošo sredo. Tukaj po bi se jim zopet polnile malhe. Slovani b| ae pa odahnili, ker bi imeli onega dednega so | vražnika man) v svoji bližini. 1 Dtndanr« pa J* m umctnnrt lllveli. Ko grem v prodajalno. | ^ek Je bil kar nekam vidno bolj tom najdem teko visoke cene, zadovoljen kot obtčajno, oe drg- da mV m«»ja denarnica odločno nll ob me ter n<«ll rep pokonci prepoveduje kaj kupiti, dočim kot kako soblo. Vse to mendo JI želodec prigovarta, ker «m *t hvaležnosti, ker je spoznal, hoče svoje. Tbda draginja gor da ga imam rajši nego Grego alt dol. jaz morem ugoditi sled- _______ _ ...... _ ^ _ ^ Newau, da Kominforma zbira no Ogrskem "oovobodtlno" armado, ki miail z orožjem strmoglaviti Titov režim in "oovoboditi" jugoslovanske narode. Zo plečih» bi se napadalne drtave odškodovale z jugoslovanskim ozeml tem—mendo s Prekmurjem in Bana tom, Ta v«»t «e nam vtdt povsem fantastična—Ae bolj fantastična kakor pa Je U konflikt med Mookve in Belgradom. No prvi pngl«*! ko m do jr btlo skulta no v—Rimu Todo ker te Balkan adoj no-st&m k nov tt i u intrigami,* je ««mino. do So si ' rsahotirmT) pri stašl Komtnforme ramtollll tudi kokn tako eafcaparfo |)r1*tvoi Unija tekstilnih v Braddocku, oziroma na Curch Hillu. Udeležba ni bila posebno velika. Na pikniku sem videl večinoma "oid-timerje*, kot so Tone Red nek, Tone Rožanec, Kunčič in druge simpatičarje organizacije SANS. Bilo je tudi precej članov od društev št. 35 in 300 SNPJ. Na pikniku sam srečal tudi staiiega prijatelja Toneta t>etrov-člča iz Carnegieja, On mi je dal $2 za našo postojanko SANS. Tone Je zmeraj zraven, kadar gre za koristno stvar. Mimogrede naj omenim, da sem obiskal mrs. Žerjav, ki leži v postelji že od meseca decembra. Enkrat poprej pa sem obiskal mamo Toneta Rednaka, ki /e tudi v kritičnem ooložaju. Ža-del jo je mrtvoud. Vse kar morem reči, je, da bi obe čimprej okrevali. Anton Zornlk. Zahvala za pokojno Brigito Spenko Ljubljeno.—Dne 17. Junija Je umrla Brlgtta ftpenko. stanujoča na 2417 So Mnd ave, Cicero, I1L, prikopana po je bila 19 junije na pnknpeft*ču *v. Jožefa V Imenu žaluj«* e ftpenkove drožtne. T>idgOra -Lju bfj ana. ne nftrmo zahvstjujetn vdMn. ki so na*n drago. dObro Artgito ftpen N. C. Na sliki ko spremljali na posTMnji poti. BaUlantstJs. ki iaroča P darovali za malo. obeuli s cve- veekakoi je do so trije vtoukt jugoolovonski oficirji zadnjič sku- ške porePoo. katera sodo) rassaja šali pobegniti v Rumunijo. prt čemer Je bil na maji u«tieljen ge- vMtte pedpredoodafko ko ovito ___ norel Ana JOrenovtč btr* *f generalnega «tebe, reneral Branko M Boka Jonoon od r.dUako poatale WB«6 e TU s «o sita ^fcfc t jem. ali ji kak* SS^SS Petrtčvvtf ujet. polkovnika Vlodl Dapčevlču pa se Je beg posrečil moota seda) rfrtralo donet aa zgraditev bolnišnice ta trt v» otro- poslednje ur* njenega življenja Milica ftpenko. (Ptlde še) petek, 27. avgusta 1*48 O dinastiji Cosulich ____ ___.Bu M. AfNlfc. KMMi ------------------- . -Ji» Tn»r Bi. Lumnm, P«. ih>iic—m«WI Av» . Johna to trs, Fl. ......JU fl». «and A «v. W, Duluth V, «Om ......r.M>4 w ti* at cu««tMkd a. otu . HM •». L»«**«» Avt.. CMNH «. TO " ■■giTjggiirr "'oKoTA st UMRM BMt r»Hl Drl v» 1'tovJund. Ohlo _____Tnn «Mtn«. D*u«n n. vuh. M4T'# JffT pouncs: Wrtt» f«* frw I)«* «f »M VEN F (M Ulf*t in L», l#> th. bMi *l«v»i* »rt»*». Wi ^CafHfH t*« trn PIOS?ITA PETEK, 27. AVGUSTA 104« Tihožitja in pejsaži-Me MIÔKO KRANJEC - * ™olizmjzm avtowa (Nadaljevanje) Videl je Jožko, kako je Nemec pogoltal najprej a krožnika ocvrta jajca, kako je nato posegel po dedu in ga goltal, kako je posegel po materi, po sestri Lojzki, po malem Mihcu in pov drobni Anici, po njihovem domu, po gorah, po hišah, po ljudeh, po cestah, posegel po oblakih, posegel po vsem svetu, goltal in goltal, in oči so se mu bolščale, kakor da se davi, in momljal je nerazumljivo in hreščeče kakor pes, kadar se loti kosti, pa se boji, da bi mu jo kdo iztrgal. Goltal je Nemec to strašno jajce in Jožku ae je zdelo, da bo vsak trenutek posegel po njem, ki se je tudi spremenil v jajce livga bo kar celega pogoltnil. Zdaj, glej, steguje roko po dedu, ki čepi pri peči kakor jajce, in potem bo posegel po njem, ako ne uide, kar pa ne more, ker so mu noge odpovedale. Glej, že steguje roko, zdaj zdaj ga bo zagrabil. Pa ga je rešila Lojzka, ki se je tedaj sramežljivo prismehljala v sobo, ker je Nemec hotel "nohmals vajn". Prismehljala se Je Lojzka, kakor se spomladi prismehlja sonce na podste-nje revne hiše, kjer so zbrani otroci. Priameh-Ijala se je Lojzka, tista sloka, drobna Lojzka, ki se je od jeseni sem začela spreminjati v dekle in so se ji prsi rahlo nabreknile. Naposled se je prismehljala do mize, pred Nemca in Jožko je videl, kako je Nemec posegel po njej, ker je bila spremenjena v jajce, in kako jo je pritegnil k aebi. Lojzka ni rekla prav nič, kakor otroci» ki so preplašeni, samo smehljala se je, a tako, kakor bi se jokala. Nemec si jo je poaadil na kolena. Njegove kosmate roke so jo objele« Njegove ustnice so se sklonile nad njen obraz in Jožko je videl, da bo ta bedna, dobra in tiha Lojzka, spremenjena v jajce, izginila v Nem-čevem žrelu. Toda takrat še ni izginila, samo kriknila je, kakor preplašena ptica, ko jo je Nemčeva roka nekako slačila. Tako preplašeno je kriknila, da je zabolel? v srcu. Takrat je Jožko pobegnil, ker ni mogel več gledati in ker se je bal, da bo Nemec posegeŠ po njem, ko bo pogoltal Lojzko v podobi olup-IJenega,.golega, belega jajca. Pobegnil je. Ded pa ni pobegnil, ni mogel. Ded je negibno sedel za pečjo s svojimi medaljami na prsih, z ugaslo pipo, z odprtimi usti, a brez besede. Ni mogel ne ganiti se, ne govoriti, ne klicati, samo strmel je še lahko. Samo strmel je še lahko in tako je videl vse. In ko je vse do kraja videi, je po naključju prišla v sobo mati Micka, njegova hči. Micka, ki je s toliko ljubeznijo poleg otrok skrbela tudi zanj, Micka, ki je s tako sveto, brezmejno vero verjela v veliko odrešenje svojega rodu In vseh dobrih ljudi na zemlji, ker je tako pripovedoval on, njen oče. Prišla je Micka v sobo in komaj videla, kako se je bedna Lojzka z rokami na očeh, še na pol razgaljena, vlekla brez besede iz sobe, za vekomaj oskrunjena, umazana, grda, nič več podobna sončni, smehljajoči se pomladi. Ampak Micka ni ne videla, ne vedela, kuj se je bilo zgodilo in se je zato še vedno smehljala. Jamice na njenih licih so bile še prikupnejše, še zapeljivrjši je bil njen smehljal, vse dotlej, dokler se roke Nemca niso stegnile po njej. Smehljala se je sicer tudi tedaj, zakaj zdelo se ji je vse le navadna šala, kakor se kaj podobnega na kmetih kadar koli zgodi, pit m, da bi se človek razburjal. Branila se je, kakor se je nekoč še neporočena branila fantom, ki so ste-govsli roke po njej, pri čemer se je seveda * smehljala Smehljala se je vse dotlej, dokler je roke Nemca niso tesno prlžele k sebi. Tedaj se je preplašeno uzrla po očetu, kakor bi pri njem prosila pomoči. Oče je še vedno sedel pri peči, še vedno je držal svojo ugaslo pipo v roki, a je docela onemel. Bil je kakor kip, bil Je kakor človek, ki Je nenadoma umrl in pri tem pozabil zapreti oči in te odprte oči zdaj osteklenelo strmijo vate in odprta, obledela usta ne morejo izreči odrešilne poslednje besede Da, vse so videle njegove osteklenele oči, a njegova odprta usta niso mogla izreči besede, zato ker je ta trenutek umrlo njegovo srce, zato ker je ta trenutek umrlo v njem vse. Vse je umrlo, vse kar je verjel, vse, v kar Je upal, vse, česar se je veselil, umrlo tako naglo, da ni mogel izustiti niti en sam glas, kaj šele izreči celo besedo. Ko je Nemec odhajal, Je vrgel Anici in Mihcu, ki sta čepela zunaj pred pragom na aoncu, cel kup denarja, da sta se otroka začudeno spo-gledala: Glej, kako dober človek je to! Vojak, ki je zunaj stražil, je šel za njim. Jožko je stal za staro jablano, stal še vedno kakor mrtev in gledal za odhajajočim Nemcem. Se vedno ae mu je zdelo, da je vea svet eno samo jajce, ki ga bo ta Nemec pogoltal. Tudi Jedko sam je tako jajce, Ko Je Nemec zdaj v sobi najprej pogoltal Lojzko, potem bržkone tudi mater, nazadnje še deda in nemara v svoji brezmejni nenasitnosti celo malega Mihca in Anico, gre dalje. In tam dalje, v svetu, bo nenasiten goltal naprej vse, kar bo videl, zakaj vae, ves svet je eno samo jajce, ki mora prej ali slej izginiti v njegovem brezmejnem trebuhu. Gre Nemec, velik, strašen, nič podoben tistemu, ki ga je bil Jožko na dedovo željo In voljo privedel v hišo, gre ogromen z brezmejnim trebuhom, gre po svetu, gre, da bo goltal vse, kar bo videl, goltal, ker ae vae spreminja v jajce, goltal najprej ljudi: dekleta in žene, sestre Lojzke, matere Micke, potem moške, potem otroke: in ko bo pogoltal ljudi, bo goltal mrtve predmete, vasi s hišami, potem gozdove, potem ceste in nazadnje bo stegnil celo do samega sinjega neba, po katerem plovejo beli oblaki, spremenjeni v bela jajca, in ko bo pogoltal zemljo z ljudmi in nebo z belimi oblaki, ko bo pogoltal ves svet, se bo zadovoljno zleknil in prežvekoval, kakor prežvekuje kača, kadar pogoltne žabo. Sele na večer si je Jožko upal vrniti se domov, a ae Je ves tresel. Mati, ki je bila vsa spremenjena, ga je tresočega se spravila ležat. « Bila je nekam starikava in utrujena, brez tistega svojega lepega smehljaja; samo njena roka. ki mu jo je položila na čelo, je bila še vedno enako raskava in še vedno enako topla in* dobra. Samo kakor v snu je Jožko še videl na belo pregrnjeni postelji ležati deda, a se mu je zdelo, da to ni ded, temveč nabreklo mrtvo jajce. "AH deda nI požrl?" je vprašal Jožko mater. MIn vas tudi ni? Kja pa je Lojzka? Njo pa je, ne?" Mati ni odgovorila na nobeno vprašanje. Ni imela kaj odgovoriti. Ne. Nemec nI pogoltal ne deda ne matere ne Lojzke. Takrat še ne. Pač pa Je ubil vae, kar je mogel ubiti. Ko je bilo je vsega konec, Je ded, ki Je vse videl, tiho vstal in odšel Ven. Od takrat ga ni bilo več. Našli so ga šefe zvečer: visel je obešen na tramu na hlevu. Visel je tam s svojo sivo glavo. Na prsih ni imel nobene medalje. Samo prazna pipa mu Je ostala v žepu in na senu ob njem je ležala palica, na katero ae Je doslej opiral, ko je hodil okrog in sanjsl o odrešenju, ki pride od daleč tudi v njegov dom. Zdaj nI več potreboval te palice, zdaj ni več potreboval niti iivljenja. Zdaj ni bilo več sanj in ni bilo več vere, zdaj ni bilo ničesar več. (Daljs prihodnjič) Draganovlč poznale izkoriičal Z* lažno propagando proti FLRJ. Nato Je sodišče začelo zasliševati obtoženega o povezovanju ustaških skupin iz Avstrije in tajlje. Med Frkovičem in Su-šičem je prišlo do sporazuma o organiziranju skupne teroristične akcije in pošiljanju vohun-| skih in terorističnih skupin v Jugoslavijo. Frkovičeva glavna naloga je bila, povezati se s HSS. Glavna oeebnost vsega tega gibanja pa Je bil Lovro Sušič, ki je izdajal ukaze za nadaljnje sodelovanje, vse pa v najtesnejši zvezi i Draganovičem. Frkovič se je odločil za Draganoviča, zato, ker je imel Draganovič nim poročilom so bili ti oficirji zveze v Rimu in z agenti impe | popolnoma zadovoljni in so ob- imenoval za komandanta vseh križarjev v državi. Zatem je predsednik sodišča postavil obtoženemu Tomljeno-viču vrsto vprašanj o vojnih zločinih, ki jih je zagrešil on In njegove vojaške enote v sodelo-vanu z nemško-italijanskimi o-kupatorji v Liki in Gorskem Ko-tarju. Zakrknjeni zločinec se je opravičeval, da je izvrševal u-kaze predpostavljenih, to je 392. nemške divizije, v katero je bila vključena njegova enota. (Dalje prihodnjič.) Motivi Is jugoslovanskega filmakega obzornika. rislističnih sil. Poleg tegs je po-šiljsl v vae krsje sveta svoje agente-duhovnike. Imel je za sabo vae: Vatikan in tuje sile. Draganovič je nadziral po svojih zaupnih ljudeh tudi Frkovi-ča, da njegov vpliv ne bi bili premočan. ljubili svojo pomoč V Llndvrenu v Beljaku Je bilo teroriatično oporišča Glavno oporišče Kavrana je bilo v Beljaku. Tamkajšnje oblasti so za to vedele. Po are taci j i Dragaijovičevega kurirja so izvedli v stanovanju preiska- Draganovič je dajal Spelju pol vo in na41i gpUke teroristov, ki Frkoviču nad 100,000 lir za stro- so jih gpravljali v Jugoslavijo, ške v zvezi s pošiljanjem tero- Ajj ^ bile po tej preiskavi rističnih skupin v Jugoslavijo, aretacije? — vpraša pred- Po pripovedovanju obtoženca j« gednik. — Ne. — Ali so te do-Draganovič organiziral frošilJ* kumente vrnili v Lindweg? — nje ustašov v Argentino. Tiste yae zaplenjene stvsri so vrnili ustsše, Id so odhsjsli v Argen- ln tudi dokumente. V neki so-tino, so namestili po samostanih, bi v stanovanju v Lindwegu je Draganovič ps jim je preskrbel je gtan0Vai major neke tuje yoj-potne lista. Tiste, ki so bili spo- gke k nJemu ps je vsak dan sobni za borbo, je Draganovič prjhajal Kavran, kjer je reševal odvračal od odhoda v Argenti-1 gv0j0 pofto. Obtoženi poudarja, no. Ustaši so lahko dobili potne liste zs Argentino v enem dnevu, in to ob posredovanju papeževe ustanove. Potne liste da so bile na tem stanovanju prve skupine uStaških teroristov, ki so odšle v Jugoslavijo. —To je bila torej neke vrste je Draganovič dobival od argen- U8taška kasarna?—Da, in sicer tinskega ministra, ki gs Je »r- nekaka prehodna kasarna.—To gentinska vlada prav zato posla- je torej nova Janka Pusta in te la v Italijo. Argentinsks vlada r^učno oporišče v Avstriji? je poslala parnik za Draganovi- pripominja javni tožilec.—Da — čeve ljudi/ Na vprašanje javnega tožilca Oboženi Rosandič je nato po- pripoveduje obtoženec, da so vedal, da vatikanski ljudje za- prehajale teroristične skupine iz govsrjsjo ustsnovitev podonav- Beljaka čez Trofaiach v Jugo-ske konfederacije, ki bi ji nače- alavijo, kjer je bilo vedno 15 do lovsl Oton Hsbsburški. Na 20 ustsških teroristov.—Torej vprsšanje predsednika, Jutj mu lahko smatramo Trofaiach kot je znano o prihodu duhovnika teroristično oporišče v Avstriji? Juretičs v Italijo, je odgovoril, —Tu so teroriste oskrbovali in da je Juretič znana politična o- hranili, sebnost, ki je nekdaj užival zaupanje bana Šubašiča. L. 1941 Danes zjutraj se je razprava je odšel v Švico, kjer si je pri- nadaljevala. Medtem, ko so mi dobil mnogo poznanstev. Vati- ličniki privedli obtožence v sod kan ga je pooblastil, da je pod- ho flvorano, so padali iz vrst piral emigrante v Avstriji in publike klici: "Smrt klavcem in Italiji. On in duhovnik Draga- izdajalcem našega ljudstva!" Na-novič sta se popolnoma strinja- daljevali so z zasliševanjem obla in sklenila ustanoviti skupni toženega Rosandiča. Po izpo-odbor, ki bi mu načeloval Dra- vedbah obtoženega Rosandiča se ganovič ln bil v zvezi s Krnje- je izkazalo, da je ustaska emi vičem. Kakšnega prepričanja sta gracija posebno računala na so-duhovnlk Juretič in Krnjevič?— delovanje z Vančem Mihajlo-Zagovarjata uatanovitev hrvst- vlm, ki je za okupacije stanoval ske države, ki bi ji načeloval skupno s Pavellčem. Maček.—Ne govorita več o NDH. Na vprašanje predsednika so-ampak o "suvereni hrvataki dr- dišča, kaj ga je dovedlo do tega, žavi.—Obt. Rosandič priznava, da se je vtihotapil v našo drža da je bil v tesnih stikih s Ka vo, je obtoženi priznal, da se je vranom, Sušičem in drugimi vi- vrnil v Jugoslavijo z namenom, sokimi ustaškimi funkcionarji.!da bi vršil teroristične akcije in den izmed vodilnih ustaških po-bornikov in da mu je krvavo ustaško vodstvo zaupalo važne naloge. V razbojniški ustaški vojski je obtoženi Tomljenovič naglo napredoval in postal komandant polka, ki je znan po svojih zverstvlh nad našimi narodi. Predsednik sodišča je potem zaslišal obtoženega o njegovem delu v emigraciji, kjer je ta krvnik v službi tujih gospodarjev začel delati načrte za nova zlo-činstva in sleparstva nad našimi narodi. Priznal je, da je napravil načrt "10. april" za gerilsko vojskovanje in terorizem na o-zemlju FLRJ. Po nalogu nekega agenta tuje obveščevalne službe pa je izdelal načrt za organizacijo obveščevalne službe. Na vprašanje predsednika, ali je ta "načrt 10. aprila" izročil zastopnikom tuje špijonske organizacije, je obtoženi Tomljenovič odgovoril: "Da." PrCds: Torej vi čisto odkrito hujskate na vojno. Radi bi skalili mednarodne odnose v svetu in ogrožali mednarodni mir. Obt. Tomljenovič: Da. Nato je obtoženi Tomljenovič opisal, kako je prešel iz Italije v Avstrijo, kjer ga je Kavran JANITRESSES WANTED Good working conditions. Apply: 407 S. Dearborn., See: Fritz the superintendent. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE sa vsi društveni tajniki In tajnica la ¿lani. ki Jih društva Izvolijo v Is ifeni lokalni In RaM ▼sini Lo«)a Wis. In Xtrbofie*v aa Milwaukee Ohio In okolico. Frank Klun Is so Chlaholas In Prank Cvetan la rs<, stodnje-vzhodi Anton Zamik la vso sil Pa. ae Razprava proti skupini ustaških teroristov in vohunov v Zagrebu (Nadaljevanje.) Nato je sodišče zaslišalo obt. Rosandiča o pogodhah. na pod lagi katerih so l/ročlll gozdove na Velebitu Italijanom v izkoriščanje To pa jim ni uspelo, ker so prlllt v gozdove |>artlzanl (dolgotrajno plosksnje) Kardinsl Rulllnl Jo v emigrantskem tsbortšču v Farm! sporo čil. da bo pepel očetov »ko pod pri delovanja ustsikih ■ ločine«v Obt. Rossndu )«• |xi\edal. da so ne ustaški vojni zlocinci svobodno sptehsjsli |mi tsboitšču v Fermu'ln kako je bilo ob prihodu ksrdinals Kufftnija v taborišče Njegov pt ihod so slo vesnn požrli avili vsi ust ail. komandant taborila in uprava taborišča Kardinal Huffini je prišel v spremstvu drugih duhovnikov. med katerem! je bil tudi dr Mandič. ki je dat oval usta lem velike vsote denarja Kar« dinal Ruffini je v svojem govoru izjavil, da Vatikan dobto ve, da bodo Hrvati dobri borci proti navalu z vzhoda in da bodo zopet dobili svojo državo. Ustaiem je i/ročll pozdav papeža ln izra/il papejevo prepričanje, da skrbi ja» očetovsko zanje Ta govor je deloval zelo ugodno na usta&e v taborišču in I n)p bil eden glavnih pogojev za dvig borbenosti . - ()ht<>/eni navaja nato podtobnoetl o obisku vojnega zločinca jrrof. Zanka pri papelu Piju XII. Pri obisku Je hi I trav/iN tudi duhovnik Draganovič Papei jim Je obljubil, da *e ho /a listale v celoti zavzel. da ho hkrbel za njihova materialna sredstva In podprl njihovo stvar. Duhovnik Dragsnovlč le oskrbo! podpore s« teroristično skupino, ki so ila - Jugoslavijo In delal sa tujo obveščevalno sluibo Obtoženec je nato povedal, da je btl komandant taborišč v Av. atriji In Italiji višji oficir neke tuja aile, s katerim je imel Draganovič zveze. Ta visoki oficir Je bil med vojno SS-oficir. Draganovič je lahko prihajal v vsa taborišča. V taborišče Modeno so prihajali samo mladi ljudje. Junija leta 1947 je prišel v Av-strijo, kjer je sodeloval s Sušičem in s Kavranom pri Izdelovanju navodil terorističnim skupinam. Poklicali so v Av strijo ustaškega majorja Tomlje-noviča, ki nai bi postal "vrhovni poveljnik hrvaške vojske" in naj bi kot tak prišel v Jugoslavijo. Poleg tega ao popisali teroriste, ki naj bi odšli v Jugo slavijo. Draganovič jm je pripravil material in sredstua. Inosemaki oficirji ao obljubili terorialom poasoč Minister Frkovič je sklical ne-1 TomiJenovič, krvavi daleč od Salzburgs sestanek z ustaških enot, ki so špljonažo. Na vprašanje branilca, ali se kesa za svoja razbojniška dej a nja, je obtoženi Rosandič odgovoril: "Absolutno, to občutim, posebno zato, ker stvar ni bila samo nerealna, ampak tudi pro-tlljudaka s strani nas vaah." Sodnik dr. Mežtjarič: "AH je bilo to izdajnlško?" Obt. Rosandič: To stoodstotno. Zločinec Tomljenovič Je bil Imenovan aa komas^anta vseh križarjev Potem je bil zaslišan obtoženi poveljnik ropale in JANITORS fc JANITORESSES STEADY WORK 52 WEEKS A YEAR Starting Wage Men Women 59.80 40.85—49.40 MAINTENANCE FIXTURE CLEANERS WAXERS MOPPERS Choice of Shift Day or Night PENSION PLAN SICK BENEFITS HOSPITALIZATION FREE INSURANCE Inquiries Room lt!2 1:30—4:30 111 S. Clark St. "PROLET A REC" —Sodalistlteo-delavskl Glasilo Jugoslovanske soc. zveza in Prosvetna matica. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stana $3 za cele. SIJI sa poL 91 m čalrt lata. NAROČITE 81 O Al Naslov: PROLETAREC CHICAOO 28. ILL. 2301 South Lawndale Avenue PROSVETA 7857 «o. Lawndale Ava. Chioape. (Il AOITIRAJTE ZA PROSVETOI _ «»»»»»«»»»M*»—X« NAZNANILO: Ker nas je že več ljudi napro-silo za naslove jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske smbssade se glasi: Yugoslav Embassy, 1520 — 18th Si« N. W. Washington 9, D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yugoslav Consuls ta GonersL 745 — 5th Avenue. Now York 22. N. Y. in Yugoelav Consulate Oeneral 19S Weat Randolph Strpat Chicago 2. Illlnoia N Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku. "PROSVETA" 2817 A LAWNDALE AVE. Chicago 23, Hl______ Vaša naročnina na "Prosveto" Ja potekla z dnem. .19. nekaterimi lnozcmakiml oficir- napadale ter ubijala prebivalce sposobni za vojaško službo V taborišču so organizirali vojaške enote in imeli vojaške vaje. Duhovnik Diaganovič je sprSvil iz taborišča vojne zločince, ustaškega ministra Tota. Starčeviča In genetala Dragojleva. ki ga je pozneje sprejel v svoje stanova-v Vatikanu. Skupno z do mobranskim generalom Dragoj-lovim ki je pravoslavne vere, je delal xa združitev pravoslavnih in katolikov v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju v FLRJ Obtoirni je opisal nato delovanje duhovnika Draganoviča v zvezi s vohunskim centrom neke tuje sile v Trstu. V začetku 1. 194« je poslal Draganovič v Trst žubriniča in Jakašo in jih poversl s predstavnikom neke tuja obveščevalne službe z nalogo, da pošiljajo podatke o stanju v FLRJ Podatke vojaike-ka značaja, ki ao jih zbirali, j> ji. ki jih Je aeznartil z ustaškimi nameni v zvozi 8 pošiljanjem teroristov v Jugoslavijo. Frkovič je podal tujim oficirjem tudi pismeno poročilo. S tem pleme- naših vasi. Obtoženi je priznal, da je ustanavljal ustaške vojaške enote takoj po kapitulaciji bivše Jugoslavije —toga je razvidno, da Je »Al že takrat e- TISKARNA S.N.P.J. «prejema vsa- v tUkmho obrt Bpadajoéa dola Tiska vabila ss veselice ln shodi, vtsttnice. časnika, knjigo, kdledarje. letalm\ Itd v slovanskem, hrvatskem, slovaškem. Saškem, Jeziku in drugih ...... ČLANSTVO |WFJ, »JI T IS S AR MI VODSTVO TISKARNE APELIRA NA DA TISKOVINE NAROČA V SVOJ! .... Vsa pojasnila daje vodstvo «Ukan» .... One smerne, unijsko dalo prvo Pišite po Informacije na naslov: SNPJ PRINT ERY 991? M S. La»odšla Ai V slučaju, da Je od atranl upravništva kakšna takoj obveeHte. da ao lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" Zs Evropo Jei Dnevnik SI 1.00 — Tednik 82JS Is ledn*^ ki Is *ave*|e In ki Uve P«Jssnllsi Vselej kakor hitra kateri teh članov, ki ee prišteti, prenehs hiti član SNPJ, ali ča se proaall proč od druline In bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotlčna druline. ki Je take skupno naročena na dnevnik Prasvete. te takoj naznaniti upravniStvu lista, la obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako fee«s ae store, tedsj mora upravntitvo snilati datum sa ta vsoto naročniku ali pa ustavtU dnevnik. PROSVETA SNPJ. 8887 S. Lavndala Av«. Cblaapa 28. I) I) t) 41 •I k ase)! K»<1«r se p"®*ltta vsela] ilte svoj stari