Ljubljana Slowenija LETO 1992 • LETNIK L • ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1992 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 129 Uvodnik 130 Marjan Lipoglavšek Težavnost dela sekačev The Workload of Lumbermen 137 Iztok Winkler Gozdno zadružništvo The System of Forest Cooperative Societies 146 Franci Avsec Evropska zadruga European Cooperative Society 153 Marjan Zupančič Kakšne semenske sestoje rabimo? Which Seed Stands are required? 159 Lado Eleršek O vzgoji gozdnih sadik in zagotavljanju njihove kako- vosti The lmproving of Forest Seedlings and the Achieving of their Quality 168 Hrvoje Oršanic O svetovanju in načrtovanju v zasebnih gozdovih 170 Boris Bogovič Bili smo na obisku pri koroških gozdarjih 173 Mitja Cimperšek Gozdarstvo kot medijska zvezda 175 Stališča in odmevi 178 Strokovna srečanja 185 Aktualno 188 Književnost 189 Iz tujega tiska 192 Jubilanti Naslovna stran: Mag. Janez černač: V brezovem gaju STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva ln lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren , dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič , dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič , dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun -Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Polletna individualna naročnina 300,00 SLT za dijake in študente 100,00 SL T Polletna naročnina za delovne organizacije 1500,00 SLT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 80,00 SLT Ustanovitelj in izdajatelj : Zveza društev inženirjev in tehn ikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Poleg nje denarno podpira izhajanje revije 1udi Minis1rstvo za znanost in tehnologijo Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) daje Minis1rstvo za informiranje na vlogo mnenje, da šteje strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK med proizvode infor· mativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po s1opnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poš1nina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Ali bo (ne)izvajanje t. i. gojitvenih del prepuščeno zgolj volji lastnikov gozdov? Razprave v zvezi z Zakonom o gozdovih se počasi bližajo koncu. Strasti na vseh straneh so nekoliko popustile. Ko pa je dano nekaj več prostora razumu, se mora za vse zadovoljiva rešitev vendarle izkristalizirati. No, vse stvari, ki so pomembne za prihodnje ravnanje s sloven- skimi gozdovi, niso odvisne samo od tega, kakšen bo Zakon o gozdovih. V mislih nimam podzakonskih aktov, ki bodo v strokov- nem smislu "doreklia razne. zakonske določbe, ampak rešitve na robnih področjih - na davčnem, na področju financiranja oz. subvencioniranja raznih del v gozdarstvu ipd. Pomudimo se tokrat pri vprašanju izvajanja t. i. gojitvenih del v zasebnih gozdovih. Osnutek Zakona o gozdovih zaenkrat dopušča uporabo denarja iz državnega proračuna v ta namen. Ali bodo proračunska sredstva tudi v resnici pomemben vir financiranja gojitvenih del pa je še dokaj nedorečena. Mnenja o tem, kdo naj bi skrbel (in plačal) te dodatne gojitvene posege v gozd, so zelo različna. če že bodo v ta namen na voljo določena sredstva iz državnega proračuna, jih bo treba zelo skrbno in tudi domiselno razporediti, da bo njihov učinek čim večji. Problematika je pestra. Lastnikom npr., ki iz objektivnih razlogov sami niso sposobni izvesti del pri umetni obnovi gozda, samo s plačanimi sadikami ne pomagamo dovolj. Vse delo bodo morali plačati. Ali bodo to pripravljeni in zmogli plačati? Kdaj jim je tudi pri plačilu teh del upravičeno pomagati? Prvo redčenje je strokovno zelo zahtevno delo, in tudi nadvse usodno za nadaljnji razvoj sestaja. Denar zanj bi bilo vredno nameniti brez posebnih omejitev. Primerov, ki zahtevajo poglobljen razmislek, je veliko. Potruditi se moramo za rešitve, ki bodo tudi v novih razmerah zagotavljale intenzivno gojenje zasebnih gozdov. K takšnim rešitvam vsekakor spada tudi skrbno načrtovanje - na vseh nivojih in pri vseh dejavnostih. Gojitveno načrtovanje ima pri tem osrednje mesto. Samo z načrtnim delom lahko izkoristimo naše duhovne potenciale. Te pa za zasebne gozdove državni proračun že plačuje . Ali ta denar porablja mo dovolj vestno ? ! Urednik G. V. 3192 129 GDK: 302:308:32:356 Težavnost dela sekačev* Marjan LIPOGLAVŠEK** Izvleček Lipoglavšek, M.: Težavnost dela sekačev. Goz- darski vestnik, št. 3/1992. V slovenščini s povzet- kom v nemščini, cit. lit. 12. S celodnevnimi merjenji pulza sekačev po vsej Sloveniji smo ugotovili, da povprečna težavnost sečnje pri sedanji tehnologiji ni bistveno manjša kot tedaj, ko so sekači še ročno lupili sortimente in izdelovali prostorninski les. Posamezni načini sečnje in izdelave in posamezne prvine dela se med seboj razlikujejo po težavnosti dela. Kljub velikim individualnim razlikam pri delovnem pulzu sekačev smo odkrili številne vplive delovnih raz- mer, lastnosti sekačev in delovnih učinkov na težavnost dela. Ključne besede: pulz, težavnost dela, sekač, delovne razmere. 1. METODIKA IN OKOLIŠČINE RAZISKAVE V petletni raziskavi smo ugotavljali težav- nost dela sekačev na vseh gozdnih gospo- darstvih Slovenije. Srčni utrip sekačev je najcelovitejše in zadostno merilo vseh de- lovnih obremenitev skupaj. Pulz smo sne- mali ves delovni dan na več načinov: - v letih 1987 in 1988 ročno z otipom in s pulzimetrom Seiko vsakih 5 oziroma 3 minute (obdelali smo podatke o 17 sekačih na 22 deloviščih 37 delovnih dni) - v letih 1988 do 1990 z beleženjem pulza s pomnilnikom Par vsakih 5 ali 1 O sekund (13 sekačev na 14 deloviščih 26 delovnih dni). Snemali smo večinoma v ugodnih vre- menskih razmerah, v zelo različnih delovnih razmerah, na zelo različnih deloviščih pa * Članek je povzetek rezultatov petletne raz- iskave, ki so jo v letih 1986-90 financirale gozdno- gospodarske organizacije Slovenije. •• Prof. dr. M. L., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija. 130 G. V. 3/92 Synopsis Lipoglavšek, M. : The Workload of Lumbermen. Gozdarski vestnik, No. 3/1992. ln Slovene with a summary in German, lit. quot. 12. Based on all-day recording of the heart-rate of lumbermen in the entire region of Slovenia, it has been established that the average workload in the present technology is not essentially smaller than it used to be in times when assortments were manually debarked and stacked wood was prepared by lumbermen. lndividual cutting and preparation ways as well as individual work ele- ments differ as to workload. Despite great indivi- dual differences in working, the heart-rate of lumbermen, numerous influences of working con· ditions, the characteristics of lumbermen and working effects on the workload we re established. Key words: heart-rate, workload, lumberman, working conditions. tudi pri tehnološko zelo raznolikem delu sečnje in izdelave. Tudi delavci so bili zelo različni. Snemali smo na Visokem Krasu, v Alpah, na Pohorju, na Panonskem obrobju, v smrekovih, jelovo bukovih, bukovih, hra- stovih sestojih, v debeljakih in v drogovnja- kih. Večina snemanj je bila pri sortimen- tnem načinu dela in pri izdelavi mnogokrat- nikov osnovnih dolžin neolupljenega lesa, vendar smo snemali tudi še klasične načine z lupljenjem in z izdelavo prostorninskega lesa pa tudi poldebelni, debelni in drevesni način sečnje in izdelave. Večinoma so se- kači delali posamič, vendar tudi v skupinah. Sekači, ki smo jih snemali, so bili stari , od 22 do 50 let in so imeli od 2 do 28 let delovnega staža pri sečnji. Pred začetkom snemanj smo ugotavljali tudi njihovo fizično zmogljivost. Muellerjev LPI oziroma indeks zmogljivosti, ugotovljen na ergometrskem kolesu, je znašal od 0,9 do 4,1 ali od izjemno velike do slabe zmogljivosti. Pov- prečen LPI je bil okrog 3, kar kaže na povprečno zmogljivost. Naši sekači torej niso nič bolj zmogljivi od druge delovne populacije, čeprav opravljajo težko fizično delo. Na zmogljivost lahko vplivata tudi stopnja prehranjenosti in izčrpavanje pri delu. Ugotovili smo, da je zmogljivost naših sekačev odvisna od njihove telesne teže, in sicer imajo tisti močnejši tudi večjo zmog- ljivost, če jo merimo z LPI. V primerjavi z normalno telesno težo je bilo namreč več sekačev predebelih kot presuhih. Pri pov- prečni telesni višini 175,6 cm je bila telesna teža od 69 do 96 kg ali povprečno 81,5 kg. Pred delom smo vedno ugotovili tudi izho- diščni pulz med sedenjem. Razlika med njim in povprečnim pulzom med delom ali delovni pulz je pravo merilo težavnosti dela. Dogovorjeno je, da lahko znaša (povprečje za 8 ur) največ 35 utripov na minuto. Hkrati s snemanjem pulza smo posneli več podatkov in ocen o delovnih razmerah (sestoj, nagib terena, prehodnost, vejna- tost, temperatura), o opremljenosti seka- čev, o njihovi izobrazbi, o delovnih učinkih. Nekatere ugotovitve niso ravno razveseljive za stanje organizacije dela in varstva pri delu v do zdaj družbenem gozdarstvu Slo- venije. Večina sekačev je delala z ergo- nomsko ustreznimi motarkami, vendar smo srečali vmes tudi 7 let staro motorko Hus- qvarna 480 CD. Vzdrževanost motark ni bila vedno najboljša, vendar smo z njo lahko zadovoljni. Opremljenost sekačev z ročnim orodjem - tistim, ki je pri določeni Slika 1 : Močno nihajoči pulz sekača 250 utripov/min pulz 200 7!00 8:00 9:00 10:00 tehnologiji nujno potrebno, je bila v pov- prečju samo 82% (od 33 do 1 OO%) . Tudi zato je lahko težavnost dela večja- pomi- slimo npr. na sproščanje brez obračalke ali obračanje s sekiro. Še slabša je bila upo- raba osebnih varovalnih sredstev- v pov- prečju 50% (od O do 86 %). Tudi če spregle- damo zahtevo po obutvi s trdo kapico, je bila opremljenost ali bolje uporaba osebnih varovalnih sredstev samo pri treh sekačih (1 O%) popolna. Ob tolikšnih prizadevanjih in stroških za topli obrok med delom smo mi naleteli samo na 28% se kačev, ki so imeli med delom toplo malico. Še vedno ima velika večina sekačev od strokovne . izobrazbe za seboj samo nekajdnevni tečaj. Pač pa imajo veliko delovnih izkušenj, po- gosto tudi takih z neprijetnimi posledicami. Skoraj vsi so se namreč spomnili, da so že utrpeli resno poškodbo pri delu. Opazili smo, da neprimerna tehnika dela pogosto poleg povečanja nevarnosti povečuje tudi težavnost dela in zmanjšuje delovne učin­ ke. 2. TEŽAVNOST DELA Pulz sekačev med delom večinoma močno niha: visok je med težavnim produk- tivnim delom in nizek med dolgimi odmori (slika 1 ). Posamezni se kači pa so imeli tudi IF ura 11:00 12:00 13:00 14:00 G. V. 3/92 131 enakomeren utrip srca, ker s številnimi kratkimi oddihi med delom preprečijo velika nihanja. Kadar je bilo med delom premalo odmorov, je utrip med delom stalno nara- ščal, kar kaže na preveliko utrujanje in na pretežavno delo. Na veliko težavnost dela kažejo že visoke konice pulza, ki za kratek čas presegajo pri posameznikih celo 200 utripov na minuto. Frekvenčna porazdelitev delovnih pulzov vseh sekačev med vsem delovnim časom je zelo sploščena, približno simetrična nor- malna porazdelitev. Sestavljena je najmanj iz dveh zelo različnih porazdelitev, namreč tiste visoke med produktivnim in one nizke med neproduktivnim časom. Primerjava re- lativnih frekvenčnih porazdelitev z doseda- njimi raziskavami (SUŠNIK 1972) kaže, da je absolutni pulz pri sedanji tehnologiji sicer nižji, vendar ne bistveno, od onega pred leti, ko so sekači še ročno lupili v gozdu (slika 2). še bolj kaže na neznatne razlike zdaj ugotovljeni povprečni delovni pulz (preglednica 1 ), ki na večini sečišč presega dopustnih 35 utripov na minuto (Seiko 46%, Par 69%, skupaj 56%). Preglednica 1 : Pulz med delom Če na nekaterih sečiščih delo sekača ni pretežavno, pa spada v vseh primerih med zelo težavna dela, saj je delovni pulz vedno nad dopustno mejo ali tik pod njo. Delo sekača je tudi pri sedanjih tehnologijah najtežavnejše med gozdarskimi deli in ga tako izčrpava, da še vedno potrebuje in zasluži beneficirano delovno dobo. V dvaj- setih letih od njene uveljavitve nismo mogli ·dovolj narediti, da je ne bi več potreboval. Kolikšr.a je ob spremembah tehnologije še preostala fizična zahtevnost dela, pa ne vemo, ker med delom nismo ugotavljali porabe kisika. Delovni pulz je med vsemi skupki prvin dela (produktivni čas, neproduktivni čas, delovni čas) značilno različen, posamezne prvine dela pa se med seboj in od povprečja po težavnosti dela ne razlikujejo vedno značilno. Vendar pa lahko prvine dela po višini delovnega pulza oziroma po težavno- sti rangiramo v najmanj štiri skupine (pre- glednica 2). Produktivni čas Delovni čas abs. pulz del. pulz u/min u/min Snemanje Seiko n =37 121 51 Snemanje Par n= 26 124 54 Skupaj n=63 122 52 Snemanja 1971/72 ig l. 134 54 (SUŠNIK) Ist. 127 47 Slika 2 : Kumulativne trekvenčne porazdelitve pulza 100 oo 60 •o 2 0 132 G. V. 3/92 % relotlvna fre kve nca 60 60 100 t20 1 1 140 / 1 / / / / / 160 abs. pulz del. pulz u/min u/min 106 36 112 42 109 39 ? ? SPRAVILO : z goscnjčar jem flaL -- s kolesnikom (1979) SE:Č~JA -- ltstovcev (SUŠNIK L972) --- · iglsvcev (SUŠNIK 1972) -- produkt l vni čas 1989 -- - dcl evni čos 198<) pulz u/tnin Preglednica 2 : Težavnost elementov dela Delovni pulz Rang u/min Najlažji približno 1-4 13-30 Lahki 33-47 5-8 Težki 45-53 9-14 Zelo 51-68 15-20 težki Če hočemo zmanjšati težavnost dela se- kačev, moramo torej najprej odpraviti tiste delovne postopke, ki so najtežavnejši, ali pa predvsem pri njih izboljšati tehniko dela, znanje sekačev in delovna sredstva. Če­ prav so individualne razlike v težavnosti dela med sekači zelo velike in se sekač vedno znova prilagaja z različnim prizade- vanjem zahtevam dela, lahko trdimo, da način dela oziroma tehnologija vendarle pomeni tudi različno zahtevnost dela za sekača. Tehnologija, ki ob stalnem strem- ljenju ali kljub stremljenju za preseganjem norme in zaslužkom omogoča več odmorov med delom, pomeni manjšo težavnost dela (preglednica 3). Preglednica 3 : Težavnost tehnologij dela Tehnologija dela Naj lažja Lahl\a Srednje težka Težka skupinsko delo s traktoristom izdelovanje dolgega lesa v lubju sortimentni način izdelave v lubju - z izdelavo prostorninskega lesa, - z ročnim lupljenjem poldebelni in debelni način sečnje listavcev Kaže, da je sečnja listavcev težavnejša od sečnje iglavcev in da sta debelni ter poldebelni način težavnejša od sortimen- tnega načina sečnje in izdelave, tudi če ·med sortimente štejemo mnogokratnike osnovnih dolžin. 3. VPLiVI NA TEŽAVNOST DELA Z linearnimi regresijami in z multiplo ko- relacija med povprečnim delovnim pulzom Prvine dela vožnja na delo in z dela, odmori, pripravljalno-zaključni čas vzdrževanje motorke, hoja med odmori, hoja navzdol, zastoji krojenje, hoja navzgor, prehod, prežagovanje, podiranje, kleščenje zlaganje vej, beljenje panjev, izdelava prostorninskega lesa, lupljenje, obračanje, sproščanje v produktivnem času vsega delovnega dne in 24 vplivnimi spremenljivkami smo iskali možne vplive delovnih razmer, lastnosti sekačev in delovnih učinkov na težavnost dela. Za posamezno od obeh skupin sne- manj ali tudi za vsa snemanja skupaj smo statistično zanesljivo dokazali le nekatere vplive. Multipla korelacija kaže, da so ti vplivi številnejši, kot bi lahko zaradi velikih individualnih razlik med sekači sklepali samo na podlagi enostavnih linearnih re- gresij. Preglejmo nekatere vplive in jih skušaj mo razložiti (slika 3). Samo za natančnejša snemanja s pomnilnikom Par velja, da je težavnost dela večja pri večjem nagibu terena, slabši prehodnosti, večji razdalji med odkazanimi drevesi in višji povprečni dnevni temperaturi zraka. Te zakonitosti so razumljive, saj slabše terenske razmere otežujejo predvsem gibanje sekača po de- lovišču. Razlike v težavnosti dela posamez- nih prvin dela so večje na strminah kot na položnem terenu. Nasploh nismo mogli ugotoviti, da bi bila težavnost dela odvisna od velikosti (volumna) drevesa ali povpreč­ nega volumna izdelanega kosa. Za snema- nja s pulzimetrom Seiko pa vendar velja, da je povprečna težavnost večja, kadar iz enega drevesa izdela sekač manj kosov oziroma manj izdelkov. To je skladno z ugotovitvijo, da je sortimentni način izde- lave lažji od debelnega. Na posameznih sečiščih pa smo vendarle dokazali, da je težavnost dela večja pri večjem neto vo- lumnu in pri večjem prsnem premeru dreve- sa. Zanimiva in presenetljiva pa je ugotovi- tev, da je pri večji vejnatosti dreves pov- prečni delovni pulz v vsem produktivnem G. V. 3192 133 času manjši. Razložimo jo lahko s tem, da kleščenje dolgo traja, ni pa najtežavnejša delovna operacija. Trajanje delovnika med našimi snemanji ni vplivalo na težavnost dela, torej tudi skrajševanje ali podaljševanje delovnika ne vpliva na povprečni pulz, saj se sekač pri visoki težavnosti dela temu prilagaja z več ali manj odmori ali s prizadevnostjo pri delu. Pač pa smo ugotovili, da boljša izraba delovnika: to je večji delež produktivnega časa in večji delež motornega žaganja povečuje težavnost dela. Prav tako prese- ganJe norroe povzroča večjo težavnost de- la. Ze SUSNIK (1972) je ugotovil, da delo na normo najbolj izčrpava sekače. Čeprav so povprečni dnevni učinki zelo različni (v 1m3 izdelkov je zelo različna količina dela), trdimo s tveganjem nekaj nad 5 %, da je težavnost dela odvisna tudi od učinkov v produktivnem času dela. Opisane zakonito- sti smo ugotovili pri povprečnih delovnih razmerah, ki jih ponazarjajo številke v pre- glednici 4. Pri proučevanju vpliva lastnosti sekačev na težavnost dela smo zanesljivo ugotovili le, da je delo za fizično manj zmogljive sekače težavnejše. Nič posebnega, vendar to hkrati do neke mere pove, da pri sečnji in izdelavi še vedno močno prevladujejo Preglednica 4: Delovni učinki pri snemanjih pulza Dnevni učinek Učinek v produktivnem času Preseganje norme Neto volumen drevesa Neto volumen kosa % ODVmOST PUL2A V PROD. ČASU OD HA{;]BA TE~E~n Par V : iS, i8 t 8,597 Xi : R : 8,57 .. Snemanja razpon 3,5-34,0 1,8-7,0 66-190 Seiko povpr. 14,25 4,13 115 0,69 0,30 Snemanja razpon 3,9-36,4 1,4-10,9 84-256 Par povpr. 18,84 5,68 147 0,57 0,29 OOOISICOST PULZA OD 111:1'0 UOLIJII!A ORL'\JESA 9A 88 t~ lovni pu Jz v prod uH lvnM c~tu sekač B. ~J. l. dan 2. dan V: 43.03 t 7,~25 XB ; R: 6,3g, 2~------~------~------~------~ 28~--+---~--~--+---+---b---~~ 6 18 28 38 ~8 8 8. 5 i. S 2.5 nog[h ;( OOOISKOST PUl21\ OD PRrSWHJA HO~E B8 delovo! p~II v 78 do lwne. easu 66 .. . • Se i ke + Par vo lwsen drevesa a3 OW l SHOST PU11A OD Z110GLJ 1 UOST 1 SW\CL\1 98 delovni puli v 86 produktivne. Času 78 • Se iko 68 t Par . ' x • • 3.S V : 28,64 t 0,0753 X ; R ~ 0,31• SB 48 38 V o 39,93 t ~, 2% X ; R : O, 25 18 26 -i------X.+--+---+---+----I-----'1----1f-----l 68 se 188 126 148 168 tae 288 228 248 21>6 8. 5 u z. s 3. s u preseg4njo nor-o :.! mog lj Ivost LPI 134 G. V. 3/92 fizične obremenitve delavcev. Sklepamo lahko, da na delovni pulz vplivajo tudi tiste lastnosti sekačev, ki vplivajo na njihovo zmogljivost, npr. telesna teža ali starost, vendar z linearnimi regresijami tega nismo mogli dokazati. Multipla korelacija pa je za naša snemanja (ni mogoče posploševati brez pridržkov) presenetljivo pokazala, da s starostjo in delovnimi izkušnjami (staž) težavnost dela pada. Temu je morda kriva manjša stopnja prizadevanja pri starejših, sicer ponavadi manj zmogljivih delavcih. Presenetljivo je tudi, da smo ugotovili, da je delovni pulz sekačev z boljšo strokovno izobrazbo višji. Tudi tu lahko dejanske od- visnosti zamegli stopnja prizadevanja, saj mora pravilno opravljeno delo zmanjševati težavnost. Multipla korelacija pa je pokaza- la, da so poleg vseh omenjenih vplivov s težavnostjo dela (delovnim pulzom) pove- zani še rastlinska združba na sečišču, tra- janje delovnika, telesna teža sekačev, pa tudi uporaba osebnih varovalnih sredstev. Vsi ti vplivi oziroma povezave niso tesne. Očitno je namreč, da se sekač pri svobod- nem ritmu dela vedno znova prilagaja in težavnost dela je ravnotežje med njegovimi sposobnostmi in motiviranostjo za delo. Z izboljšavami organizacije in tehnike dela, nagrajevanja, z več znanja vseh seka- čev, ko bi namesto moči bolj uporabljali razum, bi bilo zagotovo mogoče zmanjšati tako veliko težavnost dela sekačev in hkrati dosegati vso delovno dobo boljše delovne učinke. Povzetek Težavnost dela sekačev smo ugotavljali z zapi- sevanjem srčnega utripa ves delovni dan po treh metodah : z o tipom na roki, s pulzimetrom Se iko in s pomnilnikom Par. Obdelali smo 63 delovnih dni 30 sekačev na 36 deloviščih v zelo pestrih sestojih in delovnih razmerah po vsej Sloveniji pri različnih načinih sečnje in izdelave. Sekači so bili stari 22-50 let z 2-28 let delovne dobe pri sečnji. Njihova fizična zmogljivost je bila povprečna (LPI okrog 3, od 0,9 do 4,1 ). Povprečna telesna teža je bila 69 do 96 kg ali povprečno 81 ,S kg - pri povprečni telesni višini 175,6 cm. Sekači so upo- rabljali večinoma ustrezne motorke, opremljenost s potrebnim ročnim orodjem je bila 82%, z oseb- nimi varovalnimi sredstvi samo 50%, samo 28% sekačev je imelo med delom toplo malico. Frekvenčna porazdelitev pulza vseh sekačev kaže, da je težavnost dela v sedanjih tehnologijah v povprečju nekaj manjša kot pred leti, ko so sekači še ročno lupili les. Vendar razlika ni bistve- na, saj je delovni pulz med produktivnim časom skoraj enak in zelo visok (52 u/min). V delovnem času pa na 56% delovišč presega dopustno mejo 35 utripov na minuto in znaša povprečno 39 u/min. Sečnja ostaja še naprej najtežavnejše delo v gozdarstvu in je zelo težko ali pa pretežko delo. Beneficirana delovna doba sekačev je še vedno potrebna. Najtežavnejše· prvine dela so: zlaganje vej, beljenje panjev, izdelava prostorninskega lesa, lupljenje, obračanje in sproščanje (del. pulz 51-68 u/min}. Med načini dela je najlažje skupin- sko delo s traktoristom, najtežja sta poldebelni in debelni način sečnje listavcev, drugi, sortimentni načini pa so po težavnosti v sredini. Za posamezna snemanja, za skupine snemanj ali redkeje za vsa snemanja skupaj smo kljub velikim individualnim razlikam med sekači ugoto- vili nekatere vplive na težavnost. Težavnost dela povečujejo: nagib in slabša prehodnost terena, razdalja med drevesi, temperatura zraka, velikost drevesa, velikost izdelanih kosov, boljša izraba de lovnika, večji delovni učinki oziroma preseganje norme in manjša fizična zmogljivost sekačev . Presenetljivo pa težavnost dela zmanjšujejo: večja vejnatost dreves, starost, delovni staž in slabša strokovna izobrazba. Te vplive je mogoče pojasniti z različno stopnjo prizadevanja sekačev, ki se ob svobodnem ritmu dela v gozdu lahko stalno prilagajajo raznim razmeram in 1ehnologi- jam ter uravnavajo težavnost svojega dela. Izbolj- šave pri najtežavnejših delovnih postopkih, zlasti znanja in tehnike dela sekačev, bi lahko zmanj- šale zahtevnost zelo težkega dela pri sečnji. BEANSPRUCHUNG VON WALDARBEJTERN BEIM HOLZFALLEN Zusammenfassung Die Untersuchung erfasste 30 Arbeiter im Alter von 22 bis SO Jahre mit 2 bis 28 Jahren Berufser- fahrung. Bei einer durchschnittlichen KorperhOhe von 175,6 cm und K6rpergewicht von 81,5 (69- 95} kg konnte die physische Leistungsfahigkeit der Arbeiter nur als mittelmassig bezeichnet wer- den. Das LPI nach MOller betrug durchschnittlich nur 3 (0,9-4, 1 ). Die Untersuchung erfasste Wei ter 63 Arbeitstage und 36 Arbeitsplatze in sehr ver- schiedenartigen waldbestanden und Arbeitsver- haltnissen im gesamten Slowenien, sowie vers- chiedene Arbeitsverfahren. Es wurde Pulsfre- quenz wahrend genzer Arbeitstage mit Betasten, mittels Pulsmeter Seiko und mit dem Pulsspeic- hergerat Par aufgenommen. Die beim Fallen und Aufarbeiten verwendeten Motorsagen waren ergonomisch meistens an- nehmbar. AusrOstung der Arbeiter mit dem not- wendigen Handwerkzeug war unvollkommen und mit 82% vom erforderlichen Stand geschatzt. Noch schlechter war es mit der erforderlichen personlichen Shutzausrustung, von der nur etwa die Halfte vorhanden war. Nur 28% der Arbeiter wurden wahrend der Arbeit mit einer warmen Mahlzeit verpflegt. G. V. 3/92 135 Die Verteilung der Pulsfrequenzen bei allen Arbeitern hat gezeigt, dass die durchschnittliche Beanspruchung he ute nur unwesentlich unter der Beanspruchung vor einigen Jahren, als das Holz noch von Hand entrindet wu rde, liegt. Der Arbeits- puls wahrend der effektiver Arbeitszeit ist mit durchschnittlich 52 Schlagen pro Minute noch immer sehr hoch. Die zulassige Dauerbelastungs- grenze wahrend der ganzen Arbeitszeit von 35 Herzschlagen pro Minute fOr den Arbeitspuls wu rde in 56% der Arbeitstage Oberschritten. Sonst lag der Arbeitspuls nur knap unter dieser Grenze. Holzfallen bleibt noch weiterhin die schwerste. Arbeit in der Forstwirtschaft. Eine Be- nefizierung der Arbeitszeit der Holzfaller durch Altersversicherung ist weiterhin berechtigt. Als besonders schwer haben sich folgende Arbeitselemente erwiesen: Beseitigung von Schlagabraum, Entrinden von Stocken, Aufarbei- ten von Schichtholz, Entrinden, Wenden, zu Fali Bringen. Die Pulsfrequenz betragt dabei 51-68 Herzschlage pro Minute. Wahrend die Halb- stamm- und Stammethode bei Fallen von Laub- baumen besonders anstrengend ist, ist die grup- penarbeit mit dem Schlepperfahrer relativ leicht. Alle Sortimenten verfahren nehmen eine mittlere Stellung ein. Trotz der grossen individuellen Unterschiede zwischen den Arbeitern haben sich an einigen Arbeitsplatzen bei einigen Aufnahmegruppen (Seiko, Par) und weniger bei allen Aufnahmen folgende Faktoren als erschwerend fur die Arbeit erwiesen: steiles oder sonst schwieriges Gelan- de, grossere Entfernungen von Baum zu Baum, hohe Lufttemperaturen, zunehmende Baumdi- mensionen und Stickgrossen, bessere Arbeits- zeitausnOtzung, h6here Arbeitsleistung, Akkor- dubersteigen und unbefriedigend_~ physische Lei- stungsfahigkeit der Arbeiter. Oberraschender- weise haben sich folgende Faktoren als erleic- htern erwiesen: stark ere Astigkeit gefallter S tam- me, hi:iheres Lebensalter und damit langere Be- rufserfahrung, mangelhafte Berufsausbildung der Arbeiter. Man kann sich das auch durch die freie Gestalltung des Arbeitsablaufes sowie durch die Anpassung des Leistungsgrades an wechselnde Arbeitsverhaltnisse und Verfahren erklaren. Er- leichterungen der schwersten Arbeitselemente sind durch weitere Studien der Arbeitsweisen und -Verfahren zu erreichen. 136 G. V. 3192 LITERATURA 1. Bombosch, F. : Ergonomische Beanspru- chugsanalyse bei der Waldarbeit, Mitteilungen der forstl. Versuchs- und Forschungs anstalt Ba- den-Wuertemberg, H 139, Freiburg/B, 1988. 2. Buchberger, J. : The assesment of work stress on the basis of continually monitored heart rate, Occupational health and rehabilitation of forest workers FAO/ECE/ILO Kuopio 1985, Hel- sinki 1986. 3. Duerr, H., Wencl, J . (ured.): Arbeitstechnis- che und arbeitsphysiologische Studien uber Ein- mannarbeit bei Hauungsarbeiten, FBV A Wien 1961. 4. Kaminsky, G.: Arbeitsphysiologische Grundlagen fOr die Gestaltung, der Forstarbeit, Mitt. Bund. Forsch, Anst. Forst. U. Holzw. 46, Hamburg 1960. 5. Lipoglavšek, M.: Načini nagrajevanja in te- žavnost dela, Gozd. v. 41 (1983) št. 1 O. 6. Lipoglavšek, M.: Težavnost dela sekačev, Elaborat raziskovalne naloge, BF Ljubljana 1991. 7. - : Pulsfrequenz aund Arbeitsuntersuchun- gen, Schriftenreihe Arbeitswissenschaft und Pra- xis B. 28 Beuth-Vertrieb, Berlin-Koeln-Frankfurt/ M 1973. 8. Rebula, E.: Panožni normativi - priloga k Samoupravnemu sporazumu o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za usmerjanje pri razporeja- nju dohodka ... , Splošno združenje gozdnogo- spodarskih organizacij. Ljubljana 1984. 9. Sušnik, J., Fras, J.: Analiza delovnega me- sta gozdnega delavca sekača s posebnim po- udarkom na telesnih obremenitvah, Beneficirana delovna doba v gozdarstvu, IGLG, Ljubljana 1972. 10. Tomanic, S. eta.: Naprezanje radnika_pri šumskim radovima, Radovi 25 (1990) št. 1, Su- marski institut Jastrebarsko, Zagreb 1990. 11 . Vik, T.: Measurements of work load during forestry work, Methods in ergonomic research in forestry, IUFRO Hurdal 1971 . 12. Wencl, J.: Ergonomische Untersuchungen bei der Holzernte nach dem Sortimentsverfahren, Ergonomics, applied to Forestry, Wien, Ossiach 1983. GDK: 923+924 Gozdno zadružništvo Iztok WINKLER* Izvleček Winkler, l. : Gozdno zadružništvo. Gozdarski vestnik, št. 3/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini , cit. lit. 1 O. Družbene spremembe in z njimi povezane spremembe v organiziranosti gozdarstva spet odpirajo problem učinkovitega povezovanja raz- drobljene zasebne gozdne posesti. Oživeti je treba idejo gozdnega zadružništva, ki bo na izključno prostovoljni podlagi in po ekonomskih interesih povezovala lastnike gozdov. V začetku pričakujemo predvsem povezovanje lastnikov go- zdov za skupno prodajo gozdnih lesnih sortimen- tov, naše hotenje pa mora biti tudi organiziranje pravih gozdnogospodarskih zadrug, v katere se bodo lastniki gozdov povezovali zaradi učinkovi­ tejšega opravljanja vseh gozdnogospodarskih del v svojih gozdovih. Ključne besede: zadružništvo, gozdna zadru- ga, lesno-produktivna zadruga. 1. UVOD Razdrobljena gozdna posest in z njo povezana drobna tržna proizvodnja goz- dnih lesnih sortimentov sta temeljni značil­ nosti zasebnega sektorja gozdarstva v Slo- veniji. To povzroča mnoge gozdnogospo- darske probleme. Na razdrobljeni posesti ni mogoče racionalno gospodariti, donosi komaj pokrivajo lastne potrebe, tržni pre- sežki so neznatni. Posestniki z majhno tržno gozdno proizvodnjo se ne morejo samostojno uspešno ukvarjati s prodajo lesa. Osamosvojili so se torej lahko samo v proizvodno-tehničnem pogledu, saj samo- stojno odločajo o tem, kdaj in koliko bodo sekali v svojem gozdu, v komercialnem pogledu pa ostajajo povsem odvisni od lesnih trgovcev. * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija Synopsis Winkler. l.: The System of Forest Cooperative Societies. Gozdarski vestnik, No. 3/1992. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quo t. 1 O. The changes in society and those in the orga- nization of forestry, which are linked therewith, again open the problem of the efficient connecting of a great number of small private forest parcels. The idea of forest cooperatives has to become relevant again, which is going to link forest owners on exclusively voluntary basis and according to economic interests. ln the beginning, the associa- ting of forest owners for a joint sale of timber assortments is expected. However, it is wished that such forest cooperatives would be formed which would unite forest owners for the sake of more effective performing of all forest managing work in their forests. Key words: the system of cooperatives, forest cooperative, timber productive cooperative. 2. DOSEDANJI RAZVOJ IN IZKUŠNJE Prve ideje o zadružništvu, ki naj bi pove- zalo in gospodarsko okrepilo razdrobljene posestnike in drobne proizvajalce, na Slo- venskem niso naletele na veliko razumeva- nje gozdnih posestnikov. Prva gozdna zadruga je bila sicer na Slovenskem ustanovljena že leta 1894 v Lovrencu na Pohorju, vendar pa je delovala le osem let. Leta 1907 je bila ustanovljena tudi gozdna zadruga v Padričah pri Trstu in deluje še danes (primerja] WINKLER 1989). Ima lepe uspehe pri gozdnogospo- darski dejavnosti. Zadružniki se ukvarjajo skupno z gojenjem in z izkoriščanjem go- zdov. Drugod na Slovenskem se gozdne zadruge niso razvile. Leta 1929 spreJeti jugoslovanski zakon o gozdovih je sicer imel tudi določila o goz- dnih zadrugah, vendar je njihovo uresniče­ vanje vezal na sprejem zakona o zadrugah. Splošni zakon o zadrugah, ki je bil sprejet leta 1937, pa ni imel glede gozdnih zadrug nobenih določil. Očitno pa tudi sami gozdni G. V. 3/92 137 ~, posestniki niso bili zainteresirani za usta- navljanje pravih gozdnih zadrug, ki bi se poleg izkoriščanja gozdov prvenstveno ukvarjale z gozdnogojitvenimi deli in posve- tile večjo pozornost gospodarjenju na mali gozdni posesti sploh. ŠIVIC (1941) je vzroke za nezanimanje gozdnih posestni- kov za vključevanje v gozdne zadruge oce- nil takole: »Toda med gozdnimi posestniki je le malo zanimanja za zadruge te vrste (gozdne zadruge, o. p.) . Vzrok odpora je največkrat bojazen, da bi trpeli posamezniki škodo na račun drugih; ta bi prišel v za- drugo z lepo obraslim gozdom, drugi s praznim in izčrpanim itd .... Značilno je, da se združna misel ni obnesla niti pri agrarnih skupnostih, koder so pravzaprav dani vsi pogoji za skupno oskrbovanje gozdov. Na- sprotno: solastniki sestavljajo zahteve, da bi s.e skupni gozdovi po oblasteh za agrarne operacije čimprej razdelili, da more vsak posestnik s pripadlim razdelkom svobodno razpolagati. Zato gozdnih zadrug, kakor so zamišljene v zakonu o gozdovih, v Dravski · banovini nimamo nobenih.« Pač pa so bile osnovane številne gozdne zadruge v zvezi z izvajanjem zakona o likvidaciji agrarne reforme iz leta 1931. Te zadruge naj bi bile prevzele v svojo upravo razlaščene veleposestniške gozdove. Ker pa so bili ti gozdovi dodeljeni v upravo začasni upravi razlaščenih veleposestni- ških gozdov, je večina novoustanovljenih zadrug takoj razpadla ali pa se spremenila v pašniške zadruge. Bolj pa so bili gozdni posestniki dostopni za povezovanje v lesne zadruge. Prvi za- četki takih skupnosti gozdnih posestnikov so bile t. i. španovijske žage, ko si je manjše število gozdnih posestnikov postavilo skupno žago. Te skupnosti pa so kmalu propadle, ker niso zajele manjših posestni- kov. Ponovno so zadružne žage oživele v letu 1919, ko je slovenska ljudska stranka za- čela za načrtnejšim pospeševanjem za- družništva. Na veliko so začeli ustanavljati nove žage, predvsem tam, kjer se je obetal dober zaslužek in kjer so pričakovali, da bodo kmetje zaradi politične pripadnosti dajali prednost novi zadružni žagi. Nekaj let so zadružne žage lepo napredovale, gozdni posestniki so radi dovažali les, ker 138 G. V. 3/92 so jim ga plačevali bolje kot lesni trgovci . Povojni konjunkturi za les pa je v letih 1924-1926 sledi la kratka gospodarska de- presija. že ob prvih težavah so bile za- družne žage močno prizadete, mnoge so hitro propadle in celotna akcija se je kon- čala s precejšnjo poslovno izgubo. V obdobju splošne gospodarske krize je trgovina z lesom zastala in vse bolj nazado- vala ter prišla v nevzdržen položaj okoli leta 1935. Tudi lesno zadružništvo se v tem času ni razvijalo. Ponoven razmah zadruž- ništva se je začel šele po letu 1936, ko se je začelo živahnejše povpraševanje po lesu in so porasle cene lesnih sortimentov. Mali gozdni posestniki so se v tem času tudi vse bolj zavedali, da z nizkimi cenami gozdnih sortimentov nosijo največji del bremena pri sanaciji lesne industrije in trgovine. To spoznanje jih je napotilo, da so se začeli združevati v lesno-produktivne za- druge. Lesno-produktivne zadruge so pove- zavale gozdne posestnike določenega ob- močja v zadružne skupnost zaradi pospe- ševanja gozdne proizvodnje, obdelave, pre- delave in prodaje lesa in lesnih izdelkov. Ukvarjale so se z izkoriščanjem lastnih gozdov, s predelavo lesa in prodajo izdel- kov na domačem in tujem tržišču. Člani so se med seboj zavezali, da si bodo uredili lastno skladišče, zgradili lesni obrat in bodo vso surovino iz svojih gozdov prodali zadrugi v predelavo in vnovčenje. Vsi člani zadruge so bili ne glede na velikost gozdne posesti enakopravni pri upravljanju zadruge. Prva takšna zadruga je bila ustanovljena v Lovrencu na Pohorju, pozneje še na Verdu, v Selški dolini in drugod. V kratkem času je delovalo že 20 lesno-produktivnih zadrug. Poslovanje teh zadrug je bilo tako uspešno, da so lahko svojim članom plače­ vale za les 30-50% več kot lesni trgovci. Zadruge so svojo proizvodnjo usmerile predvsem v izvoz in so zato tudi ustanovile osrednjo zadrugo za izvoz lesa MARAD. Lesne zadruge so nastale kot obramba gozdnih posestnikov pred izkoriščanjem le- snih trgovcev. Zato so se ukvarjale iz- ključno s proizvodnjo, predelavo in prodajo lesa. Zato je tudi razumljivo, da so bolj uspevale v obdobju konjunkture, stagnirala in propadale pa so v obdobju gospodarske depresije. V prvem povojnem obdobju (1945-1951) je bila v gozdarstvu najvažnejša naloga zagotoviti predvideni obseg sečnje. Tako zlasti v zasebnem sektorju. Šele po zmanj- šanju pritiska za čim večjo proizvodnjo v gozdarstvu so začeli tudi v zasebnem sek- torju misliti na celovito gospodarjenje z gozdovi in s tem tudi na ustrezno organizi- ranost. Ta naloga je bila v prvi vrsti pover- jena splošnim kmetijskim zadrugam, ki pa postavljenim nalogam niso bile kos, pred- vsem zaradi pomanjkanja ustreznih stro- kovnih kadrov. Kmetijske zadruge so na področju gozdarstva skoraj povsem zane- marile svoje primarne, tj. gozdnogospodar- ske naloge, in so se pretežno ukvarjale le z odkupom lesa. Splošnim kmetijskim za- drugam so leta 1948 priključili tudi lesne produktivne zadruge, ki so začele delovati po vojni in jih je bilo leta 1946 že okoli 40. Gozdarstvo je bilo centralizirano, strokov- nega kadra je bilo malo in je bil skoncentri- ran pri upravnih organih in v državnih podje- tjih. Zato je razumljivo, da so gospodarjenje z zasebnimi gozdovi usmerjali predvsem z vrsto predpisov. Šele z ustanovitvijo okrajnih uprav za gozdarstvo (1954) se je nekaj strokovnih kadrov začelo bolj intenzivno ukvarjati z zasebnimi gozdovi. Združitev operativne gozdarske službe za zasebni sektor pri okrajnih upravah, ki so imele tudi vrsto upravnih in nadzornih nalog, je bila lahko le začasna in kompromisna rešitev. Operativne funkcije so bile ločene od upravnih in nadzornih leta 1957 z ustanovi- tvijo gozdarskih poslovnih zvez, ki so pove- zavale kmetijske zadruge. Njihova glavna naloga je bila razvijati same zadruge in njihove proizvodne dejavnosti oziroma jih usposabljati kot organizatorje proizvodnje. Za opravljanje nalog v gozdni proizvodnji pa bi zadruge morale imeti določeno goz- dno površino, na kateri je mogoče zagoto- viti trajno gozdno proizvodnjo ter ustrezne strokovne kadre. Vsega tega pa zadruge niso imele in namesto njih so te naloge začele prevzemati poslovne zveze. Za- druge so predvsem odkupovale les, izvaja- nje gojitvenih del pa so odklanjale. Tako je bila gozdna proizvodnja razdeljena med dva nosilca : zadrugo, ki se je ukvarjala predvsem z odkupom lesa, in gozdarsko poslovno zvezo, ki je opravljala vse druge naloge. Kljub uspehom, ki so jih poslovne zveze dosegle pri gospodarjenju z zaseb- nimi gozdovi, so predstavljale vendarle neustrezno organizacijsko nadgradnjo, ki ni mogla dovolj uspešno pospeševati za- družnega povezovanja lastnikov gozdov. Po ukinitvi poslovnih zvez (1960) je med tremi možnostmi organiziranosti zaseb- nega sektorja gozdarstva (posebna gozdna gospodarstva za zasebni sektor, združitev obeh sektorjev v gozdnih gospodarstvih in zasebni sektor gozdarstva pri kmetijskih zadrugah) prevladala tretja. Hkrati je bila izvršena reorganizacija kmetijskih zadrug, njihovo število se je bistveno zmanjšalo, površina gozdov, ki je odpadla na eno zadrugo, se je povečala (povprečno 6500 ha) prav tako število strokovnih ka- drov (10.850 ha/gozd. inž. in 3.647 ha/tehni- ka). V večini kmetijskih zadrug (75) je bilo gozdarstvo organizirano kot delovna ozi- roma poslovna enota, v 5 zadrugah kot gozdni obrat, v 5 pa je bilo gozdarstvo brez posebne enote. Na podlagi zakona o gozdovih leta 1961 se je začel proces podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje, najprej na prostovoljni podlagi, leta 1965 pa je zakon o gozdovih določil, da gospodarjenje z zasebnimi go- zdovi v celoti prevzamejo gozdnogospodar- ske organizacije v okviru t. i. skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo. Dejansko je skupno gospodarje- nje steklo šele leta 1967, lastniki so v okviru skupnega gospodarjenja imeli z zakonom zajamčene pravice, postopoma so začeli dobivati v okviru gozdnogospodarskih orga- nizacij tudi samoupravne pravice. Na pod- lagi zakona o gozdovih leta 197 4 so nastali v okviru gozdnogospodarskih organizacij najprej obrati za kooperacija, pozneje pa temeljne organizacije kooperantov. Član­ stvo v teh organizacijah je bilo sprva obve- zno, pozneje pa prostovoljno, vendar pa so vse odločitve teh organov veljale tudi za nečlane . Iz dosedanjega razvoja povezovanja za- sebnih gozdnih posestnikov lahko strnemo naslednje ugotovitve, ki so lahko koristen G. V. 3/92 139 nauk tudi pri iskanju novih oblik povezova- nja v spremenjenih razmerah: 1. Za dosedanje povojno povezovanje zasebnih gozdnih posestnikov je bilo značil­ no, da je bil prvenstveno v ospredju splošni Uavni) interes za ohranitev in razvoj go- zdov, kar je sicer pozitivno, vendar pa je bil zanemarjen ali vsaj potisnjen v ozadje interes lastnikov gozdov. Zato so se mnogi gozdni posestniki čutili le še formalni last- niki svojih gozdov. Za povezovanje je manj- kal temeljni motiv - interes lastnikov go- zdov. Prisilno združevanje pa je imelo krat- kotrajne učinke. 2. Skupno gospodarjenje z vsemi go- zdovi v zadevah, s katerimi je bil zagotov- ljen splošni interes za ohranitev in razvoj gozdov, je nedvomno dalo mnoge pozitivne rezultate, med njimi zlasti enotno gozdno- gospodarsko načrtovanje v vseh gozdovih, sistematično zbiranje in usmerjanje sred- stev za gozdno reprodukcijo in načrtno odpiranje gozdov z gozdnimi cestami, še posebej pa je pomemben prispevek, ki ga je tako organizirano slovensko gozdarstvo dalo k razvoju slovenskega podeželja, zlasti v gorskem svetu. Preveč pa je poseglo tudi v poslovno sfero, nanjo so gozdni posest- niki lahko premalo vplivali, tako npr. pri prodaji lesa in stroških gospodarjenja. Zlasti obvezna skupna prodaja gozdnih lesnih sortimentov je, ne glede na razloge zanjo (primerjaj WINKLER 1991 ), vzbujala največ nezadovoljstva. Tudi materialni odnosi v gozdnogospodarskih organizacijah, zlasti obračun dohodka od prodaje lesa, so bili marsikje premalo jasni in omejeni samo na obračun t. i. odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov. 3. Pri oblikovanju organizacijskih okvirov povezovanja zasebnih gozdnih posestnikov se je premalo upoštevalo njihovo socialno- ekonomsko sestavo, ki se odraža tudi v različnih poslovnih interesih, ki jih ni mo- goče enolično organizirati. Zato ni čudno, da je bilo le 12,5% lastnikov gozdov včla­ njenih v temeljne organizacije kooperantov; celo med gozdnimi posestniki, ki imajo sorazmerno veliko gozdno posest (1 0- 15 ha) jih je bilo le 43% članov temeljnih organizacij kooperantov. 4. Uspešna ne bo nobena oblika organi- ziranosti, v kateri ne bodo ob splošnih 140 G. V. 3/92 interesih za ohranitev in razvoj gozdov prišli do izraza tudi poslovni interesi lastni- kov gozdov. 5. Niso dovolj učinkovita povezovanja, ki delijo interes gozdnih posestnikov in prodajalcev lesa od njihovih interesov za celovito gospodarjenje z gozdovi (gojenje in varstvo gozdov, opravljanje del v pridobi- vanju lesa). 6. Vsaka oblika povezovanja gozdnih posestnikov mora temeljiti tudi na strokov- nosti pri opravljanju gozdnogospodarskih del. Ustreznih strokovnih kadrov je danes dovolj . Zato smo leta 1988 (WINKLER 1988) predlagali, da namesto enoličnih temeljnih organizacij kooperantov organiziramo v za- sebnem sektorju gozdarstva gozdne zadru- ge, v katerih naj bi se za zadovoljevanje vseh poslovnih interesov pri gospodarjenju z gozdovi prostovoljno združevali gozdni posestniki po načelih enakopravnosti, vza- jemnosti in skupne odgovornosti. 3. PRENOVA ZADRUŽNIŠTVA - NOVA PRILOŽNOST TUDI ZA GOZDNO ZADRUŽNIŠTVO Model socialistične kooperacije, ki je da- jal vsebinski in organizacijski okvir sloven- skemu zadružništvu in model dogovorne ekonomije, ki je določal integracijske tokove in poslovne povezave zadružnih organizacij in jih poenotil, sta v tržni ekonomiji izgubila svoj smisel. Zadružništvo je torej treba preoblikovati in postaviti v ospredje gospo- darski interes članov. Odločitev o tem, kak- šna naj bo zadruga, mora biti v rokah članov; zakon jim mora to omogočiti, stroka pa pri tem svetovati in pomagati. Novo gozdno zadružništvo bomo gradili na klasični ideji slovenskega zadružništva, upoštevaje načela in izkušnje sodobnih za- drug v razvitih deželah in pozitivne izkušnje našega povojnega zadružništva, zlasti pa na pobudah in težnjah lastnikov gozdov in ekonomskih načelih racionalnosti. Temeljna ideja zadružništva je gospodar- ska pomoč članom. V ospredju so torej gopodarski cilji združevanja. Te cilje pa sodobno zadružništvo izvaja z vzajemno dejavnostjo svojih članov. Zadružniki si to- rej med seboj ne konkurirajo ampak sode~ !ujejo (kooperirajo), zadruga kot celota pa seveda kot vsak drug gospodarski subjekt vstopa v konkurenčni boj na trgu. 3.1. Klasična zadružna načela­ pomembna podlaga tudi za sodobne zadruge Štiri klasična zadružniška načela so po- membna tudi za sodobne zadruge: 1 . Načelo prostovoljnosti Članstvo v zadrugi je povsem prosto- voljno in ni nikomur onemogočeno. Prav tako pod določenimi pogoji tudi ne izstop. To pa ne onemogoča, da se interesenti, ki ustanavljajo zadrugo, ne bi dogovorili, koga bodo vzeli v svoje vrste, oziroma v pravilih določili pogoje in merila za članstvo. Načelo prostovoljnosti pa ima še eno razsežnost: prostovoljnost proizvodnega sodelovanja z zadrugo. Član torej ni obve- zen, da vse svoje gospodarske posle vodi prek zadruge. S tem lahko člani izkoristijo trenutno ugodnejše možnosti neposredno na trgu. Vendar so take možnosti praviloma omejene. Ob tem pa je treba reči, da v zadrugi nimajo radi članov, ki se obnašajo špekulativne in poslujejo prek zadruge le takrat, ko je npr. kakšne pridelke težko prodati neposredno, sicer pa nastopajo sa- mostojno. Poslovna zvestoba je zato ne samo cenjena lastnost članov, ampak tudi nenapisano pravilo. Vsakdo pa je lahko član več zadrug, zlasti, če so te organizi- rane po proizvodnem načelu. 2. Načelo gospodarske solidarnosti Načelo gospodarske solidarnosti ima dve pomembni razsežnosti: samopomoč in soodgovornost. Samopomoč se realizira z vplačilom članskega deleža, soodgovor- nost pa z institucijo jamstva. Vsak član mora vplačati vsaj en članski delež, lahko tudi več. 3. Načelo solidarne demokracije Zadrugo upravljajo člani sami. Vsak član ima pravico do enega enkopravnega glasu, ne glede na število vplačanih deležev in svojo gospodarsko moč in ne glede na obseg poslovanja prek zadruge. Na ta na- čin mali kmetje niso v podrejenem položaju nasproti interesom gospodarsko močnejših članov, kadar gre za odločanje o poslovanju in razvoju zadruge. 4. Načelo pokritja stroškov Zadruga ni prvenstveno usmerjena v pri- dobivanje dobička. Pomembno je le, da iz razlik v ceni pokrije stroške poslovanja, sicer jih morajo pokriti člani. Psihološko pa je bolje, da ima zadruga dobiček, ki pa je last članov. Navadno je v zadrugah vpeljan ristorno kot posebna oblika delitve dobička. Članu pripada tak del skupnega dobička, kakršen je delež njegovega poslovnega sodelovanja v okviru zadruge. Lahko pa člani ves ali del dobička prenesejo v po- slovni sklad zadruge. 3.2. Cilji in namen združevanja v gozdne zadruge Cilji in namen združevanja v gozdno zadrugo so lahko raznovrstni: - skupno opravljanje vseh ali nekaterih gozdnogospodarskih del (gojenje in varstvo gozdov, vzdrževanje gozdnih cest, gradnja in vzdrževanje gozdnih vlak), - skupna prodaja gozdnih lesnih sorti- mentov, - gozdno drevesničarstvo, - usklajevanje splošno koristne rabe go- zdov, - zbiranje in odkup postranskih gozdnih proizvodov, - racionalna nabava gozdarske opreme, oskrba z rezervnimi deli in potrošnim mate- rialom, - načrtno usposabljanje članov in prena- šanje sodobnih strokovnih znanj v gozdno- gospodarsko prakso, - zastopanje interesov članov pri pose- gih v gozdove in do drugih uporabnikov gozdov, - skupna raba določene gozdarske opreme, zlasti specialne opreme, ki se relativno malo uporablja in je gospodama le ob polnem izkoriščanju (npr. cepilni stroj za drva, manjša mobilna lupilna naprava), - tehnološko svetovanje. Člani bodo ob ustanovitvi zadruge sami določili konkretne cilje in vsebino združeva- nja, to je zadeve, ki jih bodo izpeljali skupno zato, da bi dosegli boljše ekonomske učinke in pospeševali umno gospodarjenje s svojimi gozdovi. Pri tem ne sme biti obveznih receptov ali vnaprej postavljenih izključujočih vzorcev. G. V 3/92 141 3.3. Tipi gozdnih zadrug Poznamo predvsem tri tipe gozdnih za- drug: - lastninske gozdne zadruge, - gozdnogospodarske zadruge, - lesnoproduktivne zadruge. Lastninske gozdne zadruge so take, pri katerih so skupni lastnina, gospodarje- nje, upravljanje in nadzor. Gozd tvori nede- ljiva skupno lastnino zadruge. Pri tem izgi- nejo vse meje do tedaj samostojnih parcel (posesti). Z gozdnogospodarskega vidika je taka oblika zadruge najbolj racionalna. V praksi pa večinoma niso zaživele zaradi nezaupanja lastnikov gozdov do popolnega združevanja premoženja in možnih negativ- nih posledic. Pač pa bi tudi pri nas lahko po tem načelu delovale zadruge, ki bi povezovale upravičence vrnjenih nedeljivih gozdov nekdanjih agrarnih skupnosti. V gozdnogospodarskih zadrugah za- družnik obdrži lastnino na svoji gozdni po- sesti, v zadrugo se združuje zaradi skup- nega opravljanja vseh ali nekaterih gozdnogospodarskih del (npr. gojitvenih del, posameznih faz pridobivanja lesa, na- bave sadik, vzdrževanja cest, vključno s prodajo gozdnih lesnih sortimentov in po- dobno). Organizirana naj bi bila tako, da povezuje lastnike gozdov glede na lokacijo gozda, tako da bi dobili zaokrožene gozdne komplekse, ki bodo olajšali smotrno gospo- darjenje. Tudi v lesnoproduktivni zadrugi ostaja zasebno lastništvo gozda nedotaknjeno, lastniki gozdov se združujejo v zadrugo predvsem zaradi skupne prodaje in ev. predelave lesa. V taki zadrugi si bodo člani organizirali skupno lesno skladišče, dode- lava lesa (lupljenje, krojenje), spremljanje tržišča lesa in prodajo gozdnih lesnih sorti- mentov. Tako bomo pravzaprav dobili so- dobno lesno-produktivno zadrugo, ki je imela pri nas pred 11. svetovno vojno velik ugled in poslovne uspehe. Pri skupni pro- daji gozdnih lesnih sortimentov bo gozdna zadruga na trgu dosegla ugodnejše cene. Imela bo manjše manipulacijske stroške kot drugi posredniki pri prodaji, zaradi večje koncentracije lesa bodo stroški prevoza nižji. Gozdna zadruga bo lahko tudi manj selektivna pri odkupu lesa kot drobni in občasni posredniki, ki bodo iskali predvsem 142 G. V. 3/92 kakovostnejše sortimente. Zadruge, ki bodo nastajale predvsem zaradi skupne prodaje gozdnih lesnih sortimentov, bodo lahko oblikovane za območje posamezne lokalne skupnosti, npr. vasi, občine in podobno. Pogosto se ob tem postavlja vprašanje, ali je sploh smiselno organizirati specializi- rane (tj. gozdne) zadruge, ali pa bi bilo bolje, da bi lastniki gozdov v svojih zadru- gah zadovoljevali svoje interese celovito (splošne zadruge). Za eno in drugo obliko so razlogi. Vendar pa izkušnje kažejo, da se interes gozdarstva v splošni zadrugi prej ali slej izgubi ali zamegli , kar za smotrno gospodarjenje z gozdovi ni dobro. Zato bi svetovali specializirane gozdne zadruge zlasti, kadar se lastniki gozdov povezujejo za opravljanje vseh gozdnogospodarskih del. Pri oblikovanju gozdnih zadrug je po- membno tudi vprašanje njihove optimalne velikosti. Pri tem moramo poiskati opti- malno razmerje med dvema načeloma: na- čelom poslovne učinkovitosti in načelom preglednosti. Ti dve načeli sta si praviloma nasprotujoči. Poslovna učinkovitost pravi- loma raste z velikostjo, preglednost in ne- posredni vpliv članov pa se z velikostjo zmanjšuje. Poleg poslovne učinkovitosti je torej zelo pomembno upoštevati tudi načelo preglednosti, ki krepi vpliv članov na poslo- vanje zadruge in njihovo identiteto z zadru- go. 3.4. Premoženje zadruge Premoženje, s katerim posluje zadruga, je zadružna lastnina. Glede na izvor je zadružne premoženje last članov zadruge, saj je sestavljeno iz članskih deležev in akumuliranega dobička. Vendar pa pri upo- rabi tega premoženja nimajo člani nobene individualne pravice razpolaganja. Član svojega dela premoženja ne more odpokli- cati, razen če izstopi iz zadruge. To je skupni poslovni sklad zadruge, namenjen izključno financiranju njenega, torej skup- nega poslovanja. Ta status ohrani zadružne premoženje, dokler je v skupni funkciji. Šele če gre zadruga v stečaj ali preneha delovati, se zadružna premoženje vrne čla­ nom v celoti ali pa le članski delež. Pogo- stejša je praksa, da je zadružne premože- nje nedeljiva in se v primeru likvidacije zadruge prenese na zadružna zvezo, ki ga lahko porabi izključno za razvoj zadružni~ štva. 3.5. Poslovanje v zadrugi Zadruga je izrazito ekonomska ustanova, ki mora poslovati po ekonomskem načelu racionalnosti in s čim manjšim vložkom doseči čim večje učinke. To zahteva visoko strokovno usposobljenost zaposlenih, vi~ soko delovno storilnost in minimalne po~ slavne stroške ter iskanje najbolj donosnih prodajnih možnosti. Gospodarski učinek, ki ga omogoča za- druga svojim članom, je rezultat več dejav- nikov: - učinek, ki ga prinese večja kapitalska moč zadruge, povečane plačilne in kreditne sposobnosti združenih kmetov; zadruga je manj rizičen poslovni partner in laže pride do kreditov; - zadruga lahko nastopa kot grosist in doseže ugodnejše cene pri nabavi sredstev za proizvodnjo in prodaji izdelkov oziroma storitev svojih članov; - dodatni ekonomski učinek prinese tudi podaljšanje proizvodnega ciklusa v fazo primarne predelave; - med kmeti, ki posamično nastopajo na trgu, obstaja določena konkurenčnost, ki jo poslovno izkoristijo posredniki in trgovci; pri zadružni organiziranosti pa se poslovni učinek posredniške funkcije nabira v zadru- gi, torej v korist članov. 3.6. Fizični in strokovni delavci gozdne zadruge Izkušnje kažejo, da lastniki gozdov ne znajo ali ne zmorejo sami opraviti vseh gozdnogospodarskih del v svojih gozdovih. Zato je pričakovati, da bodo močnejše za- druge zaposlile za opravljanje teh del tudi stalne gozdne delavce. Enako je treba pričakovati tudi za zaposlovanje strokovno- tehničnih delavcev. Za manjše zadruge pa bo racionalneje, da se za strokovno pomoč pa tudi izvedbo nekaterih del naslanjajo na javno gozdarsko službo in gozdarska izva- jalska podjetja. Tudi sicer bodo morale gozdne zadruge imeti trdno oporo prav v javni gozdarski službi, saj je od skupnih naporov v veliki meri odvisna tudi ohranitev in razvoj zaseb- nih gozdov. 3.7. Upravljanje zadruge Iz članskega deleža in obveznega jam- stva izhaja izključna pravica članov do upravljanja zadruge. Upravljalska funkcija se izvaja na treh ravneh. Občni zbor je najvišji organ zadruge, ki ga praviloma sestavljajo vsi člani. Sprejema generalne poslovne odločitve, program in zaključni račun ter voli upravni odbor zadruge. Upravni odbor odloča o tekoči poslovni in razvojni politiki in usmerja delo poslovodnih delavcev zadruge ter predstavlja zadrugo v poslovnih in pravnih stikih . Nadzorni od- bor pa nadzira poslovanje zadruge z vidika spoštovanja zadružnih pravil ter pravil po- slovanja. 3.8. Povezovanje gozdnih zadrug Tako kot se lastniki gozdov povezujejo v gozdne zadruge, da bi racionalneje gospo- darili s svojimi gozdovi in dosegli boljše ekonomske učinke, velja tudi za zadruge, da ne smejo biti zaprte vase, ampak se morajo povezovati zato, da bi bile skupaj z drugimi zadrugami bolj poslovno učinkovite. Sodobne zadruge se danes vse bolj pove- zujejo in ne nastopajo več samostojno na trgu temveč povezano. Zlasti za gozdne zadruge, ki se bodo ukvarjale s prodajo gozdnih lesnih sortimentov, to gotovo velja. Do povezovanja bo prihajalo tudi pri usta- navljanju zadružnih predelovalnih obratov in posebnih podjetij za izvoz lesa, pomem- bno pa bo tudi povsem strokovno povezo- vanje (za skupno opravljanje strokovnih nalog- npr. pri izobraževanju, svetovanju, propagandi in podobno). 4. SKLEP Družbene spremembe odpirajo možnost zelo elastičnega prostovoljnega povezova- nja lastnikov gozdov za učinkovito gospo- darjenje z gozdovi. Izogibati se bomo morali vsem enoličnim rešitvam in prepustiti pove- zovanje stvarnim interesom lastnikov go- zdov. Gozdarska služba jim mora pri tem strokovno pomagati, jim svetovati in jih osveščati. G. V. 3/92 143 Povzetek Razdrobljena gozdna posest in z njo povezana drobna tržna proizvodnja gozdnih lesnih sortimen- tov sta temeljni značilnosti zasebnega sektorja gozdarstva v Sloveniji. To povzroča mnoge goz- dnogospodarske probleme. Na razdrobljeni pose- sti ni mogoče racionalno gospodariti, donosi ko- maj pokrivajo lastne potrebe, tržni presežki so neznatni. Posestniki z majhno tržno gozdno proi- zvodnjo se ne morejo uspešno samostojno ukvar- jati s prodajo lesa. Osamosvojili so se torej lahko samo v proizvodno-tehničnem pogledu, saj sami odločajo o tem, kdaj in koliko bodo sekali v svojem gozdu, v komercialnem pogledu pa osta- jajo povsem odvisni od lesnih trgovcev. Za dosedanje povojno povezovanje zasebnih gozdnih posestnikov v Sloveniji je bilo značilno, da je bil v ospredju predvsem splošni uavni) interes za ohranitev in razvoj gozdov, kar je sicer pozitivno, vendar pa je bil zanemarjen ali vsaj potisnjen v ozadje interes lastnikov gozdov. Zato so se mnogi gozdni posestniki čutili le še formalni lastniki svojih gozdov. Za povezovanje je manjkal temeljni motiv- interes lastnikov gozdov samih. Prisilno združevanje pa je imelo kratkotrajne učin­ ke. Skupno gospodarjenje z vsemi gozciovi ne glede na lastništvo v zadevah, s katerimi je bil zagotovljen splošni interes za ohranitev in razvoj vseh gozdov, je nedvomno dalo mnoge pozitivne rezultate, med njimi zlasti enotno gozdnogospo- darsko načrtovanje v vseh gozdovih, sistematično zbiranje in usmerjanje sredstev za gozdno repro- dukcijo in načrtno odpiranje gozdov z gozdnimi cestami, še posebej pa je pomemben prispevek, ki ga je tako organizirano slovensko gozdarstvo dalo k razvoju slovenskega podeželja, zlasti v gorskem svetu. Preveč pa je skupno gospodarje- nje z vsemi gozdovi poseglo tudi v čisto poslovno sfero, nanjo so gozdni posestniki lahko premalo vplivali, tako npr. pri prodaji lesa in stroških gospodarjenja. Zlasti obvezna skupna prodaja gozdnih lesnih sortimentov je, ne glede na razloge zanjo, vzbujala največ t:)ezadovoljstva. Tudi mate- rialni odnosi v gozdnogospodarskih organizacijah, zlasti obračun dohodka od prodaje lesa, so bili marsikje premalo jasni. Pri oblikovanju organizacijskih okvirov povezo- vanja zasebnih gozdnih posestnikov smo premalo upoštevali njihovo pestro socialno-ekonomsko se- stavo, ki se kaže tudi v različnih poslovnih intere- sih, ki jih ni mogoče enolično organizirati. Zato ni čudno, da je bilo le 12,5% lastnikov gozdov včlanjenih v temeljne organizacije kooperantov. Novo gozdno zadružništvo bomo gradili na klasični ideji slovenskega zadružništva, upošte- vaje načela in izkušnje sodobnih zadrug v razvitih deželah in pozitivne izkušnje našega povojnega zadružništva, zlasti p·a na pobudah in težnjah lastnikov gozdov in ekonomskih načelih racional- nosti. Cilji in namen združevanja v gozdno zadrugo so lahko raznovrstni : 144 G. V. 3/92 - skupno opravljanje vseh ali nekaterih gozd- nogospodarskih del, - skupna prodaja gozdnih lesnih sortimentov, - gozdno drevesničarstvo, - usklajevanje splošnokoristne rabe gozdov, - zbiranje in odkup postranskih gozdnih proiz- vodov, - racionalna nabava gozdarske opreme in oskrba z rezervnimi deli in potrošnim materialom, - načrtno usposabljanje članov in prenašanje sodobnih strokovnih znanj v gozdnogospodarsko prakso, - zastopanje interesov članov pri posegih v gozdove in do drugih uporabnikov gozdov, - skupna raba določene gozdarske opreme, - tehnološko svetovanje . Člani bodo ob ustanovitvi zadruge sami določili konkretne cilje in vsebino združevanja, to je zadeve, ki jih bodo- izvajali skupno zato, da bi dosegli boljše ekonomske učinke in pospeševali umno gospodarjenje s svojimi gozdovi. Pri tem ne sme biti obveznih receptov ali vnaprej postav- ljenih izključujočih vzorcev. V slovenskih razmerah bosta prišla v poštev predvsem dva tipa gozdnih zadrug : - gozdnogospodarske zadruge, v katere se lastniki gozdov združujejo zaradi skupnega oprav- ljanja vseh ali nekaterih gozdnogospodarskih del (gojenje in varstvo gozdov, pridobivanje lesa, vzdrževanje cest, vključno s prodajo lesa in po- dobno). Te bodo organizirane tako, da bodo povezovale lastnike gozdov z določenega goz- dnega območja in bomo dobili zaokrožene goz- dne celote, ki bodo olajšale smotrno gospodarje- nje z gozdovi; - lesnoproduktivne zadruge, v katere se bodo lastniki povezovali zaradi skupne prodaje ali ev. predelave lesa. Te bodo organizirane za območje posamezne lokalne skupnosti (občine, vasi). THE SYSTEM OF FOREST COOPERATIVE SOCIETIES Summary A great number of small forest parcels and small market production of timber assortments, which is connected therewith, are the basic cha- racteristics ot the private forestry sector in Slove- nia. A lot of forest managing problems are caused thereby. Economical managing in a great number of forest parcels is impossible, the yields hardly cover the owner's needs, market surplus is insig- nificant. The owners with a small market forest production cannot be individually successful in wood selling . They could only become indepen- dent in the production-technical aspect because of the possibility to decide when and how much is going to be cut in their forest but as regards the commercial aspect, their dependence on wood dealers remains. The main characteristic of the postwar associa- ting of private forest owners in Slovenia was that the general (public) interest for the preserving of forests and their development was given the priority, which was quite positive yet the interest of forest owners was totally neglected or put in the rear. Consequently, many forest owners felt to be only formal owners of their forests. The basic motive for associating was lacking - the interest of forest owners themselves. Compulsory associating had only short-handed effects. Undoubtedly, common managing of all forests, irrespectively of the ownership, in the fields where the general interest for the preserving and deve- lopment of forests was secured, had a lot of positive results, some of them being uniform forest managing planning in ali the forests, syste- matic collecting and directing of financial means for forest reproduction and planned opening of forests by means of forest roads. The contribution which thus organized Slovene forestry gave to the development of Slovene countryside, first of all in mountainous region, has to be stressed in particular. The joint managing of all the forests too severely interfered with the purely business sphere, which forest owners had hardly any influence on. This especially holds true of wood selling and managing expenditures. The compul- sory joint selling of timber asortments, whatever the reasons for it might be, met with utmost dissatisfaction. The material relations in forest enterprise organizations, first of all the profit balance of wood merchandise was not clear enough in many an organization. When forming the organization frames of the associating of private forest owners, their variega- ted socio-economic structure was not enough taken into consideration . That is also reflected in various business interests, which cannot be uni- formly organized. No wonder that only 12.5% of forest owners were members of basic coopera- tors' organizations. The new system of forest cooperatives is going to be built on the classical idea of Slovene system of cooperatives, taking into consideration the principles and experience of modern cooperatives in advanced countries and the positive experience of Slovene postwar system of cooperatives as well as on the initiatives and aspirations of forest owners and economic principles and economy. The goals and purpose of associating into a forest cooperative can be various: - common performing of all or some forest managing work, - common selling of timber assortments, - forest nurseries, - the coordinating of gene rally beneficial forest use, - the collecting and selling of secondary forest products, - economical purchase of forest equipment and the supplying of spare parts and durables, - systematic education of the members and the transmission of modern expert know-how into forest managing practice, - the representing of the interests of members in the general interfering with the forest and towards other forest users, - the right to use common forest appliances and machinery, - technologic consulting. The concrete aims and purposes of associating are going to be defined at the occasion of the founding of a cooperative by the members them- selves, i.e. the aims which are going to be carried out collectively so that better economic effects be achieved and economical managing with their forests promoted. Obligatory recipes or disquali- fying models set in advance will not have their place there. Two types of forest cooperatives are going to be relevant in Slovene conditions: - Forest managing cooperatives in which fo- rest owners are associated because of common performing of all or some forest managing work (silviculture and forest protection, wood product- ion, forest road maintenance, including wood merchandise and the like). These cooperatives are going to be organized in such a way that they will unite forest owners from a certain forest region, thus forming forest units which will enable economical forest managing. - Wood production cooperatives in which fo- rest owners will associate for the purpose of common trading with wood and possible timber processing. These are going to be organized for the region of an individuallocal community (com- mune, village) . VIRI 1. Kovačič, M., 1991. Razvojna vprašanja za- družništva na Slovenskem. Sodobno kmetijstvo 5, s. 197-200 in 6, s. 250-255. 2. Sevnik, F ., 1952. Zadružništvo v gozdnem in lesnem gospodarstvu. GozdV 9, 5-6. 3. Šivic, A., 1940. Razvoj in organizacija ob- čeupravne gozdarske službe v Sloveniji, GozdV 3, 1, s. 197-204 in 2, s. 223-233. 4 . Šivic, A., 1941 . Razvoj in struktura goz- dnega gospodarstva. Gozdarska anketa. Ljublja- na. 5. Winkler, 1., 1989. Nastanek in razvoj kmečke gozdne posesti v Sloveniji, Zb. gozd. in les. 33, 1989, s. 153-184. 6. Winkler, 1., 1974. Zasebni gozdovi v SR ~loveniji kot ekonomska baza la~tnikov gozdov m kot objekt gospodarske politike. Sumarski fakul- tet Zagreb. Disertacija. 7. Winkler, 1., 1988. Nekatere značilnosti stanja in nadaljnjega razvoja gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji. GozdV 46, 7-8, s. 309-318. 8. Winkler, 1., 1990. Gozdna zadruga v Padri- čah . GozdV 48, 6, s. 327-329. 9. Winkler, 1., 1991 . Družbeni in gozdnogospo- darski vidiki proste prodaje gozdnih lesnih sorti- mentov v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo 11, s. 479-483. 10. Winkler, l. -Medved, M., 1991. Gozdno gospodarstvo in zasebni sektor gozdarstva. Goz- dno gospodarstvo kot izvajalsko podjetje. Pod- lage za nacionalno gozdarsko politiko. Separatna študija št. 11. Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo. Ljubljana, s. 21-24. G. V. 3/92 145 GDK: 923.4+924 Evropska zadruga Po delovnem gradivu za uredbo Evropske skupnosti iz leta 1990 Franci AVSEC* Izvleček Avsec, F.: Evropska zadruga. Gozdarski ve- stnik, št. 3/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit 8. Clanek obravnava bistvene značilnosti evrop- ske zadruge po osnutku za uredbo, ki so ga leta 1990 pripravile zadružne organizacije v okviru Evropske gospodarske skupnosti s kratko infor- macijo o razlogih za predvideno ureditev, različnih načinih ustanovitve, članstvu , najmanjšem kapita- lu, uporabi dobička, občnem zboru in drugih organih zadruge. Ključna beseda: evropska zadruga. 1. UVOD Težnje po tesnejši gospodarski integraciji v Evropski gospodarski skupnosti (EGS) pomenijo nove možnosti in tveganja tudi za različne zadruge v posameznih državah članicah. Poročilo, ki ga je o položaju za- družnih in podobnih organizacij objavila Komisija Evropskih skupnosti 18. decembra 1989 v Bruslju, poudarja zlasti zahtevo po enakopravnem položaju vseh gospodarskih osebkov in njihovem prostem dostopu na trg brez (notranjih) meja. Zelo previdno, dokaj zadržano stališče pa je zavzela Komi- sija do morebitnih pravnih ukrepov skupno- sti na tem področju. Ob ugotovitvi, da je pravna ureditev zadružništva v posameznih državah članicah »izredno različnac<, je bila · Komisija mnenja, da glede na oprav- ljena proučevanja za zdaj ni videti potrebe po posebnih pravnih posegih na to področ­ je, čeprav ni izključila možnosti, da se bo uskladitev nacionalnih zadružnih zakonodaj izkazala za potrebno, če bi predpisi posa- meznih držav članic oteževali dostop za- drug in podobnih gospodarskih organizacij * Mag. F. A., dipl. jur., Zadružna zveza Slove- nije, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 4, Slovenija 146 G. V. 3/92 Synopsis Avsec, F.: European Cooperative Society. Go- zdarski vestnik, No. 3/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The article describes the main features of the so called European cooperative society, accor- ding to the draft statute drawn up in 1990 by the cooperative organisations in the European Eco- nomic Community. A brief information about the reasons for the proposed statute, various ways of its incorporation, membership, minimum capi- tal, distribution of profit, general meeting and other corporate bodies of the society is given. Key word: European cooperative society. na evropski trg. Poročilo Komisije posebej obravnava tudi potrebo po ustreznih prav- nih oblikah za povezovanje zadružnih in podobnih gospodarskih organizacij v okviru EGS. Pri tem na prvem mestu opozarja na »evropsko gospodarsko interesno skup- nost« (po tedaj že veljavni uredbi) in na predlagani statut evropske družbe ( » Socie~ tas Europea«). Medtem ko je prednost evropske gospo- darske interesne skupnosti predvsem njena izredna prožnost, pa ima zadruga tudi nekaj pomanjkljivosti oz. omejitev. Tako na primer med načini njenega nastanka ni predvidena fuzija ustanoviteljic, nekatere dejavnosti oz. posli so ji prepovedani, omejeno je število delavcev, ki jih lahko zaposluje. Teh omejitev ne pozna statut o »evropski družbi''· Vendar bi lahko zadruge, ki niso delniške družbe, ustanovile evropsko druž- bo- samo kot skupno filiale. Omenjene omejitve naj bi premostila uredba o tako imenovani evropski zadrugi (EZ). Delovno gradivo za to uredbo je sredi leta 1990 pripravil usklajevalni odbor za- družnih zvez pri EGS. Medtem ko smernica (direktiva) po pravu te skupnosti dopušča državi članici, ki ji je namenjena, izbiro primernih pravnih sred- stev za izvedbo v domačem pravu, pa uredba načeloma neposredno velja v vseh državah članicah, ne da bi le-te morale sprejeti kakršenkoli ukrep v svojem nacio- nalnem pravu. Zato uredbo navadno dolo- čajo kot sredstvo za poenotenje (unifikacije) prava, direktivo pa kot sredstvo za usklaje- vanje (harmonizacijo) predpisov v državah članicah (prim. Šinkovec, 645). Vendar predvidena uredba o EZ nikakor ne bi zamenjala nacionalnih zadružnih predpisov. Predvideno ureditev bi namreč lahko izbrale samo zadruge, v katerih imajo zadružniki prebivališče (če gre za naravne osebe) ali statutarni sedež in upravo (če gre za pravne osebe) najmanj v dveh raz- ličnih državah članicah skupnosti, sedež zadruge pa je na območju skupnosti (tako imenovane transnacionalne zadruge). Zato je treba predvideno uredbo jemati kot poskus za prostovoljno unifikacije zadruž- nega prava v skupnosti. V začetku leta 1991 se je o tem vprašanju oglasil tudi Evropski parlament s posebno resolucijo, po kateri naj Komisija ob pripravi osnutka za statut EZ upošteva že priprav- ljeno gradivo zadružnih organizacij. Pri- merne opcijske določbe o fuzijah, o usta- navljanju holdingov in skupnih podružnic v tem statutu naj bi zadrugam zagotovile, da na evropskem trgu ohranijo hkrati svojo individualnost in konkurenčno sposobnost. Po resoluciji bi morale določbe o EZ začeti veljati vsaj sočasno s statutom evropske družbe. 2. OPREDELITEV Predvidena uredba šteje EZ za družbo, ki ima, ,,kolikor je podjetje«, namen zadovo- ljevati potrebe in pospeševati gospodarske in/ali družbene dejavnosti svojih članov. Prvi člen našteva še nekaj >>Strukturnih« značilnosti EZ. Ustanovitelji zadruge so lahko tako naravne osebe kot pravne osebe ne le zasebnega, temveč tudi javnega pra- va, posebej pa še osebne družbe zaseb- nega in javnega prava (osebne družbe v nekaterih evropskih zakonodajah, na pri- mer v nemški, niso pravne osebe, zato so posebej navedene poleg pravnih oseb). število zadružnikov in kapital v EZ sta spremenljiva. Zanimivo je, da predvidena uredba do- pušča uporabo zadružnih storitev tudi ne- članom, če zadružna pravila ne vsebujejo drugačnih, izključitvenih ali omejitvenih do- ločb . EZ bi imela lastnost pravne osebe in bi se v vsaki državi članici štela tudi za trgo- vinsko družbo ne glede na dejavnost, tem- več že po svoji pravni obliki. 3. USTANOVITEV Predvidena uredba predvideva kar štiri načine za ustanovitev EZ: 1. najširši krog možnih ustanoviteljev oz. članov (naravne osebe ter pravne osebe in osebne družbe, ki imajo prebivališče ali statutarni sedež in glavno upravo v najmanj dveh različnih državah članicah) lahko usta- novi EZ s tako imenovano neposredno ustanovitvijo; 2. zadruge in druge pravne osebe jav- nega ali zasebnega prava, ki so bile usta- novljene po predpisih ene izmed držav članic in imajo sedež ter glavno upravo na območju skupnosti, lahko ustanovijo EZ tudi kot skupno filial o; 3. dvoje ali več zadrug, ki so ustanov- ljene po pravu držav članic in imajo statu- tarni sedež ter glavno upravo na območju skupnosti, se lahko spoji in ustanovi EZ (ustanovitev s spojitvijo); 4. zadruga, ki je ustanovljena po pravu države članice in ima statutarni sedež ter glavno upravo na območju skupnosti, se lahko preoblikuje iz domače, nacionalne zadruge v evropsko (ustanovitev s pre- oblikovanjem). Pri prvih treh načinih ustanovitve EZ lahko sodeluje tudi druga, že ustanovljena EZ. V skladu s predpisi države, kjer bo sedež zadruge, naj bi ustanovitelji pripravili tudi ustanovitveni akt in pravila (kolikor gre za dva ločena akta). Predvidena je samo naj- manjša obvezna vsebina zadružnih pravil. Glede registracije in objav EZ predvidena uredba usmerja na uporabo nacionalnega zadružnega prava v državi, kjer ima EZ svoj sedež. V skladu s temi predpisi naj bi EZ pridobila tudi lastnost pravne osebe. G.V.3/92 147 Predvidena objava ustanovitve (in likvidaci- je) EZ v uradnem glasilu skupnosti ima le obvestilni pomen. Posebej natančno ureja predvidena uredba ustanovitev EZ z združitvijo (spo- jitvijo ali fuzija) nacionalnih in morebiti že ustanovljenih EZ. Fuzija zadrug ima po teh določbah tri sočasne (simultane) pravne učinke: - prehod premoženjske aktive in pasive z zadrug ustanoviteljic na EZ, - člani zadrug ustanoviteljic postanejo člani EZ in pridobijo deleže v tej zadrugi, - zadruge ustanoviteljice prenehajo brez likvidacijskega postopka. 4. ČLANSTVO Članstvo v EZ se pridobi na podlagi pisne prošnje kandidata in soglasja uprav- nega sveta ali uprave (odvisno od dualistič­ nega ali monističnega sistema upravljanja, med katerima lahko izbira zadruga). Pravila lahko sprejem novih članov povezujejo z vpisom določenega najmanjšega zneska kapitala s pogoji, ki se nanašajo na dejav- nost zadruge, in z drugimi pogoji. Na svojem sedežu mora EZ voditi se- znam, ki vsebuje imena in naslove članov ter število in morebitne kategorije (vrste) njihovih deležev. Članski seznam ima pra- vico pregledati vsakdo, ki to zahteva. Članstvo preneha z izstopom, izključitv i ­ jo, s smrtjo naravne ali z razpustitvijo pravne osebe. Po pravilih lahko član ob soglasju določenega zadružnega organa (to je lahko tudi občni zbor) prenese delež na drugo osebo, članstvo pa preneha v primeru, ko član prenese na drugo osebo vse svoje deleže. Poleg tega lahko pravila EZ predvidijo tudi druge razloge za prene- hanje članstva. 5. KAPITAL IN PREMOŽENJE V premoženjskem pogledu prevzema predvidena uredba rešitve, značilne za ro- manski pravni krog, zlasti za francosko in belgijsko zadružne pravo. Tako se EZ lahko ustanovi in posluje samo z določenim naJ-; manjšim kapitalom. Ta kapital naj bi znašal najmanj 15.000 ECU. Pravila pa bi moraia 148 G. V. 3/92 določiti znesek, pod katerega se kapital zaradi vračila vlog ob prenehanju članstva ne bi smel znižati niti v času, ko zadruga posluje. Ta spodnja meja ne bi smela biti nižja od 15.000 ECU, niti od zneska, dolo- čenega z nacionalno zadružne zakonodajo po sedežu EZ. če spodnja meja zadruž- nega kapitala v državi , kjer ima EZ sedež, ni posebej določena , se kapital EZ ne bi smel znižati niti pod eno desetino najvišje vrednosti, dosežene po ustanovitvi. Za EZ, ki se ukvarja s kreditno ali zava- rovalniško dejavnostjo, so predvidene strožje določbe o najmanjšem kapitalu, predpisane v pravu države, kjer ima za- druga sedež. Po drugi strani so določbe o najmanjšem kapitalu izravnane z omejitvijo jamstva za- družnikov zgolj na deleže s tem, da lahko zadružna pravila razširijo odgovornost za- družnikov na mnogokratnik vpisanega de- leža ali po drugem merilu. Kapital zadruge so članski deleži, katerih nominalna vrednost mora biti izražena v denarni enoti ECU. EZ lahko izda različne vrste (kategorije) deležev, ki imetnikom prinašajo različne pravice glede udeležbe pri dobičku in čisti aktivi zadruge. Deleži, ki imetnikom prina- šajo enake pravice, spadajo v isto katego- rijo in morajo imeti enako nominalno vred- nost. Ta rešitev je značilna za belgijsko zadružna pravo. Zadruga izdaja (emitira) deleže za de- narne in nedenarne vloge članov. Najmanj eno četrtino (25 %) denarne vloge mora član vplačati že ob vpisu deleža, preostali del pa najpozneje v petih letih. Najmanjši delež takojšnjega vplačila in najdaljši rok za popolno vplačilo sta določena enako kot v francoskem zakonu o ureditvi zadružni- štva iz leta 194 7. Vloga v naravi (stvarni vložek) pa mora biti v celoti izpolnjena že ob vpisu deleža. Zaradi osebne narave članstva in s tem povezanih omejene prenosljivosti deležev in omejene deljivosti (bolje rečeno: indivi- dualne prilastljivosti) zadružnega premože- nja je povečevanje lastnega, tveganega kapitala za zadruge navadno težavno (tako imenovani »equity problem«). V tem po- gledu navajajo novejši zadružni predpisi prednostnim delnicam podobne inovacije in različne vrednostne pap1qe, kolikor jih pač štejejo za združljive z naravo zadruge. Zdi se, da so se sestavljalci predlagane uredbe glede dodatnih virov za zbiranje lastnega (tveganega) in dolžniškega kapi- tala zadruge močno zgledovali po franco- skem zadružnem pravu . Tako lahko EZ zbira sredstva za svoje poslovanje tudi z izdajo deležev brez gla- sovalne pravice, ki jih lahko vpišejo člani in druge osebe, ki se zavzemajo za razvoj zadružne dejavnosti. Po svoji naravi, zlasti po premoženjskih prednostih in omejenih upravljalskih upravičenjih (ta upravičenja imetniki uveljavljajo na posebnem, od obč­ nega zbora zadružnikov ločenem zboru), deleži brez glasovalne pravice močno spo- minjajo na francoske zadružne investicijske certifikate (»certificats cooperatifs d'inves- tissement«), ki jih je uvedla novela k že omenjenemu francoskemu splošnemu za- družnemu zakonu, sprejeta leta 1987. To- vrstne deleže lahko EZ izda le do višine, določene v zadružnih pravilih. Zadruga lahko izdaja tudi posebne parti- cipativne vrednostne papirje, ki so prosto prenosljivi in dajejo imetnikom pravico do nadomestila. Nadomestilo je sestavljeno iz fiksnega, stalnega dela in spremenljivega dela, odvisnega od uspešnosti poslovanja. Tudi tovrstni vrednostni papirji, ki predstav- ljajo manj tvegani kapital kot neglasovalni deleži, so podobni francoskim »titres parti- cipatifs«, za zadruge, urejene z zakonom iz leta 1983. Končno lahko EZ izdaja obveznice in vse druge vrednostne papirje, ki jih lahko izdajajo zadruge v državi, kjer je sedež EZ. Drug vir financiranja zadruge je seveda nerazdeljeni, zadržani dobiček. Tako morajo pravila EZ določiti, da ima povečanje obvezne zakonske rezerve pred- nost pred kakršnokoli drugačno uporabo dobička, ki ga je zadruga dosegla v obra- čunskem letu. Dokler zakonska rezerva ne doseže zne- ska kapitala, mora zadruga za povečanje te rezerve uporabiti najmanj 15% čistega letnega presežka, ki obsega tudi morebitni ristorno članom. Ristorno se obračuna so- razmerno poslom, ki so jih člani sklenili z zadrugo, ali delu, ki so ga člani opravili v zadrugi. O uporabi preostalega dela razpoložlji- vega presežka ima občni zbor svobodnejše roke. Ta del presežka lahko uporabi: - za prenos na nov račun, - za povečanje prostovoljnih rezervnih skladov, - kot nadomestilo za vplačani kapital, pri čemer se to nadomestilo lahko bodisi izplača članom v gotovini ali pa pripiše knjigovodski vrednosti njihovih deležev (ka- pitalizacija). Pravila EZ lahko delitev presežka med člane tudi izključijo. Ob prenehanju članstva ima nekdanji član ali njegov pravni naslednik pravico do vračila vrednosti vplačanega deleža, zmanjšane za ustrezni del morebitne izgu- be. Pravico do ustreznega dela rezerve, posebej oblikovane v ta namen, ali do ustreznega dela vseh prostih rezerv ima nekdanji član ali njegov pravni naslednik samo v primeru, če je tako predvideno v zadružnih pravilih. Zaradi prenehanja članstva pa se v nobe- nem primeru, dokler zadruga posluje, ne sme deliti obvezna, zakonska rezerva. Čista aktiva, ki ostane po likvidaciji zadru- ge, se po sklepu občnega zbora izroči drugi EZ, nacionalni zadrugi, ki spada pod pravo ene od držav članic, ali eni oziroma več organizacijam, ki pospešujejo in podpirajo zadružništvo, če pravila EZ ne določajo drugače. 6. UPRAVLJANJE 6.1. Občni zbor Vsaka EZ mora imeti občni zbor, sprotne poslovodne in nadzorne naloge pa lahko opravlja en sam organ (monistični ali eno- tirni sistem) ali pa dva organa (dualistični ali dvotirni sistem upravljanja). Občni zbor odloča o najpomembnejših vprašanjih EZ, tako na primer o spremembi pravil, uporabi letnega dobička, izdaji obveznic in razpustitvi zadruge. če je za- druga izbrala monističen sistem upravlja- nja, občni zbor tudi postavlja in odstavlja člane uprave, medtem ko v dualističnem sistemu občni zbor v vsakem primeru po- stavlja in odstavlja nadzorni organ, odstavi pa lahko tudi posamezne člane poslovod- G. V. 3/92 149 nega organa, če zadružna pravila ne dolo- čajo drugače. Kot najvišjemu organu za- druge lahko pravila občnemu zboru določijo še dodatne pristojnosti, ki v predvideni uredbi niso naštete. Občni zbor EZ sklicuje v monističnem modelu uprava, v dualističnem modelu pa upravni svet na lastno pobudo ali na zah- tevo nadzornega organa. Občni zbor se mora sestati najmanj enkrat na leto zaradi letnega obračuna, o katerem mora sklepati v šestih mesecih po izteku poslovnega leta. Sklicanje občnega zbora lahko zahtevajo tudi člani, ki imajo skupaj najmanL eno četrtino od celotnega števila glasov. Ce na obrazloženo pisno zahtevo s predlogom dnevnega reda občni zbor ni sklican najka- sneje v enem mesecu, se lahko prizadeti člani obrnejo na sodišče. Na občnem zboru EZ ima vsak član >>en glas, ne glede na število svojih deležev". Vendar je to staro zadružna načelo omeh- čano z določbo, po kateri zadružna pravila lahko za posamezne člane uvedejo pravico do več glasov glede na sodelovanje članov z zadrugo, gospodarske značilnosti njihovih podjetij ali pomen njihove udeležbe v zadru- gi. Izjeme od načela enake glasovalne pravice zadružnikov so dopustne Je v ome- jenem obsegu, saj morajo zadružna pravila v tem primeru pravico posameznega za- družnika do več glasov (tudi na podlagi morebitnega zastopanja drugih članov) omejiti. Na občnem zboru člani uveljavljajo svojo pravico do obveščenosti. Član, ki mu je upravni svet oziroma uprava zavrnila za- htevo po informaciji, lahko v štirinajstih dnevih po končanem občnem zboru za- hteva razlago utemeljenosti zavrnilnega sklepa pred sodiščem, pristojnim za sedež EZ. Občni zbor ne more veljavno sklepati o vprašanjih, ki niso bila objavljena ali sporo- čena članom na predpisan način. Da ima ta določba zgolj relativni pomen, saj varuje le koristi članov, je mogoče sklepati iz izjemne veljavnosti sklepov pod pogojem, da so na občnem zboru navzoči ali zasto- pani vsi člani in se noben izmed njih ni uprl sprejetju sklepa o vprašanju, ki ni bilo uvrščeno na dnevni red. Odločanje na občnem zboru naj bi bilo v 150 G. V. 3/92 glavnem prepuščeno zadružnim pravilom. Predvidena uredba vsebuje o tem le nekaj okvirnih določb. Tako naj bi pravila določala potrebno sklepčnost in večino za sprejema- nje sklepov na občnem zboru. Posebej je to vprašanje urejeno le za odločanje o najpomembnejših vprašanjih (na primer sprememba pravil in prenehanje zadruge). Poleg tega je izrecno predvideno, da se pri ugotavljanju večine neveljavni in vzdržani glasovi ne upoštevajo, kar naj bi povečalo operativnost občnega zbora kot najvišjega zadružnega organa. Tožbo za razveljavitev sklepov občnega zbora lahko ob določenih pogojih vloži vsak zadružnik. Sodišče lahko zadrži izvršitev spornega sklepa, lahko pa od tožnika za- hteva tudi varščino za škodo, ki lahko nastane v primeru, ko bi bila tožba zavr- njena kot nedopustna in neutemeljena. Sodna odločba, ki razveljavlja sklep obč­ nega zbora ali zadrži izvršitev spornega sklepa, učinkuje proti vsem (ne le zadružni- kom). Izjema velja le za morebitne pravice, ki so jih tretje osebe že pridobile »V dobri veri«. Predvidena uredba dopušča tudi kores- pondenčno glasovanje, pod določenimi po- goji pa tudi občni zbor predstavnikov, ki jih izvolijo člani na delnih zborih po posa- meznih sekcijah zadruge, pri čemer morajo zadružna pravila urediti razdelitev zadruge na posamezne sekcije, število delegatov za vsako sekcijo in način za izvajanje teh določb. 6.2. Dualistični (dvotlrni) sistem Po dualističnem sistemu lma zadruga upravni in nadzorni svet. Člane upravnega sveta imenuje in razre- šuje nadzorni svet. Če v pravilih ni drugače določeno, lahko občni zbor tudi neposredno odpokliče člane upravnega sveta. Upravni svet kot poslovodni organ vodi poslovanje zadruge in jo zastopa. Nadzorni svet se praviloma ne sme vmešavati v vodenje in zastopanje zadruge. Vendar so pri tem načelu predvidene tudi pomembne izjeme, med drugim tudi določba, po kateri zadrugo v razmerju do članov upravnega sveta zastopa nadzorni svet. Medtem ko je število članov v upravnem --- svetu po zadružnih pravilih določeno svo- bodno, pa morajo biti v nadzornem odboru najmanj trije člani, izvoljeni izmed zadružni- kov (za poslovodni organ ta zahteva ni predpisana). Člane nadzornega sveta izbira in lahko tudi »kadarkoli« odpokliče občni zbor zadruge. Upravni svet mora najmanj vsake tri me- sece obveščati nadzorni svet o vodenju in poslovanju zadruge ter o njenem predvide- nem razvoju; pomembne informacije pa mora upravni svet sporočiti predsedniku nadzornega sveta brez odlašanja. Nadzorni svet lahko ob vsakem času zahteva od upravnega sveta obvestila in sprejema po- trebne nadzorne ukrepe, tudi ob pomoči izv~dencev na stroške zadruge. Predsednika in enega ali več podpred- sednikov nadzornega sveta izvolijo člani tega sveta. Predsednik nadzornega sveta sklicuje seje na lastno pobudo, na zahtevo posameznega člana nadzornega sveta ali na zahtevo upravnega sveta. 6.3. Monistični (enotirni) sistem Po monističnem sistemu vodi in zastopa zadrugo organ uprave (v nadaljevanju: uprava), ki je obvezno kolegijski in ga tako sestavljajo najmanj trije člani. Tudi predsed- nika in podpredsednike uprave volijo sami člani tega organa. Naloge splošnega poslovodstva, vključ­ no z zastopanjem, uprava zaupa enemu ali več svojim članom ali plačanemu direktorju. Da pa s tem ne bi bila zmanjšana učinkovi­ tost sprotnega nadzora, je posebej določe­ no, da mora biti število poslovodnih uprav- nikov (ital.: »membri dirigenti«) manjše od števila drugih članov uprave. Uprava se mora sestajati najmanj vsake tri mesece, da obravnava vodenje, poslova- nje, položaj in predvidljivi razvoj zadruge ter od nje odvisnih podjetij. Vsak član uprave mora predsednika tega organa, po- slovodne upravnike ali direktorja brez odla- šanja obvestiti o pomembnih vprašanjih, zlasti o dogodkih v zadrugi in odvisnih podjetjih, ki bi lahko znatno vplivali na položaj zadruge. Vsak član uprave lahko tudi pregleduje vse dokumente, poročila in obvestila, ki so naslovljena na upravo. 6.4. Skupne določbe za oba sistema Člani upravnega in nadzornega sveta ali uprave so lahko izvoljeni za dobo do 6 let, po izteku mandata pa so lahko ponovno izvoljeni. Člani vseh teh organov morajo pri svojem delu upoštevati koristi zadružnikov in de- lavcev. Za primer, ko upravni svet sestavlja več kot ena oseba ali je vodenje zadruge uprava zaupala dvema osebama ali več osebam, uredba predvideva posebna pra- vila za zastopanje. če pravila ne določajo drugače, poobla- ščene osebe v takšnem primeru zastopajo zadrugo skupno, kolektivno. Po zadružnih pravilih pa lahko zadrugo zastopa tudi en sam član organa bodisi sam bodisi skupaj z drugimi člani organa ali drugimi osebami. Splošno pooblastilo za zastopanje lahko uprava, upravni svet pa ob soglasju nadzor- nega sveta, prenese na eno ali več drugih oseb. Zanimivo je, da najpomembnejše poslo- vodne odločitve (na primer o pomembnih organizacijskih spremembah zadruge, o navezavi ali prenehanju trajnega in za de- javnost zadruge pomembnega sodelovanja z drugimi podjetji) lahko sprejme upravni svet samo po poprejšnjem dovoljenju nad- zornega sveta, uprava pa le v polni sestavi. Tako široka pooblastila nadzornega orga- na, ki bistveno odstopajo od prevladujo- čega pojmovanja pri nas, so uveljavljena zlasti v nizozemskih predpisih za tako ime- novane velike zadruge. Člani upravnega in nadzornega sveta ali uprave neomejeno in solidarno odgovarjajo za škodo, ki so jo povzročili zadrugi z nepravllnim opravljanjem svojih nalog. Do- kazano breme o nekrivdi nosijo posamezni člani, ki se ne morejo razbremeniti odškod- ninske odgovornosti zgolj s sklicevanjem na to, da ravnanje, iz katerega izvira škoda, ni spadalo v njihovo delovno področje. Posebej je predviden tudi organ za notra- njo računovodsko revizijo, ki ga izvoli občni zbor in mora vsako leto občnemu zboru poročati o svojem delu. Vendar oblikovanje tega organa ne oprošča zadruge obvezno- sti, ki jih ima v pogledu revizije po splošnih ali zadružnih predpisih (na primer zadružna revizija v Nemčiji). G. V. 3/92 151 7. DRUGE DOLOČBE Predvidena uredba šteje 106 členov in vsebuje še druge postopkovne in vsebinske določbe, na primer o letnih in konsolidiranih obračunih, razpustitvi, likvidaciji, nesolvent- nosti, ustavitvi plačil in prezadolženosti ter o fuzijah EZ. Povzetek Po resoluciji Evropskega parlamenta iz januarja 1991 morajo imeti zadruge na voljo primerne pravne oblike, da bi lahko ohranile svoje posebno- sti in konkurenčno sposobnost na evropskem trgu. Takšna izbirna oblika naj bi bila tudi evrop- ska zadruga, o kateri so zadružne organizacije v Evropski gospodarski skupnosti že pripravile osnutek za uredbo. Predvideno ureditev bi lahko izbrale zadruge, ki imajo sedež na območju skup- nosti, njihovi člani pa prebivališče ali sedež in glavno upravo najmanj v dveh različnih državah članicah . Zadruga ima namen oskrbovati potrebe članov in pospeševati njihove dejavnosti, medtem ko sta število članov in višina kapitala spremenlji- va. Vendar je predviden najnižji kapital (15.000 ECU). Na občnem zboru ima vsak član en glas, če pravila izjemoma ne dopuščajo odstopanja od tega načela (v omejenem obsegu). Evropska zadruga bi imela tudi upravo ali upravni in nad- zorni svet. EUROPEAN COOPERATIVE SOCIETY Summary According to the Resolution ot the European Parliament from January 1991, the cooperative societies should be given appropriate legal instru- ments enabling these organisations lo retain their individuality and competivity in the European market. One of these optional legal instruments should be also European cooperative society tor which the cooperative organisations in the Euro- 152 G. V. 3/92 pean Economic Community have already drawn up a draft statute. The proposed regulation could be chosen by a cooperative society which has registered office within the Community and whose cooperators are resident or have registered office in atleast two different member states. The object of the society should be providing for needs ot its members and promoting members' activities, while the number ot members and the amount ot capital are variable. However, a minimum capital (atleast 15,000 ECU) is required. Every member has one vate at a general meeting, unless a limited exception of this principle is allowed by the articles. Besides, the European cooperative society should have either management or mana- ging and supervisory board. VIRI 1. Peter Grilc (1), Poenotenje in izenačevanje prava delniških družb v Evropski skupnosti, Zdru- ženo delo, Ljubljana, 1/1989/XV, 34-39. 2. Peter Grilc (11), Predlog statuta Societas Europea iz leta 1975, Združeno delo, Ljubljana, 3/1989!XV, 273-295. 3. Andre Van Hulle/Frans Hofkens/Karl Van Hulle, De cobperatieve vennootschap, Kluwer, Antwerpen 1989 in 1990. 4. Janez Šinkovec, Temeljno o evropskih skupnostih, Podjetje in delo, Ljubljana, 7/1990/ XVI, 638-647. 5. Le imprese dell' economia sociale e la realizzazione del mercata europeo senza frontie- re, Comunicazione della Commissione delle Co- munita europee al Consiglio - Bruxelles, 18 dicembre 1989, Lettera Conscoop, Roma, n. 22/1990, 65-108. 6. Proposta di regolamento del Consiglio re- cante la disciplina Societa Cooperative Europea, Documento di lavoro del Comite de Coordination des Associations de cooperatives de la Cee (C .C.A.C.C.), Lettera Censcoop, Roma, n. 22/ 1990, 109-149. 7. Resolution on a statute for a European cooperative society and other undertakings in the mutual sector in general, Official Journal of the European Communities, No C 48/114-115, 25. 2. 1991. 8. Code de societes, Dalloz, Paris 1991 . GDK: 232.311.2 Kakšne semenske sestoje rabimo? Marjan ZUPANČIČ* Izvleček Zupančič, M.: Kakšne semenske sestoje rabi- mo? Gozdarski vestnik, št 3/1992. V slovenščini s povzetkom v nemščini,. ·cit. lit. 19. Pri izbiri semenskih sestojev poskušamo upo- števati genetsko različnost med drevesnimi popu- lacijami iste vrste in genetsko najvrednejše dele gozda. V praksi so možnosti dedovanja želenih lastnosti dreves in sestojev močno precenjene. Za nabiranje semena so sprejemljivi tudi pov- prečno kakovostni sestoji. Posebno pozornost zasluži zajemanje dovolj velike genetske variabil- nosti pri nabiranju semena. Ključne besede: semenski sestoj, genetska raz- ličnost, genetska variabilnost, gozdno semenar- stvo. UVOD Minilo je že dobrih 41 let od izida knjižice dr. Maksa Wrabra: Gojenje gozdov v luči genetike- biološki problemi gozdnega se- menarstva (WRABER 1950). Knjižica je izšla v času, ko je bilo treba obvezno prisegati na Lisenkove genetske teorije. Avtorju moramo priznati, da je znal ohraniti primerno razdaljo do teh teorij, ki danes veljajo kot klasični primer podrejanja znano- sti totalitarni ideologiji. Wrabrovo delo je bilo nedvomno pionirsko delo na tem po- dročju pri nas in je do danes ohranilo veliko svoje aktualnosti. Njegov namen je bilo preprečiti najhujše napake v gozdnem se- menarstvu, ki so se dogajale pri nas po drugi svetovni vojni. Po mnogih letih mo- ramo ugotoviti, da je bil med tem napredek gozdnega semenarstva mnogo preskro- men. Vendar je gozdno semenarstvo hva- ležno področje gozdarske genetike, kjer lahko še najprej pripomoremo h genet- skemu zdravju gozdov. Hkrati lahko na tem * Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija Synopsis Zupančič, M.: Which Seed Stands are re- quired? Gozdarski vestnik, No. 3/1992. ln Slo- vene with a summary in German, lit. quot. 19. When selecting appropriate seed stands, gene- tica! differentation between different tree popula- tions of the same tree species and genetically most valuable forest parts are taken into conside- ration. The heredability of the desired tree charac- teristics and forest stands have been much over- estimated in practice. The forest stands of aver- age quality are also appropriate for forest seed gathering. The comprising of the relatively high genetical variability in forest seed collecting de- serves special attention. Key words: seed stands, genetical differentation, genetical variability, forest seed practice. področju veliko naredimo za ohranitev av- tohtonih genetskih virov, brez katerih stabil- nega gozda ne more biti. S semenskimi sestoji skušamo zajeti kra- jevne drevesne rase, ki so rezultat genet- skega prilagajanja danemu okolju. Take rase lahko označujemo z bolj splošnim izrazom kot populacije. V gozdni genetiki populacija pomeni množico osebkov iste drevesne vrste, ki hkrati živijo v nekem ekološko bolj ali manj enotnem prostoru, so bolj ali manj udeleženi pri generativnem razmnoževanju in tako tvorijo razmnože- valno skupnost, ki ima svoj posebni genet- ski razvoj. Ta definicija je seveda zelo teoretična. V naravi je težko potegniti meje med populacijami, razen če so med seboj prostorsko ločene. O slabih ali celo katastrofalnih posledicah uporabe semena neprimernega in neavtoh- tonega porekla ni treba posebej govoriti. O tem navaja tudi WRABER (1950) v . ome- njeni knjižici zelo drastične primere. Ni torej vseeno, kje seme naberemo in kje ga uporabimo. Marsikatero >>umiranje« in ))propadanje•• gozda bi se dalo vsaj delno pojasniti z neavtohtonim in neprimernim G. V. 3/92 153 genetskim poreklom drevesnih populacij (prim. TZSCHACKSCH 1987). V tem sestavku skušam predstaviti te- meljne probleme semenskih sestojev, to je genetsko variabilnost in genetsko različnost drevesnih populacij. Druge probleme se- menskih sestojev, kot je ogrožena avtohto- nost, vnašanje nezaželenega peloda v se- menske sestoje itn., bi bilo treba obravna- vati posebej. KAJ JE GENETSKA VARIABILNOST? Genetsko variabilnost lahko definiramo kot prisotnost različnih genetskih zasnov v populaciji, kot so različne oblike istovrstnih genov in genskih kompleksov. Ta variabil- nost pride do izraza v različnih genetskih konstitucijah (genotipih) posameznih dre- ves. Da genetska variabilnost res obstaja, se lahko prepričamo že s preprostimi feno- loškimi opažanji npr. v drevesničarskih le- hah, kjer zaradi izenačenih pogojev okolja lažje opazimo genetsko pogojene razlike. Tako drevesca, vzgojena iz semena istega porekla (provenience), ne odženejo spo- mladi vsa hkrati, pač pa je vsaj teden dni razlike med časi odganjanja najzgodnejših in najbolj poznih mladik. Te razlike si lahko razlagamo le z genetskimi vzroki. Sicer so fenološke značilnosti, če niso prekrite z vplivi okolja, zelo zanesljivo merilo za ge- netsko različnost oziroma variabilnost. Tudi morfološka variabilnost je v veliki meri izraz genetske variabilnosti . Tako imamo npr. pri smreki, ki je izrazita polimorfna vrsta, tri glavne morfološke tipe po načinu razveja- nja: grivasti, ščetkasti in ploskovejni, s šte- vilnimi prehodi in kombinacijami med njimi. Tudi pri rdečem boru najdemo morfološke variabilnost, ki sega od tankovejnatih in ravnodebelnih tipov do grobovejnatih in krivodebelnih. Tudi v oblikovanosti lubja pri rdečem boru skušamo videti morfološke tipe in s tem genetsko različnost (primerjaj WRABER 1950). Podobno skušamo priti na sled genetski različnosti tudi pri drugih vrstah. Pri tem je zelo pomembno, da znamo ločiti vplive okolja od genetskih vplivov. Poleg variabilnosti :znotraj populacij imamo variabilnost med populacijami iste vrste. Z analizami in izračuni kvantitativne 154 G. V. 3/92 genetike ugotavljamo medsebojno podob- nost ali različnost v genetski sestavi popu- lacij. Čim bolj se dve populaciji glede zasto- panosti različnih oblik istovrstnih genov in genskih kompleksov razlikujeta med seboj, tem prej lahko domnevamo obstoj genetske različnosti oziroma dveh različnih ras. Za resnejša proučevanja genetske varia- bilnosti potrebujemo Gozdne drevesne vrste se odlikujejo z dolgoživostjo in s čajo morfološke, fenološke, prirastne in druge primerjave. Posebna ovira pri tem je dolgo- ročnost. Poskusi, ki jih sedaj začenjamo, bodo dajali rezultate šele čez desetletja. Mnogi starejši poskusi, če so se ohranili, po svoji zasnovi ne odgovarjajo sodobnin1 zahtevam, toda so dragoceni prav zato, ker so bili osnovani že pred desetletji (GIER- TYCH 1986). V novejšem času veliko priča­ kujemo od biokemijskih genetskih analiz. Primer take analize je zelo obsežna raz- iskava (KONNERT in FRANKE 1991 ), ki obravnava genetsko variabilnost smreke v jugozahodni Nemčiji in nam daje tudi pre- gled že doseženega na tem področju. Ta in druge raziskave genetske variabil- nosti (npr. GUZINA 1980), kažejo na zelo veliko variabilnost znotraj populacij in na skromnejšo variabilnost med populacijami ene vrste. Torej že med osebki posameznih populacij vlada velika genetska variabil- nost, zaradi katere je variabilnost med po- pulacijami navadno težje razpoznavna. STABILNOST GOZDA IN GENETSKA VARIABILNOST Ohranitev naravne genetske dediščine gozda je predvsem ohranitev naravne ge- netske variabilnosti. Le v genetsko variabil- nih populacijah se lahko uveljavlja naravna selekcija in naravni genetski razvoj. Popu- lacije z dovolj veliko genetsko variabilnostjo bolje prenašajo nepredvidljive ujme in kala- mitete ter se bolje prilagajajo tudi dolgoroč­ nejšim podnebnim in drugim spremembam v okolju. Nepogrešljivo pri tem je naravno obnavljanje genetske variabilnosti s prena- šanjem peloda in semena iz bližnje ali daljnje okolice, z novimi kombinacijami ge- nov v mladi generaciji gozda itn. (HATTE- MER in BERGMANN 1987, HATIEMER in MUELLER-STARCKE 1988). Tako ne zmanjka možnosti za naravno selekcijo in s tem za ekološko plastičnost populacij. Gozdne drevesne vrste se odlikujejo z dolgoživostjo in s počasnim menjavanjem generacij. Tako je potrebno tudi sto in več let, da ena drevesna generacija zamenja drugo. To pa pomeni tudi zelo počasno biološko evolucijo, ki rabi dolga tisočletja za razmeroma majhne prilagoditve okolju. Čisto drugače je pri kratkoživih in hitro množečih se organizmih, kot so patogeni mikroorganizmi, mrčes itn., ki se z biološko evolucijo hitro prilagodijo tudi močnim ke- mičnim strupom. Počasno evolucijsko prila- gajanje pri gozdnih drevesnih vrstah prav gotovo ne zadostuje pri sedanjem antropo- genem spreminjanju okolja in svetovnega podnebja. Toda to svojo pomanjklivost gozdne drevesne vrste izravnajo na druga- čen način. Za razliko od kratkoživih rastlin- skih vrst z njihovim hitrim evolucijskim pri- lagajanjem je za drevesne vrste značilna velika genetska variabilnost (STIMM in WOLF 1991 ). Tako je možno razmeroma hitro prilagajanje genetske sestave dreve- snih populacij s pomočjo naravne selekcije. To je tudi edina možnost prilagajanja spre- minjanemu in obremenjenemu okolju ter razmeram ob ujmah in kalamitetah. ln te edine možnosti naj ne bi zapravili z neodgo- vornim človeškim početjem - z dejanji, s katerimi bi zmanjšali genetsko pestrost dre- vesnih populacij. KAKO JE S KRAJEVNIMI DREVESNIMI RASAMI? Pri gozdnih drevesnih vrstah je za nasta- janje drevesnih ras potrebnih nekaj tisočle­ tij . V zadnjih desettisoč letih, to je po koncu ledene dobe, je gozd v Evropi moral nastati čisto na novo. Zato ni bilo veliko časa za nastanek drevesnih ras (primerjaj MAYER 1980). Na drugi strani pri umetnem žlaht- njenju gozdnega drevja vzredimo nove »sorte« že po nekaj menjavah generacij, kar s primernimi metodami lahko dosežemo že v nekaj desetletjih. Tudi s >>prebira- njem«, to je s stalnim izsekavanjem najlep- ših in najvitalnejših dreves, lahko razme- roma hitro vzredimo slabo rastoče in slabo oblikovane drevesne rase. Genetski razvoj lahko umetno res močno pospešimo, toda le z drastičnimi prijemi, ki jih narava ne pozna. Tako narava ne pozna strogo nad- zorovanega opraševanja cvetov, drastično enostranske selekcije v gozdnem mladju, sistematičnega iztrebljanja vitalnosti. Na- ravni razvoj najbrž ne vodi v nastanek številnih specializiranih krajevnih ras, am- pak ostaja raje pri veliki genetski variabilno- sti populacij. Tako so odprte možnosti za nadaljnje spreminjanje genetske sestave populacij in s tem za prilagajanje spreminja- nju okolja ali za širjenje v drugačna okolja. Talne rase. V literaturi naletimo na izraz »talne rase« (nem. Bodenrassen), ki naj bi se izoblikovale na kakšnem posebnem tipu tal. Tako je znan primer »vodnega jesena« (nem. Wasseresche), ki raste na mokrih tleh ob tekočih vodah, in »jesena na apnen- cu« (nem. Kalkesche), ki raste na razme- roma suhih apnenčastih pobočjih . Oba je- sena se med seboj močno razlikujeta glede priraščanja, kvalitete lesa ipd. Vendar več obsežnejših raziskav do zdaj ni moglo po- trditi, da med njima obstaja genetska različ­ nost. Torej imamo opraviti z vplivom zelo različnega okolja in ne z genetskimi razlika- mi. Pri nabiranju semena pa kljub temu ni odveč, če oba jesena ločimo med seboj (MAYER 1980). O domnevnih »talnih rasah« belega to- pola v porečju Tise na Madžarskem poroča Denes (DEN ES 1991 ). Tako beli topol naj- demo na izrazito mokrih rastiščih in hkrati na izrazito suhih prodnatih rastiščih v logih ob vodah. To je zavedlo mnoge avtorje, da so opisovali in ločevali različne »talne rase« belega topola. Toda obširne raziskave, ki so vključevale tudi biokemične genetske analize, kakšnih genetskih razlik med temi domnevnimi rasami niso mogle odkriti. Gre torej za vplive okolja in ne za vplive dedno- . sti. Tako lahko ocenimo tudi izkušnje naših gozdarjev s »krvavordečim« macesnom, ki naj bi na nekaterih rastiščih dajal posebno kvaliteten les. Takih in podobnih primerov domnevnih talnih in drugih »rastiščnih« ras je še več. Navsezadnje je za pokljuške resonančno smrekovine potrebno tudi po- kljuške rastišče in ne samo pokljuška smre- kova rasa. Vendar nastajanje >)talnih ras« ni čisto izključeno, kot kaže raziskava Mittona (MIT- G. V. 3192 155 TON 1989). Avtor navaja primer Engelman- nove smreke v narodnem parku Colorado, ki raste na suhih rastiščih, med katerimi so otoki izrazito mokrih rastišč, ki so prav tako porasli z Engelmannovo smreko. Opraviti imamo z dvema zelo različnima talnima tipoma oziroma z rastišči, ki se nahajata neposredno eno ob drugem. Biokemijske genetske analize so res pokazale nekaj genetskih razlik med populacijama smreke na obeh rastiščih. Toda te razlike so se pokazale le v odraslih sestojih in so nastale zaradi močnih naravnih selekcijskih priti- skov na mokrem rastišču. Genetske razlike se torej lahko pojavijo že v teku ene gene- racije gozda. V mladi generaciji gozda se te genetske razlike vedno znova izgubijo zaradi naravnega prenašanja peloda in se- mena med sosednimi rastišči in populacija- mi, zaradi novih kombinacij genov v mladi generaciji gozda, skratka zaradi obnavlja- nja naravne genetske variabilnosti. Pri nas so se že večkrat pojavile dom- neve o genetski različnosti populacij na karbonatni in silikatni podlagi (BRINAR 1975, 1976, PAVLE 1987). Zanesljivih do- kazov o tem ni. če taka genetska različnost res obstaja, potem jo lahko še najprej pričakujemo na večjih površinah z izrazitim prevladovanjem ene oziroma druge kam- ninske podlage, kjer hkrati izrazito prevla- dujejo ekstremne talne razmere (tla eks- tremnih kemijskih, fizikalnih idr. lastnosti). Klimatske rase. Od selekcijskih vplivov, ki oblikujejo genetsko različnost oziroma drevesne rase, je gotovo najpomembnejši vpliv podnebja. To ugotavlja že WRABER 1950. Pri tem mislimo seveda na podnebje, ki je širšega, recimo regionalnega pomena in ne morda na krajevne podnebne značil­ nosti, ki nastajajo npr. zaradi prisojnosti ali osojnosti pobočja. Podnebje razčlenjujemo v vertikalni smeri od nižin proti zgornji gozdni meji in v horizontalni smeri v odvis- nosti od geografske širine, bližine morja, orografije itn. Tako so drevesne rase predvsem klimat- ske rase, ki kažejo selekcijske vplive pod- nebja tudi v svoji morfologiji in fenologiji. Zgodovinski razvoj gozdne vegetacije v tisočletjih po ledeni dobi je vendarle pustil svoje sledove v genetski različnosti dre- vesnih populacij (SCHMIDT-VOGT 1990). 156 G. V. 3/92 Nedvomno je tudi pri tem podnebje igralo pomembno vlogo. SEMENARSKI OKOLIŠ OZIROMA PROVENIENČNA OBMOČJA Rastiščna pisanost, kot nam jo kažejo pedološke in fitocenološke karte, na srečo ne pomeni enake pisanosti drevesnih ras. To je gotovo pomembno za gozdno seme- narstvo in za razmejitev semenarskih oko- lišev oziroma provenienčnih območij. V ma- lopovršinskem rastiščnem mozaiku, kot ga pri nas skoraj povsod najdemo, se kljub različnosti selekcijskih pritiskov genetska sestava drevesnih populacij izravnava. K temu doprinese naravno obnavljanje genet- ske variabilnosti s prenašanjem semena, peloda, nastajanje novih genskih kombina- cij itn. Za obstoj »mikroekoloških ras ome- jenega krajevnega pomena((, kot jih omenja WRABER (1950), ni dovolj dokazov. Prvo razdelitev Slovenije na skupno se- dem t. i. semenarskih okolišev je postavil WRABER (1950) . Ta razdelitev ima veliko podobnosti z razdelitvijo Slovenije na šest fitogeografskih regij, ki jo je avtor izdelal pozneje in ki jo najdemo npr. v »Mali flori Slovenije« (MARTINČIČ in SUŠNIK 1969). Ta razdelitev je narejena na temelju flori- stičnih in fitocenoloških značilnosti rastišč, pomeni temeljno rastiščno razdelitev Slove- nije in tako dobro izraža tudi podnebne vplive. Kasneje (1974) je Biro za gozdarsko načrtovanje izdelal fitoklimatsko razdelitev Slovenije, ki ima precej podobnosti z Wra- brovo fitogeografsko razdelitvijo. Inštitut za biologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je Wrabrovo fitogeografsko razdelitev še dopolnil in popravil (ZUPAN- ČIČ, Mitja in sodelavci 1987). Med tem so se pojavili predlogi za oblikovanje semenar- skih okolišev na temelju rastlinskih združb, nadmorske višine in kamninske podlage rastišč (PAVLE 1987), ki tudi zaslužijo po- zornost. Za bodočo ureditev semenarstva v Slo- veniji je verjetno najprimerneje, da izha- jamo od omenjenih razdelitev na fitogeo- grafske in fitoklimatske regije, in na njihovi osnovi najdemo naprimernejšo razdelitev na semenarske okoliše oziroma provenienčna območja (nem. Herkunftsge- biete). Seme, nabrana v takem semenar- skem okolišu oziroma provenienčnem ob- močju bi smeli praviloma uporabiti le v mejah tega okoliša. Tako ureditev seme- narstva poznajo države evropske skupno- sti. Razdelitev na provenienčna območja oziroma semenarske okoliše se kljub vsemu ne more dovolj izogniti slabostim umetne razdelitve, kot to velja tudi za razna rastiščna karti ranja ( primerjaj HA TIEMER in MULLER-STARCK 1988, HATIEMER in BERGMANN 1987). Vendar česa boljšega zaenkrat ne poznamo. V Sloveniji je gozdno semenarstvo na zakonodajnem področju še čisto neurejeno, v velikem zaostanku za razvojem v svetu. Ob negotovostih pri razmejitvi in izboru semenarskih provenienc je še pomembneje negovati genetsko variabilnost gozda in si tako poskušati pomagati z metodami, ki jih pozna narava. V gozdu s pestrimi in različ­ nimi genetskimi zasnovami pridejo prej ali slej do izraza tiste, ki so danim rastiščnim razmeram najbolj prilagojene. Naravni in morda tudi umetni selekciji moramo prepu- stiti, da uveljavlja prirojene sposobnosti za preživetje in tudi prirojeno dobro obliko~a­ nost, rastnost ipd. Tako ublažimo slabe posledice manj posrečenega izbora prove- nience semena, ki se jim v praksi skoraj ne moremo izogniti. POVZETEK 1. Navadno precenjujemo možnosti prenaša- nja pozitivnih lastnosti semenskih dreves oziroma sestojev na njihove potomce. Semensko drevo predstavlja le mater. Očetje, ki so za seme prispevali svoj pelod, se nahajajo nekje v bližnji ali morda tudi daljnji okolici in so nepoznani. Dobra oblikovanost, rastnost ali vitalnost semen- skih dreves ali sestojev ni nujno genetsko pogo- jena in je lahko le rezultat naključnih ugodnih okoliščin . Domnevne ali resnične genetske odlike matičnih dreves pridejo le malo do izraza v njihovem potomstvu . Zaenkrat ni znanstvenega dokaza o tem, da je seme izbranih semenskih sestojev genetsko vred- nejše od semena povprečno dobrih sestojev (HATTEMER in BERGMANN 1987, HATTEMER in MUELLER-STARCK 1988). Vendar zakono- daja v državah evropske skupnosti dovoljuje na- biranje semena le v izbranih in priznanih semen- skih sestojih, verjetno pod vplivom pretiranih žlahtniteljskih pričakovanj . Dokler znanost ne more dokazati prednosti izbranih semenskih se- stojev, se lahko zadovoljimo tudi s semenskimi sestoji, ki so glede oblikovanosti, rastnosti, odpor- nosti itn. samo nekaj povprečnega. Tako imamo več svobode pri določanju velikosti in razporedi- tve semenskih sestojev in si prihranimo mnoge nepotrebne težave pri nabiranju semena. Kot predlagata HATTEMER in MUELLER-STARCK (1988), bi bilo dovolj, če bi v semenarskem okolišu nabirali seme kjerkoli, razen v posebno slabih sestojih. 2. Genetska variabilnost populacij gozdnih dre- ves je pogoj za njihovo stabilnost in preživetje. Zato moramo tudi pri nabiranju semena zajeti vso genetsko variabilnost populacije, ki naj bi jo na- brana seme predstavljalo. Seme moramo zato nabirati na dovolj veliki površini in na dovolj velikem številu dreves. Ne bi se smelo dogajati, da najdemo nekaj dreves z obilnim obredom semena, ki jih posekama, poberemo seme z njih in tako zadostimo vsem potrebam po semenu neke vrste. Z obredom štirih ali petih dreves prav gotovo ne zajamemo dovolj genetske variabilnosti v populaciji. Potrebnih bi bilo najmanj 20 dreves, kot ocenjujeta KONNERT in FRANKE (1991) za smrekove populacije v jugozahodni Nemčiji. Ge- netska variabilnost populacij je v tesni zvezi z njihovo ekološko plastičnostjo oziroma prilagodlji- vostjo okolju . Tudi pri manj posrečen em izboru semenske provenience se postopno uveljavljajo za dano rastišče primerne genetske zasnove, če smo s semenom zajeli dovolj veliko genetsko variabilnost. 3. V državah evropske skupnosti imajo že najmanj 20 let zakonske predpise o prometu s semenskim in saditvenim blagom. Okvirne pred- pise, obvezne za vso skupnost, vsaka posamez- na država po svojih potrebah in razmerah dopolni. Ta zakonodaja obsega točno določitev provenien- čnih območij (nem. Herkunftsgebiete), merila za izbor semenskih sestojev, predpise za vodenje evidence o izvoru semena, predpise o dopustnem mešanju semena različnih semenskih sestojev, predpise o semenskih plantažah itn. (primerjaj WEISSGERBER 1981 ). V Sloveniji razen zastarelega in neuporabnega standarda (JUS) na tem področju nimamo niče­ sar. Celo glede določanja provenienc in glede certifikatov o poreklu semena nimamo ničesar obvezujočega. Ključno področje gozdarstva je prepuščeno poklicnemu znanju in etični zavesti posameznikov. Resnično je že skrajni čas za zakonodajno ureditev gozdnega semenarstva. WAS FUR SAMENBESTANDE BRAUCHEN WIR? Zusammenfassung Nach der einleitenden Darstellung der Proble- matik werden folgende Schuesse gezogen : 1 . MOglichkeiten der Obertragung positiver Ei- genschaften von Samenbestanden und -Baumen auf ihre Nachkommen werden stark Oberschatzt. So werden vermutlich genetisch wertvolle Be- stande ausgesucht, die meist zu klein sind und G. v. 3/92 157 auch sonst ihrem Zweck nur schlecht entsprec- hen. Solange genetische Oberlegenheit der aus- gesuchten Samenbestanden nicht wissenschaf- tlich bewiesen werden kann, sind durchschnit- tliche Bestande als Samenbestande durchaus annehmbar. 2. Genetische Variation von Baumpopulatio- nen soli bei Samenernte voli erfa!3 werden. Es kommt vor, dass wenige, aber reichlich samentra- gende Baume gefallt und beerntet werden und damit der Bedarf nach Samengut einer Art voli gedeckt wird. Mit weniger als 20 beernteten Baumen pro Bestand bzw. Population kann die erfordeliche genetische Variation keinesfalls ge- sichert werden. Eine breite genetische Variabiltat junger Waldbestande ermoglicht eine allmahliche Anpassung ihrer genetischen Struktur an ortliche StandortsverhraJtnisse. Damit werden schlechte Folgen wen iger gegluckter Provenienzwahl gemil- dert. 3. Eine gesetzliche Regelung des forstlichen Saatgutwesens fehlt in Slovenien so gut wie ganz. So gibt es auch keine bindenden Vorschrif- ten hinsichtlich der Herkunftgebiete. Dieser Ruck- stand ist moglichst bald aufzuholen. LITERATURA 1. Brinar, M.: Kakovost bukovega semena in razvoj iz njega zraslih mladic v zvezi z nekaterimi značilnostmi provenienčnih rastišč. Zb. gozdar- stva in lesarstva, L. 13, Ljubljana 1975, št. 2, 61-79. 2. Brinar, M.: Kalivost jelovega semena v od- visnosti od provenienčnih rastišč in klime, po- sebno z ozirom na propadanje naše jelke. Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 14, Ljubljana 1976, št. 2, 155-190. 3. Burschel, P.: Waldbau - Forstgenetik - ForstpflanzenzUchtung. Forst und Holz, 1989, 24 , 665-673, lit . 40. 4. Den es, 8.: Gibt es Bodenrassen bei der Weisspappel? Allg . Forstz ., 1991, 17, 877. 5. Giertych, M.: L'amelioration genetique des arbres forestiers aujourd'hui et demain. Revue Forestiere Frangaise, Numero special, 1986, 204-207. 6. Guzina, V. P.: Procena genetskog variabili- 158 G. V. 3/92 teta jasike (Populus tremula L.) pomocu polimor- fizma izoperoksidaza. Radovi, knjiga 9, 1980, Institut za topolarstvo Novi Sad. 7. Hattemer, H. H.; Bergmann, F.: Eintohrung in die Genetik fOr Studierende der Forstwirtschaft. J. D. Sauerlander's Verlag, Frankfurt am Main, 1987, strani 268. 8. Hattemer, H. H.; Mueller-Starck, G.: Gene- tische Aspekte der kOnstlichen BestandesbegrOn- dung. Forstarchiv, Hannover, 1988, 1, 12-17. 9. Konnert, M.; Franke A: Die Fichte (Picea abies (L.) Karst.) im Schwarzwald: Genetische Ditterenzierung von Bestanden. Allg. Forst-u. J. Ztg. Frankfurt am Main, 1991, 5-6, 100-106. 1 O. Martinčič, A.; Sušnik, F.: Mala flora Slove- nije. Cankarjeva Založba, Ljubljana 1969. 11. Mayer, H.; Waldbau. Gustav Fischer Ver- lag, Stuttgart - New York, 1980, strani 482. 12. Milton, J. B.; Stutz, H. P.; Schuster, W. S.; Shea, K. L.: Genotypic Differentiation at PGM in Engelmann Spruce from Wet and Dry Site. Silvae Genetica, 1989, 5-6, 217-221 . 13. Pavle, M.: Register semenskih sestojev. Elaborat IGLG, Ljubjana 1987. 14. Schmidt-Vogt, H.: Die Fichte - Oberblick uber neue Literatur. Forstliche Umschau, Jg. 33, 1990, H. 1-2, 1-12. 15. Stimm. B.; Wolf, H. : nGenetische Variation in europaischen Waldpopulationen". Arbeitsta- gung europaischer Forstgenetiker vom 9. bis 11. Oktober 1990 an der Universitat Gottingen. For- starchiv, Jg. 62, 1991, H. 3, 96-97. 16. Tzschachsch, 0 .: Zur Labor- und Feldresi- stenz der Kiefer (Pinus silvestris L.) gegenUber phytotoxischen Steffen und Schlussfolgerungen fur die Anbauwurdigkeit von Kiefernarten in den lmmissionsgebieten des oberen Harzes. Beitr. Forstwirtschaft, Berlin, 1987, 3, 97-102. 17. Weissgerber, H.: Das neue Gesetz uber forstliches Samen- und Pflanzgut. Forst- u. Holz- wirt, Hannover, 1981, No. 15, 349-352. 18. Wraber, M.: Gojenje gozdov v luči geneti- ke. Biološka problematika gozdnega semenar- stva. Strokovna in znanstvena dela Gozdarskega Inštituta Slovenije št. 2. Ljubljana 1950, strani 68, ruski in francoski povzetek, 1 karta. 19. Zupančič, Mitja; Marinček, L.; Seliškar, A.; Puncer, l. : Consideration on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia, Vol. Xlii , 1987, s . 89-98. GDK: 232.32 O vzgoji gozdnih sadik in zagotavljanju njihove kakovosti Lado ELERŠEK* Izvleček Eleršek, L.: O vzgoji gozdnih sadik in zagotav- ljanju njihove kakovosti. Gozdarski vestnik, št. 3/1992. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 11. Od vzgoje gozdnih sadik je odvisna kakovost pridelanih sadik, kakovost prodanih sadik pa naj urejajo tudi ustrezne norme. V prispevku so dana navodila za vzgojo kakovostnih sadik drevesnih vrst, s katerimi pri nas umetno obnavljamo gozdne sestoje, ter norme za kakovost sadik, ki se upo- rabljajo v Evropski gospodarski skupnosti. Ključne besede: gozdna sadika, vzgoja sadik, kakovost sadik, norme za kakovost sadik. 1. UVOD Gospodarski gozdovi se obnavljajo z na- ravnim pomladkom, večkrat pa si poma- gamo tudi z umetno obnovo, kar navadno pomeni saditev v drevesnicah vzgojenih gozdnih sadik. S sadikami gozdnega drevja (še celo v nekaterih gospodarsko razvitih državah) se obnavljajo tudi zunajgozdni lesni nasadi, s čimer se zboljšuje negativna lesna bilanca. Evropa ima višek kmetijskih pridelkov in obstaja prognoza (Hummel 1991 ), da bo v Evropi začasno na razpolago 50 mio ha kmetijskih površin, na katerih bi lahko osnovali zunaj gozdne nasade s (se- lekcioniranimi) gozdnimi sadikami. Za umetno obnovo gozdov in za osnova- nje intenzivnih nasadov potrebujemo vi- talne in kakovostne sadike. Glede na rasti- šče, kjer bomo sadike posadili, morajo biti te ustreznega izvora (genske zasnove), poleg tega pa morajo biti morfološke in fiziološko kakovostne. * L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija Synopsis Eleršek, L.: The lmproving of Forest Seedlings and the Achieving of their Quality. Gozdarski vestnik, No. 3/1992. ln Slovene with a summary in German, lit. quot. 1 O. The quality of forest seedlings depends on their improving. The quality of the seed!ings sold should be regulated by appropriate standards. The article gives the instructions tor professional seedling improving of the majority of tree species with which artiticial regeneration of forest stands is pertormed in Slovenia as well as the standards for the quality of seedlings which are in use in the European Economic Community. Key words: forest seedling, seedling improving, quality of seedlings, seedling quality standards. Za drevesne nasade uporabljajo v razvi- tem svetu vse bolj selekcionirane sadike, ki jih pogosto vzgajajo tudi na vegetativen način. Rast nasadov, osnovanih s sadika- mi, ki so vzgojene z večgeneracijsko selek- cijo, je večja tudi do 30% (Kieinschmit 1975). Prav zato postaja poleg vzgoje sadik iz semena v svetu zanimiva tudi vzgoja sadik iz potaknjencev. Iz tega razloga obravnavamo v naslednjih poglavjih tudi vegetativno vzgojo gozdnih sadik. 2. NAČIN RAZMNOŽEVANJA GOZDNEGA DREVJA Najpogostejša pot regeneracije gozd- nega drevja (na naraven ali umeten način) je spolno razmnoževanje, ki poteka prek oploditve in semenitve. Pri umetni obnovi praviloma sledijo naslednja dela: izbor se- menskih objektov, zbiranje in hranjenje se- mena, stratifikacija (pri listavcih) in vzgoja sadik v drevesnicah. Poleg vzgoje sadik iz semena pa uporabljamo za potrebe žlaht- njenja gozdnega drevja in za vzgojo selek- cioniranih sadik še različne nespolne (vege- tativne) načine razmnoževanja teh rastlin . G. V. 3/92 159 Na grafikonu 1: »Koledarski prikaz primer- nosti različnih načinov razmnoževanja goz- dnega drevja in grmovja« je navedeno poleg generativnega načina še 13 načinov vegetativnega razmnoževanja. Tu je razvid- no, da je največ načinov primerno uporab- ljati v spomladanskih in poletnih mesecih, najprimerneje pa v mesecu aprilu, maju in juniju. 3. MEDNARODNE OZNAKE ZA SADIKE Sadike, namenjene prodaji, so glede na starost in način vzgoje označene s pomen- skimi okrajšavami. _Tako smo npr. označe­ vali štiriletne smrekove presajanke po JUS standardu z oznako 2+2, kar je pomenilo, da so bile v drevesnici presajene kot dve- letne sejanke in izkopane po nadaljnji dve- letni vzgoji. Zaradi naše evropske usmerje- nosti pa je primerneje, da uporabljamo mednarodne oznake za označevanje sadit- venega materiala; tudi zaradi trgovanja v tem prostoru . Te oznake so prikazane v preglednici 1 . Glavna značilnost teh oznak je starost sadik, ki je prikazana s številom let do presajenja in po presajenju, ločena s po- ševno črto. Iz oznake je tudi razvidno, če so sadike vzgojene na generativen ali vege- tativen način. Sadike, vzgojene iz potak- njencev, imajo na prvem mestu oznako O, za katero stoji poševna črta. Okoreninjeni koreninski potaknjenci so označeni z -, ki Grafikon 1: Koledarski prikaz primernosti različnih načinov razmnoževanja gozdnega drevja in grmovja (prirejeno po Krussmannu) S t ev i 1 o uporabljenih na č inov Načini r azmnozevanj a s setv ijo z de 1 jenjerrt z osipan j em z vlačenicami z gr obanicami z ze lnatimi petak. z lesnatimi ' ' s korenins k im i " s kopu 1 ac ijo s cepljenj em iglav s stransko dolago z okulacijo z ablaktac i jo z z rač nimi grobanicami 160 G. V. 3/92 8 9 10 1 t 12 mesec ev ~ ~ Preglednica 1: Pregled mednarodnih oznak za sadike (po KrGssmannu) enoletna sejanka dve letna sejan ka 1/0 2/0 1/1 1/2, 2/1 1/3,2/2 1x0 2x0 0/1/0 0/1x0 0/2/0 0/1/1 dveletna presajena sejanka (dveletna presajenka) triletna presajena sejanka, presajena v 1. oz. 2. letu štiriletna presajena sejanka enolet!la zel nato pikirana sejanka dve letna zel nato piki rana sejan ka enoletni okoreninjeni zelnati potaknjenec enoletna presajena zel nata zakoreninjenka dveletni okoreninjeni zelnati potaknjenec (zakoreninjenka) dveletni presajeni okoreninjeni zelnati potaknjenec 0/1/2, 0/2/1 0/1/3, 0/2/2 0/1 triletni presajeni okoreninjeni zelnati potaknjenec 0/2 štiriletni presajeni okoreninjeni zelnati potaknjenec enoletni okoreninjeni lesnati potaknjenec (zakoreninjenka) dveletni okoreninjeni lesnati potaknjenec -1/0 x/1/0 enoletni okoreninjeni koreninski potaknjenec, grebenica ali koreninski izrastek enoletna cep!jenka (prvo !eto po cepljen ju) x/2/0 dveletna cepljen ka x/1 /1 dve letna, po prvem letu presajena cepljenka je na prvem mestu v oznaki. Cepljene sadike (cepljenke) so označene z x in poševno črto, ki je prav tako na začetku oznake. Pri nepresajenih sadikah (in med vegetacijo presajenih sadikah) je O na koncu oznake, kar pa ne velja za zakoreni~ njenke lesnatih potaknjencev. Pri sadikah, ki so presajene med vegetacijsko dobo, se konča oznaka z xO. 4. PRIMERNA VZGOJA SADIK JE POGOJ ZA NJIHOVO KAKOVOST Tudi od vzgoje sadik je odvisna njihova morfološka in fiziološka kakovost. Kakovostna sadika mora imeti pravilno raz- vit koreninski in nadzemni del, koreninski del pa mora biti dovolj velik glede na nadzemni del, ker le to omogoča dobro prijemanje in dobro začetno rast v nasadu. Do različnih koreninskih deformacij pri- haja večkrat pri presajanju sadik v drevesni- ci. Pri analizi 650 smrekovih sadik v naših drevesnicah (Eieršek 1985) smo ugotavljali predvsem naslednje koreninske deforma- cije: - koreninska os je bila zavita v obliki črke J (oznaka J); - korenine so bile v prostoru neena- komerno, to je asimetrična razporejene (o- znaka A); - pri presajanju v drevesnici so bile se- janke pregloboko posajene, zato so se razvile nove korenine na višjem nivoju (oznaka G) ; - posamezne manjše korenine so bile spodvihane, do česar je prišlo pri presaja- nju v drevesnici (oznaka P). Po naši analizi je bila povprečna obrav- navana sadika le zmerno obremenjena s posameznimi deformacijami, najbolj z nesi- metrično razporeditvijo korenin (oznaka A). Med vsemi analiziranimi sadikami pa ni bilo nobene idealne sadike, saj je bila vsaka sadika obremenjena vsaj z eno deformacij- sko napako. V manjšem obsegu smo ugotavljali nesi- metričnost in vitkost krošenj pri smrekovih sadikah, vzgojenih iz semena in potaknjen- cev (Eieršek 1990). Večja asimetričnost je bila ugotovljena pri dveletnih sejankah kot pri štiriletnih presajenkah ter večja pri vege- tativnih sadikah kot pri generativnih sadi- kah. Poznano je, da se sadike neugodne trša- tosti (to so sadike, pri katerih je premer koreninskega vratu preskromen glede na višino sadike, z neugodnim razmerjem h/d) v nasadu slabše prijemaje. Obstaja tudi korelacijska zveza med količnikom teže nadzemnega in koreninskega sistema, kar pomeni, da ima sadika neugodne tršatosti tudi premajhen koreninski sistem. V Nemčiji so opravili v letih 1965-68 obsežen poskus saditve (14.000 sadik) različno tršatih smre- kovih sadik (h/d = 94, 63, 45), ki so bile vzgojene v treh različno velikih rastnih pro- storih (333, 95 in 33 sad./m2) (Schmidt- Vogt, Gurth 1977), Te smreke so izmerili spet, ko je bil nasad star 22 let (Schmidt- G. V. 3/92 161 Vogt, Deichner 1991 ). V prvih letih je pro- padlo 32% netršatih in 22% tršatih sadik. V prvem letu je propadlo več netršatih sadik, v naslednjih letih pa več majhnih sadik zaradi plevela. Velika depresija višin- ske rasti velikih sadik se je končala najpo- zneje v tretjem letu rasti v nasadu, nato pa je prišla na vseh rastiščih prvotna nadmoč­ nost velikih sadik do izraza. Meritve v 22-letnem nasadu so pokazale, da so raz- like med smrekami, ki izhajajo iz najmanj in najbolj tršatih sadik, relativno majhne. Po volumnu (ne po višini) znašajo te razlike v korist slednjih 13% - pri smrekah, sajenih v jam ice, oz. 1 O% - pri smrekah, sajenih v zasek. Vendar moramo pripomniti, da so bili iZpadi pri netršatih sadikah večji in so imele te smreke zato pozneje nekaj večji rastni prostor, kar gotovo tudi vpliva na skromne razlike med obravnavani ma skupi- nama smrek. Razlike med smrekami, ki so bile sajene v zasek in smrekami, sajenimi v jamice na klasičen način pa so izrazitejše, saj so slednje kar za 1m (1 O%) višje. V nasadu zelene duglazije, ki je bil v Birmens- dorfu osnovan z različno tršatimi sadikami (Hočevar 1981) so ugotovili naslednjo zvezo med tršatostjo in propadom sadik: h/d 30 - propadlo 5,1 %, h/d 50 - propadlo 7,4 %, h/d 70 - propadlo 20,3 %, h/d 90 - propadlo 45,7% sadik. V poskusu, ki smo ga opravili s sadikami evropskega macesna v nasadu Železnica, ki leži na n. v. 1600 m (Eieršek 1990), smo v četrtem letu rasti ugotovili, da so sadike, pri katerih je znašal kvocient h/d 76 (vzgoja 111 sad./m2), pri- rastle v višino 3,4 cm, sadike, pri katerih je znašal količnik h/d 58 (vzgoja 27 sad./m2), sa so pri rastle v višino 5,2 cm. Večjo tršatost (večji delež korenin) imajo sadike, ki smo jih vzgajali v večjem rastnem prostoru, na bolj rahlih tleh, na bolj sušnih tleh, na tleh, ki so zmerno preskrbljena z dušikom in na rastliščih z višjo nadmorsko višino. Delež korenin je odvisen tudi od provenience. S poskusom, kjer smo ugotavljali vpliv različnih tal na velikost korenin (dolžina korenin, prostor, ki ga korenine preraščajo) pri evropskem macesnu, smo ugotovili, da je bil delež korenin (ne glede na metodo ugotavljanja) izrazito večji pri vzgoji sadik 162 G. v. 3/92 na meljasto sipkih tleh kot na glinasto masivnih in ilovnato rahlih tleh. Na tršatost vpliva večja količina fostorja in kalija v tleh pozitivno, več dušika pa negativno. Prevelika količina dušika v tleh povzroča bujno nadzemno rast, sadike pa jeseni slabo olesenijo. Premočno gnojenje z dušikom spoznamo pri smreki po številnih kresnih odganjkih (Rupf 1952). Gozdarji in drevesničarji bi morali še posebej skrbeti, da pri izkopu, sortiranju, transportu, pri zasipu in ponovnem sajenju ne bi prišlo do izsušitve sadik. Svežost sadik lahko dokaj dobro in preprosto ugo- tavljamo z merjenjem vodnega potenciala po Scholanderju (Batič, Eleršek 1989). Ob- staja velika korelacijska zveza med voonim potencialom in prijemanjem ter nadaljnjo rastjo sadik po saditvi. Iz poskusa, ki ga je opravil Ruetz (Ruetz 1976), je razvidno, da se prijemanje izrazito poslabša, ko pade vodni potencial pod -20 kp/cm2 , in je pri vodnem potencialu -37 kp/cm2 le še polo- vično . Isti avtor tudi meni, da ni vseeno, kako hitro se sadike izsušijo. Meni, da se sadika z enako nizkim vodnim potencialom bolje prime, če je bila izsušitev počasna. 5. NORME ZA KVALITETO SADIK Do nedavnega in delno še zdaj se upo- rabljajo pri prometu s sadikami JUS stan- dardi iz leta 1968. Ti standardi pa so že zastareli in imajo vsaj dve napaki. Za sadike določene starosti sta določena le minimalni premer koreninskega vratu in minimalna višina. Za višje sadike iste starosti pa naj bi bile še vedno pomembna le minimalna debelina, kar pomeni, da je po tem stan- dardu kvalitetna tudi »zdivjana« in >>nagna- na« sadika, oziroma netršata sadika. Nada- lje ločuje standard sadike v l. in 11. kakovost- no vrsto, kar je pa v bistvu nezaželena genetska selekcija, ki omogoča sajenje večjega števila genetsko manjvrednih sadik na enem mestu . Bolj primerne so EGS norme iz leta 1971 , ki ne ločujejo sadik v kakovostne vrste po velikosti, temveč v normalne in tršate sadike. Vendar tršate sadike niso zaostale sadike, temveč so le na drug način vzgojene sadike, npr. z večjim rast- nim prostorom ali s spodrezovanjem kore- nin. Preglednica 2: Minimalne zahteve za kakovost sadik po smernicah EGS z dne 30. 3. 1971 Normalne sadike Tršate sadike največja premer največja premer višina koren. višina koren. starost* (cm) vratu starost* (cm) vratu (let) (mm) (let) (mm) Abies alba 4 10-15 4 4 10-15 4 5 15-25 5 4 15-20 5 5 25-35 5 5 20-25 6 5 35-45 6 5 25-35 7 5 45-60 8 5 35-40 8 60+ 10 40+ 10 Larix sp. 2 20-35 4 3 35-50 5 4 50-65 6 4 65-80 7 5 80-90 8 5 90+ 10 Piceaabies 3 15-25 4 4 15-20 4 4 25-40 5 4 20-30 5 5 40-55 6 5 30-40 6 s 55-65 7 5 40-50 8 5 65-80 9 5 50-60 9 80+ 10 60+ 10 Picea sitchensis 3 20-30 4 4 30-50 5 4 50-65 6 5 65-75 8 5 75-85 9 85+ 10 Pinus silvestris 2 6-15 3 2 6-10 3 3 15-25 4 3 10-20 4 3 25-35 5 3 20-30 5 3 35--45 6 3 30-40 6 4 45-55 7 4 40-50 7 50+ 8 Pinus nigra austriaca 2 6-15 3 2 6-10 3 3 15-25 4 3 10-20 4 4 25-35 s 4 20-30 5 4 35-4S 6 4 30-40 6 4 45-55 7 4 40-50 7 50+ 8 Pinus nigra (drugi 2 5-10 3 kot austriaca) 3 10-20 4 3 20-30 5 4 30-40 6 4 40-50 7 50+ 8 Pinus strobus 2 6-10 3 3 10-20 4 4 20-30 5 4 30-40 6 5 40-50 7 5 50-60 8 5 60+ 10 ---- * Razumljena je največja starost sadik, pri kateri morajo imeti sadike navedene mere. Sprejemljive so mlajše sadike s temi merami. G. V. 3/92 163 Normalne sadike Tršate sadike največja višina starost* (cm) (let) Pseudotsuga taxifolia 2 20-25 3 25-30 3 30-40 4 40-50 4 50-60 4 60-70 4 70-80 4 80-100 100+ Fagus silvatica 2 15-25 3 25-40 4 40--55 4 55-70 5 70-85 85+ Ker potrebuje naše gozdarstvo kakovost- ne sadike, moramo uporabljati izvirne ali pa prirejene EGS norme (preglednica 2). Po prirejenih normativih (ki upoštevajo le en tip sadik) bi upoštevali le odnos med največjo starostjo in najmanjšo višino pri konstantni tršatosti. Tršatost h/d naj ne bi bila večja od 60 za sejanke in ne večja od 70 za presajene sadike. Poleg strožjih normativov za določanje kakovosti sadik pa bi morali sprejeti tudi kriterije za vzgojo teh sadik v drevesnicah. S tem bi se izognili zamudnemu obsežnej- šemu izločevanju nekakovostnih sadik pri izkopu, izdane sadike pa bi bile bolj izena- čene. Zaradi zadovoljive tršatosti naj bi vzgajali sadike na zadovoljivih rastnih prostorih, ki jih naj določajo predpisane norme. Sestav- ljen je predlog na osnovi različnih priporočil in izkušenj in na osnovi teoretične predpo- stavke, da rabi dvakrat večja sadika štirikrat večji rastni prostor. Na tej teoretični osnovi ter na izhodišču, da bomo vzgojili štiriletno smreko velikosti 40 cm v gostoti, ki ne bo večja od 65 sadiklm2 , smo izrisali ekspo- nencialno funkcijo. Glej grafikon 2 in pre- glednica 3. V predlogu za največjo uporabljeno go- stoto pri vzgoji sadik so zajete le tiste drevesne vrste, ki jih v drevesnicah pogo- steje vzgajamo . Ukrep za izboljšanje kakovosti in homo- 164 G. V. 3192 premer največja premer koren. višina koren. vratu starost" (cm) vratu (mm) (let) (mm) 3 3 20-25 4 4 4 25-35 5 5 4 35-40 6 6 4 40-45 6 7 4 45-55 7 8 4 55-65 8 9 4 65-70 9 12 70+ 12 14 4 5 6 7 9 11 gen osti saditvenega materiala je tudi izloča­ nje drobnega semena pred setvijo, izloča­ nje sadik med presajanjem v drevesnici in na koncu vzgoje po izkopu. Pred setvijo naj se izloči 20% drobnejših zrn. Pri presajanju v drevesnici je potrebno izločiti vsaj 20% nekakovostnih sejank, to je bolnih, poško- dovanih, netršatih ali zaostalih v rasti. Pri končnem izkopu je potrebno ponovno nare- diti sanitarno in kakovostno izbiro in odstra- niti poškodovane, bolne, rogovilaste in ne- sorazmerne sadike. 6. SKLEP Glede na prejšnja desetletja sadimo da- nes v gozdu sadike z večjim razmikam, te pa morajo biti zato kakovostnejše. Naka- zuje se tudi potreba po večji pridelavi selek- cioniranih sadik, saj obstaja prognoza, da bo v Evropi v kratkem opuščenih več 1 O miljonov hektarjev kmetijskih površin, ki pomenijo potencialne površine za zunaj gozdne lesne nasade. Rast nasadov, osno- vanih s selekcioniranimi sadikami , je izra- zito večja, zato v razvitem svetu poleg vzgoje sadik iz semena uvajajo tudi vzgojo selekcioniranih gozdnih sadik in potaknjen- cev. Razmnoževanje gozdnega drevja na vegetativen način je razumeti kot dopolnilo generativnemu razmnoževani u. Zadovoljiva kakovost sadik mora biti do- sežena v morfološkem in fiziološkem pog le- Preglednica 3: Največja dovoljena gostota vzgoje sadik v drevesnici (število sadikfm2) VIR Drev. v. Starost Pri višini eksponent- Rupf. Forst- Muta predlog (cm) na kriv. idr. kalend er (Mengeš) sm 1/0 7 2100 1000 2/0 15 460 aoow 800 1/1 15 460 1/2 25 170 66 75 2/2, 1/3 40 65 59 42 65 2/3 70 20 44 30 r. bo, č. bo 1/0 8 1600 640* 490 550 2/0 17 360 350 1/1 17 360 133 130 75** 1/2 40 65 66 42 62 65 e. ma 1/0 15 460 430* (600) 450 2/0 40 65 45 80 111 40 65 66 53 65 1/2 70 20 44 33 40 hr, ja 1/0 22 210 230* 600 300 (290) 210 50 40 36 50 1/1 50 40 50 33 42 45 1/2 100 10 35 30 js,li 1/0 25 170 210 700 300 (120) 210 50 40 35 40 1/1 50 40 50 33 35 1/2 100 10 35 25 * Izračunana s faktorjem iz količine porabljenega semena. V primeru, če jih bomo vzgajali še eno leto. Izkop smrekovih sadik v drevesnici (foto: Lado Eleršek) G. V. 3/92 165 h v cm . .!:!L..,...i@..,..l~ ... _li 1 oo 1/2 srn 2/3 ma 1/2 hr, ja, is. 1 i 2/0, 1/1 srn 2/2 ma 1/1 bo 2/0,1/1 sm 2/0,1/1 90 80 70 60 so JO 20 1 o 21 1 10 41 65 100 ~ 1215 15 17 20 30 i,Q;\ so 60 70 80 90 1 oo X - h v cm Y - N 1m2 N/m2 66!, 461 357 259 115 65 'lj) 29 21 16 13 10 ,., pop. sm sad. 2/2, meritve 1980, 1981 200 300 400 soo 600 700 Wfm2 ~----------------------------------------------------------J Grafikon 2: Eksponentna krivulja za teoretično določanje gostote vzgoje sadik iz njihovih višin Različno velike sadike iste starosti in sadike z enostransko razvitimi koreninami so za umetno obnovo manj primerne (foto: Lado Eleršek) 166 G. V. 3/92 du. Pri presajanju sejank v drevesnici pri- haja praviloma do manjših koreninskih de- formacij, ki smo jih ugotovili prav na vseh analiziranih sadikah. Večkrat je bila v prete- klih letih v naših drevesnicah ugotovljena pri smrekovih sadikah nezadovoljiva trša- tost (zaradi pregoste vzgoje), kar pa po- meni slabšo začetno rast z njimi osnovanih nasadov. Premajhno skrb posvečamo tudi svežosti sadik, kar je lahko usodno za njihovo prijemanje in začetno rast. Zato je koristno kontrolirati vodni potencial izkopa- nih sadik pred sajenjem. Ta naj ne bi bil manjši od -20 kp/cm2 . Kvaliteto sadik, ki se prodajajo, bi morale zagotavljati norme. Primerne so EGS norme iz leta 1971 , ki obravnavajo ločeno normalne sadike in tršate sadike. Starejše JUS norme ne zagotavljajo zadovoljive kva- litete sadik. Medtem, ko vplivajo norme neposredno na promet s kakovostnimi sadikami in šele posredno na vzgojo teh sadik, pa pomenijo navodila za vzgojo sadik osnovo za njihovo kakovostno pridelavo. Navodila smo izdelali za vse drevesne vrste, ki jih v drevesnicah pogosteje vzgajamo. Upoštevanje predla- ganih navodil zagotavlja homogenejši sadi- tveni material in zaradi zadovoljivega ras- tnega prostora tudi dovolj tršate sadike z močnim koreninskim pletežem. Pri taki vzgoji bo prišlo pri izkopu v izmeček le manjše število poškodovanih , bolnih, rogo- vilastih in nesorazmernih sadik. Tako bomo pridelali kvalitetne sadike, kakršne bo (predvidoma) zahtevalo jutrišnje domače in tuje tržišče. 0BER DIE ERZIEHUNG UND QUALITAT VON FORSTPFLANZEN Zusammenfassung und Schluss Abgesehen von neuen Wegen im forstlichen Pffanzschulenwesen mit Verwendung von gene- tisch hochwertigen Samengut usw., lasst die ausere sichtbare Qualiti:H der Forstpflanzen sehr viel zu wunschen ubrig, was zu untragbaren Ausfallen Kulturen fuhrt. Wie Erfahrungen aus den Pflanzschulen in Slowenien zeigen, sind Wurzwadeformationen regelmassige Folge der Verschulung in Pflanzschulen . Die Verschulung erfolgt oft manchmal mit zu geringen Pflanzab- stenden, was zu hohen Schlangkeit der Ptlanzen fOhrt. Im Gelande werden oft ausgetrokene Pflan- zen mit Wasserpotential von mehr als -20 kp/cm2 gesetzt. . Offiziell noch immer gultige JUS Normen uber die Forstpflanzenqualitiit aus dem Jahr 1966:sind schon langst Uberholt und deshalb unbrauchbar. Noch am ehestens kann man die neusten EWG Normen empfehlen, die im Aufsatz ausfuhrlicher behandelt werden . Weiter werden Empfehlungen fUr die zulassi- gen maximalen Pflanzendichten in Verschulquar- tieren, getrent nach Baumarten, angegeben. Da- mit soli auch unnotiger Ausschuss von Pflanzen, die den Qualitatsnormen nicht entsprechen kon- nen, vermieden. Obrigens wird eine sehr rigorose Qualitatsauslese, die schon bei Samengut begi- nen soli, vorgeschlagen. Zu kleine Samenkbrner, sowie kranke, beschadigte, deformierte, schlecht geformte Pflanzen mussen ausgeschieden wer~ den. Auch Forstpflanzen mUssen marktgerecht sein, was bisher zu wenig beachtet wurde. VIRI 1. Batič, F., Eleršek, L., 1989 : O svežosti sadik kot prvini njihove kakovosti -ter o načinih njenega ugotavljanja. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 47, 1 O, s. 427-434. 2. Eleršek, L., 1985: Raziskave pridelovanja kakovostnih sadik ter izdelava kriterijev za določa­ nje kakovosti. Elaborat, IGLG, Ljubljana, 167 s. 3. Eleršek, L , 1990: Morfološke in fiziološke lastnosti gozdnih sadik. Elaborat, IGLG, Ljubljana, 100 s. 4. Hočevar, M., 1981: Die optimale Pflanzzeit bei der grunen Douglasie (Pseudotsuga menzie- sii/Mirb/Franco) in Abhangigkeit von Pflanzenzu- stand und Witterung. Mitteilungen. Birmensdorf, 57, 2, s. 85-187. 5. Hummel, F. C., 1991 : Simpozij o terestričnih ekosistemih, Firence, maj, 1991. 6. Kleinschmit , J., 1975: Vegetative Verme- hrung der Fichte, Mitteilungen, Escherode, 24, s. 78-83. 7. Krussmann, G., 1978: Die Baumschule. Verlag Paul Parey, Berlin und Hamburg, 656 s. 8. Schmidt-Vogt, H., Gurth, P., 1977: Eigen- schaften von Forstpflanzen und Kulturerfolg . Allg. Forst.-u . J. -Ztg., Frankfurt, 148, 8/9, s. 145-157. 9. Shmidt-Vogt, H., Deichner, P., 1991 : Entvicklung von Fichtenptlanzen aus verschiede- nen Verschulverbanden nach Winkel- und:Loch- pflanzung bis zum Alter von 27 Jahren. Allg. Forst. -u . J. -Ztg., Frankfurt, 162, 4, s. 69-71. 10. Ruetz, W. F., 1976 : Zur schatzung des Anwuchserfolgs bei Fichte durch Wasserpoten- tialmessungen. Allg. Forstz., Munchen, 31, 39. 11. Rupf, H., 1952: Der Forstpflanzgarten. Beyerischer Landwirtschaftsverlag, Munchen, 300 s. G. V. 3/92 167 GDK: 923.4 :931 O svetovanju in načrtovanju v zasebnih gozdovih Razmišljanja ob Osnutku novega Zakona o gozdovih (z dne 23. 1. 1992) Hrvoje ORŠANIČ* UVOD V zvezi z 'novim Zakonom o gozdovih povzroča v operativi največ polemik spremi- njanje odnosa gozdarstva do lastnika go- zda. Pojem lastnine gozda zaradi zavlače­ vanja in spolitiziranosti gozdarske zakono- daje še ni dorečen do tiste meje, ki bi pomenila tudi lažje oblikovanje novo nasta- jajočega odnosa do lastnika gozda. Glede na to, da je zakonodaja po navadi prilagojena nekemu povprečnemu stanju oziroma ne more upoštevati določenih spe- cifičnosti območij v dovolj veliki meri, lahko pride ponekod do velikih konfliktnih situacij, kar otežuje delo, ki bi moralo potekati v nekem normalnem delovnem ritmu in ob pokazljivih delovnih rezultatih. Ob spremljanju poteka izdelave in spreje- manja nove gozdarske zakonodaje, upravi- čeno sumim, da bo novi Zakon o gozdovih bolj produkt političnih bojev v parlamentu, kot pa tisto, kar si stroka želi od nove zakonodaje. Pri tem tudi dvomim, da bo lastnik gozda čez čas zadovoljen s tistim, kar mu bo nova zakonodaja nudila. Svetovanje lastnikom gozdov je v go- zdarskem smislu zelo širok pojem. Kaj naj bi svetovanje zajemalo, bi moralo biti v prostoru države poenotena - zaradi lažje analize interesov lastnikov gozdov v njiho- vem gozdu. Analiza interesov bi šele poka- zala, kaj naj gozdarska stroka nudi lastniku oziroma kakšno zakonodajo potrebujemo na področju zasebnih gozdov. Bojim se, da bo novi Zakon o gozdovih sprejet brez te analize in bo zaradi tega v nekaterih členih težko izvedljiv. Tudi področje načrtovanja v zasebnem sektorju je zaradi pomanjkanja • H. O, dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Brežice, 68250 Brežice, Bratov Milavcev 61, Slo- venija 168 G. V. 3192 analize interesov lastnikov zelo vprašljivo z vidika izvajanja načrtovanega. Lastnikov interes do svojega gozda je produkt nje- gove predstave o vlogi lastnega gozda v njegovem gospodarstvu in lastnih možno- stih za izkoriščanje . Javni interes po splo- šno koristnih funkcijah gozda je v zavesti lastnika gozda, žal, šele na drugem mestu. Ena od vlog inšpekcijskih služb je tudi navzočnost na terenu, vendar dvomim, da bo, tako kot izhaja iz osnutka Zakona o gozdovih, območni inšpektor fizično zmo- žen vsaj delnega stika s približno 25.000 lastniki gozdov, kot jih je v brežiškem ob- močju. ZASEBNI GOZDOVI V BREŽIŠKEM OBMOČJU (Povzetek iz območnega načrta 1991- 2000) Za lažje razumevanje problematike nava- jam nekaj bistvenih podatkov. Od 65.531,91 ha gozdov je v območju 49.350,37 ha zasebnih gozdov. (75% go- zdov v območju je v zasebni lasti). Od 24.912 lastnikov jih ima dobra polo- vica gozdno posest veliko le do 1 ha, pa še ta je v povprečju sestavljena iz 4 parcel. V strukturi gozdnih posestnikov je delež pravih kmetov zelo majhen. Prevladujejo polkmetje, ki večino svojega dohodka prido- bijo z zaposlitvijo v raznih podjetjih in jim kmetijstvo pomeni le dodaten vir zaslužka. Velik je tudi delež lastnikov, ki se s kmetijstvom sploh ne ukvarjajo in imajo gozd samo kot posledico dedovanja ali naložbe denarja. KOMENTAR Veliko število lastnikov kaže na veliko pestrost interesov lastnikov. Velikost in struktura gozdnih parcel in gozdne posesti Velikost parcele ali gozdne posesti do 0,50 ha 0,50-1 ha 1-3ha 3-5ha 5-10 ha 10-20ha nad20ha Skupaj Deleži števila parcel (%) 58 21 18 3 100 Deleži števila posestnikov (%) 34 20 29 9 6 2 100 Razmeroma majhna gozdna posest kaže na majhen interes lastnikov gozdov do kontinuiranega gospodarjenja z gozdovi. Obstaja bojazen, da večina lastnikov upošteva svojo gozdno posest le kot »zalo- go« za izhod iz kakšne osebne denarne krize, brez želje po negovanju gozdov in s tem povečevanju vrednosti svoje gozdne posesti ob uživanju vmesnih donosov. Navedeni podatki iz tabel kažejo na vso težavnost dela revirnih gozdarjev v takšnih razmerah. Strokovno delo zlahka ,,zvode- ni«, vložen trud in nastali stroški pa lahko ostanejo brez zadovoljivih rezultatov. IZ OSNUTKA ZAKONA O GOZDOVIH V členu 6 zakon omejuje lastninsko pra- vico zaradi zagotavljanja javnega interesa nad gozdovi z usklajenim gospodarjenjem z gozdnogojitvenimi načrti za (ni ločeno!) parcelo ali gozdno posest nekega lastnika. Člen razume »parcelno gospodarjenje«, ki pa v pričujočih razmerah razdrobljenosti gozdne posesti in političnih pritiskih na gozdarstvo verjetno ne bo dalo ne pravo- časnih ne pričakovanih rezultatov. V členu 11/2 daje zakon pravico lastni- kom, da sodelujejo pri.izdelavi načrtov za gospodarjenje, ostaja pa nedorečen pri na- činu pridobitve lastnika za sodelovanje pri načrtovanju . Gre namreč za zelo obsežno in drago delo, ki mora imeti zakonsko podlago, da bi bilo uspešno. V členu 17/2 zakon predvideva spremi- njanje gozdnogojitvenega načrta, če se sta- nje gozda toliko spremeni, da je treba potrebna dela ponovno določiti. To pomeni tudi spreminjanje »upravnih odločb« ... Glede na to, da je v povprečju čas veljavno- sti gozdnogojitvenega načrta okoli pet let, bomo morali zagotoviti v operativi dobro in hitro spremljavo usklajenosti odločb z ve- ljavnostjo gozdnogojitvenih načrtov. Brez pomoči računalnikov tu ne bo šlo, zato bo potrebno ves gozdarski kader izobraziti na tem področju. Spremljava izvajanja »upravnih odločb« ni dorečena in bo zaradi obsežnosti (števi- la) izdanih odločb nepregledna, zato bodo odločbe zlahka postale zgolj birokratski iz- delek. V PREMISLEK Vsekakor bo pojem »oddelčnega gospo- darjenja« v razmerah razdrobljene gozdne posesti in uvajanja tržnega gospodarjenja v življenju vse bolj pridobival veljavo, saj pomeni za večino lastnikov najcenejša možnost pridobivanja gozdnih sortimentov. Potrebna bo le označitev dreves po parce- lah zaradi lažjega obračuna pridobljene mase. Vlogo na tem področju bo verjetno imela gozdarska zadruga. Dobra zakonodaja spodbuja spoštovanje in uvajanje stroke s pomočjo davkov. S sistemom davčnih olajšav bi lahko spodbu- dili lastnike k večji strokovnosti pri gospo- darjenju s svojim gozdom. Da bi se izognili pavšalnemu pisanju »upravnih odločb«, bi morali zakonsko za- htevati navzočnost lastnika ob sestavi od- ločbe. V stiku z lastnikom bi prišli do bistve- nih podatkov, kot so npr. pripravljenost in možnosti lastnika za delo v svojem gozdu, pripravljenost lastnika za intenzivnejše go- spodarjenje s svojim gozdom in podobno. Dobra odločba mora vsebovati takšne po- datke, da bi bila ••Življenjska«. Da bi lastnik določila odločbe lahko izpol- nil, še posebej tista s področja nege go- zdov, ga je potrebno do določene stopnje izobraziti. Dejstvo je, da večina lastnikov ne loči osnovnih drevesnih vrst in si s tem lahko naredi škodo. Tudi to področje lahko pomaga urediti davčni sistem. Izvajanje nekega negovalnega posega v gozd je v znatni meri odvisno tudi od drugih dejavnikov v lastnikovem gozdu- npr. sta- leža rastlinojede divjadi. Gozdarjem ostaja danes Je možnost svetovanja glede upo- rabe repelentov. Menim, da bi morali biti G. V. 3/92 169 ~------ .. .. .... ,,. ____ ---- revirni gozdarji v svojih revirjih tudi lovci, ki bi znotraj dovoljenega odstrela usmerjali pa tudi izvajali odstrel divjadi. Z usmerjenim odstrelom na pomladitvenih površinah bi zmanjšali stopnjo poškodovanosti mladja po divjadi. Podoben model je ponekod v Evropi že uveljavljen in ob delnem ograje- vanju površin, ki se pomlajujejo, daje zado- voljive rezultate. Na območjih razdrobljene gozdne posesti bi morali gozdarski inšpektorji ponekod de- lovati le kot občinski gozdarski inšpektorji. Merilo bi moralo biti število lastnikov. S tem bi bil zagotovljen večji nadzor nad dogajanji v gozdovih vseh oblik lastništev. Uspešnost inšpekcijskih služb pa je seveda odvisna od primerno visokih kazenskih sankcij za prekrške. GDK: 904 (436 Koroška) SKLEP Poleg tega, da gozdarska stroka želi takšen zakon, ki bo v največji možni meri upošteval strokovna izhodišča pri gospo- darjenju z gozdovi ne glede na lastništvo, bi si morala želeti tudi takšnega, ki bo nudil, v zadovoljstvo gozdarja in korist lastnika, možnost kreativnega in z rezultati obogate- nega gozdarskega dela tudi v razmerah razdrobljene gozdne posesti. Bojim se, da nudi pričujoči osnutek Za- kona o gozdovih v tem pogledu preveč »pisanja« in premalo rezultatov. Bili smo na obisku pri koroških gozdarjih Boris BOGOVIČ* Konec maja 1991 smo se člani DIT gozdarstva in lesarstva Slovenije udeležili strokovne ekskurzije, ki jo je pripravilo Ko- roško gozdarsko društvo iz Celovca. Spre- jeli in gostili so nas v gozdarskem izobraže- valnem centru Osoje ob Osojskem jezeru. Tridnevni program je bil skrbno sestavljen in je obsegal naslednje teme: - predstavitev gospodarjenja z gozdovi na Koroškem, - obisk prostovoljne skupnosti lastnikov kmečkih gozdov za skupno gospodarjenje z gozdovi, - sanacija varovalnih gorskih gozdov, - naloge in delovanje gozdarskega izo- braževalnega centra Osoje, - obisk zasebnega gozdnega obrata HESPA-DOMANE in njihovi pogledi na so- naravno gospodarjenje, naravnano na dobi- ček. * B. B., dipl. inž. gozd,. Gozdno gospodarstvo Brežice, 68250 Brežice, Ulica bratov Milavec 61, Slovenija 170 G. V. 3/92 Koroško pokriva 560.000 ha gozdov. Le 3% gozdov je državnih, 70% gozdov je v lasti »drobnih posestnikov«, ki imajo manj kot 200 ha gozda, preostalih 27% ali 150.000 ha gozdov pa je last veleposestni- kov. Za izvajanje gozdarske zakonodaje je pristojen deželni gozdarski urad pri vladi. Deželni inšpekciji je podrejeno 9 okrajnih inšpekcij, njim pa še 37 inšpekcijskih ura- dov. Inšpektor na terenu nadzira približno 15.000 ha gozdov. Temeljna določila gozdarskega zakona so: - vsi postopki v gozdu, ki vodijo k degra- daciji, so prepovedani; - posestnik mora gozd ohranjati; - lastnik lahko sam poseka do 0,5 ha na golo; v varovalnih gozdovih do 0,2 ha; - goloseki nad 2 ha so prepovedani; - golosečna površina mora biti v 3 letih pogozdena; - dostop do vseh gozdov je javen, za vožnjo po gozdu pa je potrebno soglasje lastnika; Predstavitev strokovnih vsebin na terenu (foto: Boris Bogovič) Koroški gozdovi so prepredeni z go!oseki (foto: Vinko Šeško) G. V. 3/92 171 - gozdni posestnik je odgovoren za var- stvo gozdov; - gozdni posestnik mora imeti po zakonu za površino 500-1800 ha gozda zaposle- nega vsaj enega gozdarskega tehnika, nad 1800 ha pa gozdarskega inženirja; - zakon predvideva finančno pomoč države za pospeševanje gospodarjenja z gozdovi. ,, Liberalno" gozdarsko zakonodajo in či­ sti golosečni način gospodarjenja pa že izpodrivajo spoznanja o pomenu sonarav- nega dela z gozdom. Z neprikritim občudo­ vanjem so koroški gozdarji govorili o gospo- darjenju z gozdovi, ki so ga videli v Slove- niji. Drugačno gledanje na gozd se vsebolj kaže tudi pri gozdnih posestnikih. Ti se povezujejo v gozdne kmečke skupnosti s ciljem povečati donosnost kmečkih gozdov in s tem utrditi gospodarsko moč kmetij, vendar v okvirih ekoloških danosti. Povezuje jih: - potreba po pomoči gozdarske stroke (ugotavljanje zalog, svetovanje pri negi go- zda, izdelava gozdnogospodarskih na- črtov ... ); - skupna gradnja gozdnih cest in vlak; - skupno trženje gozdnih proizvodov; - reševanje konfliktov gozd-divjad; - zaposlitev gozdarskega strokovnega delavca. Gozdne skupnosti se financirajo s pri- spevki članov, znatne pa so tudi subvencije iz deželnega in zveznega proračuna. Med desetimi skupnostmi na Koroškem smo obiskaU kmečko gozdno skupnost Gnesau. Njeno izredno uspešnost je treba pripisati dejstvu, da jo vodi gozdni poses- tnik, gozdarski inženir. V gorati Avstriji se še posebej zavedajo varovalne funkcije gozdov pod zgornjo goz- dno mejo. Predstavili so nam projekt sana- cije varovalnega gozda v pogorju Visoke Ture. Sredstva za izredno drag projekt prispeva skoraj v celoti država. V ekološko težavnih razmerah (1400 do 1900 n.m.v.) poskušajo gozd smreke, macesna in cem- prina v pozni terminal ni fazi malopovršinsko pomladiti z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Največje probleme jim povzroča težavna 172 G. V. 3/92 gradnja gozdnih cest, sanacija zemeljskih plazov ter ogroženost pomlajenih površin zaradi paše in divjadi. Tema zadnjega dne ekskurzije je imela za naša ušesa neobičajen naslov- ••Sana- ravno gospodarjet:'je z gozdom - narav- nano na dobiček«. Obiskali smo zasebni gozdni obrat, največji na Koroškem, Hespa- Domane v Wolfsburgu. Lastnik 15.000 ha gozdov je velika švicarska družba, ki s švicarsko natančnostjo tudi gospodari z gozdovi. Kljub poudarjanju, da jim ne gre za trenutne dobičke in da se hočejo pribli- žati naravnim potencialom gozda, vsak ukrep (obvejevanje, zaščita pred divjadjo, intenzivnost redčenja, vnašanje listav- cev ... ) dolgoročno finančno upravičijo. Odveč je poudarjati, da je 85% lesne za- loge smreka in da je listavcev manj kot 2 %. Prizanesljivo smo jim prisluhnili, ko so nam utemeljevali prehod na naravno pomlajeva- nje in večanje deleža listavcev v mlajših razvojnih fazah. Posebno pozornost name- njajo gospodarjenju z divjadjo. Stalež di- vjadi spremljajo posredno - prek stanja vegetacije in temu primerno tudi uravnavajo odstrel. Večino lovišč oddajo v zakup, za- kupniki morajo streljati in ob prevelikih ško- dah morajo plačevati zaščito. Izdelano imajo posebno metodologijo ugotavljanja poškodb zaradi drgnjenja in objedanja. Drgnjenje ugotavljajo vsaki dve leti na 1 a velikih ploskvah, objedanje na nasadih pa ocenjujejo vsako leto. Poleg merjenj po veljavni metodologiji ugotavljajo vsakič tudi ogroženost postavljenih gozdnogojitvenih ciljev. Odstopanja od zastavljenih ciljev po- menijo spremembo v odstrelu. Dr. Weber, direktor gozdnega obrata, nam je na koncu podrobno predstavil njihova prizadevanja za optimalno usklajenost sonaravnega go- spodarjenja z gozdom s sodobnim podjetni- škim vidikom pri organizaciji gozdne proi- zvodnje. Koroški gostitelji so ekskurzijo skrbno pripravili in bili tudi nadvse gostoljubni. V mraz in sneg visokogorja so povabili celo manjši pevski zbor, ki nas je prijetno prese- netil s slovenskimi narodnimi pesmimi. Raz- šli smo se z željo, da se strokovno in tovariško sodelovanje še poglobi. GDK: 945.2 Gozdarstvo kot medijska zvezda · Mitja CIMPERŠEK* Pisanje gozdarske kronike uvrščajo ne- kateri med navidezno obrobna, odvečna ali celo nepotrebna gozdarska opravila. Ti me- nijo, da se preveč zagreti kronisti prepogo- sto obračajo nazaj in zaradi te navade prej ali slej zaidejo na napačna pota, ali podce- njujoče in z veliko nejevolje in odpora stoično opravljajo to prisilno tlako. S katere- gakoli zornega kota se lotevamo vsakolet- nih bilanc minulih dogodkov, vedno se izka- že, da imajo podatki tem večjo veljavo, čim daljša je zgodovinska perspektiva, iz katere jih opazujemo. To pomeni, da imajo podatki tem večjo vrednost, čim starejši so; če pa nimajo velike uporabne vrednosti, nam kul- turna zavest narekuje, da jih spoštujemo zaradi njihove starosti. Na gozdnem obratu Rogaška Slatina pi- šemo gozdarski letopis tekoče od leta 1 963; za obdobje od leta 1 945 do 1963 pa smo ga rekonstruirali na osnovi arhivskih podatkov. Za vsako leto zberemo vse tiste zanimivosti, ki jih rabimo za statistiko, ana- lize in razvojna razmišljanja, kot npr.: spre- membe posestnega stanja, podnebne po- sebnosti, ujme, bolezni, stanje tehnične opreme, vlaganja v gozdne komunikacije, kadrovske spremembe, izobraževalne do- godke, cenovna razmerja ter pomembnejše družbenopolitične spremembe. Beležimo tudi podatke o izvršenih gojitvenih delih in sečnji. V kroniki najdemo še veliko drugih koristnih podatkov, za katere bi izgubili veliko časa, če bi jih iskali raztresene po različnih virih. Enoten rn ustaljen sistem nam omogoča enostavne in natančne pri- merjave tudi za časovno bolj oddaljene dogodke. Uveljavljeni sistem zadošča na- šim operativnimi potrebam, gozdarska in- špekcija pa se neredko zmrduje nad našim tradicionalizmom. Zaradi posiljene uveljavi- * Mag. M.C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Celje, TOZD gozdarstvo BOČ, 63250 Rogaška Slatina, Ulica XIV. divizije 19, Slovenija tve celovitih gozdnogospodarskih načrtov bi morali dozdaj enotno kroniko pisati v petih izvodih, v toliko načrtov se je namreč rezpršil prej enotni gozdnogospodarski načrt družbenih gozdov Rogaške Slatine. Kot da ni že dovolj nespametno in neracio- nalno, da moramo za vsako od teh enot voditi samostojne evidence, z vsemi zbiri po dolgem in počez. če bomo morali spre- jeti take vsiljene vzorce, se nam bo zgodilo, da bomo na vrhuncu računalniške ere go- zdarske anale pisali z gosjim peresom in kitajskim črnilom. Med vodenjem kronike smo se proti vse- binski stalnosti pregrešili samo enkrat, ko smo jo začeli dopoln;evati s časopisnimi vestmi. Od leta 1980 naprej hranimo vsak sestavek, ki zadeva gozdarstvo in je objav- ljen v osrednjem slovenskem dnevniku De- lo. Po Schopenhauerju so časopisi sicer sekundarni kazalci zgodovine, vendar imajo svojo dokumetarno vrednost, ker skušajo odslikati resničen potek vsakodnevnih do- godkov. Vse do leta 1990 teh člankov ni bilo veliko, povprečno komaj kaj več kot eden na mesec. V letih 90 in 91 pa je prišlo do takega izbruha gozdarske popularnosti, da smo jih morali zlagati, lepiti in zmanjše- vati s kopiranjem, ker bi sicer v kroniki premočno izstopali. Leta 1990 smo najprej doživeli revolucio- narne demokratične spremembe, kmalu za tem pa so predstavniki kmečke stranke najavili zgodovinski napad na gozdarstvo. Osnovni cilj je bil uničiti gozdarsko organi- zacijo, toda vedno večja množica panjev nas z zgovorno molčečnostjo prepričuje, da bodo krajši konec potegnili gozdovi. Iz kronike gozdnega obrata smo povzeli zgoščen pregled člankov, objavljenih med leti 1981 in 1991. Amaterska psevdoanali- tična presoja sestavkov po glavnih temat- skih sklopih nam pokaže majhno zanimanje javnosti za gozdarstvo v osemdesetih letih in silovit preobrat po letu 1990, ko postane G. V. 3/92 173 Leto 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 Politika 4 3 9 6 2 5 5 4 36 30 Strokovnost 1 2 2 7 1 11 Varstvo 1 1 6 13 5 7 7 3 10 6 Drugo 6 2 1 3 10 24 Skupaj 12 7 12 13 15 12 13 13 10 56 71 1981 Odprava posledic žledi iz predhodnega leta - sanacija Brkinov 1982 Z veliko zamudo je privrela k nam energetska kriza, zbiranje gozdnih odpadkov in racionirana oskrba z naftnimi derivati 1983 Streznitev zaradi 21-milijardnega dolarskega dolga, sramotno pomanjkanje deviz za strokovno literaturo, polog za prehod prek meje in politični pritiski za povečanje sečenj 1984 Ujme in olimpiada v Sarajevu 1985 Prvo šokantno poročilo o umiranju gozdov v Sloveniji 1986 črnobilska katastrofa in IUFRO kongres v Ljubljani 1987 Splošno gospodarsko nazadovanje in občutno zmanjšana vlaganja v gozdne prometnice i 988 Vsesplošna družbenogospodarska degradacija 1989 Uničujoča hiperinflacija 1990 Prve demokratične volitve, moratorij na sečnjo 1991 Osamosvajanje izpod srbske nadoblasti, nadaljevanje preživetvene agonije gozdarstva . gozdarstvo žrtveno jagnje za vse minule napake, ki jih je skoraj pol stoletja doživljala kmetijstvo. V vsakem odtenku družbenega, gospo- darskega ali kulturnega dogajanja se vedno zrcalijo politične razmere okolja. Za boljše razumevanje vsebinske porazdelitve član­ kov si moramo pomagati z družbenopolitič­ nimi značilnostmi posameznih let. če pove- zano presojamo podatke obeh preglednic, postanejo dogodki jasni in razumljivi. Ali bo gozdarstvo ohranilo še v naslednjih letih tako zavidljivo medijsko popularnost, je odvisno od slovenske vlade. Za zdaj še ni videti svetlobe na koncu tunela, gozdovi 174 G. V. 3/92 v novi ustavi niso omenjeni niti z eno samo besedo, zakon o denacionalizaciji zavestno spreminja javne dobrine v zasebno last tujih državljanov. Vračamo se v zgodnji srednji vek, v obdobje alodialne posesti gozdov in kot kaže, sploh ne bomo potrebo- vali gozdarskega zakona, saj bo povsem zadoščal preprost gozdni red. Dogodki nas prepričujejo, da je preteklost slovenskih gozdov za vedno minila, prihodnosti pa ni mogoče brez tveganja napovedati . Videli bomo, ali bo gozdarstvo urejal še kakšen drug zakon, kot znani Murphyjev: )>Če lahko gre kaj narobe, potem bo tako tudi potekalo.« STALIŠČA IN ODMEVI GDK: 931 »Zakon o gozdovih v parlamentu - drugič« V Gozdarskem vestniku št. 9-10/1991 je bil z zgornjim naslovom objavljen Uvodnik, ki ga je podpisal »Urednik" (tehnični?). Namesto resnega prispevka o sprejemanju zakona o gozdovih, česar sem se prvi hip razveselil, sem na koncu ugotovil, da imam opravka s spisom, obarvanlm s cinizmom in nezdravo ironijo. Če so stališča urednika tudi stališča celotne ZDIT lesarstva in go- zdarstva, ki je izdajatelj revije, postaja orga- nizacija ideološka interesna skupina. Za- kaj? Spis se prične s citatom dr. Janeza Šinkovca, da je pravna znanost nedvomno obračunala s pojmovanjem lastnine kot ab- solutne resnice in evropska pravna misel zavrnila tradicionalno pojmovanje lastnine gozdov. Ker je vse, kjer se omenja »evrop- skost(( (upam, da je s tem mišljena zahodna in centralna Evropa) za nas skorajda sveti- nja, ima citat svojo težo in namen je dose- žen. Ali je prepisan iz prispevka v Naših razgledih Je lastnik gozda res samostojen gospodar? z dne 22. 11. 1991 z vednostjo avtorja ali ne, ne vem. Mislim pa, da tudi ostali ••kontekst<', na kar se v spornih prime- rih običajno sklicujemo, ne utemeljuje trdi- tve. Citat je uporabljen na način, kot smo prebirali citate s podpisi velemož, ki so znali z enim zamahom reševati probleme in dajali besedilom ne toliko ideološki kot »Znanstveni« torej objektivni-strokovni zna- čaj. Ker menim, da so v citatu navedene trditve uporabljene narobe, prosim uredni- ka, da nam od zgoraj omenjenega ugled- nega pravnika priskrbi n·ekaj dodatnih infor- macij. Zanima me, kako se spoznanja pravne znanosti po njegovem vedenju odražajo v evropski gozdarski zakono- dajni in pravni praksi in s katerimi instru- menti (posebej morebitne uporabe označi­ tve drevja za posek, ki je pri nas ka- men spotike, kar je omenjeno tudi v spisu) ''· .. omejujejo vsebino lastnine v splošnem, celinskem, pa tudi planetarnem interesu« pri čemer mislim seveda na lastnino go- zdov. »Počasi se bo Zakon o gozdovih počutil v Slovenski skupščini domače« obupuje urednik. Ozrimo se malo po Evropi. Švicarji se na sprejem novega zakona pripravljajo že skoraj sedem let, Belgijci pa so samo za vključitev dokaj neobvezajočega goz- dnogospodarskega načrtovanja potrebovali desetletje. Gozdarska politika, o kateri pa se sploh ne pogovarjamo in njen instru- ment, Zakon o gozdovih, ki ni sprejet v vsestranski politični arbitraži in nima pod- pore vodilnih družbenih sil, se ne more izvajati, s tem pa postane družbeno nepo- memben in gozdarsko politično neučinkovit. Izkaže se lahko celo škodljiv. V postopku sprejemanja zakona mora biti zagotovljena sprejemljivost ali vsaj tolerantnost tistih, ki se jih tiče. Žal predstavljajo pri nas glavne družbene sile politične stranke (katerim je sicer res bistveno preživetje od volitev do volitev), t. i. nevladnih organizacij in razve- janih oblik javnosti pa ne poznamo. Parla- mentarna razprava z vsemi svojimi slabos- tmi (najpomembnejša je navidezna poča­ snost) in »nestrokovnostjo« je kljub vsemu edini možni način. Kljub vsemu pa menim, da nam časa tako zelo spet ne primanjkuje. Urednik namreč utemeljuje hitro sprejema- nje zakona z ravnanjem nekaterih (podč­ rtal M. Š.) lastnikov gozda, ki so delali škodo v gozdovih. V letu in več, ko je stari zakon mrtva črka na papirju, učinkovit nad- zor inšpekcij pa klinično mrtev, je bilo možno v gozdovih početi karkoli. Nestro- kovno ravnanje samo nekaterih lastnikov je zame kar spodbud na ugotovitev. Vztrajanje na strogem (strogem spet po evropskih merilih) zakonskem omejevanju svobod- nega odločanja na lastnini vseh ne more biti utemeljeno z možnostjo grobe izrabe nekaterih. V posameznih primerih je mo- goče uporabiti drugačne instrumente, kar pa bi zahtevalo za naše razmere resnično G. V. 3/92 175 inovativen odnos do gospodarjenja z go- zdovi. Sicer pa, ali se ne bojite, da bi posploševanje »nekateri torej vsi", upora- bili tudi lastniki gozdov. Zagotovo poznate »nekatere« gozdarje (jaz jih, in to predvsem med tistimi, ki so imeli največ stika z lastniki gozdov!), ki jim svojega gozda ne bi nikoli zaupal. Zahteve »nekaterih« lastnikov gozdov imenuje urednik za konservativne, nepra- vične in neupravičene. Dokler ne priznamo legitimnosti zavzemanja vsakega posame~ znika ali družoonih skupin za njihove intere- se, nismo sposobni demokratičnega spreje- manja rešitev, ki so poenostavljeno rečeno tako ali drugače rezultat kompromisov. Vsak posameznik se ima pravico potego- vati za svoje gospodarske in politične inte- rese. če bodo o sprejemu zakona o gozda- GDK: 931 Odgovor Milanu Šinku Milan Šinko se je zelo nepristransko, zdi se celo do stopnje neprizadetosti za 'usodo gozdov, lotil enega od mojih Uvodnikov. V odgovor sem dolžan nekaj pojasnil. Najprej. Čigava so stališča, ki jih pod Uvodni ki podpisujem kot urednik? V kratkih Uvodnikih ni prostora za po- globljene analize, aktualne dogodke obrav- navam v njih samo bežno, kot jih pač vidim s svojimi očmi. Menim, da te ocene doslej niso bile v nasprotju z uradnejšimi stališči ZOlT gozdarstva in lesarstva. Ce bi postalo očitno, da se moji pogledi do stroke in moj odnos do gozda bistveno razlikujejo od (uradnih) pogledov Zveze, potem se bo brez težav umaknil Mohamed in naj gora le ostane. Doslej nisem prejel prav nobe- nega opozorila glede zapisanih stališč - tudi v pogledu »spornega« Uvodnika ne. V toliko je prispevek Milana Šinka tudi očitek Zvezi ; morda želi biti tudi opozorilo Zvezi. Prepričan sem, da nisem zlorabil citata dr. Janeza Šinkovca, ne bi pa rad ugled- nega strokovnjaka nadlegoval s tem, da bi (Milanu Šinku) dokazoval, s kakšnimi vse zakonskimi instrumenti so posamezne evropske države ))omejile vsebino lastnine 176 G. V. 3/92 vih odločale vrednote kot so konservativi- zem, pravičnost in upravičenost, ki sodijo v ideološko-etično področje, zakonu ne mo- remo pripisovati dolgega življenja. Bolj upo- rabna bi bila pojma koristi in stroški. S trditvijo, da mora zakon zagotoviti stro- kovno ravnanje z vsemi gozdovi, bi se skoraj lahko strinjal. Vedeti bi moral samo še, kako si urednik predstavlja način zago- tovitve strokovnega ravnanja. Iz celotnega spisa lahko utemeljeno sumim, da samo in zgolj s pomočjo represivnega državnega aparata. >>Ubogi Zakon , gozd in gozdarji!« jadikuje urednik. Ali to pomeni, da postajamo tudi gozdarji ogrožena vrsta, ki jo mora ščititi država, da lahko preživi. Sam sem prepri- čan, da ne. Milan Šinko v splošnem, celinskem pa tudi planetarnem interesu" prav v pogledu gozdov. Sam vem, da takšni zakonski instrumenti so, seveda so zelo različni, zaradi različnih družbenih razmer in načina gospodarjenja z gozdovi. V naših razmerah nas velika večina gozdarjev, ki poznamo razmere na terenu,· meni, da brez označevanja drevja in zagotovljenih sredstev vsaj za najnuj- nejša gojitvena dela, visokih, rastišču pri- mernih ciljev, pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi ne bomo dosegli. To pa je tudi vsenarodni interes. Menda podobna spo- znanja niso več tako redka tudi v drugih deželah. Če išče Milan Šinko v meni ideološko obremenjeno osebo, naj povem, da je potrkal na povsem napačna vrata, ki niso bila nikoli obarvana, tud·i zdaj niso in ne kaže, da bi bila kmalu; pač, zelena so, kot je zelen gozd (ne kakšna stranka). Od Okrogle mize v Postojni, v jeseni 1990, sem tudi sam pomagal aktivno pojas- njevati resnico o gozdarstvu, ki ni ne črna in ne bela ampak nekje vmes. Tudi rešitev, ki jo ponuja osnutek Zakona o gozdovih (vključno z označevanjem drevja), je nekje v sredini. Njegovo korektno izvajanje pa naj bi vendarle tudi v prihodnje zagotavljalo dovolj strokovno delo z vsemi slovenskimi gozdovi. Zanimivo je, da se Milan Šinko doslej ni posebno trudil odzvati na številne, celo povsem žaljive zapise o gozdarjih, ki so se pojavljali v javnih občilih, zmotila pa ga je vsaka beseda v emotivno dokaj zmernem Uvodniku. Zmotila ga je celo tisto, kar nisem zapisal, pa si menda mislim. Tisti zapisi so bili menda žlahtna prvina poraja- joče se demokracije, moj Uvodnik pa naj bi bil beden ostanek zatohle ideološke zaslep- ljenosti. Pa me prav Milan Šinko uči, kako je v demokraciji treba spoštovati vsa raz- lična stališča. če nekdo želi z gozdom, ki ga potrebu- jemo vsi, ravnati izključno tako, kot mu kažejo osebne (materialne) koristi, potem mu v skladu z veljavnimi etičnimi načeli upam reči, da so njegove zahteve nepra- vične in neupravičene. Če je nesprejemlji- vost takšnih zahtev zavrnila že tudi so- dobna pravna misel, pa lahko takšne za- hteve še toliko bolj označimo tudi kot kon- servativne. Gotovo so v našem primeru . prav uveljavljene etične norme sodobnega sveta oblikovale sodobno pravno misel. Kljub (pretiranemu) čaščenju ekonomije in eksaktnih meril, se z merili, kot sta >>koristi« in »Stroški« vselej ne da vsega rešiti. Pravna misel na primer iz etičnih razlogov že dolgo ne sprejema spolnih deliktov in tega ne poskuša izraziti z ekonomskimi merili. Parlamenti po svetu in pri nas si morajo očitno pomagati tudi z ideološko-etičnimi merili. Stališča prava do okolja so bila in bodo tudi v prihodnje ne le odraz ekonom- skih, ampak tudi ideološko-etičnih (kulturno pogojenih) norm. Iz varnega zavetja visokošolske gozdar- ske ustanove mi Milan Šinko očita vzdevek »ubogi gozdarji«. Da, gozdarjem (vsaj na terenu), trenutno ni lahko: - ker pred njihovimi očmi postaja vse bolj zanemarjena veliko zasebnih gozdov, v katere smo vložili veliko truda in nam zanje ni vseeno; - ker so zaradi težav v zvezi z Zakonom o gozdovih (in zdaj še zaradi Zakona o denacionalizaciji) mnogi gozdarji, gozdni delavci, brez krivde izgubili delo in dohodek in k_e!. mnogim to še grozi. Za konec še to. Strokovnjakom gozdarske fakultete ne zamerim, če ne poznajo vseh skrivnosti izdajateljske dejavnosti in zaradi nepozna- vanja dela in pristojnosti ljudi v njej avtorja uredniškega prispevka iščejo v tehničnem uredniku, kot je to storil Milan Šinko (tudi to verjetno bolj zaradi nestrpnosti), nespre- jemljivo pa je, da je njihovo poznavanje razmer na terenu tako šibko, da jih misel vodi predvsem v filozofsko razglabljanje o tem, ali so ))nekateri lastniki« veliko ali malo, pravih posledic, ki so že tu, pa ne vidijo. Pa sprejmimo tudi takšna razglabljanja. V gozdarstvu lahko pomeni »nekateri lastni- ki« še posebej veliko in vsekakor preveč. Gozd preživi več lastnikov, posledica ene same grobo napačne odločitve enega od njih pa je stoletna nesreča za gozd (če jih je več, tudi za narod). ln to ni spodbudno! Kaj se je s slovenskimi gozdovi dogajalo po letu 1848? Zakaj so bili zasebni gozdovi pred 2. svetovno vojno tako izčrpani, da se kljub akumulaciji lesne zaloge v zadnjih desetletjih še niso opomogli? Pa kaj, ali naj te stvari razlagam ljudem iz gozdarske fakultete? Poklanjam vse potrebno spoštovanje ti- stim lastnikom gozdov, ki bodo kot dobri gospodarji dobro skrbeli za svoj gozd. Pre- pričan sem, da jih ne bo malo in da jih bo s časom tudi vse več. Zakon nikomur ne preprečuje, da bi z gozdom ravnal kar najbolj skrbno, vendar pa nekaterim opravi- lom - izbor drevja za posek je gotovo med njimi - velika večina lastnikov gozdov stro- kovno nikoli ne bo kos, zato naj ostanejo zaupana tudi presoji strokovnjakom. Zaradi dolgoročnih in mnogostranskih posledic pa mora Zakon tudi preprečiti zlorabo gozdov -četudi manjšega števila lastnikov gozdov. Podoben namen imajo zakonske omejitve tudi na vseh drugih področjih. Prav s skup- nim delom lastnika in gozdarja se bomo najučinkoviteje izognili manj priljubljenim (tudi meni!) in manj produktivnim represiv- nim ukrepom. mag. Živan Veselič G. V. 3/92 177 STROKOVNA SREČANJA GDK: 971 Prvi evropski simpozij o terestričnih (gozdnih) ekosistemih Firence, 20.-25. maj 1991 Med 20. in 25. majem 1991 je Komisija Evropskih skupnosti skupaj z Evropskim znanstvenim skladom in italijanskim Narod- nim raziskovalnim odborom v Firencah or- ganizirala simpozij z namenom, da bi dobili pregled nad obstoječim znanjem o vzorcih in procesih v evropskih terestričnih ekosi- stemih oziroma v gozdovih. Program je zajemal tale glavna poglavja: (1) Temeljno znanje o procesih in vzorcih, (2) Naravni vplivi na procese in vzorce, (3) Antropo- gene spremembe (gospodarjenje, onesna- ženje, ogenj, gnojila ipd.), (4) Metode in pristopi , (5) Modeliranje in zbirke podatkov, (6) Uporaba temeljnega znanja za gospo- darjenje in varovanje in (7) Ugotovitev po- manjkljivega znanja oziroma raziskovalne prioritete. UDELEŽBA Simpozija so se udeležili raziskovalci in znanstveniki iz 35 držav, ki so predstavili skupaj 267 posterjev. Števili udeležencev in posterjev po državah sta bili zelo različni in nedvomno kažeta na količino energije, ki jo posamezne države namenjajo tej po- membni problematiki. Največ je bilo raz- iskovalcev iz države gostiteljice, Italije (73 udeležencev, 33 posterjev), sledile pa so Nemčija (65, 44), Francija (40, 20), Španija (37, 30), Velika Britanija (31 , 9), Finska (24, 12), Belgija (22, 9). Švedska (20, 16), Nizozemska (16, 9), Danksa (14, 7), Švica (13, 5), Norveška (1 O, 7), Češka in Slova- ška (9, 6), Portugalska (9, 5), ZDA (8, 6), Poljska (6, 3), Madžarska (6, 6), Jugoslavija (6, 4), Kanada (6, 2), Irska (5, 3), Avstralija (5, 3), Tajvan (3, 1 ), Grčija (3, 1 ), Alžirija (3, 4), Avstrija (2, 1 ), Zveza sovjetskih republik (1, 11 ), Sirija (1, O), Romunija (1, 1 ), Maroko (1, 0), Luxemburg (1, 1 ), Koreja (1, 3), Kitajska (1, 1 ), Japonska (1, 1 ), Indija (1, 1 ), Hong Kong (1, O) in Izrael (0, 1 ). Število udeležencev po državah jasno kaže, da na simpoziju ni bil v ospredju 178 G. V. 3/92 pojem Evrope, ki naj bi segala do Urala, saj so bile manj razvite evropske države zelo skromno zastopane. Predvsem to velja za Zvezo sovjetskih republik, ki je na simpo- zij poslala enega samega znanstvenika, čeprav je imela prijavljenih več posterjev, bolgarskega predstavnika pa npr. sploh ni bilo. Od Jugoslovanov je bil poleg nas (Franc Batič, Dušan Jurc, Primož Simončič, Zoran Belec in Sašo Golob) navzoč še Makedonec. Glede števila in poglobljenosti so največ pokazali Nemci, ki so predstavili kar 16% vseh posterjev. Presenetljivi sta številčna in aktivna udeležba Špancev in zelo majhno število Avstrijcev. Zaradi izključne rabe an- gleškega jezika so na predavanjih, v delav- nicah, v delovnih predsedstvih in v razpra- vah izstopali Britanci, ki tudi največ prouču­ jejo globalne ekološke probleme in funkcijo gozdov pri njihovem razreševanju. Raziskovalci so na simpozij prihajali z zelo različnih institucij. Največ je bilo ljudi s posebnih biološko-ekoloških oddelkov, s pedoloških oddelkov, s kmetijskih oddelkov in z oddelkov za gojenje gozdov. Z gozdar- skih inštitutov so prihajali bolj iz tistih držav, kjer je gozda veliko in je ekonomsko po- memben. PREGLED VSEBINE POSTERJEV PO GLAVNIH SKUPINAH Iz pregleda vsebine posterjev je mogoče razbrati glavno orientacijo raziskovalnega dela na tem področju in jo primerjati z našo. število posterjev Vsebinske skupine posterjev 58 - Talni procesi in korenine v gozd- nih ekosistemih; vpliv koncen- tracije co2, mikoriza, talni ne- vretenčarji, denitrifikacija, vpliv golosečenj. 35 34 25 23 18 14 14 12 6 6 5 5 - Motnje v mediteranskih gozdnih 3 -· Vpliv spreminjajočega se pod- ekosistemih (tudi vpliv ognja v nebja na gozdne ekosisteme. borealnih gozdovih); vpliv ognja, ::...9 ___ -_D_r_u~g_o ____ _ sukcesije na pogoriščih, načrta- vani požari. - Sestava gozdnih ekosistemov (fitocenološki vidik); ekološki dejavniki - sestava rastlinstva, sestava rastlinstva in dinamika razvoja, pomen zeliščne plasti, človekovi vplivi na rastlinsko di- namiko, uporaba GIS, multiva- riantne klasifikacije. - Biogeokemični krogotok! in goz- dni ekosistemi; kroženje N, kro- ženje hranil, onesnaženje z N, organska snov - hranila, listni opad - hranila. - Fiziologija dreves v razmerju do podnebja in onesnaženosti; vodni režim, onesnaženje- re- produkcija, odzivi na svetlobne razmere in toleranca, učinkovi­ tost rabe virov. - Dinamika gozdnih ekosistemov (modeliranje); matematični mo- deli, simulacije, antropogene sukcesije. - Zgodovina gozdnih ekosiste- mov; palinologija, varovanje na- ravne dediščine, dendrokrono- logija, študij rabe tal v preteklosti na podlagi zgodovinskih virov in rastlinskih sukcesij. - Poskusi z ekosistemi, kar za- deva onesnaženje; gnojenje z dušikom, apnenje, študij vpliva ozona. - Vpliv onesnaženja na gozdne ekosisteme; kisli dež, imisije - sukcesije, kemija padavin, mo- noterpeni v kemiji gozdne at- mosfere, Al kot strup . - Multidisciplinarni raziskovalni projekti; ekosistem s ke študije (sestava, dinamika, toleranca pri motnjah). - Drevesna patologija in stres. - Gozdni monitoring in onesnaže- nje zraka. - Drevesna genetika in stres; ge- netska variabilnost znotraj vrst, varovanje genetskih fondov. Procesi v gozdnih ekosistemih so tako kompleksni, da marsikaj še ni pojasnjeno. Zaradi različnih ekoloških razmer, ki jih ustvarjata narava in človek, se zdi, da je proučevanje teh procesov idealno delovno področje za raziskovalce, saj je jasno, da vseh medsebojnih povezav v kompleksnih gozdnih ekosistemih nikdar ne bomo mogli spoznati. Na zelo podrobni ravni proučeva­ nja so potrebne zelo drage naprave, zato na tem področju skoraj ni posterjev, ki bi bili izdelani v manj razvitih evropskih drža- vah . O propadanju gozdov ne razpravljajo več z vrednostnih vidikov in se ne zadovljujejo zgolj z opazovanjem zunanjih znakov, ki so lahko zelo različnega izvora. Dognati želijo, kako kak element v določeni koncentraciji vpliva na gozdno rastlinstvo, saj onesnaže- nje v kemijskem smislu v bistvu ni nič drugega kot dotok nenavadne, biosistemu doslej neznane koncentracije kake spojine ali elementa. Veliko in specifično problemsko področje je na mediteranskem območju, kjer je prišlo po opustitvi paše do velikih sprememb. Predvsem se povečuje količina gorljive or- ganske snovi, to pa povzroča v sušnih in turističnih mesecih vrsto požarov. Zaradi tega so raziskave na tem območju usmer- jene precej aplikativno. PREDAVANJA V avditoriju so bila tri dni predavanja uveljavljenih znanstvenikov. Navajam nekaj idej in ugotovitev, ki lahko bolj usmerijo naša razmišljanja pri delu z gozdom in pri raziskovanju: - Časovna variabilnost pri snovnih bilan- cah gozdov je veliko pomembnejša od krajevne, saj je razmerje med njima 97 : 3. To enostavno pomeni, da moramo vrsto ekosistemskih raziskav zastaviti časovno in da z ugotovitvijo stanja v nekem letu ne moremo razumeti dogajanj v gozdu . - Američani (LIKENS) že govorijo o no- vem gozdarstvu - o optimumu in ne o maksimumu pri gospodarjenju z gozdom - G. V. 3/92 179 to pa je glede na njihov vpliv v svetu zelo pomembno in ohrabrujoče. - Za študij količin snovnih tokov so zelo obetavna vodozbirna območja, kakršen je HUBBARD BROOK, saj dajejo v vedno novih časovnih obdobjih presenetljive in pozornosti vredne izide. Spremljavo snov~ nih bilanc bi lahko zastavili tudi pri nas v manjših vodozbirnih območjih . - Če se bo podnebje bistveno spreme- nilo (kar se po mnenju nekaterih že dogaja), je treba vedeti , da: 1) se vrste umikajo iz okolja, ki ne ustreza njihovi ekološki niši in 2) imajo posamezne vrste pri umikanju različno strategijo. Združb torej ne moremo pojmovati kot stabilne enote, zato je ne- nehno spoznavanje razvoja rastlinstva v gozdovih in prilagajanje temu razvoju edina racionalna in obetavna pot pri usmerjanju razvoja gozdov. - Velik problem, ki vpliva na spremembe podnebja, je v tem, da za ogljik ne moremo več reči, da v popolnosti kroži, pač pa se postopoma akumulira v ozračju. V stolpu atmosfere z osnovno ploskvijo 1 m2 je za zdaj sicer le 1 kg C, vendar pa vsako leto v ozračje s sežiganjem fosilnih goriv spu- stimo toliko C, kolikor ga je akumuliranega v organski snovi (velja za Evropo). Poleg tega z oranjem sproščamo še zelo velike zaloge ogljika, ki so tudi v mrtvi organski snovi v tleh (npr. 40 cm šote vsebuje 40 kg C na m2) . Tako bilanca oglika na zemlji ni uravnotežena. Vsako leto je sproščenega (v milijardah ton): 5,7 iz fosilnih goriv + 2,1 zaradi uničevanja tropskih gozdov + 0,7 zaradi drugih vzrokov = 8,5, odloženega pa: 1,0 oceani + 1,8 gozdovi zmernega pasu + 2,5 tropski gozd + 3,2 atmosfera. V atmosferi se torej letno akumulira 3,2 milijarde ton C. To količino je mogoče zmanjšati le z manjšo porabo fosilnih goriv ali (in) s povečevanjem lesne zaloge go- zdov. - Nejasno je še, kako velike so količine škodljivih snovi, ki se usedajo na gozdove iz zraka. Najbolj neznana je količina dušika. Več pozornosti je treba nameniti dejstvu, da gozdovi v višjih legah prejmejo iz zraka veliko škodljivih snovi s padavinami in vodno paro iz oblakov. - Računalniki že omogočajo modeliranje realnih dogajanj; vendar pa so dejavniki, ki 180 G. V. 3/92 vplivajo na obnašanje sistemov, tako težko napovedljivi, da so modeliranja vprašljiva. Modele izdelujejo od ravni posameznega drevesa, posameznih sestojev do globalne ravni (sveta). - Zelo jasno je treba razmejiti naravne od antropogenih motenj in nameniti pozor- nost predvsem slednjim. Te motnje znan- stveniki proučujejo iz časovnega in krajev- nega zornega kota. Za časovne študije je zasnovanih že veliko stalnih ploskev, za krajevne pa se uporabljajo primerjave med industrijskimi in ruralnimi območji ali pa transekti čez pogorja. Posebej izvirna je metoda, pri kateri se izkorišča posebnost bukve, da se zbira padavinska voda ob njenem dnišču, kjer je zato koncentracija škodljivih snovi večja kot drugod. - Kljub temu, da je 90% vseh vrst v gozdu živalskih, je bilo živalski komponenti gozda namenjenega malo časa (eno preda- vanje). Poudarjen je bil študij dinamične medsebojne odvisnosti med rastlinskimi in živalskimi združbami, pri katerem čedalje več uporabljajo metode multivariantne ana- lize. - Večina raziskovalcev meni, da se je glede prehrane rastlin najbolj bistveno ukvarjati z dušikom, ki je največkrat omeju- joči dejavnik rasti. LINDER npr. ugotavlja, da največje učinke dosežemo z dušičnim gnojenjem. Pri tem je akumulacija organske snovi večja v nadzemnih delih drevesa kot v podzemnih. Če manjka dušika, povečana koncentracija C v zraku ne more povzročiti hitrejše rasti. Pri rdečem boru je bilo ugotov- ljeno, da moramo računati z bistveno zmanjšano kakovostjo lesa, če gnojimo z dušikom. - Pri raziskovanju ekosistemov je treba razlikovati med merili oz. med stopnjo po- drobnosti. Pomembno pa je, da raziskoval- ci, ki delajo na podrobni ravni, nenehno mislijo vsaj na eno raven višje. Zanimivo je, da lahko zakonitosti procesov, ki jih ugotovimo pri raziskovanju na kaki ravni, dovolj dobro posploši mo na vse ravni: pro- cesi nimajo meril (INESON). - VAN BREEMEN je postavil vprašanje, o katerem bi morali pedologi več razmišljati: ali so na tla organizmi le vplivali ali pa so tla organizmi ustvarili kot naravna telesa s specifičnimi lastnostmi, ki so ugodne za rast rastlin (in tudi za talne organizme, ki za prehrano potrebujejo neživo rastlinsko snov)? Tu si je Van Breemen pomagal z Lovelockovo teorijo Gaia, ki temelji na spo~ znanju, da na planetarni ravni živi svet izjemno močno vpliva na podnebje, zato mora nekaj zelo podobnega veljati tudi za tla. Tla je torej po eni strani res treba klasično pojmovati kot okolje, ki 1) rastlinam omogoča zak:>reninjenje, 2) je zanje vir vode in kisika ter 3) nenehen vir neorgan~ skih hranil, vendar pa se je na drugi strani treba zavedati, da živi svet nenehno izbolj- šuje talne lastnosti, saj pod njegovim vpli- vom postane ~~istem por heterogen in stabi- len. - KREUTZER je opozoril na nasprotje, da po eni strani govorimo o propadanju gozdov, po drugi strani pa se prirastek v srednji Evropi povečuje. Za to je navedel tele vzroke: 1) Zmanjšalo se je izkoriščanje gozdov, posebej od 50~tih let naprej: steljar- jenje, kleščenje vej, panjevsko gospodarje~ nje z zelo kratkimi obhodnjami. 2) Pod- nebne razmere : v petdesetih in šestdesetih letih je bilo več padavin, v štiridesetih bolj topla poletja in delno lahko govorimo tudi o splošnem višanju temperature. 3) One- snaženje zraka: pri povečanju koncentra- cije C02 je postal dejavnik minimuma dušik, zato je povečan dotok NOx in NHx iz zraka povzročil takojšnje povečanje rasti. (Pri tem pa je treba vedeti, da .povečana oskrba z N lahko vodi v zakisanje tal in v neuravno- teženo stanje hranil). - so2 naj bi neposredno vplival na fizio- logije iglic oz. listov. Ne glede na to je treba poudariti, da lahko dobro prehranjena dre- vesa dobro prenesejo procese zakisanja v rizosferi, posebno glede na aluminij. Za ozon že lahko nedvomno rečemo, da ško- duje drevju na večjih nadmorskih višinah. O fotooksidantih, pesticidih in drugih organ- skih snoveh v atmosferi je še premalo znanega, zagotovo pa lahko kot vzrok pro- padanja gozdov izključimo težke kovine, viruse in radionukleide. - REYFUSS je razložil nekaj nemških dognanj in posebnosti. Ugotovili so, da apnenje ne pripomore veliko k izboljšanju stanja sestojev. Bolj kot problem onesnaže- nja z žveplom (emisije so2 so zmanjšali na 1 /5), je pereč problem onesnaževanja z dušikom, saj NOx emtStJe skorajda niso zmanjšane. Zaradi močnega gnojenja v kmetijstvu so koncentracije N03 v vodi 60-90 mg/liter, to pa nekajkrat presega do- voljene vrednosti. - JANSEN-ova je poudarila pomen mi- korize. Slikovito je dejala, da večina višjih rastlin nima korenin, ima mikorize. Mikori- zne glive so zelo občutljive na onesnaženje, zato je kar 47% vrst ogroženih. DELAVNICE V sklepnem delu simpozija so bile orga- nizirane štiri delavnice. Sam sem se udele- žil četrte z naslovom Odziv gozda na spremembe v rabi tal in posledice za funkcioniranje ekosistema in gospodar- jenje z njim, ki ji je predsedoval HUMMEL. Po uvodnih referatih smo razpravljali o naslednjih temah: 1. Povečevanje gozdnih površin v Evropi. V Evropi je 50 mio ha odvečnih kmetijskih površin. Obstajajo programi za njihovo pogozditev, ki so jih najhitreje začeli izpolnjevati na Irskem. V Franciji se po- vršine gozdov povečujejo po naravni sukce- sijski poti: od nekdanjih 7 mio ha je površina gozdov narasla na 15 mio ha. Neraziskano je, kako bodo novi gozdovi vplivali na delo- vanje krajine kot celote; potrebna so krajin- skoekološka raziskovanja oz. študij medse- bojnih vplivov med ekosistemi. Več bi se morali ukvarjati tudi z vprašanjem, kako gozdovi prispevajo h kakovosti življenja. 2. Razmerje med večciljnim gozdar- stvom in komercialnim gozdarstvom. Večina udeležencev prihaja iz dežel, kjer ne verjamejo, da je mogoče gospodariti tako, da so hkrati upoštevana tri načela: trajnost, mnogonamenskost in gospodar- nost. Največ pripomb na ta pogled so imeli Francozi (Švicarje je zastopalo le nekaj mlajših raziskovalcev), ki so zahtevali več raziskovalnega dela za gojenje gozdov. 3. Razmerje med fito- in zookompo- nento v gozdu. Omenjen je bil problem prenamnoženih rastlinojedov v gozdu in razpravljali smo o metodah za ugotavljanje optimalnega razmerja med obema kompo- nentama. Bistvena sta dva vidika vključeva­ nja človeka: 1) človek je na vrhu prehranje- valne piramide in 2) človek vpliva na živali G. V. 3192 181 posredno prek oblikovanja drevesnih struk- tur v gozdovih . 4. Monitoring sprememb. Prevladalo je mnenje, da je monitoring sicer politično atraktiven, vendar pa je zelo drag in ga zato ne bi smeli priznati kot raziskovanje, ki je enakovredno raziskovanju procesov v eko- sistemih. Nekateri so menili, da je monito- ring lahko zelo vreden za prihodnje genera- cije, ki bodo lahko opravile informativne časovne študije razvoja ekosistemov. Ne vemo, kateri podatki se bodo prihodnjim generacijam zdeli bistveni, zato je smiselno meriti več spremenljivk. 5. Razmerje med analitično in aplika- tivno ekologijo. Na simpoziju je popol- noma prevladovala prva, mnogi pa bi si želeli več tudi druge. Za aplikativno ekolo- gijo je zelo pomembno, da razume procese, ki jih lahko pojasnimo po analitični poti, vendar pa je nevarno, da ozko analitično misleči ljudje vplivajo na aplikativne eko- loge tako, da le-ti pozabijo na večnamen­ skost gozdov. EKSKURZIJE Prireditelji so pripravili 11 ekskurzij po Toskani z naslednjimi temami: 1) Ekološke študije mediteranskega rastlinstva (Struk- tura in dinamika). 2) Problemi snovanja plantaž- pomagajo si z rastlinami, ki vežejo zračni dušik, zaradi problemov stabilnosti snujeno mešane sestoje z veliko genetsko variabilnostjo. 3) Raziskovanje tujerodnih drevesnih vrst- imajo tradicijo (leto 1869), zato namenjajo izjemno pozornost negova- nju arboretumov in botaničnih vrtov. 4) GDK: 971 Poškodbe neznanega rzvora v Apeninih. 5) Borovi in vednozeleni gozdovi ob obali Toskane (gospodarjenje s krajino s pinijami in njeno varovanje, ekologija in dinamika) in ostanki naravnega listnatega gozda ob obali Toskane (zgradba mezohigrofilne in mediteranske kserofilne vegetacije na sipi- nah in gospodarjenje z njima- naravni park v obsegu 24000 ha, 2000 ha naravni rezer- vat). 6) Gospodarjenje z naravnim rezerva- tom v Apeninih - 5338 ha. Težijo k čimbolj naravnim strukturam in k biološki pestrosti, tudi tam, kjer so bili sajeni jelka, duglazija in črni bor. Zdravstveno stanje gozdov spremljajo na podoben način kot pri nas, le da je mreža gostejša - 1 km. 7) Tla, kraške oblike in gozdno rastlinstvo v osred- nji Italiji- geološki razvoj, podnebje, rastlin- stvo, raba tal, kraške oblike, tla, gozdarstvo. 8) Zgodovina gozda na hribovju Cerbaie (imajo podatke o razvoju gozda od 13. stoletja naprej, pretežno iz zgodovinskih virov. Na območju je tudi genetski rezervat na površini 505 ha). 9) Regeneracija sesto- jev po požarih. 1 O) Drevesa in eremiti: pri mestni gozd skozi stoletja. 11) Suprame- diteranski hrastovi gozdovi v regiji Chi anti. Italijanski gozdarji gledajo na gozd zelo biološko. Pri vseh vsebinah ekskurzij se kaže zelo dobro obvladovanje temeljnih ekoloških znanj (klimatologije, pedologije, ekofiziologije, botanike), dobro pa obvla- dajo tudi zgodovino; vse skupaj jim omo- goča vzročno posledično razmišljanje ozi- roma povezovanje kulturne zgodovine z razvojem krajine in gozda. mag. Sašo Golob Vloga dušika v gozdnih ekosistemih Nekaj ugotovitev s prvega evropskega simpozija o terestričnih (gozdnih) ekosistemih (Firence, 20.-25. maj 1991) Na simpoziju je bil velik del predavanj, posterjev in prva delavnica namenjenih du- šiku: dušikovemu ciklusu v gozdnih ekosi- stemih, procesom fiksacije in denitrifikacije dušika in spiranju nitratov iz tal. Ekosistem- ske raziskave kroženja hranil, talnih proce- sov, vpliva vnosa odpadnih snovi v gozd, 182 G. V. 3/92 dinamike in odziva gozda na porušena naravna ravnotežja v intersistemskih in in- trasistemskih ciklusih elementov, so bile predstavljene kot poljski poskusi v gozdu v mednarodnih raziskovalnih projektih, ki jih financira ES. Cilj enega od raziskovalnih projektov (NI- _Vz_r_ok __________ P_o_v_ec_~ a_n_o_s=-pi_ra_n=-je_N ______ Zmanjšano spiranje N voda veliko malo tekstura tal groba fina gozd iglavci listavci depozit N velik nizek gostota toka N visoka nizka opad veliko malo C/N nizko visoko nitrifikacija visoka nizka navzočnost P, K, Mg majhna velika TREX - Nitrogen Saturation Experiments) je, da se prouči vloga nitratov pri procesu zakisanja tal in vode. V tem projektu sode- lujejo strokovnjaki ekoloških raziskovalnih ustanov in univerz iz šestih zahodnoevrop- skih. držav (Norveška, Švedska, Danska, Velika Britanija, Nizozemska in Nemčija) . Vloga emisije NOx in NH4 pri zakisanju tal in vod je manj znana od posledic emisije 802. Kopenski in vodni ekosistemi zadržu- jejo čedalje manj dušika. Nitrat je kot sul- fatni ion močno kisel anion, učinkuje pa pri zakisanju tal, vod in mobilizaciji toksičnega aluminija. Učinek zmanjšanja emisij 802 v zahodni Evropi lahko izničijo nezmanjšane emisije NOx in povečane koncentracije ni- tratov v tleh in vodah. Velik depozit dušika je eden izmed števil- nih vzrokov, ki vplivajo na nekatere procese v gozdnih ekosistemih. Vnos dušika vpliva na spremembe kroženja hranil , na propada- nje določenih vrst drevja in na spremenjene kemijske lastnosti gozdnih tal v centralni Evropi. Vprašanji, na katera želijo z razisko- valnim projektom NITREX odgovoriti, sta: 1) kakšne so kritične vrednosti za dušik in 2) ali vodi povečano odlaganje dušika do saturaclje oziroma nasičenja občutljivih ekosistemov z dušikom. Poskus NITREX je zastavljen na enajstih poskusnih objektih vzdolž evropskega gra- dienta dušikovega depozita. Poskus poteka od Nizozemske, kjer so imisije nitratov največje, proti Norveški, kjer so le-te naj- manjše. Na vseh poskusnih ploskvah se pod nadzorstvom strokovne skupine upo- rabljata enaki tehnika in metodologija upravljanja z gozdnimi ekosistemi. Gre za poljske poskuse s strehami v gozdu, veli- kimi do šest tisoč kvadratnih metrov, ki preprečujejo padavinam in opadu, da pa- dejo na tla. Hkrati omogočijo kontrolirana dodajanje različnih raztopin na poskusne ploskve. Na simpoziju so po plenarnih zasedanjih hkrati potekale štiri delavnice. Udeležil sem se delavnice o vplivu kislega depozita in težkih kovin na delovanje in upravljanje z gozdnimi ekosistemi. Na njej so sodelovali ugledni raziskovalci prof. E. Matzner, L. Rassmussen, N. van Breemen, K. Kreutzer, H. J. Fiedler, K. E. Rehfuess in drugi, ki so skušali z vnaprej postavljenimi vprašanji doreči vlogo dušika v gozdnih ekosistemih. l. Kaj je saturacija oziroma nasičenje nekega ekosistema z dušikom? Nasičenje z dušikom so udeleženci obravnavali glede na vnos in iznos dušika v gozdnem ekosistemu ~ glede spiranja ni- tratov iz gozdnih tal, glede vpliva na rast rastlin ter glede na njegov vpliv na vrstno sestavo gozdnega ekosistema. 11 . Kaj je kritična obremenitev z duši- kom? Kritično obremenitev gozdnega ekosi- stema so obravnavali v odvisnosti od vrste rastlin, časovne variabilnosti, akumulacije dušika v rastlini in v tleh, pa tudi od starosti sestaja (mlad, star, zelo star) . 111. Kaj povzroča povečano oziroma zmanjšano spiranje dušika iz gozdnega ekosistema? Poleg naštetih vprašanj so raziskovalci razpravljali še o načinih vnosa dušika v gozdni ekosistem, vlogi žvepla v povezavi z dušikom, sezonski odvisnosti procesa nitrifikacije, proučevanju korelacij med ključnimi kationi in anioni, razlagi spre- memb dušikovega ciklusa zaradi segreva- nja atmosfere, itn . Primož Simončič G. V. 3/92 183 ..... GDK : 182.58 Posvetovanje redakcijskega kolegija vegetacijske karte Evrope Varšava, 5.-8. aprila 1990 V navedenem času je bilo organizirano pri Inštitutu za geografijo in prostorsko na- črtovanje pri Poljski akademiji znanosti v Varšavi posvetovanje redakcijskega kole- gija Vegetacijske karte Evrope. Posvetova- nje sta vodila glavni redaktor evropske vegetacijske karte prof. dr. R. NEUHAUSL in prof. dr. W. MATUSZKIEWICZ. Zbrali smo se vsi sodelavci, ki delamo pri projektu Vegetacijske karte Evrope, to je predstav- niki skoraj vseh evropskih držav. Posvetovanj smo se kot zastopniki in sodelavci Vegetacijske karte Jugoslavije udeležili l. Puncer, A. Seliškar in M. Zupan- čič iz Ljubljane in l. Šugar ter l. Trinajsti6 iz Zagreba. V delovnem vzdušju, ki je trajalo ves čas posvetovanja, smo predložili zadnje različice vegetacijskih kart za svoje dežele oziroma njihove dele. Razpravljali smo o skupni legendi, ki je zelo obsežna in zahtevna kljub temu, da je merilo karte 1 :2,500.000. Uglasili smo še nekatere druge stvari v zvezi s kartami posameznih dežel in na stičnih robovih posameznih listov. Priprave za tisk kart bodo opravljene v Bonnu. Karte in tekst bo verjetno tiskala založba Gustav Fischer v Jeni. Seveda bo potrebno rešiti še finančno vprašanje, saj gre za dokaj velika sredstva, za katere viri še niso v celoti zagotovljeni. Evropska ve- getacijska karta bo kljub različnim smerem in šolam vegetacijskega proučevanja us- 184 G. V. 3/92 pela dati do največje možne mere poenoten prikaz evropske vegetacije. To bo pravzaprav potencialna vegetacija z elementi realne vegetacije; z vodilno oziroma prevladujoča drevesne vrsto in eventualnimi spremljajočimi drevesnimi vrstami ter značilno rastlinsko kombinacijo in geografsko oznako. Tako so nastale dokaj ustrezne vegetacij- ske enote, ki merilu primerno v pregledni obliki izražajo vegetacijske, floristične in fitogeografske lastnosti prikazanih vegeta- cijskih enot v Evropi. Seveda bodo na vegetacijski karti Evrope razvidna območja z bolj razčlenjeno in raznoliko vegetacijo in tista z večjimi enotnimi površinami .enake ali sorodne vegetacije. To slednje je posle- dica dveh razlogov : največkrat je posledica dejansko skromne razčlenjenosti vegetacij- ske odeje zaradi geografske lege, klime, geološke podlage itd., ponekod pa tudi posledica slabše proučenosti vegetacije. Kakorkoli že, mi smo imeli s karto Jugosla- vije težave, kako na tako majhni površini, ki jo nudi merilo evropske vegetacijske karte, prikazati vse ali vsaj glavne značilno­ sti naše vegetacije. Ta je namreč, kot je znano, zaradi geografske lege, svojega zgodovinskega razvoja itd. zelo bogata in razčlenjena, po drugi strani pa dokaj dobro proučena. dr. Ivo Puncer Novosti iz zakonodaje ZAKON O GOZDOVIH 9. marec 1992 1 O. marec 1992 23. marec 1992 Osnutek zakona je obravnavala Komisija Skupščine RS za varstvo okolja in naravne dediščine (komisija osnutek zakona podpira). Osnutek zakona je obravnaval Odbor Skupščine RS za kmetij- stvo in gozdarstvo (odbor osnutek, tak, kot je pripravljen, podpira; mnenja o pripombah Splošnega združenja gozdarstva Slovenije so bila deljena, za odločanje o njih ni bilo sklepčnosti). Osnutek zakona je obravnavala Zakonodajno pravna komisija Skupščine RS (komisija osnutek, kljub pripombam pravne nara- ve, podpira). ZAKON O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV 12. marec 1992 ZAKON (l ZADRUGAH 20. marec 1992 Vlada je določila besedilo predloga zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (sklad naj bi bil gospodar državnih gozdov, vsa strokovna dela zanj naj bi izvajale gozdnogospodarske organizacije oziroma gozdarska javna služba). Zakon je objavljen v Uradnem listu RS (13/92) (TOK postanejo organizacijske enote delovnih organizacij s pooblastili v pravnem prometu, delavci tega dela podjetja se morajo v 6. mesecih odločiti za organiziranje v zadrugo). Anica Zavrl-Bogataj Iz dejavnosti splošnega združenja za gozdarstvo Na seji Izvršilnega odbora Splošnega združenja gozdarstva (25. 11. 1992) je bil obravnavan osnutek zakona o gozdovih in aktualna problematika v gozdarstvu. V skladu s sklepi je imenovana komisija zbrala pismene pripombe od gozdnogospodarskih organizacij in Biotehniške fakultete ter jih proučila. Zaradi velikega števila pripomb se je omejila pri neposrednih pripombah na najpogostejše in pomembnejše. Pismene pripombe v obliki splošnih in neposrednih (po členih) je dostavila v Skupščino RS, Komisiji za varstvo okolja, Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nadaljevali so se razgovori v zvezi z zapleti okoli Gozdarskega šolskega centra v Postojni - v smeri, da bi se preoblikoval v Zavod s pooblastili javnosti, zadržal prilagojen gozdarski program in ustanoviteljstvo SZG s finančno podporo MKGP. Strokovna služba pri Splošnem združenju gozdarstva je pripravila predlog tehnične izpeljave obračuna davka od prometa lesa in gozdnih lesnih sortimentov. G. V. 3/92 1 85 Odbor za trg in cene je obravnaval neustrezno in nedorečena problematiko v zvezi z izvozom lesa (kontingenti. takse) ter ceno gozdnih lesnih sortimentov. Ustanovljeno je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije V soboto, 21 . marca 1992 je bila v Ljubljani ustanovna skupščina Društva krajinskih athitektov Slovenije. Na skupščini so prisotni (46) sprejeli statut društva, pravilnik o članstvu in izvolili organe društva. Društvo združuje strokovnjake, ki se profesionalno ukvarjajo s krajinsko arhitekturo v Sloveniji. Med cilje društva so med drugim zapisali: - aktivna udeležba pri varstvu in razvoju krajine; - varovanje naravne in kulturne dediščine; - vključevanje v reševanje vseh pomembnih vprašanj prostorskega razvoja. Ustanovno skupščino sta pozdravila župan mesta Ljubljane Jože Strgar in minister Miha Jazbinšek. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen Aleš Hafner. Mag. Janez Pogačnik Dejavnost inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo V marcu smo končali s preurejanjem računalniškega oddelka na IGLG. Preureditev je naravnana na bodočo funkcijo oddelka - da postane jedro računalniške podpore gozdarskemu informacijskemu sistemu v Sloveniji. Raziskovalno delo na IGLG je računalniško dobro podprto. 3D raziskovalcev uporablja elementarno konfiguracijo, ki obsega 6 kom. XT, 15 kom. A T286 in 4 kom. A T386; skupaj 25 osebnih računalnikov in 9 matričnih tiskalnikov. V računalniškem oddelku pa je zbrana zahtevnejša oprema, in sicer: 1 kom. AT486 barvni 24D MB, LASER HP 111 čb A4 (tiskalnik), Deskjet 5DDC b A4 (barvni tiskalnik), HP SCANJET PLUS A4 {skaner), HOUSTON INSTRUMENT DMP 162 do AD (risalnik), SUMMAGRAPHICS MICROGR/D 111 do AD (digitalnik), LO 85D (tiskalnik), Cal Comp 25DD do A3 (digitalnik), HEWLETT PACKARD 2475 do A3 (risalnik). Oprema omogoča vrhunske matematično-statistične operacije, črno-belo in barvno grafiko ter črno-belo in barvno sistemsko pa tudi operativno kartograflj"o. Primož Simončič je na 14-dnevnem izpopolnjevanju na FBWA na Dunaju. Proučuje analizne metode ugotavljanja ekoloških in fizioloških sprememb gozdnih rastišč in drevesni!? vrst v pogojih onesnaženega zraka. Dr. Miha Adamič je dne 20. 3. 1992 sodeloval na srednjeevropski novinarski konferenci v Innsbrucku, kjer je predstavil idejo revitalizacije rjavega medveda in risa v srednji Evropi. Države tega območja se namreč zelo zavzemajo za ureditev in revitalizacijo nekaterih prvinskih ekoloških sklopov evropskega prostora. Naš inštitut je v tem pogledu zelo zanimiv partner. Kaj bo s stavbo /GLG? Po odhodu lesarjev iz stavbe IGLG (zasedali so polovico spodnjega dela stavbe - 530m3) je trkalo veliko interesentov. Vztrajali smo na stališču, da prostori morajo ostati gozdarjem. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poskuša prostore ohraniti in zadržati za naselitev Javne gozdarske službe. 186 G. V. 3/92 Nadaljevanka! že v prvi številki Gozdarskega vestnika 1992 smo poročali o »incidentu« v okolici Radelj, ko so si tukajšnji policijski in drugi državotvorni vneteži prislužili zanimivo oceno avstrijskih univerzitetnih profesorjev, ki jim ni bila v čast. Kar dvoje ministrstev R Slovenije je reševalo zaplet zaradi njihovih brambovskih prizadevanj. Prof. dr. Mayerchofer se je s sodelavci 13. 3. vrnil v Radlje in se oglasil na tamkajšnji policiji. Da bi zgladil spor na tradicionalen podalpski način, je prinesel s seboj steklenice. Čeprav se je komandir policijske postaje skril, se je na koncu vse srečno končalo. Organizator, direktor !GLG M. Kmecl in pokrovitelj, minister za znanost in tehnologijo R Slovenije P. Tancig sta 27. marca 1992 v dvorani IGLG pripravila udarno okroglo mizo, ki jo je vodil prof. dr. Dušan Florjančič, svetnik v multinacionalni firmi Su/cer v Winterthurju in profesor na ETH v Zurichu. O tem, kako slovenskemu raziskovanju, razvoju in znanosti skrojiti prostoru, postavi in namenu primerno novo obleko, so govorili, se prerekali, modrovati najimenitnejši kreatorji slovenske duhovne ustvarjalnosti. Med njimi tudi prof. A. Bajt, rektorja ljubljanske in mariborske univerze Tišler in Križman, dr. M. Kos, svetovalci ministra Tanciga in mnoge ugledne znanstvene in raziskovalne osebnosti. Dan kasneje pa je nam bolj domače Pr/rodoslovno društvo Slovenije pod vodstvom strokovnjakov !GLG organiziralo za biologe iz vse Slovenije seminar o bioindikaciji onesnaženosti ozračja . F1w 11- so kratice za raziskovalno iniciativo o raziskovanju propadanja avstrijskih gozdov - drugi del, ki se je začel lani in bo trajal do leta 1995. V projekt, ki ga inicira Zvezno ministrstvo za znanost in raziskovanje R A vstrij·e, je prek IGLG vključeno tudi raziskovanje naših gozdov. Projekt obravnava poleg propadanja smreke tudi propadanje hrasta. V Sloveniji imamo 5 večjih raziskovalnih ploskev, kjer poteka idenUčni raziskovalni postopek kot na ploskvah v Avstriji (kjer imajo 8 takšnih poskusnih ploskev). Marko Kmecl Iz biotehniške fakultete, oddelka za gozdarstvo Študij gozdarstva na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani se je vsebinsko obogatil (tudi z novooblikovanimi skupinami izbirnih predmetov) ter se ustrezno preoblikoval v ŠTUDIJ GOZDARSTVA IN GOSPODARJENJA Z DRUGIMI OBNOVLJI- V/Ml NARAVNIMI VIRI. Sprememba je posledica spoznanja, da je treba načela trajnosti in sonaravnosti, ki prežemajo naše gozdarstvo, razširiti tudi naravnanje z drugimi obnovljivimi naravnimi viri. V mnogih razvnejših državah je gozdarstvo to pobudo že uveljavilo, zato so v teh državah številne gozdarske fakultete že prilagodile svoje študijske programe širšim potrebam. Tej težnji je sledil tudi gozdarski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani in tako tudi zapolnil (usodno) vrzel v razvojni perspektivi slovenskega naroda. Ob vpisu na podiplomski študij v jeseni 1991 je med profesorji gozdarskega oddelka prišlo do dokaj ostre polarizacije mnenj o tem, ali dovoliti vpis na podiplomski študij kandidatom brez ustrezno dolge zaposlitve v gozdarski operativi ali vztrajati na zahtevi po opravljeni vsaj minimalni »praksi" pred vpisom. Dve kandidatki in en kandidat so bili zato, ker niso imeli predhodnih operativnih izkušenj, pri vpisu zavrnjeni. (Op. ur.: Ker gre za zelo pomembno načelno odločitev, bi bilo o tej problematiki priporočljivo spregovoriti tudi javno.) Po uradnih informacijah iz Oddelka za gozdarstvo priredil ž. V. G. V. 3/92 187 KNJIŽEVNOST GDK: 302(048.1) Ergonomija v gozdarstvu Marjan Lipoglavšek: Ergonomija v go~ zdarstvu. Tehniška založba. Ljubljana 1991, 168 strani. Učbenik Ergonomija v gozdarstvu je raz- deljen v štiri vsebinsko zaokrožena pogla- vja. V prvem obravnava avtor značilnosti človeškega organizma, zlasti njegove an- tropometrične lastnosti, dogajanja v člove­ kovem organizmu med delom, čutila in zaznavo, delovno zmogljivost, utrujanje ter ugotavljanje delovnih obremenitev. V dru- gem delu obravnava vpliv delovnega okolja na človeka pri gozdnem delu. Opisuje vpliv ropota in tresenja pri delu s posameznimi delovnimi sredstvi, škodljive vplive plinov in prahu, podnebne razmere, svetlost delov- nega okolja in barve, biotske dejavnike delovnega okolja ter poklicne bolezni v gozdarstvu. Tretji del učbenika predstavlja ergonomsKo oblikovanje dela pri sečnji in izdelavi, spravilu in prevozu lesa. V četrtem delu pa so prikazane osnove varstva pri delu, zlasti varstveni ukrepi , varstvena za- konodaja in odgovornost za varstvo pri delu. Celoten učbenik temelji na številnih do- mačih, zlasti avtorjevih ergonomskih razi- skavah, upošteva pa tudi sodobne. tuja spoznanja. Na možnost poglobitve znanja pa opozarja bralca pregled 176 virov - GDK: Vrednotenje gozdov Branko KRALJIC: Računanje vrijedno- sti šuma i šumska statika. Zagreb 1991, 1 OO strani . Samozaložba. Vrednotenje gozdov vznemirja gozdar- ske ekonomiste že več kot stoletje, pri nas pa izrazito po letu 1922, ko je Gjuro Nena- dic v Zagrebu napisal prvi domači učbenik 188 G. V. 3/92 domačih in tujih člankov in študij s področja ergonomije v gozdarstvu. Učbenik je bo- gato dokumentiran s številnimi slikami, dia- grami in preglednicami. Učbenik je napisan zgoščeno pa vendar poglobljeno. Morda bo študente celo neko- liko motila njegova velika zgoščenost in bodo težko ločili bistveno od manj bistvene- ga. Ob vsej celovitosti učbenika bi vendarle namenili pripombo poglavju o varstvu pri gozdnem delu , kjer se je avtor preveč posvetil dnevni (trenutni) problematiki, ki pa se hitro spreminja, temeljna izhodišča in načela za varno delo v gozdu pa so manj poudarjena. Spremembe v gozdarstvu se bodo hitro odrazile tudi na tem področju in škoda je, da študentje ne bodo dobili pred- vsem tista izhodišča za varstvo pri goz- dnem delu, ki so trajnejša in jih ne sme ogroziti ta ali ona organizacijska spre- memba v stroki. Z učbenikom Ergonomija v gozdarstvu smo dobili doslej najbolj popolno delo iz ergonomije v gozdarstvu. Čeprav je name- njen v prvi vrsti študentom gozdarstva, je tudi koristen priročnik za vse gozdarske strokovnjake, zlasti še za tiste, ki med študijem niso ir1eli priložnosti bolj poglob- ljeno spoznati to pomembno področje. dr. Iztok Winkler Računanje vrijednosti šuma i šumska stati- ka. Na vredotenje gozdov so nekdaj in še danes vplivale različne ekonomske šole in teoretični pogledi na gozd. Tudi prof. Branko Kraljic je v svojem bogatem življenj- skem opusu dal k temu kar pomemben prispevek. Zato je gotovo poklican, da na- pravi pregled teh šol in se kritično ozre na njihovo bistvo, značilnosti in posledice za ekonomiko gozdnega gospodarstva. Avtor je svoje delo razčlenil na pet za- okroženih poglavij. Najprej kritično analizira osnovne podatke šol gozdne rente in čiste zemljiške rente in posledice obeh za ekono- miko gospodarjenja z gozdovi. Kot sam pravi, se je tega lotil zato, da ne bi ponovno padli v mrežo teh šol. Temu sledi kritična obravnava problematike cene gozdnega zemljišča, sestaja in lesa na panju ter njihovih rent. V tretjem delu se ukvarja z ocenjevanjem škod v gozdovih. Sedanje ocenjevanje škod v gozdovih je v veliki meri prav pod vplivom klasičnih šol gozdne in čiste zemljiške rente, zato avtor predlaga vsaj ·nekaj popravkov, ki bodo prispevali k bolj korektnemu vrednotenju gozdnih škod. četrto in peto poglavje pa sta posvečeni uporabi vrednotenja gozdov pri vrednotenju biološke reprodukcije divjadi in zakupnine za lovišča . Poleg nujnih teoretičnih postavk predlaga tudi praktične rešitve za izračun nadomestila za lovskogospodarsko rabo gozdov. Kraljicevo delo je napisano zgoščeno, zato morda za slabše poznavalce premalo IZ TUJEGA TISKA GDK: 2(048.1) razumljivo. Vendar pa je nesporno koristno za vse, ki želijo osvežiti in posodobiti znanje in poglede na problematiko cenitve gozdov. V tem je poglavitna vrednost tega dela. Avtor je to delo končal ob svoji 75-letnici. Po diplomi na gozdarski fakulteti v Zagrebu leta 1936 je vse svoje moči in znanje posvetil gozdarstvu, od leta 1949 dalje kot univerzitetni učitelj na gozdarskih fakultetah v Skopju in Zagrebu pa tudi na Ekonomski fakulteti v Zagrebu. Čeprav število in obseg objavljenih del ne prikazuje vedno v celoti tudi vse bogastvo njihove vsebine, pa je vendarle treba povedati, da je v tem času objavil 209 znanstvenih in strokovnih del v skupnem obsegu nad 11.000 strani, med njimi 27 knjig, poleg tega pa še večje število strokovnih prikazov, ocen in predlo- gov. Največ del spada vsebinsko na po- dročje ekonomike in organizacije gozdar- stva. Z njimi je pomembno obogatil gozdar- skoekonomsko znanost in gozdnogospo- darsko prakso. Tudi veliko slovenskih go- zdarjev je mnoga znanja pridobilo pri red- nem in podiplomskem študiju pri predmetih, ki jih je predaval prof. Kraljic. dr. Iztok Winkler Naravne rešitve so najbollše Nick Radcliffe in Greg Wi Is on: Natural solutions give the ir best, New Scientist, 14. april 1990 V naravi in v družbi se pogosto pojavljajo problemi optimiranja. V trgovini npr. le z najprimernejšo količino zalog blaga dose- žemo minimalne stroške, v naravi pa je lahko za primer oblika milnega mehurčka, ki ima ob dani prostornini najmanjšo možno površino. Rešitve teh problemov so torej najmanjše ali največje vrednosti matematič­ nih funkcij, ki opisujejo vedenje njihovih spremenljivk. V zadnjih desetletjih so predvsem v fiziki in biologiji prišle na dan nove tehnike opti- miranja, ki se bistveno razlikujejo od dose- danjih . Zgledujejo se namreč po načinih reševanja teh problemov v naravi, ključni element njihovega delovanja pa je naključ­ nost. Za vsak problem optimiranja sestavimo ponavadi t. i. stroškovno funkcijo, ki daje vrednost za vsako izmed možnih rešitev. Zato se problem optimiranja spremeni v problem iskanja najmanjše vrednosti stro- škovne funkcije. Predstavljajmo si stro- škovno funkcijo kot razgibano pokrajino, na G. V. 3/92 189 kateri je vsaka točka možna rešitev proble- ma. Dno najgloblje doline v pokrajini je optimalna lokacija, ki jo imenujemo globalni optimum, medtem ko lokalne optimume predstavljajo dna manjših dolin. Vrednosti stroškovnih funkcij v teh točkah so nižje od vrednosti v katerikoli od sosednjih točk. Probleme optimiranja otežuje dejstvo, da imamo pri večini le-teh na razpolago le informacije iz neposredne bližine našega izhodišča. Recimo, da smo v temi izgubljeni v pokrajini in nujno potrebujemo vodo. Je- zero je seveda v najgloblji dolini. Z dolgo- trajnim preiskovanjem naše neposredne okolice se bomo izčrpali, ne da bi prišli do vode, zato je bolje, da krenemo po padnici pobočja naravnost navzdol. Metoda se- stopa po padnici, kjer informacije, pridob- ljene iz predhodnega koraka, določajo smer novega koraka, nas lahko zavede v lokalni optimum, kar je odvisno od položaja izho- diščne točke. Zato je ta metoda uporabna le v enostavnih problemih, kjer lokalnih optimumov ni. Pri reševanju zapletenejših problemov se slabostim te metode lahko izognemo z izbiro več izhodiščih točk, kar seveda po- meni večje stroške. Zato je bolje, da upora- bimo t. i. metodo sestavljenega sestopa po padnici: na izhodiščni točki ugotovimo smer padnice in gremo z majhnimi koraki v tej smeri, dokler se teren ne začne dvigati - tudi če pot ni vedno najbolj strma. Na točki, kjer se je teren začel dvigati, izberemo novo smer navzdol, ki je pravokotna na prejšnjo. Prednost te metode, ki deluje tudi v naravi, je v tem, da lahko s pomikom, navzgor uidemo iz lokalnega optimuma. Kot primer naj bo proces ohlajanja kovin, katerega cilj je doseči optimalno zgradbo kovinskih kristalov, kar pomeni, da morajo biti vsi atomi v kristalu usmerjeni v isto smer. V takem stanju, doseženem pri abso- lutni ničli, je energija oziroma temperatura v kovini minimalna. Pri hitrem ohlajanju kovine se atomi raz- vrščajo nepravilno, zato se pravi kristal ne oblikuje. To lahko popravimo z dviganjem temperature- pri čemer se atomi preusme- rijo- in ponovnim počasnim ohlajanjem. S tem se izognemo lokalnemu optimumu. Počasneje ko se kovina ohlaja, bližje popol- 190 G. V. 3/92 nosti je kristal, njegova energija pa je bližje globalnemu optimumu - absolutni ničli. V praktičnih problemih je beseda »blizu<< pomembna. Večinoma se raje zadovljimo z dobro rešitvijo, ki je blizu optimalne in do katere smo prišli relativno hitro, kot da bi veliko več časa porabili za iskanje opti- malne rešitve, ki pa je le malo boljša od p·rejšnje. Od temperature odvisno vedenje, kot smo ga opisali, je osnova za tehniko optimi- ranja, imenovano simulacija kaljenja. če sprememba temperature zmanjša vrednost stroškovne funkcije, je avtomatično spreje- ta, če pa poveča energijo sistema, je spre- jeta z verjetnostjo, ki je odvisna od trenutne temperature sistema po enačbi: Verjetnost sprejetja spremembe= e-Eil)crossing-over«, pri katerem pride ob združevanju starševskih kromoso- mov do zamenjave njihovih delov, vendar se vrednosti genov pri tem ne spremenijo. Drugi način je spreminjanje vrednosti enega ali več genov na kromosomu, kar imenujemo mutacija. Pri tretjem načinu - inverziji- prihaja do sprememb v zaporedju genov na kromosomu, to je informacij v rešitvi problema. Razumljivo pa predstavitev rešitve pro- blema kot kromosoma z vsemi opisanimi značilnostmi ni vedno enostavna. Kljub termu je D. Glover z Univerze lowa uspel uporabiti genetski algoritem pri razvrščanju vzhodnoazijskih jezikov na konvencionalne latinsko tipkovnico. Ti jeziki uporabljajo namreč do 5000 ideogramov, vsak pa je sestavljen iz do 160 možnih komponent. Nobena tipkovnica seveda nima 160 tipk, zato je bilo potrebno poiskati ustrezne kom- binacije. Z genetskim algoritmom so dokaj hitro našli prave rešitve izmed 1 O 16 možnih kombinacij. Genetski algoritem so uspešno uporabili tudi v oddelku za inženiring na Univerzi v Edinburgu, in sicer za računalniško vodeni proces načrtovanja, v katerem računalnik avtomatično razporeja mehanske operaci- je. Na ta način so uspeli izdelati načrte veliko ceneje kot po tradicionalnih metodah optimiranja. S tem pa so pripomogli tudi k širjenju uporabe »naravnih<< tehnik optimi- ranja na druga področja. * * * Optimalne rešitve manjših ali večjih pro- blemov iščemo tako rekoč vsak dan, a se v svoji ozkosti premalo zavedamo, da so v naravi ))tehnike,, reševanja problemov skozi milijone let in z mnogimi )>žrtvami« preskušene. Zakaj ne bi pogosteje pobr- skati po njeni zakladnici, ko se sprašujemo, kako naj se lotimo problema, da bomo kar najhitreje prišli do optimalne rešitve. Daleč smo še od dni, ko bomo to zmogli bolje od !!8rave, zato nikoli ne nehajmo iskati. Špela Habič G. V. 3/92 191 GDK: 902.1 Vilijem Kindler - osemdesetletnik Letos praznuje osemdeset let plodnega ~ivljenja Vilijem Kindler, rojen 14. februarja 1912 v gozdarski naselbini Leskova dolina sredi snežniških gozdov. Tako kot njegov ded in oče se je tudi Vilijem zapisal gozdar- skemu poklicu . Kot gozdarski tehnik in pozneje nadgozdar je pred 11. vojno službo- val na veleposestvu Schonburg-Walden- burg v snežniških gozdovih. Med vojno je v letu 1943 v revirju Mašun doživel nemško ofenzivo in požig gozdne pristave Mašun. Tedaj mu je bilo uničeno celotno imetje. Po drugi vojni ga je poklicna pot vodila v Trnovski gozd, Javornike in Snežnik, kot upravitelja tedanjih gozdnih uprav. Zadnjo zaposlitev pred upokojitvijo 1969. leta je opravljal kot referent za gozdarstvo občine Ilirska Bistrica. Kindlerjevo strokovno delo je tesno pove- 192 G. V. 3192 zana s povojno organizacijo gozdarstva na Primorskem. Aktivno je sodeloval pri iska- nju novih sodobnejših konceptov gospodar- jenja z gozdovi. Obsežno je tudi njegovo publiclstično delo v reviji Gozdarski vestnik. Ljubiteljsko se je ukvarjal z raziskovanjem preteklosti in iztrgal pozabi mnoge zanimi- vosti iz zgodovine snežniških gozdov. Napi- sal je knjigo >>Zgodovinski paberki o sred- njeveških gradovih ob zgornjem toku Velike vode in nekaterih drugih bližnjih gradovih«. V šestdesetih letih pa se začne drugo obdobje njegovega delovanja, ki je vezano na hortikulturno urejanje mesta Ilirska Bi- strica. Po njegovi zaslugi ima mesto več kot 12 ha urejenih parkov in zelenic. Z njemu lastno zagnanostjo je smetišče, mlakuže in zanemarjene mestne površine spremenil v prijetne parke in zelena spreha- jališča, ki dajejo Ilirski Bistrici povsem dru- gačno podobo. Na njegovo pobudo so maja 1967 v Ilirski Bistrici ustanovili Hortikulturno društvo »VRTNICA«, eno prvih v Sloveniji. Kot dolgoletni tajnik je bil ves čas gonilna sila društva, njegova zagnanost in skrb za ze- lene površine pa je postala že prislovična. Z vztrajnim prigovarjanjem odgovornih v tovarnah so se tudi dvorišča tovarn hortikul- turno uredila. Delo Vilijema Kindlerja ni ostalo neopa- ženo. Je častni član ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, tudi Zveza hortikultur- nih društev Slovenije ga je imenovala za častnega člana. Poleg ostalih priznanj je prejel najvišje priznanje občine Ilirska Bi- strica >>Plaketo 4. junij«. Ob visokem jubi- leju želimo očetu bistriške hortikulture prija- telji, sodelavci, kolegi in znanci še veliko zdravih in delovnih let. Jože Maljevac