rlAk dai rM« in praaaik«^ - —J daily «M«** —* •ßunday» and Holiásja. PROSVETA .TI AB XML — líala J« |6.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^ T CHICAG(X ILL, PETEK. 16. OKTOBRA (OCTOBE Uredniški la «pravalikl prosier«: MST S. LewadaI« Ava. Off lea of Publication i M67 South Lawndala Ava. (OCTOBER IS), 193b Subscription ft.00 Yearly fiTEV—NUMBER 205 ---.. ■»■---—— Acceptance far mailing at special rate of poatage provided for In aectloa 1108, Aet of Oct S, 1917, authorised on Juno 14, !»**• iska zahteva drugič ovržena v Londonu in sovjetska vlada ima zdaj proste roke ovjeti so zahtevali blokado Portugalske. Drugi ruski parnik izkrcal živila v Barceloni. Span-ike ljudske čete trgajo fašistični polukrog okoli Madrida; fašisti vrženi pet milj nazaj proti Toledu. Dva fašistična transporta potopljena. Asturijski rudarji največji junaki v Španiji. Hitlerjeva flotila v španskih vodah? Undon. 15. okt. — Lord Ply-ith, ki zastopa Anglijo v utralnostnem odboru in je «Uednik tega odbora, je vče-lj »vrgel drugo noto Sovjet-unije z zahtevo za takoj-ijoakcijo napram Italiji, Nem-in Portugalski, ki zalagajo ke fašiste s topovi, grana-i strojnicami, letali in mu-ieijo. Plymouth je povedal za-ipniku moskovske vlade Kaga-v omenjenem odboru in soškemu poslaniku Majskemu, «Ui dostavila rusko noto, da ptralnostni odbor nima moči nhtevano akcijo in vsa stvar ira iti po diplomatičnih potih id prizadetimi državami, kar o traja — cele tedne. Na temelju uradnega poročila Moskve je sovjetska vlada zalivala v svoji drugi noti, da agiija in Francija uvedeta blo-ido portugalskega obrežja, ijti največ italijanskega in loškega bojnega materiala rihaja m španske fašistične pomike skozi Portugalsko in je glavni kršitelj nevtralnostmi dogovora. Plymouth je re-i da «kliče sejo nevtralnostne-odbora prihodnji teden, ni pa il nosnega upanja, da predlo-odboru sovjetske zahteve. Is i »e sklepa, da sovjetska Ru-ja vsak čas izvrši svojo pret-jo in izstopi iz nevtralnostne-odbora. Madrid. 15. okt. — Madrid, doto ttložen z ruskim živežem, je prišel iz pristanišča Valen-ije zadnje dni, je danes prejel I« vest, da je spet eden ruti parnik prispel v Barcelono, Iteen s 3500 tonami živil in w«k(. To je tako navdušilo de-wke mam- v Madridu, da so »K po več tednih priredile veli zabavo. JMrid. 15. okt. — Asturijski u,1<*rji, katerih edino orožje je in ki «o s tem orožjem Oviedo, glavno mesto "Vlnce Asturije, so danes ope-^ v Madridu kot največji ju-»Panije. Voditelji ljudske *** so v posebnih manifestih iBianili veliko zmago teh ru-in urgirali bojevnike za ■■Mno špansko republiko, naj •itmajo rudarje v Asturiji. Ljudska vlada poroča tudi o zmagah. Protiofenziva Domače vesti Oikaške vesti Chicago. — V okrajni bolnišnici je umrl 42-letni Mihael Iv-kovič, delavec. Podlegel je poškodbam vsled padca v svojem domu na naslovu 2218 Shields ave. — V So. Chicagu je umrl Joe Sebohar, star 60 let in doma iz Semiča. Tu je bival čez 40 let in zapušča ženo ter več odraslih otrok. Dva ubita v rudniku. Drugo iz Mlnnenote Hibbing, Minn. — V rudniku Morrla sta bila 14. t. m. ubita 43-letni Jos. ICern in 42-letni Peter Sajevic iz Chisholma. Di- liki večini pošteni "in dobri — namit se je prezgodaj užgal. — kakor so Američani v splošnem Pred sodiščem v Duluthu se na haja Mary BaltiČ iz Elyja, ki je obtožena, da je Johnu Sterku grozila z revolverjem. — Maks Volčanšek ml. se je vpisal v avi-atično šolo zvezne mornarice v Pensacoli, Fla., kjer se bo 11 mesecev vadil v letalstvu. — V Elyju sta se poročila Charles Merhar ml. in Katarina Rutar. Adamič v Pittaburghu Pittaburgh., Pa. — Pisatelj Louis Adamič, čigar nova knjiga "Cradle of Life" je izšla zadnji mesec, se bo mudil tukaj 21. oktobra, kjer bo avtografiral Mikih čet se nadaljuje z vso ria lr<-h straneh Madrida, •'¡■lu m, ljudske čete pognale P"14, I"! milj nazaj in dosegle ki He nahaja ob ^ <<-ti pet milj »everno od Gibr»Har. 15. okt. - Iz Tan-tih,a vest, da so špan-- l"xlmorniki včeraj fašistična trans-b U l'**nnka na atlanUki Mussolini izgublja v centralni Evropi Avstrija in Ogrska utrjujeta vezi z nacij-sko Nemčijo Dunaj, 15. okt. — Razvoj političnih dogodkov v Avstriji v zadnjem Času, ki so povečali diktatorsko oblast kancelarja Schu-schnigga, je udarec fašistični Italiji. Zatrtje "Heimwehra", privatne fašistične armade, je bil Schuschniggov triumf. Knez Starhemberg, načelnik te armade, je bil potisnjen v ozadje. Kancelar ima sedaj popolno kontrolo nad regularno armado in milico in mu ni treba deliti oblasti s Starhembergom. Mussolini je podpiral Star-hemberga in njegovo fašistično ! knjige v trgovini Jos. Horne & Co. Dne 27. oktobra obišče Détroit, kjer bo tudi podpisaval svojo knjigo ob času knjižne izložbe pri Hudsonu. Rojaki, ki žele imeti njegovo knjigo podpisano od avlgrja, ga lahko dobe tamkajVNjegova knjiga "Cradle of Life" se v mnogih mestih Amerike najboljše prodava. V kratkem bo prevedena v poljski in češki jezik in izide v Varšavi in Pragi. V novembrski številki magazina "Harper s" objavi Adamič zanimiv članek o imigrantih. Magasin "Mid-Week Pictorial" objavi 24. okt. Adamičev članek z njegovo sliko in slikami njegove žene, očeta, matere in njegove rojstne hiše na Slovenskem. V novembru Adamič obišče konvencijo Ameriške delavske federacije v Tam-pi, Fla. Iz Clevelanda Cleveland. — Te dni j« umrl 58-letni Luka Brgoč, rojen v Slavini pri Postojni. Prej je bival v> Pennsylvaniji. Bil je član društva 53 SNPJ in tu zapušča ženo, sina in hčer.—John Kovač je bil na ulici napaden in težko ranjen z nožem. Odpeljali so ga v bolnišnico. Napadalec je bil aretiran. Popravek V poročilu o smrti Jos. Zi-merja v Detroitu je bila pomota v imenu. Pokojnik se je pravilno pisal Zrimec, ne Zimer. 'Privatno lastništvo hrbtenica Amerike!9 Tako je izjavil Roose-velt v Chicagu Chicago, 15. okt. — "Verjamem, sem trdno verjel in bom vedno verjel v privatno podjetništvo, katero je hrbtenica gospodarskega blagostanja Amerike", je izjavil 4noči predsednik Rooaevelt na svojem volilnem shodu v velikem Chicago Stadiumu. »Njegoš, dobre pol u-re trajajoč govor je bil posvečen businessu, ki ga je predsednik primerjal vlaku, kateri je leta 1933 ležal v jarku, ali on ga je potegnil iz jarka, rešil je business totalnega propada in danes ta vlak dobro tozi . . . Jedro Rooseveltovega govora je bilo, da so ameriški podjetniki v ve Španski delavci pripravljeni nadolg boj Kreiranje revolucionar* nih odborov prineslo nov duh med masami lazpust socialist, stranke v Gdansku Poljska vlada opazuj« razvoj dogodkov HEROJSTVO NA FRONTI BREZ PRIMERE ii, u s M* Ur van kt-Ka Maroka. Ladji '"'"Ii muham edanske »z Afrike v Španijo J' morska voda vrgla na (,J maroških mrličev s '"'•'h ladij. ' v*-t iz Tangierja, ki pa '",rJi-na, se glasi, da je flotiljo nemških W pod morn i kov v za potapljanja ru-'Kov, ki dovalajo ti» ' španski republiki. 0ro-korščino fašistom. Tovars ni hotel izročiti urada novemu poslaniku, nakar je ta najel nove prostore in predložil Čehoslovaški vladi svojo poverilnico. Ceho-slovaška vlada, ki bi rada bila nevtralna, je zdaj v zagati, kaj naj stori. Jeklarska drulba v Penni se podala Coraopolis, Pa. — Dvameeeč-na stavka Jeklarskih delavcev pod vodstvom jeklarske unije Je bila pri Standard Steel Spring kompaniji končana. Družba je I »odpisala pogodbo, v kateri jr med drugim tudi določba za tovarniške volitve delavskih zastopnikov. Družba je grozila, da bo tovarno likvidirala. Ker pa s tem blufom ni mogla demorali-zirati stavkarjev, se Je končno podala. Jeklarska unija je nigur-na, da bo pri volitvah lahko po-rasila kompanijsko unijo. Madrid.—(FP, poroča Pierre Van Paassen).—Kakor je gena-ral Judenič prispel pred fetro-grad v ruski revoluciji leta 1918, tako se nahaja pred Madridom tudi general Franco s svojimi fašističnimi kohortami. Bodoč nost bo pokazala, Če bo tudi Franca doletela slična usoda pred Madridom kakor je Jude-niča pred Petrogradom. Fašistični uporniki, ki so petdesetkrat bolje oboroženi kakor so vladni delavski bojevniki, st desperatno bore za hiter konec civilne vojne, da jim prej ne zmanjka denarja. Toda čim bližje prihajajo Madridu, toliko večja odporna sila vstaja med delavskimi masami. V vrstah vladne milice ni opaziti najmanj šega znaka utrujenosti. V Oviedu se asturijski rudarj bore in zavzemajo cesto za ca sto z galantno hrabrostjo, kat« ra človeka navdaja z novo vero v človeštvo. • (To važno mesto so zavzeli zadnje dni. llred.) Vladne čete so na jugozapad ni madridski fronti zasegle 5000 plinskih mask, kar pokazujt, da se je Franco pripravljen poslu žiti največjih ukstremnostl sa dosego svojega cilja—prav iako kakor se je Mussolini v Etiopiji strupenega plina. Fašisti p«Č nimajo najmanjših obzirnosti do človečanstva ali mednarodnega prava. Tako kakor ne morejo Musso> linijevi in Hitlerjevi bombarjl napravti vrzeli v živem zidu delavske milice, tako Franco ne bo prišel do svoje zmage niti s strupenim plinom. Končno besedo bo imel španski proletariat, če ne danes, pa jutri, ki se bori v eni zadnjih evropskih trdnjavah svobode. Zgodovina Je na njegovi strani. Boj bo silno težak, dolg In brez usmiljenja, toda končna zmaga Je gotova. SpanMki delavski laitaljonl, ki drže na mestu 50-krat bolje oboroženega sovražnika tako rekoč z golimi rokami in s živo steno teles, kažejo heroizem, nad katerim bi strmel ves svet, ako bi bilo kapitalistično časopisje vaaj nekoliko nepristransko. Odkar Je prišla na krmilo Ca-ballerova vlada, se Je morsls šparmkega delavstva brez pri-' mere izboljšala. To |>osebno še zadnje čase, ko so po vsej svobodni Španiji pričeli vstajati ro-fltali* s «?•».» (tdanako, 15. okt. — Policijski načelnik je odredil razpust socialistične stranke in njej pri-ruienih organizacij. V svoji sjavi pojasnjuje, da je raspust stranke rezultat preiskave, ki e sledila, ko je policija v nava-u 8. oktobra našla skrito oroš-e v glavnem uradu stranke in stanovanjih socialističnih voditeljev. Tu se širijo govorice, da bo policija pričela s slično preiskavo v stanovanjih nacijskih voditeljev In da bo morda razpu-ščena tudi nacijska organisaci-a. Ko bo "čiščenje" končano, se bodo vršile volitve, ki bodo od-očile vprašanje spojitve svobodnega mesta z Nemčijo. Med voditelji klerikalne stranke in na-ciji so sedaj v teku pogajanja in pričakujejo, da bodo sklenili dogovor pred volitvami. Poljske avtoritete posvečajo veliko pozornost rasvoju sltuaci Je v Gdansku in so «e namigni le, da bodo vodile opozicijo proti združitvi svobodnega mesta z Nemčijo. Naclji vodijo sedaj o stro politično kampanjo, da dobijo popolno kontrolo nad vlado. V gonji, ki Je rezultirala pustu socialistične stranke, so naciji aretirali več ko sto vo dilnih socialistov. Berlin, lfi. okt.—Albert Foer ster, vodja nacljšv v Gdansku Je včeraj konfertral s Hitlerjem glede stališča, ki naj bi ga na eljeki stranka zavzela v seda nji volilni kampanji v Gdansku. Hitler mu je da) dovoljenje, da lahko uveljavi posebne odredb* glede odvzetja državljanskih pravic vsem onim, ki nočejo ko* operirati z nacijskimi avtorlte lami. Te odredbo bodo uveljavljene kakor hitro bosta Fo«rsU»r dr. Arthur Greiser, predsednik senata v Gdansku, zatrla opozi cijo in sdružila vse narijske ele mentu. Prvi korak Je bil že stor jen, ko Je policijski načelnik rszpustll socialistično stranko Foerster se skuša izogniti kon fliktu s poljsko vlado pri Umi "političnem čiščenju", toda Var šava mu dosti ne zaupa. Skupina španeklh otrok is MUrUa, katerih očetje ae na froali, ft i krnil*. Stavka mornarjev preti na zapadu Člani unij glasujejo o oklicu stavke San Kranriaro, ( al., 15. okt — KkMekutive Maritime Fed<< ration of Pacific Je na svoji Ji soglaimo »prejela resolucijo ki daje oblast (amebnemu odi*» ru, kateri se nrdaj pogaja z de lodajalci, da razglasi stavko 2H oktobra, če l**lo člani sedmih unij mornarskih in pristanišč nih delavcev, ki »o včlanjen« federaciji, <*lobrill Ntavko pri aplošiiem glasovanju. Te unije no Internationa l»ngNhoretn<'ii A»*n,.. American Itadio Talegraphists Aaan., Ma rine Knglneers Bentflcial A»sn M enter», Mate» & Pilota of A merica, Hailor« Union, Marine Cooks a Mteward». Marine Fire men, Ollers, WaU-rteiMlers 4 Wl|ier» Aft«n. Kksekutlva federacije je «prejel« omenjeno reaolurijo, ko Je <*!t*ir ta poirajanjs prejel o»ter telegram od'nove federalne ko-mtftije v Wa»hingtonu t zahte vo, da morajo liani prizadetih unij delati na |**Ilagl pogojev ni «rt h |*>fodb, dokler ne t*# komisija končala preiskave in na« znanila rezultata preiakave V federaciji včlanjene unije imajo okrog 37,000 članov. državni koza ki v penni raz-bijajostavko Stavko pri nogavičarski tovarni spremenili v civilno vojno UNIJE KRITIZIRAJO GOVERNERJA Keadlng, Pa. — Stavkovna si-tuacija pri Berkshire Knitting Mills, ki je največja nogavlčar-ska tovarna na svetu, Je podobna majhni civilni vojni, v kateri se dršavna oborožena sila sa* ganja v velike mase neoborože-nega delavstva in divjaško ras-bija in pobija na tla vse, kar JI pride pod količke. Divjanje dršavne policije, katero je "liberalni" governer Karle poslal nad nogavičarske stavkarje, nima primere v tem eraju. Vsa okolica okrog ogromne tovarne, ki uposluje več tisoč delavcev, Je bila te večkrat spremenjena v pravcato bojišče«, kjer so pokale plinske borni*, drveli kozaki na konjih sa beže* člmi stavkarji in simpatiki ter lolkil na vse slrani. Napadli so celo privatna stanovanja, kjer so ljudje opazovali boj s teras in jih prelepil ne osiraje se na spol. Mnogo ljudi Ja bilo Aa ra njenih in ena oseba ubita. Posledica tega boja nogavi-čarskih stavkarjev Je, da Je vse mesto razdeljeno v dva tabora. Na eni strani je ogorčeno delov-no ljudstvo, na drugI pa trgovska zbornica s bisnlikimi elementi, ki so na strani družbe. Je slik* rasrodnega boja v vsej svoji nagoti. In medtem, ko trgovska sbor-nica apelira na govnrnerja Kar-le j a za nadaljnje čete državnih kozakov, delavstvo ogorčeno protestira in zahteva od "liberalnega' guvernerja, naj državno policijo takoj odpokliče. Njegovo politiko označuje sa hipokrl-lično, češ, "da v zapadnem delu države govori kot Koosevelt, v vshklical poveljnika dr tavue policije, ki j« brutalno razbijal stavko, toda to nI spremenilo situacije. Prošli teden v četrtek okrog polnoči je prišlo še do bolj brutalnega policijska ga napada na stavkarje. To pa vseeno ni ustavilo bizuiških itn terenov, da ne bi zahtevali od guvernerja, naj zop«l na»tavi prvotnega kozaškega poveljnika. Centralna unija Je tem interesom nato naslovila |*webno poslanico, v sateri apelira nanje, naj preiščejo vzroke utavke, do kater« Je privedla militantna en-tiuuijnka politika družbe.^ Nogavi^arnfca unija Je oklica la to stavko, ker ta družb« o«reža a trganjem plač in uničevanjem delovnih pogojev vse de l«vake standarde v pleteninareki Industriji. Tega *e zavedajo tudi okoliški nogavlčaraki delavci in celo drugi tovarnarji, ki «o na prltiftk delavcev tako uredili delovnik, da lahko pomagajo atavkarjem a pikeliranjem pfi Berkshire Knitting Mili» To delajo, ker »e /«ved» J o, ako ne u-kr«»t* te družite, ted«J bo unija v nevarnosti tudi pri drugih slj« os I. iU*au) . .i iiiiM rioiTifi PR08VETA THE BN LICHTEN MENT SUMLO IM LASTNIMA ILOVINIU MAMODMB POOrOMMS J MINOTE \ Ott— 4 -i Ml»*S hf «*. NwWilu: M MnUn« rej izzvana, če zavlada fašizem v Španiji. Demokracija mora poskrbeti, da se fašizem ne razširja! 8 tega stališča bi morala Francija dati španski vladi na razpolago vse, kar potrebuje za uničenje fašizma in preteče diktature. • « • ¿¿abavno bi bilo, ako ne bi, bilo otročje-be-dasto, kuko naši klerikalci opravičujejo fašistični puč nu Španskem in iz Vega sledeče civilno klanje. Vsega kriv je komunizem! Ta je provociral španske fašiste! Komunistični napadi nu cerkve in kloštre so prisilili katoliške gonerale, da so morali prijeti za orožje in napovedali vojuu vladi! Materialize™ in uteizem nia odgovorna za razde vanje, uničevanje in mo- ritve!--Da se ne naveličajo tega bunkuma. Ce bi nam kdo govoril o komunistih v Rusiji ali Nemčiji pred Hitlerjem, kjer st» bili sila. bi nai>eli ušesa, ampuk v Španiji! Spunsku komunistična strnnka je štela 15.000 članov pred civilno vojno . , . • • « Kes je. tla so komunisti vučinoma fanatiki, ali nič večji fanatiki kot so katoliški fašisti in nič bolj okrutni in divjaški, kadar primejo za orožje. To je treba priznati, kdor hoče soditi pošteno in objektivno. Divjaki so na obeh straneh! Fanatiki na levici požigajo cerkve, fanatiki na desnici pa poiigajo levičarske domove! Čemu malati samo eno stran, o drugi pa molčati, kakor da no katoliški fašisti sami an-gelji, ki /.a ves svet ne skrivijo nikomur lasu na «lavi ? Prav takšni divjaki so kakor komuni-Hti, *indikali*ti ali anarhisti na skrajnem robu špaimke levice! a • • Resni ljudje bodo verjeli našim klerikalnim gobezdačem, da sta materializem in ateizem odgovorna za razdevanje, uničevanje, nioritve in kaoit, kadar obrnejo novo in staro zgodovino in dokažejo svetu, da so ateisti in materialist! vodili vse vojne, krvolitja in uničevanja na svetu—kadar dokažejo, da so ateisti vodili špan-sko inkvizicijo in pulili grmade, da ao ateisti |H»klaIi 30,000 oseb v Šentjernej ski nuči v Parizu, da so MU*inti vodil i svetovno vojno, ki je požrla 20 milijonov ljudi direktno in indirektno, da i*«i ateisti na Dunaju pontrelill :t000 delavcev in s lopovi iiorušili hiš«», ki so jih socialisti /gradili za revne delavnki* družine . . Zgodovina, kater«* ni»o pisali fanatiki, j«* nem« priča, da največ človeške krvi so preliti in največ vrednot so uničili oni, ki so pri««*gali na li«»gj. ki -i» klicali B«iga na pomo«'- pri klanju in p(r»loVnju in ki so alnvrsno izjavljali. da I«» «W-iaj«» v imenu in |x> juip<>\t <1t It«,ki« . . , Glasovi iz naselbin Važne vesti iz Bridgeporta Bridgeport, O.—Zadnjič sem poročal, da luimeravajo pričeti z obratom v rovu Stanley, kar pa so že večkrat prej poročali in se ni nikdar uresničilo. Zato smo tudi sedaj podvomili v resničnost napovedi. V dotičnem rovu ja pred leti" delalo večje število članov SNPJ v tej okolici. Sedaj pa se je napoved uresničila, rov so odprli in dne 12. oktobra je imelo iti večje ttevUo rudarjev na delo, tako da bodo rov obratovali s polno silo. To je seveda zelo vesela novica za mnoge, ki niso še nobenega centa zaslužili, odkar je rov pred dvemi letT (13. jun.) ustavil obrat. Upajmo, da se kaj takega ne bo zlepa pripetilo. Toda glede tega so gospodarji kapitalisti; oni lahko storijo pač kar sami hočejo, ne glede na posledice, ki jih trpi delavec, le da so njihovi profiti zavarovani. Zadnje čase smo imeli v teh krajih velike viharjf in nalive, kateri so ponekod napravili veliko «kode. Odbora društev SNPJ in KS-KJ, ki lastujeta tukajšnjo Društveno dvorano, sta poročala, da je vse preskrbljeno za prireditev, ki se bo vršila v prid popravil v dvorani, v soboto dne 24. okt. Začetek ob 7. zvečer. Odbor ponovno apelira na vse člane in rojake, da se udeležite omenjene prireditve v velikem številu, kajti tu gre za skupno korist nas vseh. Društvo št. 13 SNPJ je na svoji zadnji seji odobrilo vsa poročila skupnega odbora Društvene dvorane, tako tudi priporočila, ker se je začelo s popravili, naj se izvršijo in bodo v kratkem dokončane. Potem bo res mir za dolgo časa s popravili, niti nas ne bo sram, kadar pridejo k nam v posete iz drugih naselbin. Zato pa pojdimo odboru dvorane na roke in poseti-mo skupno prireditev dne 24. okt. v velikem številu! Kakor je razvidno, je lov na veverice minil, naš hrabri lovec, ki je pred par leti ustrelil zlato lisjco, kar ga je v naši dolini ■predstavljalo za najboljšega lovca, mislim, ni pri vevericah nič opravil. Kajti prvi dan po zaključku sezone, ko sem ga obiskal, ni lova nič omenil, pa tudi nobenega veveričnega repa nisem videl razstavljenega. Morda je kdo drugi zastavo odnesel. Kakor sem slišal, se učenci glasbene šole Excelsior pridno pripravljajo za svoj koncertni nastop, ki ga bodo imeli v soboto 31. okt. v Društveni dvorani na Boydsvillu. Nastopili bodo v desetih različnih točkah (petje in godba) ter pokazali kaj so se naučili v šestih mesecih, nekateri pa se učijo šele par mesecev. Program bo vseboval slovenske in angleške komade v petju in muziki. Po koncertu bo plesna zabava, za katero bo igral orkester Kxcelsior. Pri koncertu, kakor se sliši, bo nastopilo do 30 učencev, katere podučuje br. Victor Lisjak. Sola Kxcelsior apelira na starše, ki imajo otroke, da jih vpišejo v to šolo za učenje |>etja v slovenskem ali angleškem jeziku, tako tudi god-lie. Sola se nahaja v Freter Huildingu, soba 6. Bridgeport.! Vaje mo vršijo vsak četrtek večer. Kar Me tiče petja, imamo tukaj res |M>težkoče. Pred časom urno že parkrat imeli mešane ztaire ter «mo že večkrat nastopili. Pa ti pride vmes fte kakšna ovira, tako da zbor zaspi, kar je zelo Žalostno. Rcn je, da nar\i primanjkuje moči, kajti nanelbi-na je majhna. Ampak vseeno hc bi lahko obdržal kvartet ali kaj podobnega. Ni lepšega kakor je slovensko petje in godba, ¡»osebno na naših številnih prireditvah. Sedaj imamo *pet priliko. da pričnemo s akcijo v tej smeri. Pod pint! ni ima na rokah (udi malt» VMoto od zadnjega se-| statika, ki «r je vršil v ta namen in se raztiil v nič. Zato «e ponovno a|M>lira na ntarše, da bi vpirtsli svoje otroke, ako jih veseli, ali |>a se tudi «tdrssli pridružite temu gibsnju. Kogar ' ve«ell, naj se priglasi |MHtpisan«*-mu ali |ia direktni šoli Kxcelnio^ j v Hridge|Kirtu. /svedamo m«, da «o |n»\ -od za-IP reke in tudi kritike, katere mnogokrat p«iderejo, *«> predno se stvar prične. Ako pa bi na-meato tega šli atvari na roko ter poskusili, če se bi dala izvesti, mislim, da se bi vse ovire premagale. Težko je začeti, lahko je podreti. Toda, če ae za stvar resno zavzamemo, bi lahko organizirali vsaj kvartet, kateri bi bil naselbini v. ponos! Oktober je zadružni mesec. Glavna aeja naše tukajšnje zadružne podružnice The New Cooperativa Co. ,se bo vršila v torek dne 22. okt. ob 7. zvečer v Društveni dvorani na BoydsviL-lu. Bo. zelo važna, kajti prve dni v oktobru se je vršila zadružna konvencija v Columbu.su. o kateri bo podano na tej seji zadevno poročilo. Izvoliti bo tudi treba par direktorjev za našo podružnico. Direktorji se morajo udeleževati vseh sej, kakor tudi uradniki, nekateri pa tega ne izpolnjujejo in se po pravilih sami izključujejo iz odborov. Zato se vabijo vsi člani naše postojanke iz Blaina, Barbertona in Bridgeporta, da se te važne seje udeležijo. Zadružno gibanje hitro napreduje vsepovsod. To je ena točka delavskega programa: delavstvo mora podpirati samo sebe, ne pa kapitalističnih verižnih trgovin, katere se rade tudi davkom izognejo, kajti ves dobiček se steka na Wall street, medtem ko ostane ves skupiček zadružne prodajalne doma. Zato se za-drugarji tudi lahko štejejo za lojalne državljane. JoMeph Snoy, (13). Sed«^ v jesenskem času j* č«z zimo, boipp ¡p imele v SNp nekaj posebnega. Začole soy* namreč kuhali vsako soboto in Mtptfnjam» kj bodo pobirali vRivfce v U namon. da se i pri-ures- ni&f#ačrt J»U! Stem boste po-ruag^li sebi do boljšega ugleda Zahvala za sodelovanje Detroit, Mich.—Pred kratkim je ženksi odsek SND obhaja) svojo osemletnico, ki je prav dobro uspela. Dvorana je bila nabita občinstva in članice smo bile zelo zadovoljne ter vesele, četudi smo morale delati. Veselo presenečenje nad toliko udeležbo nam je pomagalo, da se nismo utrudile. Iskreno se zahvaljujemo gospodinjskemu klubu SDD za veliko udeležbo, o priliki pa jim poset vrnemo. Veselilo nas bo, ako bomo še naprej šle roka v roki ter sodelovale za dpbro stvar in se udeleževale vtenellc obeh skupin, da se pri temjtudi skupno zabavamo. Nadaljt se lepo ^zah val ju jemo A. Sardonar-ju, ki je dobil door prize ali nagrado in jo podaril blagajni. Nagrado za valček sta dobila P. Rant in J. Zrimec ter jo tudi podarila blagajni. Dalje se zahvaljujemo društvu Young Ame-ricans št. 664 SNPJ za lepe Črke, iz katerih je Math Klarič izdelal lep napis "osemletnica," zakar se mu zahvaljujemo. Nikakor ne smem pozabiti naše mladine, ki nam je okinčala dvorano, tako tudi ne darovalcev lepih rož, ki so krasile mize in dvorano. Lepo in veselo je bilo pogledati dvorano, vso okrašeno in v cvetju, pa polno veselih obrazov naših prijateljev. Hvala Raymon-du Travniku za preskrbo permi ta, Avgustu Platu pa za ureditev cvetic. V imenu ženskega odseka SND ne naj iskrene je zahvaljujem vsem skupaj. Ako nam bo le možno, bomo o priliki drage volje vrnile. Delavci in delavke tudf zaslužijo obilo pohvale in vsi ponetniki. Pozivam žene in dekleta, katere še niste pri našem klubu ali oducku, da pristopite v našo sredo. Se»je imamo vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. zve&r v prostorih na 17153 John K. Vsa ka je dobrodošla! PETEK, 16. Novo oktobr nedeljo ter pripravljati okusna1 mo* ¿rugorodcf i« boljšega med-jedila. Vsako soboto in nedeljo sebojnega razumevanja, se bo servirala posetnikom do- Frank L. Tekautz, preds. bra, okusna, domača večerja po zelo nizki ceni. Uljudno ste vabljeni, da podpirate SND! Anna Travnik, 121. Jug(a4ov%KiN^i radioprogram Chittholm, Mino.—V dolžno»t tu štejem, da s* iskreno zahvalim vsem rojakom in rojakinjam za obilen poset na prvem pifcniktf organizacije "jugoslovanska radio ura" dne avg. v Evelethu. To bi moral še prej storiti, pa sem čakal, mialeČ da bo morda kdo drugi kaj omenil, pa zaman. Ne vem kako je to, da se nobeden ne najde izmed številne množice, ki je štela do deset tisoč, da bi o stvari napisal vsaj par vrstic. Dohodki na tem velikem pikniku so znašali $1,610.73, stroški $927.41 in čisti preostanek za radioprogram pa $683.32. V blagajni od lanske sezone je ostalo $64.68. Torej je v blagajni JRU skupaj $748. Za tekočo sezono so skupni od-oori na seji odobrili, da se jugoslovanski radioprogram oddaja pet mesecev ali 22 nedelj. Začetek oddajanja sporeda bo 8. nov. ob 1.30 do 2.30 popoldne s postaje WMFG, 1210 kilociklov, Hibbing, Minn. Za vsako uro radioprograma moramo omenjeni postaji plačati $25. Izposlo-vali smo namreč $6 popusta, to pa le pod pogojem, če oddajamo jziroma najamemo dotično uro najmanj za dobo treh mesecev, v obratnem slučaju pa ostane itara cena $30 na uro. Skupni račun za 22 ur znaša $660 samo 'ftdiopostaji, prevoz izvajalcev programa bo pa stal $200 za se-lono. Vrhu tega je treba plakati osebe, ki nastopijo v programu, kar znaša nad $710 na tezono. Vsled tega smo izdelali proračun ali budžet za vsako naselbino, ki pride pri tem v po-.Uev. Kar vprašajte enega izmed odbornikov ali kako drugo )sebo, pa vam bodo radi pojasnili ter povedali koliko znaša kvota za v^šo naselbino. Torej je treba zu pet mesecev oddaje radioprograma • skupaj plačati vsoto $1,600, v dopolnilo te vsote pa moramo še dobiti $752, ako hočemo imeti vsako nedeljo za dobo pet mesecev m»j radioprogram. Razume se, če dobimo več, tem boljše, ker potem bomo lahko nudili priliko novim talentom, da nastopijo. I Vsota $748, ki je sedaj v blagajni, je omogočila, da smo znižali ceno trgovcem za njihovo oglaševanje s $3 na $2. Seveda je v sedanjem času za trgovce brski seji predlaga), da postane važno, da se njihovo ime oglaša naše društvo Član Cankarjeve po radiu. Vsaka naselbina ima ustanove oziroma Cankarjevega prosto roko, da se posluži enega glasnika in prispeva deaet dolar-izmed treh načinov, da izpolne jev, so predlog odklonili, le dva svojo kvoto: 1. potom trgovcev člana sta ga podpirala. In ko se v naselbini, 2. potom prostovolj- je z argumenti dokazovalo, koli» nih prispevkov od rojakov, dru- ko je ie to in to društvo SNPJ štev, klubov itd. in 3. potom za-; prispevalo za to ustanovo, ni Lokalne in d rane veati St. Mnrys, Pa.—Glede dela je v tej okoHci precej bolje kakor pred par leti. To še ne pomeni* da ima vaak za delo sposoben delavec delo in zaelitfek. Mnogo jih dela pri relifnih delih: tlakovanju ulic,, reguliranju po to-, kav, raznih mestnih popravilih itd Delo v tem kraju je precej teiko, mezde nizke in priganja-štva se tudi ne manjka. Ako se pa kdo pritoži, da mora preveč delati, mu enostavno povedo: "Ako nočeš ali ne moreš, so za tvoje mesto drugi trije." Take so razmere pod sedai\jim sistemom in kot izgleda bodo ostale še naprej neizpremenjene, dokler se bo delovno ljudstvo ogrevalo za demokratsko in republikansko stranko. Dne 4. oktobra sem se z družino vred odpravil v Pittsburgh, ki je 140 milj od tu, na obisk k moji sestrični Margareti Rolih, s katero se nisva videla že nad 20 let. Veselo sem bil presene* čen, ko sem jo zagledal. Kako spretno se suče v kuhinji ko pripravlja kosilo. Naš obisk jih je presenetil, ker niso vedeli, da pridemo. Lani je bila sestrična na dveh operacijah in je veliko prestala ter še sedaj se ni dodobra pozdravila. Kljub temu izgleda mladostna in vesela, kar veliko pomaga k zdrayju. Njenega moža Lojz&a^mo pa ¿al dobili z obvezano nogo. Raš dan pred našim obiskom mu je padel kos železa na nogo in mu zmečkal prste. Želimo hitrega okrevanja njemu in nji. Obiskali smo tudi družino Franka Stefančiča in Šuštarja (Trnovca). Lepa hvala za postrežbo. Veliko smo si imeli povedati, le čas je bil prekratek, kajti še tisti dan smo odrinili proti domu. Kako napredujemo na društvenem polju? V članstvu bolj nazadujemo kot napredujemo, kajti v tej naselbini nas je malo jugoslovanskih priseljencev. Tu so tri društva, namreč dve hrvaški in naše društvo št. 581 SNPJ, tako da je večina izmed nas zavarovana pri enem ali drugem društvu. <"'e pa je v tej okolici še kateri Jugoslovan brez društva, naj se prijavi k našemu in mi ga bomo z veseljem sprejeli; bo lahko ponosen, da spada pod okrilje SNPJ. In na kulturnem polju? Tudi na tem se le bolj slabo zanimamo. Ko je neki član na septem- bav, veselic, iger ali kaj stičnega v ta namen. Dragi rojaki in rojakinje! Z vašim posetom na pikniku 2. vse nič izdalo. Ko se je omenilo klevelandsko društvo, ki je prispevalo sto dolarjev, se je oglasil tajnik, da "Klevelandčani se JRU nadaljuje. Kako prijetno bo za vas vse, kadar bo spet toplomer kazal pod ničlo, vi pa boste sedeli v topli sobi (upam, da bo lahko vsakdo sedel v topli pri tej ustanovi." Ne vem, &e on smatra, da bo ta ustanova kakšna velika induatriia ali kaj podobnega. Ko ae je dokazovalo, da bo nameravana revija ali sobi) in boste ob nedeljah po- Cankarjev glasnik v poduk in slušali jugoslovanski radiopro- izobrazbo delavcev spftok, se je gram. Zato pa naj vsak in vsa- oglasil neki član, češ, da nam ka priskoči na pomoč in pomaga se ni treba več učiti, aaj mora-svojim dobrodušnim rojakom in mo vseeno trdo delati. In to je tista stvar po mojem mišljenju, da nas je baš to trdo delo moralo že privesti do spoznanja, da moramo plwv Vicker*>vi novi protiletalski tonovi , prav iz štirih topov kiT avg. ste pokazali, da želite, da lahko dajo, saj bodo dobili delo »a majhne vlačilce na gobice £ Z*** stavijo v kvadratu s loTm V sredini naprave je Uko priprava..S pomočjo preciziisidh ^ f,nl tov, posebnih žarometo"^ prav in daljinomerov ugotavljajo t„ ttfno višino, smer vJL in EJ morajo biti stalno vidna v muh»h ^ to£ Beležke in^umentiv M ^^ tnko poveljniški pripravi, k. odXC„ jem tudi povelja za strel. m Topničarji sami sede na stolih, ki as , mikajo s topovskimi cevmi. Ni jim 11 da bi gledali na letala, temveč'^¡MJ boj ploščo s kazalcem, ki jim avtomatS le kako naj cev naravnajo, da bo st eT» del S premikanjem raznih kolesc- moral vi Uko naravnati, da se skladata dve črti. Strel sprožijo na znamenje z zvone™ ir7Pl£ne 8e dvi*n*jo Počasno v J Eksplodirajo tudi istočasno in pokrijejo «tirjaških metrov s svojimi^ Ti drobci morajo, kakor rečeno, .skoraj s n no gotovostjo zadeti vsako letalo na lut so bili oddani streli. ' ^ Graditelji protiletalskih baterij so izj», da je bil takšen izum potreben, ker je že skoraj nemogoče s starim direktnim g ljanjem zadeti kakšno letalo. Vojna letali majo povprečno brzino 360 kilometrov n* ro. Granate ostavljajo topovske cevi a p prečno brzino 800 m na sekundo. Preden sežejo višino recimo kakšnih 5000 m, v kal običajno lete vojna letala, so se ta pomaki že za kakšnih 800 m naprej in pri tem ti spremenila, da jih izstrelek že ne more doseči. V Švici, kjer ta čas preizkušajo nove pove, se zadovoljujejo za sedaj samo z nar nalnimi vajami. Prihodnji mesec pa bodo al ljali ostro za letalne atrape, ki jih bodo kla za seboj na dolgih vrveh prava letala. — Kava — zdravju škodljiva ali n Ali moramo vsi, ki dnevno, časih celo več go enkrat, pijemo kavo, živeti v strahu ui posledic, ki lahko nastanejo zaradi našega ka pitja? Ali pa si smemo brez strahu za zdri in bodočnost privoščiti dnevno po eno, dve celo tri skodelice kave? To vprašanje obravnava neki francoski I ko poroča o eksperimentih ameriškega zdrav ka iz Bostona. Ta mož je tri leta nepretrgo opazoval učinek kave na štiridesetih študenl ki so pili od tedna do tedna čedalje večje k čine postopoma močnejše kave. Navzlic te niso dobili ti kavopivci srčne nai>ake, niti je oškodovan njih živčni sistem. Tudi ne.npečn jih ni mučila, njih organizem se ni prav okvaril Vsekako pa pravi bostonski zdravnik, da kava neškodljiva samo v primerih, ko ae ki v nekovinski posodi. Po sodbi teRs npeciato ne škoduje Človeku niti sto skodelic kav« dan — če se polagoma navadi na to mnni — če je ta kava skuhana v lončeni posodi. 1 da kdo si bo upal popiti toliko črne kave M no? Ni dvoma, da bi kaj takega pomenih, lik napor tudi za tiste, ki bi jim doma bih kuhati kavo — v loncu iz ilovice. Nov preparat inzulina V montrealski splošni bolnišnici *o P° « ših poskusih odkrili izboljšano obliko novega preparata. Ta preparat še imen protaminov cink in ga pridelujejo nedsj 1» hnim dodatkom cinka inzulinu. V tej owi«> bistveno učinkoviteljše nego dosedanji novi preparati in ga bolnikom lahke manjših dozah ter v večjih presledkih, en»j jekcija cinkovega protamina zaleže toliw likor tri ali štiri prejšnjih injekcij. * ^ tudi stroški zdravljenj selo pocenM*^ znano, se inzulinovi prepsrsti uporabljaj per sladkorno bolezen. prod dvajsetimi leti (h Proavrt* z dvr 16. oktobr« 19f-l Domače ve*11.—V Molknsusrju J^ ^ smrtno ponesrečil rojak Andrej • j društva 52 SNPJ. VM je i/. ^"^¡I vošnjo in si prebil lobanjo, nakar J kasneje umrl v bolnišnici. JMlavnk* resiu-Držsvs la odškodrueski zakon za detovce. srečko pr» delu. SUvka ob««** * Unij v New Yorku še vedo*» tre» unij« po vsej Ameriki zbirajo pr.M stavka rje. S v* t ovna vojna— Rumun-k*'JJ ^ se je rasbihu Prsv tako je M ofenzive na Goriškem. r»w ^ napade ob ftommi in tudi Ku*i v Voliniji. je m P* »V U1H drla« 0TON L (UVW WATOON V JUGOSLAVIJI Aflileški žuroalist, publicist . Seton Watson (man Ä imenom cotus Viator) frjL redkih tujeev, ki ae st-u Jugoslavijo, za nje-T3¡iti¿no življenje in pišejo ^ članke za velike tiskovna ]Zije in knjige. Wilson ^Ua razvoj Jugoslovanov I mogo let, že pred vojno je Klal na Hrvaško in v Srbijo. JZvi članki o jugoslovanskih ¿¡Jemih imajo velik vpliv in jih objavljajo največji svetovni fcevniki. Uta 1928 je beograjska uniera sklenila podeliti Watsonu „ nemškemu publicistu Hernia Wendelu častni doktorat. Oba bi morala priti v začetku 1929 v Beograd na sveča* w promocijo. Toda med tem t prišel 6. januar 1929 s pro-^gitvijo diktature in Watson i Wendel sta soglasno skleni-I da v takih prilikah ne mint* sprejeti častnega doktori-g. Od države, ki ji vlada dik-Itura, nočeta odlikovanj. Pač p »ta pisala članke proti dik-ituri v Jugoslaviji in te članke naskrivaj vtihotapljali v Ju-loslavijo in jih na skrivaj pre-irali. Od tedaj ni bilo v Jugoslaviji g enega, ne drugega. Hermann Wendel, ki je živel v Frank-urtu, je moral med tem emitirati iz hitlerjevske Nemčije it živi že nekaj let v Franciji. I Jugoslavijo ga že kakih 8, 9 S ni bilo. Watson pa je pred nekaj dne-i prišel spet v Jugoslavijo. Najprej se je ustavil v Za-jrebu ter obiskal dr. Mačka, kije dr. Trumbica in druge iredstavnike hrvaške opozicije. Zagreba se je odpeljal v Beograd, kjer bo govoril s temi in nimi politiki. Potem bo gotovo objavil spet več člankov o no-(Mjepolitičnih problemih Ju-akvije. Kerestinski proces.—Že na» »vedani, a spet preloženi pro- u zaradi dogodkov v Kerestin-na Hrvaškem se bo dne 5. ktobra menda vendarle pričel, iko saj napovedujejo. Za »očes vlada veliko zanimanje 0 vsej državi, saj je vsem še oifo v s|)ominu kmečka revol-»ko so aprila meseca kmetje okolice Hakitja in Kereatinca Mli grad bivšega bana, gra-i»ka Mihaloviča v Kerestincu, * *o prišli v grad iz Zagreba ütopniki mladinske organiza-ije «edanje vladne stranke, med ikrimi je bil tudi nekdo, ki so 1 kmetje spoznali za četnika. Jf-jenekaj dni poprej neki tet- * ustrelil v Hrvaškem Primor-■ mačkovskega poalanca, je ®«om zavrela kri ob misli, da ¡¡JO® skozi njih vasi četniki. Jmtii m, y tinočih in napadli |K,bili devet ljudi in grad opustošili. Ranili so tudi T*>oli-cija. Thomas, Nelson, Hoan v radiu Chicago.—Prihodnji torek, 20, okt., ob 7.15 zvečer, vzhodni standardni čas, bo govoril po radiu Norman Thomas. Njegov govor bo oddan po plavem omrežju National Hroadcasting Co. V nedeljo, 1. nov., pa bodo govorili po istem omrežju Thomas, Nelson in miKvauški župan D. W. Hoan. Hoan in Nelson bosta govorila od 3. do 3.15, Thomas pa od 4. do 4,45 popoldne, vzhodni čas. To bo zaključek socialistične kampanje po radiu. Trojni sporazum glede zlate veljave Amerika, Anglija in Francija v novem paktu Washington, I). C„ 15. okt.— Uradno se poroča, da ao vlade Združenih držav, Velike Britanije in Francije sklenile začasen sporazum glede "izmenjave zlata". Podrobnosti bodo objavljene prihodnji pondeljek. Sporazum pomeni, da se mednarodna vrednost dolarja, sterlingake-ga funta in franka določi na podlagi izenačene vrednosti zlata. Tu sporazum je prišel, ker je Francija zadnji mesec razvrednotila svoj frank in prepovedala izvoz zlata, nakar je Anglija spoznala, da je mednarodna trgovina ostala brez veljavne meri*, na podlagi katere se imajo določati mednarodne obligacije in ceniti valute raznih držav. V bistvu to pomeni, da je vzpostavljen zlati standard, ampak v "drugačni obliki". španski delavci priprav* Ijeni na dolg boj (Nadaljevanj« t i. atreal.) volucionarni delavski in kmetaki odbori in faktično prevzeli v svoje roke oblast ter obrambo demokratične ftpanije. Tovarne, ki so bile nekaj tednov skoraj v popolnem zastoju, ker delavstvo ni imelo zaupanja v liberalno vlado, zdaj zopet mrzlično obratujejo pod vodatvom delavskih odborov. Vele|H>sestva prehajajo v roke kmetov. Zemljo je ai-cer obljubila kmetom že liberal-nu vluda, todu s širokopotezuo agrarno reformo se je pomišlja-la v si ud bojazni ptvd buržvazno opozicijo, katera pu se je končno pod vodstvom fašističue vojaške kamarile vseeno postavila po robu s civilno vojno. Tako se med civilno vojno Stavtnska Narodna UetoMvtfea» S, 1S04 Polporu Jidnti — ——érnmm IT.Jaata ISS? v ...t*67 S. Lawndale Ave., Chkeff«, ni. LAWRENCE GRADISHEK, taj. kol. odd.IM7 S. Lawndale Ave., Ckisag*, 111. lOHN VUCR1CH. gl. blagajnik.........l»M7 8. LawndaU Ave., Chicego, m. KILI P GODINA, upravitelj glasila......»067 S. Lawndale Ave., Ghlcago. Ill FÖHN MOLKK. uredaik glasila.........<067 8. Lewndala Ave., Cfcteafo, 1U. ODBORNIKI I PRANK SOMRAK, prvi podpredsednik...., .900 E. 74th St.. Clevalaad, O. JOHN E. LOKAH JR., drugI podpredsednik. .1007 E. 10»th St., Clsvfllanš. O. GOSPODARSKI ODSEKt MATH PETROVICH, predsednik............168 E. 181 st SL, Cleveland, m„IuIm im Igu ■•-»" s-» »e .«• %mm v A le akt f» 1*0 ev«|a |K»IJ»i»-IJm« b>"H"> lak«* J«»l»»». de lim Je Ulu mw|u/« lwrsH»*tl |>»»(tw*lMe pesmi v Velik l.aehp Strlka **a»iepslahee'* I I I - ke* uks. UlIitM« , . . it er«4* mmm alm rimilM mUoI|«mIm( H«"la leaeem ea r«'»!" Ali Mm •• rl k» p»ki»«Mili r AM •tm tlel«tII »el« sksis« larkf Slrlkeef l#,.«aS »90*00. CMiel«|lc, m*$4u* I« |,»l*»«|e|ie mrlmMje > i»..»«»« H* umtim Vel« lertr +*rtk» wSeewpelaŠM,* Im im im mr kedll« l«rklM, fcspll« ri««r. ••»•»|/rk >M »»S a rt k a k g / a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOSAKA - "IT'S TOASTED" 1 t KRIŠTOF D1MAČ 8 pisal JACK LONDON. — Iz aagleétáas provcdtl FRANCE MAGAJNA Ležal je na saneh iztegnjen, z obrazom obrnjenim navzdol in oprijemajoč ae z obema rokama za sani. Kadarkoli so začeli pai omago-vati, je pokleknil in jih izpodbujal z zateg-njenimi kriki ali pa jih je klestnil z bičem, krčevito držeč se z roko za rob sani. Navzlic slabotnosti svoje vprege je vendar prehitel dve drugi, preden je dospel do Bele reke. Tu se je začetkom zime v velikanskih skladih nagrmadil led in zajezil že tekočo vodo, ki je potem zmrznila miljo daleč popolnoma gladko. Na tem planem prostoru so udeleženci tekme naglo mogli menjati vprege in zategadelj so bile preprežne postaje razvrščene širom gladine za jezom. Dimač je zropotal preko hrapavega jeza in planil na gladko stran ter klical na ves glas: "Vili! Vili!" Viljem ga je slišal in se mu odzval. Ob svetlobi ognjev, ki so goreli na gladkem ledu, je Dimač opazil, da se mu od strani bliža sveža vprega, ki ga je kmalu dohitela. Oboje sani so se nalahno zadele in tedaj je Dimač planil preko, Viljem pa se je zvalil v sneg. "Kje je Veliki Olaf?" je zakričal Dimač. "Na čelu!" je odgovoril Viljemov glas. V naslednjem hipu so ognji bili že daleč odza-daj. Dimač pa je drevil skozi gosto temo naprej. Pred sledečo preprežno postajo so zopet ledene grmade zajezile reko. Pot je peljala preko celega gozda pokonci stoječih ledenih plošč. Tu je Dimač zdrsnil na sprednjem koncu raz sani, pograbil za konopec in psom pomagal vleči. Tedaj je prehitel troje sani. Pripetila se jim je bila nezgoda in slišal je, ko so možje odrezavali pse in popravljali jerme-nje. Pri šestdesetem miljniku, kjer je pot zapiral podoben ledeni jez, je zneva prehitel dvoje sani. Mikalo ga je zvedeti, kaj se je njegovima tekmecema pripetilo. Pa je takoj zvedel, kajti kakor nalašč si je eden njegovih psov na tem mestu izvini! pleče in ker ni mogel dohajati, eo ga njegovi tovariši vlekli za seboj. Ti so končno razdraženi radi te opovire planili na pohabljenca in Dimač jih je moral tepsti z debelim koncem bičevnika, ker drugače bi bili bolno žival raztrgali na kose. Ko ga je odrezava» od vprege, je začul za seboj lajež psov in moški glas, kfse mu je zdel znan. Bil je pl. Schroeder. Dimač je svarilno zaklical, ker se je bal, da se mu bo dirjajoča vprega v hrbet zaletela. In res je baron obrnil živali na levo in upiraje se v vodilno ročico, šinil mimo Dimača kakih dvajset čevljev stran. Čeprav sta si bila tako blizu, ga Dimač ni mogel razločiti. Tako nepro-dirna je bila tema. Na gladko zamrzli strugi pri šestdesetem miljniku je Dimač ponovno prehitel dvoje sani. Vsi so bili pravkar menjali vprego in nekaj časa so dirjali vštric; vozniki so klečali na saneh in z besedo ter bičem izpodbujali pobesnele živali k hitrejšemu teku. Toda Dimač, ki si je bil že prej natanko ogleda) tisti kos pota, je zagledal visoko smreko na bregu, ki se je medlo risala v svitu ognja. Na drugi strani te smreke ni vladala samo neprodirna tema, nego se je tudi nehavala gladka ledena pot; zoževala se je v tesno gaz, kjer je bilo komaj za ene sani prostora. Sklonil se je naprej, pograbil za vla-čilno vrv ter pritegnil poskakujoče sani do zadnjega psa. Ujel ga je za zadnji nogi in ga iz-I »odnesel. Pes je besno zarenčal in ga je hotel l»opasti, i »m mu ni uspelo, ker so ga prednji psi potegnili za sabo. Ta živa zavora se je izvrstno obnesla, zakaj drugi dve vpregi sta med tem časom šinili mimo in se izgubili v temo proti ozki gazi. Dimač je zaslišal, kako sta trčili. Dvignil je psa na noge, skočil k vodilni ročici konec sani in pognal svojo vprego na desno v prhki sneg. 2ivaii, ki so se iz vseh sil zapodile vanj, so se udirale do vratu. Bilo je trudapolno in ubijajoče delo, toda vendar se mu je posrečilo izogniti se onima dvema, ki sta preklinja je poskušala razmotati svoji vpregi in razdružiti bojujoče se pse. Prepustil ju Je njuni usodi, sam pa od-drevil po izvoženi gaz« naprej. Za šestdesetim miljnikom je Dimača pričakovala vprega, ki je bila le malo boljša kakor njegova najslabša. Prepregel je in kljub temu* da je bila pot dobra, je tem peom določil le petnajst milj poti. Dve nadaljnji vpregi naj bi ga slednjič pripeljali v Dawson k uradu zlatorud-niškega beiežnika. Dimač je za U .poslednji napor izbral svoje najboljše živali. Sitka Charley sam je čakal z osmimi malemuti, ki naj bi dirjali z Dimačem dvajset milj daleč. Za končnih petnajst milj pa si Je prihranil svojo lastno vprego — tisto vprego, ki jo je imel s seboj vso zimo in s katero je bil šel iskat Jezero presenečenja. Moža, ki ju je pustil za seboj z zapletenimi vpregami pri šestdesetem miljniku, ga nista več dohitela, pa tudi njemu se nI hotelo posrečiti, da bi prehitel katerega izmed onih treh, ki so bili še pred njmi. Živali so kazale dobro voljo, dasi jim je primanjkovalo sile in hitrosti. Le malo izpodbujanja je trebalo, da so napenjale vse svoje moči. Kaj je mogel atoriti drugega, kot mirno ležati z obrazom, obrnjenim navzdol, in se krepko oprijemati sani. Od časa do časa je planil iz teme v svetlobo ognjev, kjer je mimogrede opazil v kožuhovino zavite može, ki so čakali s svežimi vpregami, toda v naslednjem hipu ga je zopet objela tema. Miljo za miljo je tako drevil naprej med škripanjem in škrtanjem krivin. Kakor stroj je vztrajal na svojem mestu, ko so sani po bliskovito zavijale krog ovinkov, sunkovito skakale naprej aH pa se za drobec sekunde ustavljale. Vprav svitati se je pričelo, ko je vpregel o-smerico malemutov. Ker ao bili lažji nego Hud-sonbayci, so bili tudi bolj urni in so dirjali neutrudno kakor pristni volkovi. Sitka Charley mu je po vrsti naštet tiste, ki so bili spredaj. Veliki Olaf je bil prvi, Arizona Bili drugi in pl. Schroeder tretji. To so bili trije najboljši tekmovalci v deželi. Se preden je bil Dimač zapustil Dawson, je ves narod v tem redu stavil nanje. Dočim so sami tekmovali za milijon, je bilo nanje stavljenega najmanj pol milijona. Za Dimača pa se nihče niti zmenil ni. Čeprav je bil izvršil že več drznih in občudovanja vrednih činov, so ga še vedno smatrali za mehkonož-ca, ki se mu je treba še marsičemu priučiti. Ko je napočil dan, je Dimač zapazil pred seboj sani in ni še preteklo pol ure, pa se je njegov vodilni pes že zaganjal vanje. Dimač moža ni spoznal, dokler se ni obrnil in pozdravil Bil je Arizona Bili. Baron Schroeder ga je bil torej prehitel. Pot je bila ozka, in Dimač je moral cele pol ure voziti radi tega za njim. Končno sta dospela do jezu, za katerim se je širila gladka ledena površina, kjer je bilo več pre-prežnih postaj in je bil sneg daleč okoli steptan. Dimač je pokleknil na saneh, zavihtel bič in začel psom prigovarjati. Kmalu je bil vštric z Arizona Billom, potem pa ga je začel prehitevati. BiH je le polagoma zaostajal. Ko pa se je pokazala poslednja preprežna postaja, je za zaostajal že cele pol milje. Daleč spredaj je bilo videti Velikega Olafa in pl. Schroederja. ki sta vozila drug za drugim. Zopet se je Dimač dvignil na kolena in izpodbudil svoje utrujene pse k taki hitrosti, kakor more edinole človek, ki je rojen pasji priganjač. Kmalu se je približal (Dalj* prihodnjič.) Ilans Horat lirachtvogel: Tobyjev veliki uspeh Drzno je drevil Toby na motornem kolesu |>o nevvyorskih cestah, dokler ni končno dosegel svoj cilj, ¿aloftništvo "Allan-tic-Telegrapha". Skočil j« z voza. gH prislonil ob robnik, planil mimo vratarja in se ¿agnal v e-no od čakajočih dvigal. "V uredništvo!" je bevsilil nad boyem, hi H• je braelo dvigalo v 22. nadstropje. Toby je planil ven, narav nosi \ ena izmed vrat. Urednik, ki je kraljeval notri, je brez naglice dvignil glavo unad papirjev. "Velikanska stvar!", je vzkliknil Toby blipaje in položil štiri fotografske ploitae na milo. "/a ojMildansko izdajo." "llm?" je zabrundal urednik brez {M»nfhnega ¿animanja. "Napad na bančni trans|>ort • na Jersey City,' je ponosno |h>-vedal Toby, "fctirje mrtvi, d\a nevarno ranjena, napadalci so imeli okiopni avto, toda napad je \endarle spi»dlrtel." Urednik, je Tobyja sočutno |N»gl«*dal. "Koliko je neki ura. mladi mož T*'" je vprašal. "Kaj?" je osupnil Toby m |h» k.»/.*i na steimko uro: "l*rsel. "Natančneje; pol minut« manjka do desetih," je rekel u-rednik. "Deset bo šele, ko se odpro ona vrata in prinese tiskarski vajenec drugo jutrnjo izdajo." Vrata so se odprla, fantič je vrgel snop časnikov na mizo In vrata spet zaprl za seboj. Urednik je vzel enega od listov in ga dal Tobyju. Tisk je bil še vlažen. Pokazal je na prvo stran. "Prosim!" je resel. "Cestni napad na Jersey-City. Štiri slike: ena kaže mrliča, druga o-klopni voz, tretja hudodelce in četrta spremstvo transporta." Nasmehnil se je pobitemu Toby-ju in mu vrnil njegove plošče. "Vidite." je nadaljeval, "že te den dni mi prinašate dan za I dnem 'senzacije' in* vsakikrat I vam moram pokazati, da so vase 'setiAMcije' že kar klasične, ' tako stare so. Poalušajte me j vendar že in izbijte si iz glave željo, da bi postali fotoreporter; |H>stanite če hofett. • ." Dalje ni govoril, zakaj tist trenutek je irianil v soln» Airoko-pleč velikan tariplega obraza. J Ir.tta lalelj lista sam. "Trčenje vlakov v Hronsu," i je zatulil nad urednikom "Po-l«ljitc tja naJs|MMobnejfa*ga mo . U. Mogo«e se nam |»o»r«*či, da • lobiiuo kaj \ 0|N>Uiniinko IMla- I K* , . Urednik je prestrašeno po- skočil. "Allan je v Flatbushu. Bilka klavirski vztrajnostni re- kord. Perkins je šel v prista nlšče k sprejemu 'Bremna', osta-a dva ste včeraj sami poslali v Kalifornijo, da napravita cel kup slik." Izdajateljev obraz je že tem no rdeč. Oči mu stopajo iz ja mic. "(iromska strela!" je za llel. "Ves dan se prekladajo fantini tod naokrog, če jih pa potrebuješ, ni nikogar. Telefo nirajte! Dobodite koga! Ce poročila o|N>ldne ne bo v listu, je vašega urednikovanja konec. Konec! Kazumeli, gospod?" Urednik je planil k telefonu. Malega Tobyja je bil že zdavnaj pohabil. Ta je bil pa že spodaj in že je sedel na svojem motorju. Odgrmel je. 'Moja velika priložnost," je zamrmral Toby in pogledal na uro, Do pol dvanajstih se mors vrniti. O pol dvanajstih je lomljenja konec. Potem začne svoje delo rotacijski stroj In ob dvanajstih ao te prvi raznašalni avtomobili na cesti. Tobv je vozil ko vrag. Prete« to. prekleto, kako daleč je ta Bronx, in koliko prometnikov in koliko križi* ! Kesk. za las je šlo ob avt«.i>w*u. no vendar, zdaj j« ie bolj«. Odvrl je popolnoma; grme in ropotaje je motor vr glo naprej. Koliko je tira? Tri četrt na enajst. Zdaj pa še zapora. Tri »to vragov, ali bode še legitimacije pregledovali? Stražnik mu je zastavil pot. "Ne utegnem!" se je besno sadri Toby in se vzvitorepil med redarji. Lepa reč, Je pomislil, ko Je zagledal zagozdene vozove in sa-nitetake kolone Ur reševalce. Toda potem ni več utegnil razmišljati. Napravil je sliko — novo ploščo — spet idiko — kadeče se ruševine — na smrt ranjeni na nosilih — reševalci pri delu — gotovo — koliko je neki ura? Enajst. Neznana roka se je težko spustila Tobyju na ramo. "Časnikarsko legitimacijo prosim!" je rekel leden glas. Toby se je iztrgal, in v tek. Tekel je, kar so mu noge dale. Za njim je zabrlizgala policijska piščalka. Zdaj je pri motornem kolesu. PJtltienil je in pognal. Za prasketalo je, enkrat, dvakrat, potem je motor zaspal. Bencin je bil pošel. S kraja nesreče je priteklo nekaj stražnikov. Cisto v njihovi bližini je stal velik avto. Ne da bi dolgo pomišljal, je skočil vanj in kar takoj pognal na drugo hitrost Ko je prišel do druge zapore, so ga uradniki pozdravili. Začudil se je, potem je pa videi, da plapola na njegovem vozu praporeč policijskega predsednika. Sijajno, je pomislil, s tem pridem povsod naprej. Kako pozno je? Deset minut čez enajst. Se dvajset minut. Toda takoj je nehal premišljevati. V zrcalu je videl, kako se podi za njim štiri, šeat, oeem motornih koles. Policija! Stianil je zobe. Moja prva in morda zadnja velika priložnost, je pomislil. Potem je vozil brez ozi-rov. Dokler niso prišli ovinki. Na prosti cesti ga ne bi nikoli dohiteli, toda v krivuljah je moral zavirati;'tega onim ni bilo treba. Zdajci se je nečesa spomnil. Poskusil je obvladati drveči voz z eno roko. ¿lo je. Nato je s prosto roko zagrabil kamero. Moral jo je spustiti. Pretežka je bila. Morda mali fotografski a-parat? Potegnil ga je ia žepa, ga nameril ia napravil več posnetkov svojih zasledovalcev. Ta ali oni bo gotovo uporaben. Pri tem je bil pa moral zmanjšati hitrost ia prišli so mu opazno bliže. In zdaj Broadway. Najprej so mu prometniki delali prosto pot — enega je Toby ovekovečil, prav ko je z obema rokama ustavil avtomobile in potem strumno pozdravil predsednikov voz — toda potem ... je bilo vsega konec. Motorji so bili že čisto blizu. Povsod policija — kako tudi ne, če si si prilaetil vprav voz policijskega predsednika! ± Kočljiv položaj — No, prijaUlj, kako je s tvojim premoženjem? — Slabo. Številke, ki sem | jih predložil davčnemu uradu, so postale resnične. • Ribe hitro raato — Stričko. ribe nemara strašno hitro raato. — Zakaj? — Ker je riba. ki si jo v nedeljo ujel. Um daljša, čim večkrat pripoveduješ o nji. Vsa pojasnila daje vod.itvo tt»kari* Cene zmerne, un.jsk.. delo prve vnU Pišite po informacije na r»a S. N. P. J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDALE Telefon Rockwell CHICAGO, ILL. Ts« •« dobs ao željo tedi ▼•o ^