Izhaja
vsako sredo in vsak petek.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Glasilo koroških Slooenceo
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.
Celovec, 31. velikega travna 1911.
Št. 26.
ì V ponedeljek, 22. majnika, je prišel vo-skrivač Schumy v Železno Kaplo na , pollini shod, o katerem od slovenske stranke ziva duša prej kaj ni slišala. Slišali so šele | Slučajno v nedeljo zvečer, za gotovo pa hvedeli šele v ponedeljek zjutraj, ko se je 1 Pripeljal Schumy. Schumy že ve, zakaj da s? pred poštenimi slovenskimi v o-1 lilci tako skriva. Boji se, da bi kdo ne-'ednežem dokazal grde Schumyjeve laži
teh shodih. Vse, kar je »Mir« o njem Pisal, mož — taji.
, Koga je vabil na shod v Železni Kapli j-andidat »agrarcev«, kakor farba ljudi? Ob ivakih desetih so začeli skupaj prihajati v Gostilno Korla Domnika nekateri nemšku-J'h’j j iz trga, katere je zbobnal skupaj ,Jvški občinski sluga; prišli so tudi nekateri gajski drvarji, katere so zvabili doli gro-!(y\ri oskrbniki, a tudi precej kmetov, i zlasti iz drugih župnij je šlo doli, ker ste Prišli procesiji iz Rebrce in Obirskega. Zato s° se tudi slovenski Kapelčani zbrali, da Hredo poslušat krivega preroka, ki nosi med Pa ustih, v srcu pa strup!
I Ko so nasprotniki videli, da prihaja na ■'Pod vedno več in več s 1 o v e n s k i h k m c-0v, so brž otvorili shod, izvolili predsed-Pikom faliranega barona Baillon iz Kaple.
Schumy govori sladko.
Schumy je razvijal svoj gospodarski Program in pravil, izakaj da bi se on potegoval v državnem zboru, če bi bil izvoljen, ulavne točke njegovega programa so bile: Gospodarstvo in živinorejo je treba povzdigniti, odpomagati pomanjkanju poslov, zni-zjdi vsaj nekatere davke, naložiti jih kapita-‘istom, izvesti socialno zavarovanje, po-vzdjgniti kmetijske šole, ljudske šole pre-P stroji ti na korist kmetu. Schumy je pa pri ioni zamolčal, da je ta gospodarski program Program slovenske stranke, ne pa nemško-Pacionalne. Lišpal se je torej s pavovim Perjem, da bi preslepil kmete. Seveda tudi Pi povedal, da se je za vse to potegoval že Pred Schumy jem v državnem zboru posla-Pec Grafenauer, ki je bil tudi eden izmed P^jboljših delavcev v odseku za socialno i delovanje. Hvalil je nemškega nacionalca I (,1>. Steinwenderja, da se je potegoval iza Preustroj ljudskih šol na korist kmeta, za-P'olcal je pa, da je ravno posl. Grafen-P h e r ž e c e 1 i h 1 3 1 e t prej trobil in trobil v()Časnornislečim nemškim nacionalcem, da j treba šole izpremeniti na korist kmeta. P šele čez 13 let je o tem prepričal Stein-. «nderja. Povedal pa Schumy tudi ni, da p ta za kmeta dober Steinwenderjev pred-I °k takorekoč že padel v vodo, ker ga ne Parajo nemškc-nacionalni učitelji; tem Paipreč se mora nemško-nacionalna stran-'a^ ki kandidira Schumyja, podvreči, dru-Psče izgubi svoje najboljše agitatorje. Ko n bil Schumy odkrit človek, bi bil moral Povedati: »Jaz sem kandidat nemško-nacio-^bie stranke in na njen program kanldi-Pjra.m« Saj vsak kandidat mora kandi-l i'ati na program svoje stranke. To ve ven-' ar ves svet. Toda z nemško-nacionalnim Programom ])i Schumy ne ujel nobenega iovenskega kmeta.
Hvalil se je tudi, da je veliko podpor ^osegcl. (Medklic: Nismo nič čutili.) Najbolj animivo je pa iz Schumyjevega programa, J1 Pravi, da hoče povzdigniti kmetijske šole, z"'1 poc’t! Kako Schumy to razume, je dejansko to pokazal! Njemu izročeno zimsko
kmetijsko šolo v Velikovcu je tako povzdignil, da se celo po izreku nemško-nacional-nega deželnega poslanca dr. Waldnerja v deželni zbornici v četrti seji leta 1910. za to šolo noben učenec ni zglasil.
Schumy se hlini.
Schumy je tudi pravil, da kdor njega in njegovo hišo (menda je menil družino) pozna, ve, da je verna, da on sam ve, da je vera potrebna. Medklic: »Kaj pa stranka, h kateri pripadate?« Schumy: »Tudi ni proti veri.« Medklic: »Pa je proti katoliški veri in bom to tudi dokazal.« Poudarjal je, da je za narodnostni mir, hvalil t Andreja Einspielerja, da je bilo takrat bolje, ko še ni bilo privandranih hujskačev iz Kranjskega in Štajerskega, in da je on za mir z nemškimi sosedi.
Je li še večja hinavščina mogoča, kakor jo uganja Schumy? Ali niso ravno nemški nacionalci tisti, ki zoper Slovence hujskajo? Ali smo n. pr. Slovenci kdaj delali protestna zborovanja in hujskali, če se vršijo za Nemce nemške obravnave pred sodiščem, kakor delajo to nemški nacionalci proti slovenščini na sodišču itd.? In Andreja Einspielerja je hvalil, zato ker ne živi več, da bi s tem udaril tiste, ki stopajo iza Einspielerjevimi stopinjami.
Schumyjeve laži o Grafenauerju.
Konečno je omenil, da Grafenauer ni dosegel tega, kar je pred štirimi leti oblju-boval, in hvalil sebe, da bi bil boljši. Schumyja vprašamo le, naj nam pove tistega nemško-nacionalnega poslanca, ki je vse 'dosegel, kar je obljuboval. Sicer pa je tako govorjenje od Schumyja grdo sumničenje in zavijanje.
Grafenauer ni nikdar rekel, da bo vse to, kar je ljudem v svojem programu navedel, tudi dosegel; tega noben pošten kandidat ne bo rekel, ker tega en sam poslanec ne more reči. Grafenauer je svojim volticelo le to povedal, za kaj da se bo on s svojim glasom izmed 516 poslancev potegoval. Večina v državnem zboru pa potem odloči, ali se to zgodi, kar posamezen poslanec zahteva, ali pa se ne zgoidi. Večine pa niso imeli v državnem zboru slovenski poslanci in tudi ne Slovanska Unija, ampak vladne stranke, h. kateri so v prvi vrsti pripadali nemški nacionalci, torej Schumyjevi tovariši, Ti so imeli večino, zakaj pa niso potem izvedli tega, kar zdaj njihov pristaš obljubuje po shodih in farba ljudi.
Če pa je Schumy morda mnenja da se pravi svoj program razvijati toliko kakor volilcem obljubiti, da bo kandidat ta svoj program tudi izvršil, potem torej on obljublja po shodih, da bo gelsi »svoj« gospodarski program izvršil. Če tako misli, potem mu rečemo da je naj večji farbar in ljudski slepar! Če hoče k temu še več komentarja, mu radi ustrežemo!
Kljub temu, da je tako lažnivo govoril o Grafenauerju, je proti koncu svojega dolgoveznega govora rekel, da o Grafenauerju noče govoriti, ker ni navzoč. (Klic: Pa tedaj pridite, ko bo on prišel!) Po njegovem: govoru ni bilo nobenega pritrjevanja in ploskanja!
Slovenski mladenič proti Schumyiu.
Prvi se je potem oglasil proti Schumyju yrli slovenski mladenič Vincenc Pečnik. Ta jo izrekel nasproti Schumyju svoje začudenje zakaj da se ne upa Schumy razglasiti svojega shoda, tako da. so komaj zvedeli zanj. Ali se boji? Vpraša ga, zakaj v Kapli
tega ni povedal, da so Slovence zapirali v Celovcu, ko so zahtevali vozne listke po slovensko?
Gosp. Žel obračuna s Schumyjem.
K besedi se zglasi gosp. kaplan Žel, ki izvaja sledeče: V volilnem boju se je prišel k nam ponujat kandidat Schumy, in tega kandidata si je treba natančneje ogledati. Govoril je sladko, pravil lepe besede in govoril o rečeh, za katere so se že dose-daj naši slovenski poslanci vedno vojskovali. in tudi naš vrli Grafenauer, kakor n. pr. zlasti za socialno zavarovanje. Da pa je Schumy dolžan skrbeti za povzdigo gospodarstva, živinoreje, je itak njegova dolžnost. Saj je zato nastavljen (in seveda zato tudi mastno plačan), in je postal potovalni učitelj po milosti Slovencev! Sicer pa za kapelski okraj nič ni storil. Na zadnjem njegovem shodu v Železni Kapli se je zbralo komaj toliko ljudi, da sle je mogel shod vršiti. To pa zato, ker so v odboru ljudje, ki jih naši kmetje ne marajo, ker vejo, da jim je prva stvar le politika in da jim služi njihovo društvo le kot političen lim za slovenske kmete. (Ker Schumy dela politiko, ,za to slovenski kmetje njegovemu gospodarskemu delovanju ne zaupajo! Prihaja med nje z gospodarskim jezikom, pa s političnim namenom! Ured.) Gosp. govornik je tudi obširno govoril glede šole v Železni Kapli in naglašal, da so. ravno današnje šole tudi en vzrok pomanjkanju poslov. Kandidat je le mimogrede omenil, da, je veren, za nas je pa to premalo. Naiš poslanec mora biti tak mož, da se bo povsod za verske in nerodne svetinje tudi potegoval. Schumy pripada stranki, ki deluje proti veri, k tisti stranki, ki zdaj kandidira n. pr. dr. Angererja; spominja, na AngererjevO' »portugalsko govorico,« v deželnem zboru, o njegovem pridigovanju, da je človek — beštija (divja zver brez duše), da strastno agitira po shodih za »los von Rom«.
In S c h u m y j a s m o v i d e 1 i v e d n o ob s t r a n j naši h verskih i n n a-r o d n i h n a s p r o t n i k o v. Naš mož je Grafenauer! Govornik je govoril med živahnim pritrjevanjem kmetov.
Kako se je Schumy slabo pral.
Schumy se je hotel izmuzniti, češ da, je Angerer prenapet v verskem in narodnem oziru. Potemtakem Schumy odobrava protiversko in protislovensko hujskanje Ange-rerjevo, ker dela torej Angerer prav, da je le samo — prenapet! O Schumy, tu pa Vam je zdrknila v naglici beseda, ki jo sedaj gotovo obžalujete; seveda, česar je srce polno, to gre pri ustih vun!
Rekel je tudi, da je vera stvar duhovnikov in da, s, tem, da duhovniki svarijo ljudstvo pred protiverskimi poslanci in se potegujejo za šole s slovenskim učnim jezikom, sleparijo ljudstvo. Za to nesramno sumničenje je g. Žel Schumyju tako krepko odgovoril je, da je Schumy kar obledel! R e-kel je tudi, da še ne ve, hkateri stranki da bo pristopil. (Saj vendar k nemškim nacionalcem, ki so Vas postavili za kandidata; k »Slovenskemu klubu« gotovo ne bi pristopili, ker ne kandidirate na slovenski program. Najboljše pa bo tako, da Vas volilci rešijo te velike skrbi in Vas ne volijo! Ured.)
Schumy je opravičeval nemške nacio-nalce, da bojo Grafenauerja prihodnjič že pustili v odseke. Trdil je, da je Celovec nemško mesto, čeravno je višja oblast izjavila, da je Celovec dvojezično mesto!

Pogrel je Dobernikovo ausknajfarsko laž, da je rajni Miklavič uprizoril na celovškem kolodvoru kraval in škandal in da je bil le zategadelj zaprt. Ja, ja, to so si izmislili le nemški nacionalci, ker jih je bilo sram njihovega barbarskega početja, ki se ga na Dunaju niso upali žago var j ati. Tak protokol, da je Miklavič kravaliral, je bil seveda sestavljen na celovškem — magistratu in ga ni podpisal g. Miklavič, ampak tisti, ki so dobili od Metnitza ukaz, da morajo Slovence zapreti, če bojo ti na celovškem kolodvoru zahtevali vozni listek slovensko.
In takega grdega nemškutarja koroški zavedni slovenski kmetje nikdar ne bojo volili!
Ilaš kandidat je Franc Grafenauer!
Nemški nncionnlci in nemška „centralkasau.
Da bodo nemški nacionalci pri volitvah strastno izrabili žalostni dogodek, ki se je pripetil centralkasi v Celovcu, smo si lahko popred mislili. Omenjena nezgoda bi bila nemško krščansko socijalno stranko v deželi lahko za 30 let popolnoma uničila, — ko bi bili nemški nacionalci manj strastni in malo bolj pametni. A stvar je prišla drugače, obnašanje nemških hacionalcev pri tej katastrofi je bilo tako, da je vse nemško kmečko ljudstvo po deželi, ki je o tem poučeno, kar ogorčeno, kajti pri tej priložnosti so se pokazali nemški nacionalci, kakšni so: Da bi uničili duhovnike in versko prepričanje, so bili pripravljeni uničiti 5000 nemških posestnikov v deželi! Našo slovensko stranko, ki s centralkaso nima nič opraviti, bi ta zadeva prav nič ne brigala, ako bi nemškutarji, zlasti potovalni učitelj Šumi ne hujskali tudi med Slovenci s to — nemško zadevo. Zato nekaj pojasnila!
Krščansko socijalna stranka je o teh dogodkih dala volilcem kratko pojasnilo, kateremu zdaj Nemci strastno odgovarjajo.
Kako so nemški nacionalci kmetom pomagali?
1.	Voditelj nemškonarodne stranke, dr. Artur Lemež, ki zdaj prodaja svojo modrost in laži s Šumijem tudi po slovenskem volilnem okraju, je izjavil v deželnem zboru: »Ta stvar (centralkasa) se mora preganjati do zadnje svoje korenine,« to se pravi, vsaj mi te besede tako razumemo, da se mora zdaj zatreti in podreti vse, kar je v zvezi s centralkaso, torej tudi vse nemške posojilnice, ki niso v liberalni zvezi, četudi bi se moralo na dražbi prodati na tisoče kmečkih domov !
Kakor v posojilnici niso posojilnica odborniki, marveč posojilnica so vsi tisti, ki imajo kaj izposojeno, tako centralkasa nista bila WeiB in Kayser, marveč vse nemške krščanske posojilnice in konečno tistih 5000 posestnikov, ki so pri teh posojilnicah. Da se kaznujejo krivci, vsak odobruje, a da kdo zahteva: uničimo kašo in posojilnice, to se ne da več opravičevati.
2.	Ko je prišla nesreča in so vložniki vsi hoteli pri nemških posojilnicah dvigniti vloge, so morale posojilnice najprej zahtevati od svojih dolžnikov, da vračajo posojila. V deželi imamo veliko število nemško-liberalnih posojilnic, ki dobe denarja, ako ga potrebujejo, na posodo od dežele. Dolžniki so morali denar nekje iskati in so hodili k liberalnim posojilnicam. Tedaj je izdal kmečki prijatelj milijonar dr. Lemež na občnem zboru liberalne zadružne zveze komando : »Ljudje, ki hočejo zdaj k nam pristopiti (ki pridejo prosit posojila), se morajo zavračati na vsak način!« To se pravi podomače : Če kateri tistih revežev, ki bodo nujno potrebovali denarja, pride k liberalni posojilnici, vrzite ga ven, ne dajte mu posojila! Vemo, da imajo liberalni posestniki, ki so pri liberalnih posojilnicah, več sočutja. Saj kmet je kmet in ve, kako je hudo, če imaš nujnih plačil, a nimaš denarja! Milijonar Lemež pa tega v življenju nikoli ni okusil. Porodil se je kot sin milijonarja in zdaj ga vodita mendacie še sovraštvo zoper Slovence in morebiti še večje sovraštvo zoper »klerikalce« sploh !
3.	Tisti dr. Lemež je dejal v deželnem zboru dne 27. septembra: »N a j v e č j a za-
sluga nemško na rod n ih časnikov je, da so brezobzirno nastopili in niso mirovali, dokler ni bil razkrit ves škandal.«
Najprej moramo pač pribiti, d*a o c e -1 e m »škandalu« nemško-narodni časniki niso poročali: O Zupanu in vložnih knjižicah Zupan o v e b a n k e m o 1-če kakor grob! Res pa je, da so brezobzirno nastopili. Nikdo ni zahteval in pričakoval, da se naj jemljejo kaki oziri na glavne krivce. Centralkasa imela je svoje upnike — posojilnice! Brezobzirno nastopanje proti centrali je bilo brezobzirno postopanje proti posojilnicam, pa: je bilo brezobzirno proti kmetom! In tega se je Lemež v deželnem zboru še hvalil! Centralkaso lahko primerjamo velikemu posestniku, ki ima veliko dolgov. Ponesrečila se mu je velika špekulacija in izgubljen je! Ali ta človek ima družino — in ima upnike, ki so mu izročili svoj denar. Zdaj pride sovražnik in kriči v ves svet: Vse je izgubljeno, zaprite ga, prodajte mu takoj, če mogoče danes, vse! Kaj pa se bo zgodilo? Izgubili bodo vsi! Če se pa posestvo polagoma in pri priložnosti proda, če se gospodarstvo vodi še pametno naprej, je mogoče rešiti še večji del premoženja! V takem slučaju nastopanje proti centralkasi ni bilo le brezobzirno, marveč velika krivica in ne vemo, ali bi naših časnikov ne k o n lisk o v a 1 državni p r a, v d n i k, če bi Slovenci kdaj tako nastopali proti kakemu n e m š k o - n a r o d -nemu kreditnemu zavodu! Da, čudimo se, da je državni pravdni k pripustil nepopisno ostudno gonjo proti centralkasi ! Še bolj se pa č u d im o , da se nemško- n ar io dni gospodje tega junaštva zdaj hvali jo !
4.	A to še ni vse! Nemško-narodni po-
slanec za Ziljsko dolino, prof. di’. Wald-n e r, je dejal pri občnem zboru nemškonarodne zadružne zveze :	»Pravica in
pamet kričita, da se k o ns tatu j e status cridae in se ne čaka do
5.	novem b r a.«
Status cridae je položaj, v katerem se po sodišču vzame lastniku oblast nad premoženjem in se oskrbovanje izroči sodnij-skemu oskrbniku. To se zgodi v slučaju da je kako podjetje popolnoma izgubljeno, da od nikoder ni pomoči in da je treba ostanke premoženja najprej ko mogoče med upnike primerno razdeliti. Tak položaj se imenuje tudi konkurz. Ko je prof. Walciner stavil to zahtevo, vedelo se je, da bo dne 5. novembra konferenca avstrijskih škofov, vedelo se je, da so škofje pripravljeni, po močeh priskočiti in pomagati. To se je vedelo, a tedaj še noben človek ni vedel, kaj se bo dobilo iz posestev, na katere je bila centralkasa vknjižena, ni se vedelo, koliko je centralkasa dolžna, ni se še vedelo, ali se bo iz Zupanove banke dobil denar, ki je bil zapisan na vložnih knjižicah? Vse to se ni vedelo! Vedelo se je. da je tu grozna nevarnost. Centralkasa ni imela denarja, a imela je tirjatve in vknjižbe, vedelo se ie. da bodo škofje pomagali, a nemški liberalci so kričali, da se ne sme čakati, da se mora otvoriti konkurz, da se mora oskrbovanje ostalega premoženja izročiti nemško-narod-nemu advokatu v Celovcu. Tako so mislili, ubijemo centralkaso popolnoma, ubijemo krščansko stranko!
5.	Pri omenjenem zborovanju je tudi dr. Lemež povedal: »Z a h t e v a, t i moramo, da se od deželne (liberalne) zveze ne en vinar ne sme porabiti za sanacijo centralne kaše.«
Saj tudi nikdo ni pričakoval in ni prosil, da liberalci pomagajo. Mi že poprej dobro vemo, da imajo oni za splošno korist le tam nekaj smisla, kjer ta splošna korist služi njihovi stranki. Vrhunec drznosti in nesramnosti pa je, če nemško-narodna stranka in njeni listi zdaj svetu še lažejo: »Mi smo zahtevali, da kmetje ne smejo trpeti škode.« Kdaj je nemško-narodna stranka zahtevala od vlade pomoči za kmete, ki bi bili lahko po tej nezgodi prišli v največjo nesrečo? Nikdar! Katerega škofa ali zasebnika bogatina je nemško-narodna stranka nagovarjala, naj pomaga? Nobenega! Kaj so gospodje dali iz deželnega premoženja? Ne vinarja! Kaj je storila deželna zadružna zveza? Niti ganila se ni in niti besede ni zinila! Nemško-narodna
M
gospoda se je nesramno krohotala ob P0,, mu, zd"aj pa pravi, da je ona okvaro'‘ kmete škode! Nekaj pa so ti ljudje res teli storiti: Ko je bila sanacija že v tiru _ je bilo upati, da se vse zopet poravna . zahtevali, da se denar, ki se bo zbral, izr., liberalcem, nemško-narodnemu deželne odboru, ali kamorkoli že, le klerikalcem Kerikalci naj denar zbirajo, naj se pehajm iščejo pomoči, liberalcem pa bi se potem , dala priložnost, da bi se kazali kmetom ^ pomočniki. Liberalci so s tem namenom ;; na Dunaj, tam pa so ljudje nekaj modruj kakor v Celovcu. Merodajna oseba na k naju je namreč začudeno vprašala: »AlJ' na Koroškem še več takih oslov?«	J
Sploh pa moramo v zadevi centrai^ vedno naglašati, da nesreče nista kriva : nemška duhovnika Weifi in Kayser, maDjjj v prvi vrsti izvedenci, ki so jima cen j vrednost rudokopa; le-ti izvedenci so ™
razni nemški uradniki! Potem se mora
glašati, da WeiB in Kayser nista bila sa^j da je poleg nju stal celovški nem-^j narodni župan. Konštatirati se mora, daj
posojilo, dano rudokopu Sonnberg, zaph8"!
v knjigah Zupanovih, ne v knjigah centm kaše; v knjigah centralkaso je zapisana vloga pri Zupanu in tista vloga je zapisa5 tudi pri Zupanu. Človek bi mislil, da v h sl uča ju izgubi Zupan, ne pa cent rall<ac Zupan je med tem umrl, WeiB odšel na zdaj se pa zatrjuje nekaj, kar popoln051'; nasprotuje knjigam, vzelo se je premožen centralkaso in sodnija je le rekla: »Bom bi bilo, da bi Zupan tega ne bil storil.« ■ V teh razmerah nemški narodovci 5{ majo nobenega povoda, napadati duhovni in jim očitati polom. Kayser in WeiB jj prišla med svet, kakor otrok z očetovim 5 narjem na semenj. Tuji prijatelji so ji5lj vse pobrali in zdaj kriči ves svet, da. se 5‘!; zapre in kaznuje te otroke. Ako otrok pd| brez denarja jokaje domov, je seve oče h5, sam kriv izgube, zakaj pa je denar 5,i
otroku. Tako so tudi krščanski Nemci ss1'
nesreče krivi zakaj so toliko zaupali Wel
in Kayserju. Dosti se jih je svarilo, a Prt, več so zaupali, to preveliko z a u P1) n j e p a n i t o 1 i ka hudobija, k a r,. ‘ i e hudobija t i s t i h. ki so morali sm, bolje spoznati, pa so dobičkaželini poV?5 čili pogubo s svojimi cenitvami.	.
Volilno gibanje.
Gorence. Na volilnem shodu v Gotf5 čah je za g. dr. Jesenkom govoril gosp01 Č a r f sledeče:
Gospodarstvo nemških nacionalcev.
Nemški liberalci so bili dosedaj gosS^ darji v deželi in državi, pa niso prav im, sar storili za povzdigo kmetijstva in dd5 stva. Delali so le dolgove, ki jih mora ph^ vati kmet. Ni čuda, da ima država dan skoro poldrugi milijon plačati s&5.) obresti od dolgov, ko vendar v vladaj5.
ta5
nemško liberalni stranki nahajamo čudne prikazni. Če morajo trije gnati el1 ga medveda je eden od teh »direkt05 eden »fervalter« in tretji šele medveda j
resnici žene. Pri takih razmerah parlali16 .f ni mogel več delovati in le dobro je, da,j
razpuščen, bomo volilci sedaj vsaj lahj* obračunali z našimi zastopniki v pa1’1 rnentu, ki teh razmer niso samo trpeli, a
d5'
pak so jih celo podpirali. Obračunali b? ^ te volilci tudi lahko z »lažiagrarci«, ki
Vam pri zadnjih volitvah vse mogoče ^ Ij ubijali, ki pa se toliko jeze nad tem, ^ kmet kak rep iz svojega hleva malo dhlZJ_j proda kakor pred 10 ali celo 20 leti, k° kupil skoro pet krav za en groš.
Dober nauk za Plešivčnikovega Fraoc
ep
oV°'
r I
* Plešivčnikovemu Franceju pravi g° ^e-nik, da je pisal pošten nemški učenj
sede: »Kdor svoj materin jezik zataji J,1* ,*• ga sramuje, je v mojih očeh lump«.
cej prikima in pravi: »To je pa res«- M
ko je gospod Čarf naprej izvajal, da
Ne111.,
takih slovenskih izdajic ne spoštujePL^i,
da se jih sramujejo, je Francej ug(Aa“ pi češ, da to ni res. Franceja je namreč ^\. postalo, da je sam sebe tako ostro obb v Govornik še omenja, da se je Šumim ^
Svincu reklo, da je slovenski r enega
•i
vsled tega ne dobi tam niti 3 glasov, °%\) nato o francoskih razmerah ter PoZ
ta načii '‘niete> naJ si sami pomagajo na vrst, p; ]’ si izvolijo poslanca iz svojih °bliuhii za nie tudi kaj storil in ne samo \Tjevai> kakor to dela Nagele. ki iZVa.° ^obi besedo gospod dr. Rožič, pvaJa sledeče:
žavnj0?^^0 se Vam trije kandidati za dr-Vsak inf°r' trije bi bili radi izvoljeni, si niste v Sv°j Program. Ker se mi zdi, da kakgjjp clsto na jasnem ravno v tem, na dat jy,.111 Programu kandidira naš kandi-razlo/j iJ ** u t a r, zato Vam prav na kratko ^rank t)r°8'ram naše Slovenske Ljudske ^•iddslv6’ 5 ^aiti program '»Vseslovenske •lašpn^6 /Stranke« je- obenem tudi program Sevga kandidata Jurija Rutarja prva tPnVi vrsti moram poudarjati, da je p°vZ(jj„ a našega programa gospodarska Veaskp*a .^mečkega stanu na podlagi slo-gram iezika in krščanske vere. Naš pro-steber S? ^asi; Kmet je prvi, najmočnejši tudi k ^žave, zato naj vlada kmečki stan krnet r- ^a^ vpošteva. Mi smo za to, da Ho ži’v- ct(5ta od zore do mraka tudi pošte-t)aj gg1’ mu ni treba stradati. In kako še&o i 10 doseže, da se bo blagostanje na-UNkmeta izboljšalo?
pren !S &osPodarski program zahteva zato Prena®®.1?1» da se pouk v ljudskih šolah krko e.di- pouk v ljudskih šolah naj se k° j2 x°P> da bo naša mladina naši otroci, kega ^ate izostanejo imeli veselje do kmeč-d&n t .u’ da bodo znali ceniti kmečki in d0 e|’ imeli veselje do kmečkega dela doiujače zemlje. Treba je, da se po jnia y * ze v šoli učijo, kako vrednost k sada P^mer dobra sadjereja, kako važno k°kkc/e Za kmeta v gospodarskem oziru,’ Se goii Vrednost ima suho sadje, kako naj ’knlejy drevesnice. Vse to bi se moralo v Mab s^°8'u in obsegu učiti že v ljudskih bekle’ Vsai zadnji dve leti, ko se fant ali Sosno/ame že bolj brigati za vsakdanje be jn0rarstvo) kajti vsak fant vsako dekle
Vati še1"
si dnxSi?0darsko šolo. Zato bja
ni«	ii vsajs. lam vsarco dekle
i sle Po dokončani ljudski šoli obisko-Pa g0 kako višjo ali nižjo kmetijsko ali (jggPodarsko šolo. Zato pa je treba, da ja ta^> _ deklica pridobi potrebnega zna-
kjer si ga lahko pridobi, to je v opleni] ^iib v ljudski šoli. In kakor sem lnko ,, ,en9 vrsto kmečkega gospodarstva, k °2j aJ bi se po možnosti že v ljudski šo-kitp 8aio na vse panoge kmetijstva. Ome-?kojiiam° nekatere reči: razlaga umetnih
v^ka i:)0i'reba umetnih gnojil, živinoreja; ,fSe to tv?’ Pmntninarstvo ; čebeloreja itd. bjih fi naJ bi se pokazalo učencem v zad-dgie().^eh letih na praktičnih, vporabljivih Ptipj, d y šoli — in zunaj šole nalašč zato % kp jenem kmetij sko-šolskem vrtu. Z *1 Se ^Sedo: naše ljudske šole po deželi naj \ tgb.bouredile v dva oddelka: v teoretič-jbtiti ^ Za Prve dve ali tri leta, ko se uče yW ^.sati in računati, potem pa v prak-'i se ad kmetijsko nadaljevalne šole, ko d^a. Radina učila vsakdanjega gospodar-^ Pij tare ponavljavne ljudske šole niso sbtp0 i Te se morajo odpraviti. Mladina si ^ralh navaja se k brezdelju in (jg/b. Prav nič ne koristi. Seveda bi se V ljuu	posebej ozirati tudi že
,Sv°jer ski šoli, da bi se one tudi primerno vknju b bodočemu poklicu izobrazile v ši-sPoc]a’ bkanju, kuhanju, pletenju in v go-Gov tvu pri hiši.
o?ik razlaga velik pomen gospodinj-t^bja .lla tečajev za kmetska dekleta,
V(‘
d;
Vj Sl it ki
d> sl0»? denar samo za nemškega kme-
• l)e£,Vaznost kmetijskih tečajev za fan-iW. e ,a bi morala skrbeti, da se ustano-Žaio^ke šole — tudi za Slovence. To-Stn° je> ko se vsepovsod vidi so-i0vepsv.riasProtie deželnjega odbora proti Jbajo riKem^u delu prebivalstva v deželi, ko Sfgg^ški nacionalni deželni očetje ro-
% °>ske
v llli ep1SKemu pa ne privoščijo nič. Naj-
UlOl
kmetijsko šolo s slo-učnim jezikom bi de-
>;
Po .ijraVi'. samo za iNemce. in as program l){vlb ' Deželni odbor, če hočeš pravič-
i	ki [‘TJ OTtGT^rvrl o	rvio r/ o V7 a r» TVT»n_
lf! §ose?1'a^a ustanoviti za Slovence. Nobe-4 te
iCfi *
m samo za Nemce. Naš program
dlnJske šole za dekleta, nobenega p(^ >ePlf^a. tečeja in pouka za fante, vse le kr
gospodariti, moraš za vse pre-i,azbe hako plačujemo deželne davke
(.ybb'ko skrbeti, kajti vsi prebivalci
j^bbovp^ade in doklade. Dežela bi lahko za Slovence kako vrborejsko-'sti k0g solo, kjer bi se mladina učila ai’ice in drugih pletenih izdelkov.
Mladina bi se navadila, ko odraste šoli, da ostane doma, da dela doma, skrbi za dom. Omejilo bi se na ta način izseljevanje v tuje industrijelne kraje, domača obrt in industrija bi se povzdignila, denar in ljudje bi ostali v domači deželi. Koliko denarja bi na ta način prišlo v deželo, kako bi rastlo in se množilo prebivalstvo in z njim tudi blagostanje in zadovoljnost. Tako pa je ljudstvo zapuščeno, mladina ne ve, kam bi se dejala, ko malo odraste, ne zna ničesar — in kaj preostaja takemu človeku — kakor da gre s trebuhom za kruhom po svetu — Bog ve kam. Koliko bi se lahko naredilo za mlada dekleta, če bi se zanje ustanovila čipkarska šola, posebno v manjših, industrijalnih krajih, kjer je dosti otrok, a malo primernega dela, kajti delavec manjši uradnik pa tudi kmet — ne more dati vseh otrok v šolo, pa tudi ne vseh doma obdržati. -— In tako je na izbero takih priložnosti in dovolj pogojev v bogati, naravno obdarjeni deželi, da bi se povzdignilo ne samo kmetijstvo, ampak tudi domača obrt. — Govornik je nadrobno našteval razne stroke v kmetijskem gospodarstvu, kjer bi se dalo mnogo zaslužiti, ako bi znala in hotela država in dežela ljudstvo navajati in vzgojevati k umnemu gospodarstvu. Toda naši deželni očetje in državni ministri imajo malo smisla za take reči. Zato pa hira gospodarstvo v deželi, gospodarstvo v državi, kmečki stan propada in nezadovoljnost ljudstva se čimdalje bolj širi, ker država in dežela ne zna dati ljudem dela in z delom kruha. Posebno koroški deželni odborniki imajo malo srca za slovenskega kmeta. Koroški deželni odbor je pristranski, ne dela tako, kakor bi bilo od deželne uprave pričakovati. Mi Slovenci najodločneje zahtevamo slovenskih gospodarskih, kmetijskih, obrtnih, meščanskih in trgovskih šol, a dežela nima za nas nič. To je vnebovpijoča krivica, ki se nam godi — in na ta način nas gospodarsko in narodno zatirajo, ker zavirajo svobodni razvoj našega ljudstva. Mi pa hočemo doseči, da se tudi Nemcem odpro oči, da se tudi oni spreobrnejo ter nam kaj privoščijo. In kakor velja to za koroško deželno vlado in deželni odbor, tako velja vse to tu-da za dunajsko centralno vlado, kajti tudi cesarski Dunaj je že čisto pozabil, da Slovenci na Koroškem še živimo!
Ljudstvu treba poduka, izobrazbe in priložnosti do dela, potem si gotovo razvije svoje moči, svoje talente v velik kapital, ki je v korist celoti. Govornik navaja razne slučaje, v katerih bi se kmetsko gospodarstvo in obrt na deželi visoko razvila in povzdignila. Seveda je zato treba dobre volje in pravičnosti. Navaja, kako nasprotno grofi in baroni zatirajo kmetiški stan. Kjer in kadar ga morejo, ga pritisnejo k tlom. Tako dela tudi Vaš sedaj cvetoč in dišeč Nag (e) le ček, ki hodi ves duhteč polnih obljub in sladkosti do Vas volilcev, ko bo pa izvoljen, bo njegova ljubezen do Vas minula in odpadla, kakor odpade pomladansko »Nagelnovo« cvetje. Odpade, se posuši —- ga ni — tako tudi Nageletove skrbi za Vas volilce nikjer ne bo. On bo lepo komodno zase skrbel za svoje Nagelnovo cvetje in sadje, kmetje pa še poduhati ne bodo smeli nagelčkov iz njegovega političnega vrta. On je zvest pristaš in somišljenik nemško-nacionalne stranke, ki gospodari v deželnem zboru na stroške kmeta in zoper slovenskega kmeta — in tak bo tudi Nagele, če pride v državni zbor. On bo skrbel le zase, a skrb za kmeta in delavca mu bo deveta briga.
Govornik povdarja, da naš program sloni na narodni in verski podlagi dočim je program nasprotnikov nasproten kmečkemu programu, ker nasprotniki nemški na-cionalci so za proč od Rima, so za svobodno brezversko šolo in so naši največji gospodarski in narodni nasprotniki. Zato bo slovenski kmet v velikovškem okraju volil kmeta Slovenca, ki pozna naše potrebe, naše razmere, ve, kje našega kmeta čevelj žuli — in tak kmet je vrl gospodar naš kandidat župan Jurij Rutar iz Šempetra pri Velikovcu. Kmetje volite dne 13. junija vsi Jurija Rutarja. (Burno pritrjevanje.)
Poduk Friceju Plešivčniku.
Ves zasopihan se oglasi nato Fricej Plešivčnik, kateri jih je očividno od social-
nih demokratov ki so istočasno zborovali v sosedni gostilni, dobil nekaj po grbi, ter pravi: »Kako pa ste klerikalci havžval, da ste kmetom 3 milijone zahažval.« Te besede so vzbudile med poslušalci velikansko razburjenje. Vsi so si bili namreč na jasnem, da je Fricej to bombo vrgel med zborovalce le s tem namenom, da bi kmete slepil, da bi kakor pravimo, v kalnem ribaril. A fantu se to ni posrečilo in je bil slednjič vesel, da je odšel z zdravimi udi s shoda. Najprej poduči predsednik Friceja, da se mora prositi za besedo, in da se sme govoriti le tedaj, če se komu beseda podeli. Po tem poduku da predsednik besedo Friceju in ga pozove, naj pove zborovalcem, kaj je njemu o centralni kaši znanega in koliko so slovenski kmetje in Slovenci sploh po kaši izgubili.
Friceju pa je srce zlezlo v hlače in je izjavil, da je njegova glavca tako puhla in prazna, da nima še kaj iz nje izprazniti, da torej ne more govoriti.
Nato pobije Friceja dr. Rožič tako temeljito da je Fricej zbežal počasi pod mizo, si »nabulal« pipo, pričel iz nje vleči in v oblakih dima premišljevati minljivost tega sveta. — Da, Fricej, kakor dim, tako se mora razpršiti nemškutarska nadoblast nad nami davkoplačevalci!
G. Lindi o Schumyju.
Kakor elektrika je vplivalo in pretreslo vse poslušalce, ko se oglasi k besedi g. Gregor Lindi iz Žvabeka in pove, kako je Šumi, nekdaj Slovenec, grdil na shodu v Pliberku svoje rodne brate. Ko govornik pove, da ga je prijatelj Metni c na tem zborovanju imenoval radi tega, ker je branil svoje brate: »Molčite, Vi kmetska mrha!« se oglasijo med poslušalci razburjeni pfuj-klici.
Govornik vpraša Plešivčnikovega Friceja, ki je hotel centralno kasoi spraviti s Slovenci v zvezo, kje je tistih 134.694 K, ki so se določile za koroške živinorejce? Fricej — molči.
Govornik prav dobro omeni, da ena oseba teh razmer čez noč sicer tudi ne bo mogla izpremeniti, da pa je potreben vsaj nekdo, ki na te pregrehe nasprotnikov vedno spominja, da se bodo nasprotniki vendar enkrat začeli sramovati svojih dejanj.
Predsednik da nato na glasovanje zaupnico kandidatu Rutarju, ki se sprejme z navdušenjem. Na poziv, naj vzdigne roko, kdor je proti, Plešivčnik sramežljivo v tla pogleda ter obdrži roko v žepu. To je povzročilo med zborovalci veliko prisrčnega smeha. Mogoče, da se France j in Fricej še poboljšata in vrneta v naročje svoje matere Slovenije!
Lažnjivec šumi, kandidat lažnjive stranke v Črni in Možici.
Kakor je vsa nemškonacionalna stranka stranka hinavstva in laži, tako je tudi njen kandidat Šumi prava podoba hinavske priliznjenosti, zavijanja in laži. Zato tudi razumemo, zakaj se je Šumi povsod tako skrival, da niti na predvečer niso vedeli za njgov shod drugega dne. Prišel je ponavadi celo ponoči in ponoči je odšel. Bal se je resnice! Bal se je ljudi, ki bi mu vrgli krinko z nemškutarskega obraza in ga pokazali v pravi luči; bal se je, da bi prišel kdo, ki bi razkril vso lažnjivost, s katero slepari pri nevednih slovenskih vo-lilcih. Že to je največje hinavstvo, da je Šumi v Črni in Možici kot kandidat nem-škonacionalne stranke, ki sovraži Slovence, kakor pes mačko, govoril —- slovensko.
In ves njegov program je hinavski, vsi njegovi napadi na slovensko katoliško stranko in poslanca Grafenauerja iz trte izviti.
V Črni se je prvič pokazal javno seveda, ker so bili plačani socialdemokratski voditelji, da so mu ploskali, in to je drugo hinavstvo. Šumi je govoril izključno slovensko, pri njegovi mizi pa so sedeli sami strupeni sovražniki slovenske besede, ki so to pot znali dobro slovensko; tudi hinavstvo! In Šumi se je izdal za — Slovenca! On, ki ga objavljajo kot kandidata lutrovske »Freie Stimmen« in najnesramnejši list v slovenskem jeziku, »Štajerc«. Šumi, kandidat nemšikonacionalnih uradnikov in

bogatašev je razvijal program za — ‘kmeta in delavca. Zopet hinavščina!
Šumi je že pred dvanajsto uro zasedel z uradniki in črnskimi nemškutarji ter socialnimi demokrati dvorano' in otvoril shod, čeravno je bil napovedan šele ob 12., da naši niso mogli zraven. Toda urednik Smodej se je preril skozi množico in je Šumiju za poštene ljudi seveda pošteno štrene zmešal.
Kakor hitro je začel gospod Smodej govoriti, je nastal v dvorani strašen hrup in vpitje. Že po prvih besedah gospoda Smodeja so nasprotniki čutili, da bo pri kraju z vso hlimbo, pri kraju s Šumijevimi lažmi. Zato so ga motili, vpili, žvižgali, tulili, pa govornik se ni dal motiti. Točko za točko Šumijevega programa je povzel, kolikor mu je pač dopustilo vpitje in dokazal na podlagi stenografičnih zapiskov iz državnega zbora, da se Šumi lišpa z Gra-fenauerjevim perjem, kakor z davkom na kapitaliste, z vojsko proti prevelikemu številu uradnikov itd. Šumi, je izvajal govornik, je proti velikemu številu uradnikov, ker je to slišal od Grafenauerja, sam pa je tudi — uradnik, eelo kandidat uradnikov. Krog 700 milijonov stanejo v Avstriji uradniki, ki so povečini nemško-nacionalni zagrizenci, ki razhujskajo naše ljudstvo in Šumi potem trdi, da hujskajo duhovniki. Šumi se je zelo zavzemal za socialno zavarovanje. Še predno je Šumi kaj o tem bral, so slovenski poslanci, predvsem dr. Krek, ta predlog obdelovali; tudi poslanec Grafenauer je bil v odseku in je pridno sodeloval. Šumi govori, da se bo potegoval za živinorejo; to govori vsak kandidat volilcem; naj pove raje, kam so djali nemški nacionalci 134.694 K, ki so jih dobili za povzdigo koroške živinoreje od države! In tako je šlo točko za točko med neznanskim vriščem in žvižganjem nemških nacio-nalcev, oziroma nemškutarjev in — rdečih socijev. Govornik je moral skoraj po vsakem stavku prenehati. Bilo je namreč za oglušeti. Sociji so dvigali proti njemu pesti, govornik pa jim je začel pošteno brati levite. Zakaj se vendar tako zavzemate za te-ga-le Šumija, Vi, ki vpijete: doli s kapitalisti! Saj boste videli, da bodo vsi uradniki, ki Vas stislkajo, vsi kapitalisti in bogataši od prvega do zadnjega volili — Šumija. Slovenci smo reven narod, smo po veliki večini kmetje in delavci, in Vi, sinovi revnega slovenskega naroda ploskate sedaj kandidatu nemških kapitalistov v edinem slovenskem okraju in kličete »pfuj« kmetu in zastopniku revnih slovenskih kmetov in delavcev. Sram Vas bodi! To Vaše vpitje kaže, da sebi in svojim tovarišem lažete! In taki ste bili socialni demokrat j e vedno. Že leta 1909 ste volili pri ožjih volitvah kapitalista! Ves čas so nad govornikom vpili, klicali »Abzug« itd. in so mašili ušesa, ker niso mogli mirno poslušati svojih velikih grehov. Vest, vest! Eden je že stegnil roko po govorniku, pa samo oster pogled in eno vprašanje je strahopetneža ugnalo, da se je ponižno skril za drugega socija. Za hrbet govornika so se postavili trije škrici, pa jih je govornik takoj opazil in preprečil njihove namene. Zagromel je nad njimi: Šumi je tajil — to je že njegova navada — da bi leta 1907 bili v Železni Kapli nameravali nasprotniki političen umor zoper Grafenauerja in dr. Brejca. Kaj pa nameravate Vi morda tudi političen umor, zakaj ste se postavili za mene? In junakom je padlo srce v hlače. Tulili so in klicali »pfuj« svoji neumni pameti, govornik jim je pa povedal, zakaj. Besnice se bojite! če ni res, kar govorim, me zavrnite z dokazi, ne pa s surovim vpitjem!
Tako so jih pekle besede govornika, da so zahtevali, naj se govorniku vzame beseda. Predsednik, nezmožen človek, ki ni znal ali morda ni hotel reda in miru, je dal na glasovanje, ali se pusti govorniku še govoriti ali ne. S terorizmom so hoteli preplašiti pametne ljudi, pa le ni šlo. Kakih dvanajst rok se je dvignilo za predlog. Glasovali so drugič tisti, ki so bili zasedli dvorano, zato, da govornik ne sme nadaljevati. Ker se mu je vzela beseda, je takoj pozval somišljenike na protishod v drugi gostilni, kjer je imel kakih 50 poslušalcev. Takoj po shodu se je peljal gospod Smodej za velikim farbarjem Šumijem v Možico. Tam je bil Šumi že manj nesramen
in bolj previden, ker je bilo manj socijev, zato pa več — naših vrlih mož, ki so na nekatere Šumijeve neslanosti delali krepke medklice. Ker je bila tukaj nevarnost za Šumija veliko večja, zato so gospodu Smodeju že takoj po prvih besedah vzeli besedo. Seveda je bilo to prej od nasprotnikov dogovorjeno, ker se bojijo gospoda Smodeja, kakor hudobec križa. Dejansko so ga s k u š1 ali napasti, toda značajni in krepki slovenski kmetje so ga obkolili in Šumijevim pretepačem preprečili moriine namene. Gospod Smodej je sklical takoj protishod, ki je bil sijajno obiskan od vrlih, značajnih kmetov in poštenih delavcev. Gospod Smodej je ovrgel točko za točko Šumijevih laži, zavijanj in podtikanj med živahnim ploskanjem, pritrjevanjem in mestoma bučnim smehom zborovalcev. Proti-vshod je bil sijajen! Vsi navzoči so navdušeno obljubili, da bodo zastavili vse svoje moči za slovenskega kandidata Grafenauerja. Šumi torej s svojimi grdimi lažmi ni dosegel namena. Pribijemo pa, da so mu ploskali tudi v Možici rdečkarji, za kar seveda od Siterja ne bodo menda pohvaljeni. Neki Jožef Štefan, ki je bil prej hud rdečkar, je celo govoril za nemškonacionalno stranko, ker je postal malo — boljši delavec kakor drugi. Sram naj bo takega neznačajne-ža in Šumija, ki ima take pristaše!
Živio značajni Grafenauer!
Sitar socialdemokrat v Dobrlivasi!
Zadnji teden je bila cela Dobrlaves na-popana is slovenskimi lepaki! Rdečkar Sitar je vabil kmete iz dobrlaveške občine na shod! Že zunaj v gozdu po drevesih je bilo vse belo od plakatov rdečkarjev. — Shod je bil, a bil je buren, in Sitar se je prepričal, da je v Dobrlivasi socialdemokracija že prej šla v hladni grob kot se je porodila!! Ob 3. uri popoldne se je v Cankarjevi dvorani nabralo okrog 80 do 90 mož različnih strank. Najmočnejša je bila Slovenska Ljudska Stranka! — Socialdemokratje so sicer revolucijonarji, prekucuhi in zato strašno korajžni. A v Dobrlivasi jim. je padlo srce v hlače! Sklicatelj shoda, neka prav mlada nezrela burja, je začel tako-le: »Prej kot začnemo, hočemo prebrati paragraf, da noben ne sme motiti shoda!« — Začne brati nemški! Burni medklici: Slovensko berite! Slovenci so tudi v Avstriji! Postave so tudi za Slovence! Nemško ne razumemo. — Nato je kandidat Sitar prestavil postavo v slovenščino! Mlada burja je potem rekla: Zdaj pa o d k 1 j u.č i m zborovanje! — (Veseli medklici! Kaj odklju-čite? Pod ključ hočete? Kakšen ključ?) in oddam besedo tov. Sitarju! (Burni klici: kdo je predsednik? Izvoliti ga je treba! — Volitev predsednika zahtevamo!) Mlada burja je dvignila roko in klicala: Postava! Postava! Jaz sklicatelj sem predsednik! (Burni ugovori: Odkod in kje? — Postava pravi: izvoliti se mora!) Nato je kandidat Sitar zagotovil, da dobijo tudi nasprotniki besedo! Nato je pustila S. L. S. govoriti Sitarju.
Sitar je nazunaj podoben kakemu prav komot gostilničarju! Precej dobro rejen in ima dober glas! Njegov govor je bil o samih milijonih. Toliko milijonov in tisočakov je našteval, da so se večinoma ljudem vse številke mešale.
Začel je naštevati grehe nemško-libe-ralne, narodne stranke! Udarci so padali za udarcem! Tu je Sitarju Slovenska Ljudska Stranka pritrjevala! — Ministri potrebujejo strašno denarja! Vse skupaj rabi Avstrija 2600 milijonov za vse stroške ! Finančni minister in trgovski minister, železniški minister, vojaški minister itd, vsak rabi sto in sto milijonov! — Seveda rabi vlada denar, a ga ne sme vzeti pri malem obrtniku in delavcu! (Burni klici: Kaj pa s kmetom? Tam ga sme vzeti?) Sitar se je potem začel potegovati tudi za malega kmeta, a ni vedel odkod in kam! Davek se mora dati na kartele, na premoženja, ne pa na vino, ne na žganje! Slovenska Ljudska Stranka je burno odobravala to: vse to je nemškonacionalno gospodarstvo! Dol z nemškonacionalno kliko! Vlada je bila liberalna, je bila nemška, 10 nemških ministrov je bilo, samo 2 slovanska, zato so tako gospodarili! Živeli Slovani, ki so to vlado vrgli! — Tu je nemškonacionalni
stranki, ki je bila zbrana pri neki n
izki
mizi okrog učitelja, šlo slabo! Vse le
proti tej ljudstvu sovražni stranki! Od ih1 se nikdo ni oglasil! Bili so kot s kroP°n politi! Od neke svetilke dol nad njih°^ mizo je visel Šumijev plakat. Bržkone 5 hoteli s tem pokazati, da bodo Slovenci d/1, 13. junija kandidata Šumija obesili na klik' Že tričetrt ure je govoril Sitar, a o svoje') programu, kako on misli pomagati, ni k io ne duha ne sluha! Pričakovali smo na111 reč, da bo povedal, kako bo socialna deik0
kracija vse vojake odpravila, kako bo
vsi
davke odpravila! Kako bodo ministrsh' brez denarja ceste in železnice zidala. A111’ pak o tem niti besede! Kako socialna denj°' kracija misli kmetom pomagati, kako clvir' niti živinorejo, kako si misli vero in P°J uk v šoli, o vsem tem ni zinil besedice! Tudi o našem vrlem Grafenauerju, ki je nf štetokrat vse to Slovencem povedal, kar r Sitar šele 1911 začel pripovedovati, je m0” čal kot grob! Pa tudi Bog ne daj, da bi H dotaknil katoliške vere ali našega Grafe'1' auerja, burja ljudske nevolje bi ga b'*11 odnesla.
Zabavljal je še čez penzionirane visok, uradnike in ministre! Dobro! Slovenci "'j majo nič višjih uradnikov in ministre' nič! — Dobro bi tudi bilo, je menil Srt®*’ vpeljati zavarovanje za starost in oneib0^ lost! Samo to je pozabil povedati, da so b' na Nemškem katoliški poslanci leta 1887 ec 1890 prvi, ki so se za varstvo delavcev V0',
tegovali in socialni demokrat j e so bili pr°
ri
tem zakonom! V Avstriji je bil dr. Luege krščanski Nemec, tisti, ki je predlagal K ta 1908, da naj državni zbor daruje P milijonov za ljudsko zavarovanje. In pa se zdaj bolj poteguje za to k0 dr. Krek, Slovenec? Ko so pristaši Slove'1' ske Ljudske Stranke klicali, da vse, kar ! Sitar govoril, velja za nemško-liberal"0 stranko, je Sitar rekel: On bi znal tudi dr"' gače govoriti. Torej tu vidite: On zdaj tak"' zdaj pa tako govori! Strah ga je bilo! D1'"’ gače bi pač bil rad obrnil vse proti Grafe"' auerju, proti klerikalcem, ko bi nas ne b'*° na shodu.
Čisto nepričakovano pa je potem Si"" i ob koncu svojega govora vabil volilce, A j naj volijo socialnega demoki’ata! O socialdemokraciji, kaj ona hoče in kaj je dos]e' storila, ni povedal čisto nič. Ljudje so sik" li, da gre strašno slabo na svetu, seve" to so vedli prej tudi že! Kaj pa bo pote"
Sitar kot edin jugoslovanski rdeči posla"1) dosegel? Ali bo- on cel svet z enim čube. žem rešil? Slovenci bi morali biti straš"
trapi, ko bi šli njemu na lim, ko bi ne P"
menil Sitar za Slovence popolnoma nič. ' ^ drugi slovenski poslanci so vendar prist"; Slovenske Ljudske Stranke! Mlada /pr6 j sedniška burja je zdaj vstala, in strinitef napravila je jako smešen govor! — Brala b v največji naglici rdeče šlagarje! Bilo ^ bolj za predpust. Brala je mlada burja b°. šolar bere. Volite nas! Pa nas volite! Pa "| smo ta pravi. Mi bomo vas osvobodili i"
Potem pa nakrat zavpije mlada burja
• 1"
zaključim shod! Nato burni prizori! Kje
Vaša svoboda! Dajte nam besedo! Zahte''?a
mo besedo! To je surovo! Naši kmetje se čudili, da se rdečkarji tako bojijo P°s !ji šati resnico! Nato je kandidat Sitar besedo zastopniku slovenske krščarpk stranke dr. Eherlichu. — Govornik je izv)-
j al: Eno je treba pribiti: Vse stranke goV1
oP'
jo v slovenskem volilnem okraju slovenS^0
Ampak slovenska krščanska stranka
t"'
dela že 50 let! Zdaj šele so rdečkarji in di Šumi za nami pricapljali. Razmere, " tere je kandidat Sitar naslikal, so dele"), resnične: A ravno zato je s 1 o v a n s
opozicija vrgla to vlado! Zasluga, d" Jo
šel državni zbor, v katerem je neornej6" gospodovala nemškonacionalna stra"" 0 | gre edino le slovanski opoziciji, posetU, pa Slovencem. Davek naj se vpelje na v^j.
k a premoženja in na kartele, ne pa na no in ravno zato je naša slovenska opozrf <
pognala ministra Bilin-skega, ker se ""pj.
davčni reformi ni upal lotiti velikega ->j0-tala. Tri zvezde vodnice imajo koroški venci: na gospodarskem polju hočejo slovenskega kmeta, neodvisnega od
kapitala; v narodnem oziru hočejo
0j'0
Slovenci, ne pa se ponemčiti, in vero A tp hočejo varovati. Ampak ravno te tri sVT;ie
nje
;jo varovati. Ampak ravno te tii j- 0 jim krade socialna demokracija-
.
^e> tako
kmečki socialne deje zapisal v svojem manifestu da se mora osebna last ljudem Brez611’ *orej kmetom! njihovo, kmetijo! he hnr-Vo*uc^e Pa to, kakor Marks trdi, je s'°! Kautsky je 1. 1903. pisal: Kmete se ji, a PrePričati, da so zgubljeni, in da
"	D Pl m O r>- o b 7	/-Ir-« 1	"\J /1 r« 1 1 /-« i r\ C! i + r« 11
Program 9 eArZaklical ^ovornik’ Vaš rn°krac ' ^arks’ ustanovitelj soci
leta S® odvzeti,
Pomil,
Pomagati ne da! — Nadalje je Sitar
1	_	VJ	L XX X JV V_/ . WXX C Vy	XXX
strm r ^ Eldersch je leta 1901 na rdečem Deškem: shodu 1901 izustil besede:
iua. ^0Val male obrtnike: on te pravice nini
hial' na^ Se uPjjaj° glave- kako pomagati hi J 0brti> mi ne!-Mala obrt je pri social-(jei eaiokraciji na smrt obsojena! Socialni Ih' vra^ Ellenbogen je rekel v parlamen-lavc^1 ,zasl°Pamo enostransko (samo) de-potee- Eorej kmetje, za Vas se pač Sitar še m/^vati ne more. Kmet ima, tako nada-Cj -e (lr. Ehrlich, svojo lastno zemljo, delav-cEhiPa nihajo. (Klici: Tako je! Proč s so-soci i ^omokracijo!); temu kmetu pa hoče Vzeti a ^omokracija domačo grudo od-
ipa 9lede narodnosti se pa zamoremo naj-gl B ogrevati za socialdemokrata. Prva socialdemokratov, Marks, je zapisal
umira^” 1	.......
pa l'aloče narodnosti; naravna in neizogib-SteUsoda umirajočih narodov je, da se pu-šip raZ(lrobiti in izsesati po svojih močnej-s0g.Sasedih. — Tako je sodil glavni vodja - amih demokratov o nas. Glede vere je
pJ^Elemokratičen nauk temen in prav Pravi’11 motni vodi. Vera je zasebna stvar,
p^obon
itakvii°; lažniki so! Marks je rekel: vera bo dj 1 Zginila. Po rdečkarjih je podobna vo-veg i se vedno spreminja in pretaka! Nič ci^Poga! Nič Boga! Nebesa prepustijo so-
jpmokratje vrabcem! Mi pa ne! kj. Umavsko pa je postopanje socialdemo-da pv. Posebno zato, ker danes tu na sho-pj vpijejo čez milijonarje tovarnarje, čez l5j.Pva.rne itd. A leta 1907 so socialdemo-leta volili kapitalista in brajarja Nage-fe a Proti tslovenskemu kmetu Ellersdor-P ih so pri tem še snedli v Beljaku naso ^ .s°ve in isvojo dano besedo. — L. 1909 fe]lJri oižji volitvi izvolili proti kmetu Gra-njcaPerju tovarnarja in ,mi3.jonarja Met-8jea; (Burni živio-klici na Grafenauerja so Wh • ) Nato se je po nekaterih besedah jf, Elidata Sitarja zaključil burni ishod. m0. sm° videli: Sitar pretirava, govori v ys'Pikah, tudi o neresničnih, obljubuje Pj,. ’ storiti ne more nič. Slovenci ostanemo Pašem Grafenauerju.
Skrivač s slabo vestjo v NončivasL
dj. Eakor maček, tako tiho je prilezel kan-al. Šumi dne 24. t. m. zvečer k Žipelnu v V0,Tfvasi pri Pliberku, da bi tam priredil ž;i dhi shod. Komaj in komaj smo izvedeli j6j k tako so ga skrivali, prišlo je s Šumi-tudi nekaj pliberških purgarjev, njim pVelu seve neizogibni gosp. Metnitz. Pri-pj.jlEli so seboj tudi nekaj hlapcev. Kmetov-l^tašev pa je bilo komaj za eno pest. Ude-Voi°' Se .ie shoda tudi nekaj naših vrlih jj^Ejanov, ki so Šumiju med govorom svaJko ugovarjali. Kmalu, ko je ta pričel dpj 1 govor, se je spravil na poslanca Grafen-Pj I ja češ, da še v državnem zboru ničesar dd ■ egei. Na ugovor nekega našega kmeta, ya,le ham Grafenauer ob času suše izposlo-j-gk Podporo, je hotel Šumi tudi to utajiti, I0 VOc, da je Grafenauer svoj tozadevni pred-^;a stavil teden pozneje kakor pa poslanec Zhfe^e’ ker kaj pametnega ni znal povedati, kjjj’tal je seve tudi duhovnike, da politi-ha prižnici in v spovednici. Veste Svr,11! Bo ki er bodo svobodomiselci imeli na

programu razporoko in svobodno
Šolo i —
stra’, dokler bo vaša nemško-nacionalna
o(j l^ka tako nesramno hujskala k odpadu
ki,
h.
NT in
U U. V h a iv
BiC^hlišk,
h. (<’ dokler bodo vaši časniki, kakor
uoKe cerkve, k gibanju »proč
•. »Preie Stimmen« letos v postu, napa-ip smešili spoved in druge cerkvene
ho^fske
naprave, tako dolgo bodo tudi du-
VI y Vv • ^ ^ ■*- X VA. X X CX V V/ J L LA 1V \_X X V-/ xx VX vx. vx v VX vx x vx vx
Ih'i^'.ki imeli dolžnost svariti ljudi celo raz Pred takimi »prijatelji ljudstva« in C(ìl'kv1 v spovednici pred takimi proti-Plpp^Phni časniki. Če, g. Šumi, tega ne ‘Vn .Potern pojdite prej študirat logiko! - je tudi trdil, da so vstajo in grozo-
dejstva naPortugalskem provzročili duhovniki sami. Za poč’t! Duhovniki vendar sami sebi ne bodo devali vrvi okrog vratu. S takimi »šlagerji« morete farbati pač samo največje gimpelne. Gosp. Šumi, zgodovine ste se morali v šoli pa presneto malo učiti. Kajti drugače bi morali vedeti, da so imeli Portugalsko od leta 1750. naprej, ko je postal Pombal državni tajnik, z malimi presledki do danes popolnoma prostozidarji in liberalci v svoji oblasti. Med vsemi državami so naprej (leta 1759.) na Portugalskem začeli preganjati, zapirati in celo mučiti jezuite. — Šumi je dolžil tudi Grafenauerja laži, ker trdi, da bi kmetje za izboljšanje hlevov in svinjakov dobili samo 2000 K podpore, in je rekel, da je kmetijska družba izdala na slovensko stran Koroške več tisočakov podpore. Predragi Šumi! Kmetijska družba in dežela pa vendar ni vseeno. Grafenauer se v svojih govorih kmetijske družbe niti dotaknil ni, ampak je šibal zgolj le slabo gospodarstvo deželnega zbora, oziroma odbora. Šumi, Vi torej zavijate in lažete! Sram Vas bodi! Da je Grafenauerjeva trditev nepobitna resnica, to vendar dokazuje deželni proračun črn o n a belem; čitajte ga vendar in potem govorite! — Napadal je Šumi tudi »Mir« češ, da grdo laže v njem, med drugim tudi glede njegovega shoda v Guštanju. Dotaknil se je tudi našega šolskega vprašanja rekoč, da so slovenske šole nepotrebne, ker otroci že itak od doma znajo slovenski; krepko mu je odvrnil neki vogrski kmet. »Čemu imajo pa potem Nemci nemške šole, saj tudi oni od doma znajo nemški,« nakar je Šumi umolknil. Take budalosti govori kandidat za državni zbor! Šumi, ali niste tudi Vi Slovenec? Ali se ne pravi to, pljuvati v svojo lastno skledo? Omenil je tudi afero Mikla-vičevo in je trdil, da je bil rajni Miklavič aretiran zato, ker je razgrajal. Šumi, to je nesramna laž! Župan Miklavič se je na kolodvoru v Celovcu obnašal popolnoma dostojno. On je bil sploh mirnega značaja in naravnost nesposoben za razsajenje. Ko je Šumiju na to trditev odgovoril neki vogrski kmet, rojen Kranjec, da tudi on ni dobil nekoč na slovensko zahtevo voznega listka, mu je Šumi odvrnil:	»Zakaj se pa niste
nemški učili?« Torej tak prijatelj slovenskega kmeta je Šumi! Takega Nemčurja od liete do glave naj mi volimo za svojega poslanca? Da, če hočemo biti izdajice svojega .naroda. — Konečno je še rekel Šumi, da se pri volitvah sploh ne gre za narodnost, ampak le za boj med »črnimi in belimi«. Seveda se sedaj ob volitvah delajo nemški na-cionalei prijatelje Slovencem, ker potrebujejo njih glasove, prej pa jih zapirajo, če zahtevajo na kolodvoru vozni listek v slovenskem jeziku.
Ko je Šumi končal, oglasil se je še neki protigovornik, a komaj je pričel govoriti, že so zagnali pliberški purgar ji grozen krik, planili so na njega, ga bili s pestmi in pahnili pri durih na prosto. Tako znajo nemški kulturonosci! Podobni so na las starim, zakrknjenim farizejem, ki so si, če jim je Kristus povedal resnico v obraz, zamašili ušesa in začeli pobirati kamenje, da bi ga lučali vanj. Tako tudi naši nemški Naceljni ne morejo trpeti resnice, ker se bojijo, in namesto da bi mirno poslušali in stvarno odgovorili, pa ti dajo kar s pestmi čutiti svojo kulturo. Pribiti moramo še, da se je med temi suroveži najbolj odlikoval izvošček E b e r w e i n , ki kaj rad za okrogle kronice vozi tudi duhovnike. Svetovali bi mu, da prihodnjič pribije k svojemu vozu tablico z napisom: »Tukaj se »ti črni« ne smejo voziti.«
Tako klaverno se je torej končal Šumijev shod v Nončivasi, Šumiju bolj v sramoto kot pa v čast. Piscu teh vrst je rekel neki kmet: »Da ni sram Šumija, tako ponoči laziti okrog«. Da, sram vas bodi Šumi, da si ne upate nastopiti očitno, da kak o r ponočnjaki za dekleti, lazite za v o lile i. Ali imate res tako slabo vest da svoja dejanja zakrivate v temno noč? Grafenauer gre nevstrašeno v sredo svojih naj zagrizene j ših sovražnikov, da se jaT,no, očitno pomeri ž njimi, vi pa zakrivate svoje shode, da zvemo o njih šele v zad-
njem trenutku. Zares, sram vas bodi! Če imate čisto vest in korajžo, tedaj pokažite se javno, naznanite prej javnosti svoje shode! Za kulisami je pač lahko zabavljati in predbacivati »Miru«, Grafenauerju in drugim laži, ko pa dotični, ki bi mogel vse to ovreči, ne more priti. Ali naj slovenski kmetje takega zajca, ki svoje shode iz strahu pred nasprotniki prireja ponoči, volijo za svojega poslanca? No, tako zabiti pa še vendar naši kmetje niso.
Volilni shodi v velikovškem okraju.
V	nedeljo, dne 4. junija, po dopoldanski službi božji na Djekšah, popoldne pa na Krčanjah. Na kvaterno sredo, dne 7. junija, v Velikovcu ob 1. uri popoldne v »Narodnem domu«. Na kvaterno nedeljo, dne 11. junija, po dopoldanski božji službi v Grebinju v »Narodnem domu« (pri Hor-nerju), popoldne pa v Vovbrah. Govorniki pridejo iz Celovca in Velikovca. Na vsa zborovanja se vabijo tudi nasprotniki.
Strah v vseh kotih! Nemške nacionalce obhaja grozen strah, in strah je znamenje slabe vesti! Strahove vidijo v vsakem kotu, celo pred stanovanjem gospoda dr. Brejca. Odzdaj bodo stali tam noč in dan na straži in opazovali, kako stoji politično vreme na Koroškem. Tako mogočni so, pa se tako bojijo!
Dobrlavas. (K a k o f a r b a j o.) Kako zlobno in ostudno lovijo Šumi in njegovi podrepniki naše volilce, nam kaže sedanje volilno gibanje. Kadar so ti ljudje v zavetju med svojimi zaslepljenci, udrihajo, psujejo in lažejo čez Grafenauerja, ker se jim ni treba bati teh zapeljanih sirot, ki v svoji popolni politični nevednosti kimajo in zvesto pritrjujejo. Če pa pridejo mod naše volilce, se jim hlinijo ter pravijo, saj nimamo nič zoper Grafenauerja in tudi pritrdimo, da je on zmožen poslanec, samo to nam ni prav, da v naš volilni okraj sili, on se naj pusti v Ziljski dolini voliti. A tako!! Kaj morda ti ljudje ne vedo, da je šumi sam Ziijan, sin slovenskih starišev, ker je večji-del svojega življenja doma na Žilici pri Podkloštru preživel. Pa tudi sedaj ni v našem, ampak v velikovškem volilnem okraju. Ker pa je naš volilni okraj v državnem in deloma v deželnem zboru že toliko let tako vrlo zastopal naš Grafenauer, se nam potovalni učitelj Šumi v resnici usiljuje. Volilci, zavrnite odločno taka zavijanja in 13. junija mu pa pokažite z glasovnico v roki pot nazaj v Velikovec!
Šmarjeta v Rožu. (Volilni s h o d.)
V	vrli Kramarjevi gostilni v Šmarjeti se je vršil na Vnebohod 25. t. m. jako dobro obiskan volilni shod, katei'emu so prisostvovali tudi možje iz sosedne apaške župnije. Težko smo že čakali tega dneva, da vidimo zopet svojega požrtvovalnega in neumorno delujočega g. Grafenauerja in neutrudljivi ga g. dr. Brejca, naša pogumna in ne-ustrašljiva prvoboritelja za svetinje krščansko in narodno čutečih koroških Slovencev. Predsednikom shoda je bil izvoljen vele-ugledni g. Lučovnik p. id. Jančič iz Trebljenj, ki je pozdravil kandidata g. dr. Brejca in vse navzoče volilce, nakar je oddal besedo g. Grafenauerju. Gosp. govornik je nato v zanimivem in jedrnatem govoru razpravljal o uspešnem delovanju »Slovenskega kluba« v državnem zboru in pojasnjeval, zakaj da imamo po tako kratkem času zopet volitve. Temu je kriva vlada, ki nam je kot grda mačeha obljubovala zlate gradove, dala pa samo klofute. In ker so bili naši poslanci sladkih obljub od strani vlade že siti, so zahtevali tudi tem obljubam odgovarjajoča dejstva. In ker nam vlada še ni hotela dati pravic, zato ji tudi naši poslanci niso dovolili 75 miljonskega posojila. Stopili so proti nji v obstrukcijo. In ker brez Slovanov ni bilo več mogoče vladati, zato se je razpustil državni zbor. Ljudstvo pa bo povzdignilo svoj glas, da si tudi za-naprej ne pusti teptati svojih pravic v prah. A tudi dežela ni vse, kar v njej nemško-nacionalno leze in gre, nam je kruta mačeha. Kmetijska družba, oziroma »Landes-kulturrat« ne pozna koroških slovenskih kmetov in njihovih teženj, samo tupatam
Vr --«««»j ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid“. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v itd. o njegovem zdravilnem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, dve dvanajstorici K 8-60 franko. Izdelovatelj tlUl lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko).
jim vrže kakor psu oglodano kost. Razkril nam je g. Grafenauer na podlagi nepobitnih dejstev vse rane, katere nam je prizadela nemško-nacionalna in pročodrimovska stranka v gospodarskem, političnem, narodnem in verskem oziru. Točno in sigurno je pobijal vse laži in obrekovanja, ki so naperjena proti njegovi osebi. Jasen pa je bil tudi njegov program, izražen v kratkih besedah: »Vse za vero, dom, cesarja« in s tem programom je stopil pred svoje volilce, kateri so tudi z burnim odobravanjem potrjevali njegov program in njegova izvajanja in mu izkazali popolno zaupanje. Nato je g. dr. Brejc v ognjevitem govoru pokazal na sadove pročodrimovskega in potujčujočega nemško-nacionalnega liberalizma. Osebe ne odločujejo več, ampak stran-k e. Zato se tudi vpraša, v kateri stranki je pretikandidat Schumy. On je v oni stranki, v kateri je tudi dr. Angerer, ki je proč-odrimovec, kateremu se že sline cedijo po kulturnemu boju v Avstriji, ki hoče že na Koroškem »po portugalsko govoriti«, in kateri odobrava kandidaturo Schumyjevo. Prijatelj, povej mi, s kom občuješ, in jaz ti povem, kdo si. Ako je Schumy v brezverski stranki, tedaj tudi ni več daleč od »Portu-gala«. Zato ga katoliški Slovenci ne bodo volili. Schumy je tudi pri oni stranki, katera zapira naše poštene župane v ječo žaro ditega, ker se poslužujejo svojih pravic. In gosp. Schumy se huduje celo nad gospode m Grafenauerjem, da je on kot poslanec sh-venskega ljudstva v državnem zboru protestiral proti takim vnebovpij očim krivicam. Zato pa bodo tudi naši volilci temu svojemu »prijatelju« pokazali figo. Schumy je končno postavljen od stranke milijonarjev, onih graščakov, učiteljev in uradnikov, kateri nimajo srca za naše kmečko ljudstvo in ga le poznajo ob času volitev. Velik prepad je med njimi in našim ljudstvom, in tudi kak Schumy ga ne bo mogel premostiti. Liberalizem je ponižal naše kmečko ljudstvo v v večjega tlačana, kakor je bil pred zemljiško odvezo. In k tej stranki uničujočega liberalizma pripada tudi Schumy, torej se ne more potegovati za kmete, kakor je ob-Ijuboval. Zato ga pa tudi naši kmetje ne morejo voliti. Tako resnični in prepričevalni so bili govori, da bi morali ogreti tudi vsakega omahljivca. Žal, da nasprotnikov ni prišlo. Na skrivnem in oddaleč so poslušali, sicer pa so se poskrili v svoje mišje luknje, pač ljudje, ki se boje luči in resnice. Mi pa smo bili navdušeni za svojega Grafenauerja, za svojega pravega prijatelja, izrekli mu popolno zaupanje in v velikem navdušenju obljubili, da bomo z listom v roki pokazali, kako ljubimo njega, svojo sv. vero, svojo rodno zemljo in širšo svojo domovino.
Šmarjeta pri Velikovcu. (Nageletov s h o d.) Dne 25. maja je imel nemškonacio-nalni kandidat pri Lavreju volilni shod. Svoj govor je poldrugo uro sede pri mizi bral. Hvalil je najprej Bienerthovo vlado, ki noče s Slovani paktirati, kakor pa prejšnje vlade, ki so izkazovale pri letnih proračunih prebitke, sedanja vlada pa ima vedno primanjkljaj. Pa vkljub temu želi on za svojo osebo, da bi ta vlada še dolgo ostala na krmilu. Izvrstno nemškonacionalno gospodarstvo! Kaj ne? In zaslepljeni nemškutarji bodo volili takega poslanca! Dobro so ugovarjali gg. dr. Jesenko iz Celovca, domači žup-nik Dolinar in kanonik Dobrovc. Nasprotniki so se pri tej priliki obnašali po znani nemškutarski maniri. Ta nedisciplinirana (Nemci bi rekli v nasprotnem slučaju »Horde«, to je sodrga) se je vedla skrajno surovo. To dokazujejo izrazi: »Halfs Maul«, »Pfaffen«, »Wo hobts a Re-volber«? Zlasti se je zadnji izraz večkrat islišal. Torej z revolverji agitirajo nemškutarji. Prav po portugalsko! Ali je g. Nagele kandidat revolverskih junakov! Dober tek! S svojo surovostjo se je izkazal tudi domači župan g. J. Rosch. V prvi vrsti pa sta se odlikovala domača učitelja. Pač ni čudež, da tudi učenci niso drugačni. Heil, nemškutarski kulturi! Slovenski volilci! Ne z re-
volverji v boj, ampak z glasovnico dne 13. junija za našega kandidata gospoda
Jurija Rutarja!
Pliberk. (Šumi j e ve laži.) Sedaj je pa tudi že nam preveč. Ves Pliberk so strastni nemškutarski agitatorji oblepili z volilnimi plakati za kandidata Šumija. Pa še bi jim tega ne zamerili, naj imajo svoje pregrešno veselje; ko bi vsaj ti plakati tako nesramno lažnjivi ne bili. »Vsak po sebi druge sodi«, tega pregovora smo se spomnili, ko smo brali to kopico samih laži. Nemškonacionalna stranka pač po sebi nas sodi. Časten ta način boja proti drugi stranki seveda ni, a kje so oni v časti in dostojnosti za nami! Beli dan so zagledali ti plakati tam, kot pa zloglasni »Štajerc«. Zato so pa tudi ravno toliko vredni, kakor »Štajerc«. Gospod Šumi, zdaj vidimo, da smo Vas predobro sodili; ne zamerite nam tega, zdaj Vas šele poznamo, le to Vas še prosimo, da se nam tako strašansko ne usiljujte! Dobro blago se vendar samo hvali. Radi zadnjih »Šumijevih« shodov tu pri nas bi pa še dob.ro bilo z nekaterimi našimi Pliberškimi nemškutarji govoriti. Hudo se zanesete na našo potrpežljivost, a vendar nimate najmanj vzroka tako nastopati proti nam, le malo premislite. Pretepati ste začeli naše ljudi! Pazite, da ne bomo začeli tepsti tudi mi! Pa vzeli bomo drugo šibo, ki ne bo padala po vaših hrbtih, ampak po vaših žepih. Ste že pozabili, od čigavega denarja se pitate?! Pošteni meščani naj nas pa napačno ne razumejo! — Več volilce v.
Velikovški okraj. (Zakaj ne bomo volili N a g e 1 e t a?) Zadnjič smo pod tem naslovom povdar jali, da iz v e r s k e g a stališča nikakor ne moremo voliti kandidata, ki ga je postavila n e mšk o- f r e i s i n o vsk a in lutrovska stranka. Kristus je rekel: »Kdor ni z menoj, je zopet mene.« Nemško-frcisinovska stranka namreč naravnost deluje zoper pravo Kristusovo cerkev, ko z vsemi močmi napeljuje katoličane k verskemu odpadu, torej proč od Kristusa. — Slovenci pa tudi iz narodnega in gospodarskega stališča ne moremo voliti gosp. Nage 1 e t a, ker ga kandidira stranka, ki hoče slovenskega kmeta pregnati z njegove rodne zemlje. To' nam dokazuje stoletna zgodovina; to nam dokazuje nemško-lutrovsko društvo »Stidmark«. Večalimanj je bralcem »Mira« že znano, kako kupuje to društvo slovenska posestva in tam potem naseljuje protestantske Nemce. Torej za Slovence ni več prostora pod streho, pod katero je tekla njegova zibelka, v kateri je slišal prve besede svoje matere, ni več prolstora na grudi, katero so branili naši predniki s svojo hrabrostjo pred krutimi Turki in jo ohranili nam. Sedaj nam hočejo vzeti to- zemljo drugi Turki, ki pa ne prihajajo v deželo več od vzhoda, ampak od severa. Dokazov za to imamo dovolj. V Št. liju na Spodnjem Štajerskem je »Sudmarka« pokupila samo v eni občini že okoli 30 slovenskih posestev in tam naselila večidel lutrovske posestnike. In kjer je nekdaj obdeloval Slovenec svoje polje in vinograde, tam se sedaj šopiri nemški luteranizem. Pa ni nam treba iskati na Štajerskem dokazov za naše trditve; imamo jih dovolj na Koroškem in tudi posebno še v velikoivškem okraju. Lutrovska »Sudmarka« podpira v Velikovcu in okolici nemške obrtnike, ki pa prav radi sprejemajo tudi slovenske kronice, saj bi drugače živeti ne mogli. »Sudmarkin« potovalni učitelj J. Hoyer je sam rekel na zborovanju v M. Enzersdorfu dne 22. marca 1910 sledeče: »Tako smo po svojem obrambenem (?) delu zopet pridobili za naše (nemško) ljudstvo — Grebinj na Koroškem, kakor se je sploh vsled delovanja »Sudmarke« nemštvo na Koroškem pomnožilo za tri odstotke, na Štajerskem pa za en odstotek.« Ali je grebinj ska občina nemška? Ali se pravi braniti nemštvo, če »Sudmarka« sama priznava, ida se je nemštvo: na Koroškem pomnožilo za tri odst otke ? To se vendar pravi, posegati po tujem, t. j. slovenskem pose-
stvu, Dokazano je tudi, da je »Sudmarka* dala denar tudi za zadnje ljudsko štetje, da ! bi se naštelo več Nemcev (?). Z nemški^1 lutrovskim in roparskim društvom »Sin' marko« je nemško-feisinska stranka v naJ' ožji zvezi. In ta protislovenska stranka Je postavila v našem okraju za kandidata g0' spoda N a g e 1 e t a. Ako bi ta bil tudi n&l' boljši človek, vendar mora vedno tako del0" vati, kakor je program freisinovske stranki namreč za razširjanje in pomnoževanj6 Nemcev na račun Slovencev. Slovenec teda) nikdar ne more in ne sme voliti nemšk0' nacionalnega kandidata, ako hoče ostati ^ svoji rodni zemlji. Naš kandidat je slovenski kmet, gosp. Juri Rutar, posestnik iu župan v Št. Petru. Edino le temu bomo oddali dne 13. junija svoje glasove. In če s0 naši agrarci zares pravi agrarci, ne pa nova firma nemškutarske stranke, morajo tudi voliti našega kandidata, ne pa meščana i11 karteliranega pivovarnarja.
Velikovec. (Volilni shod pr' Raku na Ruštatu. ) Zadnjo nedelj0’ dne 28. maja, se je vršil shod volilcev v g°' stilni pri Raku, ki je bil posebno interesanten radi tega, ker se ga je udeležilo tudi veliko nasprotnikov, med njimi tudi važen-berški župan g. J a k o b Rosch. Govoril0-sta gg. J. Č a r f o vzrokih razpusta državnega zbora in J. D o b r o v c , ki je povdah jal, da naša stranka iz verskega, narodnega, gospodarskega in patrijotičnega stališča ne more voliti nasprotnega kandidata. 0° nasprotnikov so se oglasili k besedi nadučitelj Skorčič iz Možice, šašel iz Tinj i® župan, katerim sta krepko odgovarjala Čarf in Dobrovc in jih ugnala v kozji rog. h sklepu se je z večino zborovalcev sprejela resolucija, voliti našega kandidata gospoda Jurija Rutarja.
Št. Tomaž. (Volilni s h o d.) V nedeljo, dne 22. majnika, se je vršil v prostori!) našega izobraževalnega društva volilni shod. Gospod predsednik izobraževalnega društva je došle pozdravil in dal besedo slovenskemu kandidatu g. msgr. Podgorcii-Govornik je razlagal vzroke, zakaj je bij državni zbor sedaj razpuščen:	Vlada nJ
mogla s sedanjimi strankami vladati! stranke pa niso hotele sodelovati z vladft ker se je ta popolnoma udala Nemcem. \ pretežno slovanski državi se mora dati tud) Slovanom v vladi primerno zastopstvo, zdaj pa je bilo izmed dvanajstih ministrov deve! Nemcev. Ministri so cesarjevi svetovalci, tek hočemo tudi mi imeti in se smejemo, Č® nam Nemci očitajo, da žele naši poslanci ministrske »frake«. Mi ne želimo ministrskih »frakov«, hočemo pa, da se za naš® ljudi tudi kaj stori in zato potrebujemo ministrov za naše stranke in ker je Slovanov v državnem zboru več kakor Nemcev, n® pripustimo, da bodo Nemci imeli devet mi' nistrov, mi pa dva ali konečno nobenega-Nemci hočejo nam očitati, da delamo »naci-onalštrit«, narodni prepir! Kdo pa je dal slovenskega župana v Celovcu zapreti, ker j® zahteval vozni listek v slovenskem jeziku? Slovenci imajo pravico zahtevati, da hod0 sodniki in drugi uradniki razumeli njihov jezik. Zdaj so si pa ti gospodje naenkrat izmislili, da je Celovec »nemšk o« mesto-Tu povsod naokoli pa so sami Slovenci io mi pravimo, da mora gospoda zadnjem®1 beraču, ki hoče plačati svoj vozni listek, pošteno postreči, tembolj posestnikom, ki plačujejo davke. Tu nismo mi delali »širita«; delali so ga drugi, in ti drugi bodo morali odnehati, uradniki in vsi drugi naj storijo postavno svojo dolžnost, pa bo vse dobro!
Gospod govornik razlagal je; potem; kako so Nemci pri volilni reformi raztrgal1 Slovence in jih povsod nekaj pridejali Nem; cem. Sedaj Slovenci n. pr. v celovški okoli®) ne morejo zmagati; a vendar morajo iti vS1 do zadnjega volit. Po prvi volitvi bo druga ožja in potem bomo zmagali tudi mi, to s® pravi, zmagala bo stranka, kateri se hod0 pridružili Slovenci in tako se bo morebit1 godilo po celi deželi. Nemški liberalci hod0 morebiti kmalu izprevideli, da so z volil110
Dobro rodbinsko kavo


m
priredi že mali dodatek »pravega : Francka:"^ kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje nepre; košene kakovosti našel je pravi Franck tol1 priljubljeni sprejem v vsakem gospodinjstvu-
ki I@ ©dillo s!!ow@B$ska ter majboljša zdra^ilsia in namizna kisla i voda.	Naroča se: Tolsti vrh, p. {Sultani, Koroško. !
Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. |
SiZndtlitvij°. naPrayili največjo neumnost. U b oV'/l i'1 iS° Zdaj dolžni strogo
pok°a;	>•kar se jim bo reki°i
tako c i 1 m °r a j o svojo moč in okj-jj6 )(? doseglo kar želimo, da se volilni 'Vt ,v doglednem času drugače razdelijo, je i; ec; razdelitve nastopajo zdaj tri-Venri r,06 0 ®ld'ie kandidati. Zakaj pa Slo-kom^ mo/ei° blH zadovoljni z Lučovnika Jnr, cas ie Lučovnik agitiral menda staviipniLeskija, ki je bil od škofa od-rokarrii1 ^ljudje so s povzdignjenimi Celovn brosdk dajte tega stran, liberalci v Pa. zanj nabrali denar in so za
ni ])j'|nbrotl s|kofu agitirali. Čudno, da jih agrai-e Lučovnik nastopa; kot liberalni hiarve" vi V državnem zboru ne bo sam, strank^ C an ^nfiškoliberalne stranke. V ti višji i/ .večinoma nemški profesorji in strij,Jr niki' S° zastopniki mest in indu-zast0r> 'Z. krajev. Ena stranka pa ne more enern . 1 testno ljudstvo in kmetov ob-glasn° Ue ^re vkuP; in da to ne gre vkup, tedaj X 0 naznanjajo liberalci sami. Kaj pa Uberaif 10<"e agrarec v liberalni stranki? 'b)eral)Vn S^ranba ^kstoji po svoji večini iz kov in lb Profesorjev, doktorjev, uradnici0 skrbMestnih zastopnikov, ki mo-vež: v fli- da dobe mesta poceni svoj ži-
kruh in
Meso. Kmečki poslanec pa
'a J,,, , ,	-	JJUOICIILCL JJC
a copati nasprotno. Zato ne p o 11 i e , d a je kdo a g r a r e c vpraša se
klor hi a
ki a r y » v
So v ,a 'j vpraša se, kaj je nje dkČtie kmt- -a n k a , ali bo zastopala agra-PejašnipCj-h ali ne? Govornik je konečno še kasSi«Ji al nesree° pri nemški »Central-kaje p0 Petem govoril o pomoči, ki so jo . iR in nemški liberalci. Kriva sta tisti izvori y?er’ krivi, še bolj krivi pa so
i Je Pom 111 govoru o pomoči, ki so jo . iR in liali nemški liberalci. Kriva sta tisti izvori y?er’ krivi, še bolj krivi pa so );’yeiha (],,^''vi-nemški uradniki, ki so tema , RUchtpm i svoje nasvete in delali ocene ‘kharjem 1 ' "kko kdo kupi, četudi s tujim Rarrio vre [Csestvo, ki je sigurno tudi de-stp itd. t recimo kak gozd, hišo v me-So izvede,0 rd 'dr hudega. V tem slučaju pa Rev, j p R'U cenili rudokop na šest mili jo-J°ha vre(| '1 k’11 ov’ v resnici pa je pol mili-^GSa, kj fn‘ Krivda menda zadene tudi ti-pCe ih tn i- RRPkavil navidezne vložne knji-
0vcufE '^e kil liberalni nemški župan v uapada i ^aÌ.Pa, da se potem le duhovnike k^lnšaief nKM očita ta stvar? Razpravi so Rejasnii ,z ZaniManjem sledili. Temeljita ?Ri°Čn0 >0dn našim volilcem omogočila, Crije. Rvrniti napade liberalne nemšku-
a ^ c	^ o 1 i 1 n i s h o d pri Ž u -
fu^Re se • t°rek, 23. t. m. ob 11. uri do-fjRrskem XT®*! dobro obiskan shod na k01’! in dn, u1811 so možje volilci celo iz v? Se udei dl, daljnih krajev. Tudi ženske , !°d je y -Gzite shoda v obilnem številu. )nra« 0+,	. eMi »Osrednjega volilnega od-
®ednika 2i,ini; < r- Rožič, predlagal za pred-y°ria Tonika °Van.iu domačega gosp. prorvi-lz Železne p ’,fapi®nikar je bil g. kaplan Žel p. dsedstvo j ?' Lrovizor Tonjko prevzame 7(rr ’Rn nanosi °r Prisrčno pozdravi mnogo-ZRodovi^ ? o, nakar govori dr. Rožič o ]nv.,a Govc>rn;|Ulku in pomenu državnega ni, kolike	zbranim poljudno raz-
v,.'?1 rdca in dobiti je za kmete državna ‘ °go, da v dr v,! kmečki poslanci, ki imajo inave’ ki so v , Vtiem zboru predlagajo po-. navzoče ■/., risl ljudstva. Navduševa
0).	.“«vzoCe za aju-usiva. ivavuuseva
nnt ktza-cijo i..- .k°spodarsko in društvene io rlckha za' k runu .dandanes tako krvave z Rapeto nn.„„cki stan. Zbrano ljudstvi
g]az U. iuniil a i’ da bodo šli vsi kot e je ‘ °ve za Gra f0na Voli§ce ter oddali svo. ki ktjubil d-i i RaRRvja. En volilec iz Kog
TajC RMre več bn,rf- svo'eka starega dedi J pr;av, a.dkb peljal sam na volišč
Minerja. En volilec iz Kor
RavdJe pr'
Vai°Žil tud? m!vinilS() sveto stvar.
Us ° društv0 na n"0,1 za no,v,° rznnrazi okk Rovilo n( ^krnskem, ki se bo še lete 0ane!	Bog Zlvi vrle 0birčiajne in Ko;
je prava, zavednost Shod j izohraže
Dnevne novice in dopisi.
Mladeniški kurz se vrši na, binkoštni ponedeljek v Šent H u per tu pri Velikovcu. Ob pol deseti uri je slovesna sveta maša in pridiga. Ob pol enajsti uri se začne shod v telovadnici v šentrupertske narodne šole. Nastopili bodo trije govorniki. Snovgovorov se naznani posameznim društvom pismeno. Vsa dosedanja društva so dolžna, vsaj pet do deset zastopnikov poslati. — Slov. kršč. soc. zveza.
Slovensko katehetsko društvo vabi na svoj mesečni sestanek s p r a k t i č n o ka-t e h e z o v sredo, dne 31. t. m. popoldne v Kapli na Dravi.
Igra »Miklova Zala«, ki jo je slovensko krščanskosocialno društvo v nedeljo, dne 28. maja, vdrugič priredilo, je zopet jako dobro izpadla. Igralo se je dobro in točno. Občinstvo je bilo zadovoljno in je ploskalo in »živio« klicalo našim vrlim igralcem. V dvorani je bilo 400 do 500 oseb. Obisk je bil ravno prav, da nismo sedeli in stali tako natlačeni kot zadnjič. Sveta dolžnost pa nam je pri tej priložnosti, se zahvaliti slikarju g. Trpinu iz Ljubljane. On nam je naslikal oder. Delal je štiri mesece neumorno in z veliko spretnostjo. Pri tem moramo povdarjati, da so njegove cene zmerne in da je njegovo delo pošteno in zanesljivo. A on nam je tudi sploh, šel pri različnih stvareh na roko. Priporočamo g. Trpina kot slovenskega, krščanskega moža, kot zvestega pristaše Slovenske Ljudske Stranke vsem našim, društvom. Kadarkoli potrebujete kake nasvete glede odrov, obrnite se naravnost na g. Trpina, slikarja v Ljubljani.
Veliki romarski vlak na Sveto goro. Slovenska krščanskosocialna zveza priredi dne 1. julija veliki romarski vlak na Sveto goro s sledečim sporedom: Vlak se odpelje iz Celovca dne 1. julija ob 11. uri 20 minut in pride v Gorico ob 3. uri 24 minut. Potem gremo skupno od Gorice na Sveto goro peš. Drugi dan, 2. julija (nedelja) se vrnemo v Gorico ter se odpeljemo iz Gorice ob 2. uri 55 minut ter pridemo v Celovec ob 7. uri 9 minut na večer. Tega romanja se morejo udeležiti ženske in moški. Posebno pričakujemo veliko udeležbo iz celovške okolice in iz Podjune. Cena je za vsako osebo 12 K (za vožnjo, za večerjo na Sveti gori, za prenočišče, za zajutrek in za kosilo). Brez prenočišča in brane se karte ne dajo. Častito duhovščino pa prosimo, da ljudstvu naznani to romanje iz prižnic. Udeleženci naj se zglasijo pri čč. duhovščini in naj vplačujejo vsak po 12 K. Do 20. junija je čas se prijaviti.
Vsaka slovenska gospodinja, ki hoče napraviti res dobro kavo, naj vzame Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem in lahko je prepričana, da bo napravila z njo izvrstno kavo. Vsaka škatljica te kavine primesi mora imeti napis »V korist obmejnim Slovencem« in pritisnjen pečat »Slovenske Straže«.
Prevalje, (N o v a 1 u mp a r i j a našega slavnega županstva) Na občinski ideski ie bilo nabito, da traja čas za reklamacije od 26. aprila do vštevši 10. maja. Vložili smo še 10. maja, torej pravočasno, nekaj reklamacij, a so bile vse od c. kr. okr. glavarstva odbite, češ da je reklamacijski rok potekel 7. maja. Kako ogorčenega se je delal župan, zvračal je vso krivdo na okr. glavarstvo, tam da mora biti pomota. V resnici pa je pomota le pri županstvu, kakor je to samoobsebi umevno pri takem občinskem predstojniku, kot je Pristov. Stvar pa je taka: Občina je poročala na okrajno glavarstvo, da se je začel čas za reklamacije že 23. aprila, seveda bi po tem računu potekel 7. maja. Ali se ne pravi to ljudi za nos voditi? Na občinskem razglasu stoji, da se reklamira lahko do 10. maja; pa si je mislil »modri« župan: Le reklamirajte kakor se vam poljubi, tudi priporočam reklamacije, saj so tako brezuspešne, ker jih bo okrajno glavarstvo tako zavrnilo. — Ne vem, kateri izraz bi bil dovolj krepek za tako lumparijo. S takimi sredstvi delajo nemčurji, da bi
zmagali! Udeležen je tudi nadučitelj Jurkovič. Proč s takimi lažnjivimi nemškutarji in celo njihovo nečedno družbo, — dne 13. junija pa pokažimo, da nočemo s takimi imeti nobene skupnosti, ampak da smo za odkritost, možatost in poštenost, zaradi tega bomo volili našega moža Franca Gr a-f e n a u e r j a !
Št. Lipuš pri Dobrlivasi. (Nov leste-n e c) v čistem renesančnem slogu nam je napravil celovški pasar g. Albin Klešnik. Za primeroma nizko ceno — 180 K — je delo zelo dobro. Prav veseli smo novega cerkvenega krasa; dobrotnikom: Bog plačaj!
Šmarjeia nad Pliberkom. (Naš » s 1 o-venski« učitelj.) Leta 1904 smo ustanovili v naši prijazni Šmarjeti slovensko šolo; dobili smo učitelja po imenu Sebastiana. Res, ustanovili smo slovensko šolo, dobili pa pravega nemškutarja za učitelja. Učitelj Sebastian je seveda zmiraj le nemške poslance volil. Tudi v šoli je bil malo pretrd. Kolikokrat so bodili starisi in učitelj zavoljo otrok po sodnijskih potih. Zdaj hvala Bogu bo šel menda v kratkem času oznanjevat svoj evangelij v Srednjovas k Gorenčam. ___________________________
Cerkvene vesti.
Nižje redove podele na binkoštni ponedeljek ob 7. uri zjutraj v bogoslovski kapelici prevzv. knezoškof več gospodom bogoslovcem.
V mašnike posvečeni bodo letos sledeči gg. bogoslovci: Iz IV. letnika: Janez K. Braun iz Obermiinchen na Bavarskem: Karel Fellner iz Dunaja; Ferdinand Gindele iz Fronhofen na Virtemberškem; Anton Intihar iz Javorja na Kranjskem; Albert Mtiller iz Obersaekingen na Radenskem; Alojzij N ag e 1 s cbm i e d iz Lipalje-vasi. — Iz III. letnika: Janez Kien-berger iz Sohiefling v Labudski dolini; Fr. Krasna iz Trbiža ; Mihael Kus te rie iz Celovca; Janez Lamprecht sen. iz Mau-then; Telesfor Maier iz Fragant; Alojzij V a u t i iz Šmihela pri Pliberku ; Blaž W d 1 f e 1 iz Štebna v Podjuni. — Razprto tiskani so Slovenci.____________________
»Slovenska Straža«. Pričelo se je živahno nabiranje starih pisemskih znamk, starega denarja, is tari h pisalnih peres, zamaškov steklenic, čokoladnega papirja in odrezkov od cigar. Slovenci in Slovenke po Koroškem: žrtvujte tudi Vi nekoliko časa nabiranju enega izmed tu označenih predmetov ter pošljite le v v e čj i množini nabrano v prid »Slov. StraJže« na spodaj naznačeni naslov. — Znamk nabralo se je do danes 1,231.023; zbirka pa naj obsega veliko več; torej na delo vsi in vse, katerim je na tem, da čim-preje izpolnimo drugi milijon znamk. — Darilo, razpisano na zadnjo znamko prvega milijona — lep kip — je prejela po »Slovenski Straži« gdčna. M. Štukelj v Trstu. V prihodnje dobi nagrado že pošiljatelj polmilijonske znamke. — Vsi cenjeni gospodi in gospodične nabiralke, zlasti pa gg. uradniki in šolska mladina, se prosijo, da bi vnaprej hranili in zbirali že rabljena pisalna peresa ter iste le v večjih množinah pošiljali v prid »Slovenske Straže« na glavnega znamkar-ja. — Dobrodošel je tudi star denar, ki se še v marsikateri kmečki hiši nahaja. Dekleta, fantje, poglejte malo po starih dednih skrinjah, morda najdete kaj takega blaga, ki ga že zob časa razjeda in uničuje, a »Slovenski Straži« bi bil koristen, ko bi se nabrala večja zbirka. Dobra je vsaka kovina, tudi papirnati denar; ne škodi tudi, če je rjav in razjeden. — Rodoljubi! Spomnite se ob vsaki priliki na veliko domoljubno delo »Slovenske Straže«, ne zabite je pri raznih prireditvah, prijateljskih sestakih, svatovščinab, spomnite se je zlasti v oporokah, ker le na ta riačin ji bo mogoče stati na straži in braniti od narodnih in verskih nasjirotnikov ogroženo slovensko zemljo in njen govor; kajti nemška marka nam jo trga kos za kosom in izpreminja v nemško-protestantske kolonije. Glejte, koliko slovenske dece pohaja v šulferajnske šole in
Mm\ii in km iri vseh irfiTi slovensM
Ciril in Metodove vžigalice
Hi so priznam lilolj:
Glavna zaloga pri tvrdki IVAN PERDAN v LJUBLJANI

otoške vrtce, ki z vso vnemo trgajo iz otro-Ikih src domovinski čut in jo niče sovražiti jezik svojih dedov. Vroč boj nam še napovedujejo, a »Slovenska Straža« je preislabo oborožena biti kos vsem napadom, ne more uslišati vseh klicev na pomoč. Zatorej še enkrat: »Za jezik naš in zemljo sveto, srce 'sleherno naj bilo vneto!« —■ Srčna hvala vsem nabiralcem! Nabirajte še dalje čokoladni papir, star denar, stara peresa in pisemske znamke vsake vrste, starosti in države. Pošiljajte vse to naravnost na naslov: L a v o s 1 a v Puhar, tipograf, Spod. Šiška pri Ljubljani.
Kmečka hiša
v Metlovi, okraj Dobrlavas, je poceni naprodaj. Pri hiši je 49 oralov zemljišča. Poslopje je zidano in v bližini železn. postaje Metlova. Cena brez gospodarskih potrebščin 12.000 kron. Pojasnila daje gosp. Josip Škof pd. Perušič v Metlovi, pošta Sinčavas na Koroškem.
Vino!
100 hektolitrov naturnega belega in rdečega vina imam naprodaj. Cene od 52 do 60 vin. liter. IVAN OGRIN, št. Ilj, pošta Velenje, Štajersko.
lioiMiOliJtatelia!
Najbolje renomirana podpisana tvrdka je že začela s poletno priložnostno razprodajo in slede zares senzacionelno vredne ponudbe. Krasne 100 cm široke čipkaste zavese prej 95 h, sedaj 58, zelo fine prej K 1-50, sedaj 85 h. Lepa poletna flanelna odeja prej K 3-10, sedaj K 4-50. Ena partija kimonobluz, mikavna novost, prej K 5-50, sedaj K 3-30. Priljubljeni Roseggerjevi jopiči, rdeči ali zeleni, za dečke K 2-30, za gospode K 3‘20. Trpežni narejeni čevlji z močnimi podplati, celi iz usnja, prej K 3-50, sedaj K 1-90, še boljši K 3-—. Priljubljene fantazija-srajce z vezanim sedlom za ženske, prej K 2-90, sedaj K 1-65. Poletne Herkules-nogavice, črne ali rjave, prej 70 h, sedaj 50 h. Lepi pralni spodnji jopiči z volantom, pristnobarvni prej K 4-50, sedaj K 2-20. Priljubljeni svilnati modrotiski, samo srčkani vzorci prej 80 h, sedaj 50 h. Lepi žepni robci, barvani ali beli z atlasovim robom, prej pol tucata K 1-90, sedaj K 1T5. Priljubljeni ženski pas „Edith“, črn ali barvan, prej K 1-90, sedaj 70 h, enak iz svile K P30. Najboljši čevlji za gospode in gospe prej K 17-—, sedaj K 10-50. Pol tucata najboljših poletnih nogavic v vsaki poljubni barvi, namesto K 4-— sedaj K 2-50. Svileni robci za na glavo, mične barve, prej K 7-50, sedaj K 4-20, v poisvili K 2-20. Krasne buretne garniture, sestoječe iz dveh posteljnih in enega namiznega prta, prej K 16-50, sedaj K 10-80. Lepe kupovalne torbe, trde, z okroglim držajem, 14 palcev K 1-—, 15 palcev K 1-20, 16 palcev K 1-40, neuničljive. Krasni robci za na glavo prej 90 h, sedaj 55 h.
Kauihaus zur Sfidkahn
Gradec, Annenstrafie št. 68.
Neugajajoče se sprejmi tudi denar. Tudi najmanjše naroč Naročila nad 20 K se odpošiljajo franko po celi državi. Ilustrovani ceniki brezplačno.
me nazaj, na željo se povrne čilo so vestno postreže.
iriiiiica in posojilnica i Siisi
ima svoj
redni občni zbor
na Binkoštni ponedeljek, dne 5. junija 1011, oii 8. uri zjutraj v Jarodnem domu“ v Dobrlivai
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo o delovanju posojilnice, potrjenje računskega zaključka za leto 1910.
8. Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
4. Slučajnosti.
Ako bi ob osmih občni zbor ne bil sklepčen, se vrši uro pozneje občni zbor ravno tam, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih deležev.
Loterijske številke dne 27.majnika 19^ Dunaj 34 58 49 31 16 Gradec 63 85 32 31 5



M,.*,	g.«! g»'
cesta
trgovec z mešanim blagom
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne prideh*
kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča- .
patentirano olje sa večno U»
vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in j
cerkvene sveče itd.
V zalogi Družbe sv. Mohorja v Celovcu
je nanovo izšla knjiga:
Bnzlnsnnje cerKueneaa letu
Odbor.
Kopajte narodni boleh ! I
(slovenski me).
Priredil msgr. Valentin Podgorc.
Mehko vez. K 4-—, za družnike K 3-—, po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. K 5-40, za družnike K 4-—, po pošti 40 vinarjev več.

Prosim
[za~ obilen
obisk.
sustmi
J. B. HHFIIER
■ B B B
frgssusc z železnimi
a a
„Pri zlati kosi" v Celovcu
Parad «pse štev. 3, zraven gostilne Jiger"
priporoča veliko zalogo vsakovrstne železnine, ^ hišno in kuhinjsko orodje, sloveče Bistriške kose, srpe, osla (kamena), motike, žage, pile, trpežno pozlačene nagrobne križe itd. Vse po ::	najnižjih cenah.
Hotel Trabesinger o Celovcu
UelihooSha cesta št. 5
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
se priporoča
potnikom, ki prenocujelo v Celovcu-
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusu6 jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo	poziad
služi «.sCy	zakurjeno-
sediš^ na senčnatem vrtu-
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Ifeliks dsoraMa za škode izi veselic**
Lastnik: IVAN MILLONlG-

'•-"V-- • y • •	v" .'••


Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000.
od dne v!ode do dne uMi
kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Centrala v Lineiiaiii. PoMice y Splislii, trstu, Sarajevu in
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobit6 • 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K S’— -j komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebaj1) na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vP|d čevanje po K 10"— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev preti gotovini po dnevnem
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Mojškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubija»*-