VINKO KLANŠEK: Ljudsko - šolski izleti in kmetijski pouk. Vsako leto pridno prireja ljudskošolska mladina izlete. na katgre se polaga večja in manjša važnost; ponekod se jih obravnava _ vzgojnega, drugod s poučnctfa in še dmgod z zabavoega vidika. Sicer je izletna sezija za letošnie šolsko leto že pri koncu, vendar pa nai mi bo dovoljeno par besedi o tem vprašanju v upoštevanje v prihodnjosti. Izdeti so brezdvorsno velike važnosti za učitelja in za učenca. Ob takih prilikah učenci navadno popolnoma odkriieio značaje in prosto razodenejo nairazličnejša zanimanja. ki jih sicer puste ie medlo k izrazu: razširja se njih duševno obzorje in poglaiblja ljubezen do domovine; konečno pa bodi izlet učencem tudi nekako plačilo in zadoščenie^za mid in delo med ietom. Nimamo namena obravnavati vseh dobrih strani izletov. temuč se omejim samo na eno in to je: propagiranje zanimania za kmetijski pouk. kraeti.iske šole in kmetijsko-nadaljevalne tečaje. Vprašanje ktnetijskih šol in kmetijsko-nadailiev.alnih tečaiev je pri nas v prav počasnem razvoju. zato pa ni zamuditi naimanjše prilike. ki bi bila v staniu pripomoči več ali mani k hitreisemu razvo.iu. da pridemo vsaj do delnih uspehov. Z ozirom na kmetijske šole smo pri nas v primeri z dru?imi manj agrarnimi državami pravcati berači. Človek bi pa mislil. da teh par šol kmetski mladeniči kar oblegajo in nestrpno čakajo. kdai da bodo vsled preobilice prosilcev zamogli b.ti sprejeti v zavod. Stvar izgleda malo dnugače. Ni takega tnoledovanja za sprciem. kakor bi mislili i.n dobimo v teh zavodih še mnoeo praznih klopi. ki čakajo posetnikov, Pa zakaj to? Mar li na§i kmetski mladeniči ne rabijo strokovne rcmetiiske naoforazbe. kakor oni drugih držav. ali mora biti pri nas res alfa in omesra vsega kmetijskega znania izražena v besedah: kakor je delal stari oče in oče. bom delal tudi jaz, pa dobro. Če hočemo kulturno in gospodarsko dvigniti naše kmelsko ljudstvo, miu moramo dati stanovske in strokovne naobrazbe v kmetijskih šolah in tečajib. Kako pa. če ga po končani Ijudslki šoli ne spraviš v učilnico? iih bo več vprašalo. Tovariši, tukaj pa odkrito! Ali vedo naši ljudje ali _pa še bolj5e. na§i šolarji. kai je to kmetijska šola, ka.ko ie urejena in kaj jim lahko nudi? Ne vedo in ne bodo jasno vedeli. dokler jim bomo to le slikali z več ali manj zbranimi besedami in jim poset kmetijske šole pri- poročali z več ali manj toplimi priporočili. Pokažimo iim vse to; jia lastne oči nai vidiio: kaj ie taka šola. kako ie ure- iena in kako se v inji poiučuje, — in prisesrel bi. da mora to na nspehih daleč prekositi vse slikovite opise. Nai ne zapusti podeželski otrok osnovne šole. da bi mu preje ne pokazali kmetijkega učnega zavoda. Za to. se pač nudi najlapša prilika ob majnišlkih izletih. Malo je časa iri denarja. zato pa družimo vedno in vsepovsod dobro s koristnim in iziabljajmo malenkosti. In naši kmetijsko-nadaljevalni tečaji? Ali ne bo pouk v njih olajšan? Če se bo učitelj opiral na to, kar so učenci že videli na kmetijski šoli ob priliki majniškega izleta in jim obljubH, da jih po zakliučku tečaja zopet popel[e tja in jim iponovno privabi v spomin vse misli, ki so jih čuili za časa obiskovanja tečaja. ter iim pokaže pfaktično gosipodarstvo v pravem pomenu besede, kar je mogoče v liudski šoli na ozkozagrajenem vrtu izvršiti le iLuzorno in tzgleda, če malo pretirano prlmeriam, kakor bi pri požaru eksperimentiral z malo brizsalnico iz šolske omare — prosim. ali ne bo to za šolarje in odrasle mliideniče ojreni. ki jim bo posvetil. obenem na dal našim nadaljevalnim tečajem prave iuči in goriva. Mimogrede bodi omenjeno. da sem letos napravil z učenci izlet na Grm, kjer so ti kar žareli začudenja in navdrušenja, ali je mogoče to in to in tretje. kako vzgaiaio drevje, s čim krmijo živino in prašiče. takih in nodoibnih vtjrašanj ni bilo konca. In ko zvedo, da ni v vsej stvari nobene nadiiaturne moči, tenruč se operira le z naravnimi sredstvi s pomočjo znan]a. bodo le redki mladeničL ki ne bi bili voljni obiskovati kmetijsko-nadaljevalnega tečaja. Pokaži učencem »čudeže« in ni škrat. da ne bi s tem vzbudil v niih radovednosti in zanimanja, s katerim bodo sledili pri pouku v nadaljevalnem tečaju in kmalu bodo prišli na to, da ie s kmetovaniem znanje v tesni zvezi in da ta zveza prinaša velike dobičke. Ne spada sicer k stvari sami. vendar pa je moja sveta dolžnost, da omenim dej- stvo. ki me obenem podpjra v mnenju. dabi taki lzieti res mnogo njipomogli k večiemu zanimanju za kmetjjski pouk. — da se je ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. katereniu moramo pohvalno priznati. da je v izbornih rokaji. stavilo na§im teletnikom radevolje in z vsem na razpolago in gg. strokovni učitelii so pri razkazovanjiu posameznosti v zavodtu v kratkih. markantnih in poljudnih potezah podali izletnikom veliko novega v neizbrisen spomin, zato pa bodi izrečena ravnateljstvu in gg. strokovnim učiteljem zahvala z nado. da bodo imeli diuigo leto polno izletnikov. ki bodo raznesli kot čebele pelod — svoje utise širom domovine in sami pot.em z navdttšenjem iskali prilike, za nadaljno stanovsiko in strokovno naobrazbo. Upam, da mi merodaine oblasti ne bod'0 zamerile, če bi nas.vetovaT za prireianje takih izletov tu in tam podelitev malenkostne podpore. Združiino torej lepo z dobrim in korisfnim, pa bo za vse prav. Veriemite, da bo prirejanie izletov z l.iudskimi šolarii na kmetijske šole jako dobra prvina v kemični formuli z recepta: za izboljšanje našega kmetijstva. Komur se zdi moja misel umestna, nai io upošteva. sicer pa vsak po svoje. kaKor ve in zna, samo da ipridemo z mesta.