SLOVENSKI GOSPODAR UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO. sčnino, frt rt Maw Ii »¡je. IMn inter urban it M| 25. «ta Maplbop, dna 22. junija 1893. SO. latnlk. Katoliški shod na šmarsko, rogaško in sosednje dekanije se vrši v ne-leljo, dne 2. julija t. 1., pri sloveči romarski cerkvi sv. Roka nad Šmarjem. Spored: Od 7. do pol 9. ure zborovanja mladine in mož. Poročata narodna poslanca dr. Josip Holinjec in F. 2 e b o t. Ob tri četrt na 9. uro na kolodvoru sprejem gostov, nato svečan sprevod z godbo in prapori k Sv. Roku. Ob 10. uri pri Sv. Roku na prostem kraika pridiga (dr. Josip Hohnjec) in slovesna sv. maša, ki jo daruje g. kanonik Ivan B o h a n e c. Ob 11. uri slavnostno zborovanje: I. Pozdravi. II. Slav nostni govori: a) «Pomen katoličanstva za javno življenje.« Sodni svetnik g. dr. M. L o y r e 11 č i č Kozje. b) «Katoliška šola.« G. prof. Ivan V e s e n j a k iz Maribora. c) «Do zmage krščanskih načel!« G. dr. Anton Korošec. d) «Mladinska organizacija.« G. urednik F. S m o-dej, Ljubljana. e) «Katoliški tisk.« Narodni poslanec g. F r a n j o 2 e b o t. Ob sklepu III. Posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Katoliško ljudstvo šmarske, rogaške in sosednjih ctekanij — kvišku na nogel Naj vidi svet, da smo katoličani še tu in da si svojih pravic ne pustimo kratiti. Zato dne 2. julija vsi na katoliški shod k Sv. Roku nad Šmarjem! Strašni pagvii zunanjega posojila. Oblastniki bi radi vsako stvar izrabili v pomoč in (proslavo današnjega režima in tako so tudi o zunanjem posojilu, sklenjenim s privatno amerikansko bančno skupino, govorili kot o nekakem dokazu ugleda in zaupanja, ki naj bi ga uživala SHS vlada v inozemstvu in posebej še v Ameriki. Znano je, da se je finančni minister zamanj trudil, dobiti posojilo od kake vlade, bil je v Londonu in Parizu, vračal se je praznih rok in tokrat so privatni kapitalisti in špekulanti napravili z državo SHS dobro kupčijo. Pri tujih vladah SHS finančni minister nima zaupanja in kredita in razumljivo je tudi. i da zasebni kapital in tuji špekulanti ne gradijo svojih kupčij na medsebojnem zaupanju in prijateljstvu, tem-freč da hodijo tja, kjer se nadajo ugodnih tal za največjo izrabo in izkoriščevanje. Tako so amerikanski bankirji prišli v Jugoslavijo in državljani države SHS se danes ob razkritju pogojev tega posojila s strahom 1 vprašujejo: Ali je Jugoslavija res za vsako ceno na prodaj?! Vlada je s tem posojilom zavalila državi in davkoplačevalcem strašno breme. Posojilo se izplačuje in odplačuje pod sledečimi pogoji: «Prvi oddelek posojila tvori 30 milijonov dolarjev. Emisijski kurs je določen na 86.75. (To se pravi: za vsakih 100 dolarjev bomo dobili v resnici le 86.75 dolarjev). Ako pa hoče dobiti država celih 30 milijonov dolarjev ,mora podpisati zadolžnico za 34,580.000 dolarjev nominale. Obresti so po 8 od sto. Prvo leto se obresti ne plačajo v gotovini, marveč se dolg avtomatično dvigne za 2,770.000 dolarjev. Tako bo spričo emisijskega kurza 86.75 znašal po prvem letu 37,770.000 dolarjev, kar se pravi z drugo besedo, da je dolg narasel v enem letu za 7,770.000 dolarjev. Ta postopka se nadaljuje pet let. In tako bomo koncem petega leta za 30 milijonov dolgovali — 53,740.000 dolarjev. Drugi oddelek znaša 40 "milijonov dolarjev. Ta svota se bo dobila deloma v denarju, največ pa v ma-terijalu. Emisijski kurs je določen na 82. (Za 100 dolarjev nominale dobimo le 82 resničnih). Računajoč po tem kurzu, bomo morali za 40 efektivnih milijonov izdati obveznico, glasom katere bomo dolgovali 48 milijonov 770.000 dolarjev. Za to svoto se mora koncem drugega leta plačati 3,900.000 dolarjev. Istotako tretje, četrto in peto leto. In koncem petega leta bo svota narasla na 7f,751 .M9 dalarjev, za katero svoto je Jugoslavija podpisala zadolžnico. Pri tretjem oddelku v iznosu 30 milijonov dolarjev se zadolžimo po koncu prvega lcla (po istem načinu, kot v prvem in drugem slučaju) na nominalo 36 milijonov 500.000 dolarjev. Ako dodamo letne obresti zraste dolg koncem petega leta na 40,870.000 dolarjev. Tako, da bodo vsi trije oddelki znašali 17M70.M0 dolarjev. To se pravi: Za dolg v iznosu 100 milijonov dolarjev bomo morali dati koncem petega leta obveznico, da dolgujemo 72,870.000 dolarjev več, kot smo prejeli. Kapitaliziranje obresti traja samo do sedmega leta. (To se pravi: do tedaj se bo za svoto obresti le avtomatično dvigal dolg). Po sedmem letu se morajo obresti plačeva ti v gotovini. Tedaj bo zrasel naš dolg na 189,670.000 dolarjev. To se pravi: kar smo dobili v denarju in ma-terijalu, se bo zvišalo v 8 letu za 90 odstotkov! Koncem desetega leta bodo znašale obresti za ta dolg 15 milijonov 170.000 dolarjev. Od desetega leta naprej se začne amortizacija dolga. Rok je določen na 30 let. — Obresti in odplačila bodo znašala letno 21,490.000 dolarjev efektivnih, kar znači nad petino celokupnega dolga.« Pogajanja ministrov z bankirji so bila zavita v gosto meglo samih tajnosti in spletkarij. Ponudb je bilo od dneva do dneva več in posamezni ministri so se tajno posvetovali s posameznimi bančnimi skupinami. — Razvnel se je pravi boj in prava tekma med ministri za provizije in druge mastne zaslužke. Končno je zmagal finančni minister Kumanudi in Blerova bančna skupina je sklenila z vlado to, s tako poraznimi pogoji zvezano zunanje posojilo. Kako ostudna je bila ta tekma za profit, nam kažejo že sedaj razne govorice, razni spori in tudi razne afere v visokih beograjskih političnih in uradniških krogih. Finančni minister se tožari z ravnateljem Na- | rodne banke radi razžaljenja časti. V dobi pogajanja j radi posojila je namreč ravnatelj hudo ozmerjal mini- j stra na neki seji akcijonarjev Narodne banke. Beograj- ! ska brzojavna direkcija se bavi sedaj z zadevo svojega j tajnika Rankoviča, ki je vse brzojave glede posojila nosil na svoj dom ter jih prepisoval. V katere svrhe, se še ne da dognati in se najbrž tudi ne bo, ker je bil mož gotovo v zvezi s kako visoko politično osebo, ki je hotela oblagodariti našo državo s kakim posebno ugodnim posojilom, sebe pa z velikim zaslužkom. Pogoji posojila in vse okolnosti pod katerimi je bilo sklenjeno, je nov dokaz, kako slabo čuvajo oblast- niki državne interese in kako se v neugnani profitarski želji družijo s tujimi izžemalci v škodo lastne države. Npvarna igra. V belem Zagrebu je tekla bratska kri . . . Belgrajski oblastniki so vprizorili v ponosni prestolnici Hrvatske poulične izgrede, ki naj pred celin» svetom dokažejo potrebo njihovega samopaševahja. — Namen lega članka ni, prikazovati politiko Hrvatskega, bloka v najlepši luči, toda nasilja, ki so se pretekli teden izvajala nad brati Hrvati, so tako nekulturna in naravnost divjaška, da jih moramo brezpogojno rešiti pred pozabljenjem. Nam Slovencem, katerim je od-kazana v srbsko-hrvatskem sporu vloga mirnih gledalcev, ne sme biti vse eno, kaj se godi onstran Sotle. Ak» prav se s politiko bratov Hrvatov v marsikateri točki ne strinjamo, moramo vendar z vso odločnostjo nagla-šali, da nam Hrvati po svoji kulturi, veri, mišljenju in običajih niso samo najbližji sosedje, pač pa najbližji bratje. Pustimo to občutljivo ločko naših medsebojnih od-nošajev in oglejmo si — dejstva. Radikalno-demokrat-ska vlada je iskala razloge, ki naj bi opravičili oster nastop proti pristašem Hrvatskega bloka. Vladni listi so pisali o razpustu zagrebške mestne občine in vladi-novci so za to nakano pripravili potrebno u temelj itevr brezbrižnost Zagreba o priliki belgrajskih svečanosti! Zbesneli in onemogli pristaši vladne politike so uporabljali vsako priliko, kjerkoli se je le ponudila, za izzivanje pouličnih napadov. «Pokret«, glasilo jugofaši-stov, je odkrito pozival na poboje. Oblast je vse to mirno gledala, in — kar je vsega zgražanje vredno — tiho podpirala, saj so bile demonstracije fašistov naperjene proti pristašem Hrvatskega bloka. 11. t. bi. je priredila zagrebška župa Jugoslovanskega (vladnega) Sokola v Zagrebu svoj izlet. Isteg» so se udeležili baje tudi mariborski Sokoli (na erarskih konjih seveda!), nadalje vojaštvo, žandarji in policaji. V vrstah maloštevilnih zagrebških Sokolov srpsko-jugoslovanskega kova so korakali temni pajdaši te družbe — caristični Wianglovci. Sokolaši so izdali proglas, v katerem se je naglašalo, da bo sokolski lev napadel vsakogar, kdor bi z najmanjšo kretnjo poizkusil motiti veličasUio manifestacijo jugoslovenstva in jugoslovanskega Sokola, katerega je zvesto ščitila policija na eni in žandarmerija na drugi strani. Naravna posledica tega izzivanja je bila, da je podžupan Krčelič, ki zastopa odsotnega župana Heinzla, V imenu večine zagrebškega prebivalstva odklonil vsak» odgovornost in opozoril šefa zagrebške policije na posledice, ki bi vsled pouličnih pretepov utegnile nastati. Popoldne ob 2. uri so krenili vladni Sokolaši v Maksi-mir. Našteli so 1080 vojakov, nekaj šolske dece in neznatno krdelo «razboritih« Sokolov. Zagrebčani so počastili jugoslovanske Sokole z zaprtimi okni, izvešeni-mi cunjami in praznimi ulicami, po katerih se je vila žalostna procesija. Padale so opazke, češ, to je pogreli III. razreda....... Istočasno se je vršila na M i rogaču in v Šestinama sijajna manifestacija Hrvatskega bloka. Okoli 50.00(1 Hrvatov in Hrvatic, — delavcev, seljakov in inteligen-tov — se je zbralo okoli groba Ante Radiča, kjer je govoril poslanec Kerubin Šegvič. Na grobu Ante Starče-viča v šestinah je govoril narodni zastopnik Štjepan Radič. Veličastna manifestacija blokašev je vladinov- LISTEK. Bankovec za milijon funtov zlata. Angleški spisal Mark Twain. (Dalje.) «Rešil vas bom, Lloyd!« «Torej sem že rešen! — Bog vam poplačaj na več-ool Jaz .« «Dovolite, da dokončam, Lloyd! — Rešil vas bom, pravim, pa ne tako, kakor ste nasvetovali. Ne bilo bi ugodno za vas in tudi ne primerno po tolikih trudih in žrtvah. — Rudokopa ne potrebujem. Zame tukaj v Londonu« — kako sem znal igrati vlogo velekapita-• lista! — «ima denar večjo vrednest, ako morem z njim razpolagati. — Rudokop mi je seve znan. Znana mi je ajegova neizmerna vrednost in priseči morem nanj Vsakomur, ki želi. Prodali ga boste v štirinajstaih dneh «a tri milijone dolarjev! Le kar na mene se sklicujte! — Za milijon dolarjev ste ga cenili, imeli bodete dva •Bilijona dobička in tega si bova bratski delila! — Ste Zadovoljni?« Da ste ga videli, kako je plesal, kako je divjal po »ohi od samega veselja! Vse bi mi bil polomil, da ga ti sem zagrabil in potlačU na stol. Ves srečen mi je rekel: «Na vaše ime se smem sklicevati —?! Na vaše ime? Pomislite, človek božji! Kakor čebele na med, tako se bodo usuli, tile bogati Londončani! Stepli se bodo za delnice! — Na vaše ime! Videli bodete, kako vleče vaše ime, ime slovitega milijonarja, ki nosi milijone v te-lovnikovem žepu in z milijonskim bankovcem plačuje južine —! Moja sreča je zagotovljena za vedno in hvaležen vam bom, dokler bom živ!« — In v manj ko štiriindvajset urah je bil ves bogati London na nogah. Nisem imel drugega posla, ko da sem dan za dnem sprejemal obiske in venomer ponav -ljal: «Da! Rekel sem mu, naj se sklicuje na moje ime. Poznam ga in tudi rudokop poznam. Mož je pošten in rudokop je mnogo več vreden nego zanj zahteva!« — In svoje večere sem prebil pri poslaniku. In tudi Porcija je redno prišla. O rudokopu jej nisem ničesar omenil. Prihranil sem si ga za pozneje, — za iznena-denje, — Govorila sva o plači, — o ničemer drugem ko o plači in o najini ljubezni, včasi o enem. včasi o drugem, včasi o obojem —. In ko je minil mesec, sem imel milijon dolarjev — 200.000 funtov naloženih pri Angleški banki in Hastings tudi toliko. Za tri milijone dolarjev je prodal rudokop, prav kakor sem mu rekel, dobiček je znašal dva milijona dolarjev in pošteno jih je delil z menoj —. Oblekel sem se v najboljše, kar sem imel in premogel, in sem se odpeljal na Portland Place. Tam sem zvedel, da sta moja dva ptiča že v gnez- du. Koj sem se obrnil in šel po svojo Porcijo in skupno sva se peljala na račun —. i Potoma sva govorila o sami plači. Razburjena j« bila in to jo je delalo še lepšo. Dejal sem jej: j «Draga, kakor ti danes izgledaš, bi bil greh, zaH* tevati manjšo plačo ko tri tisoč na leto!« «Henry, Henry! Uničil naju boš!« /' «Ne boj se! Le nekaj takihle dražestnih pogledov si še prihrani za bogata starca, pa meni zaupaj! Vse i pojde dobro!« j Pa vso pot sem ji moral delati pogum. Venomer je i boječe tarnala in mi pravila: «Oh, glej, da ne boš preveč zahteval za svojo prvo* 1 plačo! Utegne se zgoditi, da nama sploh ničesar ne dasta, in kaj bo z nama, ki si nimava s čim služit^ kruh!« Oj, ta hudomušna Porcija — ! — / Isti sluga, ki je pred mesecem meni odprl vrata, jp tudi naju danes sprejel. In brata sta bila doma —. Seveda sta se začudila, ko sta zagledala mojo ljub-« ko spremljevalko. Pa dejal sem jima (slek sem bil!): «Je vse v redu, gospoda! Moja bodoča družica it* soproga!« I Posadila sta naju in zelo vljudna sta bila z menoj iu trudila sta se, da bi rešila mojo zaročenko iz njen« zadrege. Jaz pa sem rekel: 1 _____________ ___tJ$ I"..-« cem zmešala pamet. Pričeli so noreti. Lastna polomija in silni uspeh bloka sta jih tako podivjala, da se jim je na vsak način zahotelo bratske krvi. Ojačeni kordoni policije so razganjali manifestante, ki so se vračali v ogromnih skupinah iz Šestina. Pred kavarno Korzo je hotel neki fašist in učenec velikega mojstra fašistov, Pribičeviča, iztrgati hrvatsko zastavo; v istem trenutku je prišlo do pretepa. Padali so revolverski streli, burni vzkliki, psovke in žvižgi..... To bi bila suha dejstva. Ozadje teh nemirov, ki jih je povzročila vlada, pa je jako temno. Vlada nalašč ni zaplenila proglasa jugoslovanskih Sokolov, ker je dobro vedela, da si Zagreb ne bo pustil vsega do-pasti. Izvršilci so bili jugofašisti ali takozvani omla-dinci, ki mrzijo Radiča in Hrvatski blok, ker se ni udeležil kraljeve poroke. Zagrebški dogodki so jasen znak gnilobe današnjega režima. Najpoprej izzivajo cestne poboje, nato pa jih udušujejo in pokazujejo na potrebo svojega obstanka. Vlada je hotela izzvati revolucijo Hrvatov, a se je temeljito zmotila. Revolucija bi bila namreč najlepši povod za vojaško diktaturo, preki sod itd. Toda Hrvati so bili pametni, poznali so vladne nakane in tako je morala revolucija na batinaško žalost izostati. Pribičevci so si ohladili sedaj svojo jezo z razpuščanjem hrvatskih društev. Pred par dnevi so bila raz-puščena sledeča društva: «Hrvatski Sokol«, «Hrvatska žena« in «Društvo Katarine Zrinjske.« Vlada je omenjena društva razpustila na podlagi Bachovega patenta, staroavstrijske odredbe, ki je bila s proglasom vidov -danske ustave razveljavljena. Tudi v tem slučaju je vlada sama prekršila ustavo. Razpust imenovanih društev je vlada utemeljila z dejstvom, da so blokaški ma-nifestanti vzklikali proti kralju, za republiko itd. Vse to je izmišljotina, katere so se poslužili iz političnih namenov. Dejstvo, da uvajajo na Hrvatskem vladinovci razna nasilja, ki nas spominjajo na dobo zloglasnih tlačiteljev hrvatskega naroda, zlasti Khuena, barona Raucha in Čuvaja, so najboljši dokaz, da stoji vlada na takih temeljih militarizma in da nima v ljudstvu nobene zaslombe. Hrvati so prestali nasilja madžarskih krvnikov, oni se ne bodo zrušili pod udarci policaj demokratov. Volitve bodo prišle pod vsakim pogojem in takrat bo hrvatsko ljudstvo izreklo svojo uničevalno obsodbo nad sedanjim režimom. 4. Izvoznice so iz dobe, ko je bil izvoz sploh prepovedan. Kmetsko ljudstvo je torej moralo povrh jajca dati prav po ceni, da je Kokoschinegg lahko sama za dovolitev liberalcem «šenkal« en vagon manufak-ture! V teh točkah je jedro cele zadeve. Jasno je: liberalci so gojili izvozničarstvo in s tem ogromno «zaslužili: na škodo ljudstva liberalni trgovci za sebe in za svojo | stranko. Verižniška kupčija, ki se je izvršila za dr. Žerjavov «kmečki fond«, se je zgodila v času, ko je bil Žerjavov vinorodnih krajih zelo veliko pri producentih, a ve* liki vinski trgovci imajo polne zaloge vin, katere sq nakupili 50—60 odstotkov dražje od zgoraj omenjeni — sedanje cene. Vinska trgovina miruje po naših juž* nih krajih, ker je povpraševanje po vinih zelo malen* kostno. O izvozu južnih vin ni niti govora, a vendar n| izključeno, da se bo vsled padca vinskih cen zaintere* sirala za naša južna vina Čehoslovaška ter morda tu* di Avstrija. Ako pa bodo vinske cene padle tudi nq Madžarskem, potem pa ne bodo mogli naši južni vino* gradniki konkurirati pri izvozu z Madžari. V tem slu* najožji prijatelj in somišljenik minister. Ta gospod je j ¿aju bo nastopil popolen zastoj na našem južnem sedaj glavni urednik in solastnik «Jutra. Ti ljudje so imeli nesramno in drzno čelo, da so torej proti tedanjim vladnim odredbam za svoje skla-! de in tiskarne itd. uganjali izvozničarstvo ali ga vsaj | za lepe «napitnine« podpirali in ščitili. Ob volitvah pa ; so lagali in v svojih listih dali čisto vedoma in name-; noma lagati ter so svojo politično nepošteno delo na-| prtili kar dr. Korošcu in naši stranki sploh. Iz teh nepošteno pridobljenih stotisočev in milijonov so tudi dr. ; Žerjavovi plačanci samostojneži in agitatorji dobivali j stotisočake, kakor je to v Središču povedal dr. Kuko- ! i vec, ki pa ni povedal, na kako grd in umazan način so ! ; bili ti stotisočaki pridobljeni. Sedaj vemo tudi to! Pre-; pričani smo, da bo marsikateri pošten kmetski fant in mož, ki se je dal zapeljati, sedaj pljunil na to družbo, j Liberalci s svojim samostojnim plačanim prives-j kom so nas politično in gospodarsko prodali in zasužnjili beograjskim kapitalistom, framasonom in trotom. Ta čedna družba je s svojimi dejanji omadeževala tudi slovensko čast, poštenje in solidnost ter nas s tem spravila ob ves ugled. Svoja umazana dejanja pa potem s svojimi listi in podkupljenimi agitatorji skuša med — ljudstvom naprtiti drugim. Takšno početje se ne more imenovati drugače, kakor politična šuftarija. . Znano je, da mora imeti človek, ki se bavi s politiko, precej trdo kožo: Ljudje prihajajo često z zahtevami, trditvami in očitanji, da se kar čudiš. Toda trdo kožo imeti se ne pravi biti osebno ali politično nepošten, i ter hoditi pota laži in obrekovanja. j «Dovolj naj bode teh umazarij«, tako naj rečejo vsi naši ljudje! Ti politični škodljivci in šufti niso vredni, , da bi jih kdo toliko spoštoval, da jih mirno posluša. Če ■ vam kdo pride in začne govoriti o Koroščevih naram- j strijske valute. Italijani ne povprašujejo več po našeip nicah, bluzah, o jajčji kupčiji, potem ga sunite poti * žitu, izvoz v Čehoslovakijo pa je tudi malenkosten. Dr Korošec, liberalni mladini in jajčje kupčije. Vsem našim somišljenikom je znano, kako so ob-rekovali samostojni in liberalni listi, za njimi tudi so-cijalno-demokratski, našega voditelja dr. Korošca, češ, da je izvažal ob zabranjenem izvozu jajca. Naravnost ostudno je bilo ,kako so ponavljali to vsi prezvestni in hudobni agitatorji, ki ne pomislijo niti za trenutek, kaj se pravi krasti poštenje in čast svojemu bližnjemu! Sedaj pa se je odkrila strašna gnjiloba in neverjetna propalost naših političnih nasprotnikov, posebej še liberalnih mladinov, katere vodita dr. Žerjav in dr. Ku-kovec. Vse to, česar so dolžili dr. Korošca, so isti čas namreč liberalni mladini resnično delali! Ravnatelj Jadranske banke g. Kamenarovič odkriva v obširnem članku s svojim lastnim podpisom v «Slovenskem Narodu« štev. 135 z dne 15. junija 1922 sledeče: 1. Med računi Jadranske banke je račun z naslovom: «Kmečki fond« v roke g. dr. Gregorja Žerjava v Ljubljani. 2. V tem računu je tudi znesek 189.018 K 75 v, katerega je špediterska tvrdka «Balkan« vplačala. 3. Politični somišljenik dr. Žerjava, bivši ravnatelj Praprotnik, je izposloval s pomočjo dr. Žerjava, da je dobil Kokoschinegg v Mariboru dovoljenje za izvoz 10 vagonov jajec in sicer na ime «Balkan.« Da je s pomočjo dr. Žerjava, voditelja mladinov, dobil Kokoschinegg izvoznico, je moral dati en vagon blaga za demokratsko stranko. Pravijo, da je bil ta vagon prvotno namenjen za državno oblačilnico v Srbiji. «Gospoda, pripravljen sem, da podam račun!« «Zelo nas veseli!« je odgovoril moj mož ,tisti, ki je stavil name. «Videli bomo, ali sem dobil stavo. Če je stava moja, vam poskrbim, kakor sem vam obljubil, najboljšo službo, ki je v moji moči! — Ali še imate bankovec?« «Tukaj je!« sem mu ga izročil. «Dobil sem stavo!« je vzkliknil in udaril brata po hrbtu. «No —, kaj praviš sedaj?« «Pravim«, mu je odgovoril brat suho, «da je mož še živ in zdrav in svoboden in da sem izgubil dvajset tisoč funtov. Nikdar bi ne bil tega mislil.« «Pa še več imam poročati«, sem nadaljeval, «in mnogo imam povedati! želim, da bi smel kmalu spet priti in vam pripovedovati celo zgodbo svojega usodnega meseca. Povem vam, vredno je, da se jo sliši! — Medtem pa si poglejte tole!« «Kaj —? Človek božji —l Hranilna vloga za 200 tisoč funtov —? To je vaše?« «Moje! Zaslužil sem si jih .previdno uporabljajoč posojilo, ki ste mi ga dali!« To je bilo tistih 200.000 funtov — milijon dolarjev — ki se mjih zaslužil pri prodaji Lloydovega zlatega rudokopa. «To je pa zares neverjetno!« se je čudil. «Pa je res! — Razložil vam bom o priliki tudi to!« i Tedaj pa se je Porcija začudila. Velike oči je naredila in rekla: t----------j---------j-------vm* I skem trgu. Dalmatinski vinski trg je tudi zelo slaB, akoravno se je odprlo v vseh večjih mestih Jugoslavijei dalmatinske vinske kleti. Cene dalmatinskih vin sq iste kot v Vojvodini, a zelo ovira izvoz vin iz Dalmacija slab promet — saj ima cela Dalmacija na razpolago komaj 5 lokomotiv. Vinske cene po Hrvatskem Zagor* j ju so višje kot v Vojvodini in se plačuje za 7—8 odštet, i vina 15—16 K liter, za boljša vina pa tudi 20 K. Kakq j bo z letošnjo vinsko trgatvijo po naših južnih krajih, ! je nemogoče prerokovati, ker vinogradi še le cvetejo. Cene vinu na Francoskem so stalne. V Bordeauzu 1 plačujejo črno vino po 1150—1200 frankov. Letošnja trgatev obeta biti na Francoskem zelo dobra. Vinski trg v Nemčiji je čisto zastal in se nemškim vinskim trgovcem godi ravno tako, kot jugoslovanskim. Cena avstrijskih vin so sicer stalne, a avstrijska vinska trgo* vina ne pride niti v poštev radi ničeve valute v Avstriji, Šest do sedem odstotna avstrijska vina letnikov 1918 in 16 se prodajajo po 500—600 K liter. Stanje avstrij* skih vinogradov je zelo povoljno. Na Madžarskem je vinska trgovina v zadnjem času močno oslabela, ven* dar pa izvažajo Madžari tudi sedaj svoja vina v Av-< strijo, Švico, Čehoslovakijo ter Nemčijo. Vilanjec 12 do 14 odstotni se plačuje po 45.50—55 madžarskih kron, V Romuniji je situacija slaba. Boljših vin, kot 8—9 od* stotnih romunski vinogradniki sploh ne premorejo in ta vina stanejo 5 lejev. 2. Nekaj z žitnega trga. Položaj na žitnem trgu se je vsled dežja znatna zboljšal. Naša žita se ne izvažajo, ker so cene našemu žitu napram cenam v drugih državah previsoke. Izvaa v Avstrijo je izključen, radi katastrofalno slabe av* nos, udarite po umazanih ustih in zapodite! Odkrili smo vam vso zlobo teh našili nasprotnikov z dokazi, ne pa s praznimi trditvami. Ne mi, temveč drugi so jim raz galili sedaj njihove tajne račune. Letos je legel v grob eden najpoštenejših slovenskih kmetskih mož — naš Pišek. Kolikokrat je tožil, kako zlobno so ga obrekovali leta 1907 s tem, da so do zadnje vasi in koče raztrosili, da je ločen.od svoje žene. Res, ločen je bil: poštena žena poštenega kmeta je že namreč deset let ležala tam, kamor smo letos položili njega. Ali liberalna laž in hudobno obrekovanje je bolelo moža, kmeta poštenjaka, da ni mogel pozabiti te hudobije. Sedaj se od tistih ljudi, namreč od dr. Ku-kovčeve in Žerjavove umazane jajčje izvozničarske to-varšije nasproti našemu voditelju in naši stranki rav-notako laže .obrekuje in natolcuje. Je pač res: svinja se valja in počuti najbolj v gnoju in blatu, liberalec pa v laži in častikraji. Vsaj mladini so dokazali to! Zato proč s škodljivci in z loparjem po njih! čimprej iztisnemo slovensko gnojno rano, tem prej bo zdravo naše slovensko telo! iz narodnega gospodarska. 1. Vinski trg. «Gospodar« vedno poroča o vinogradništvu ter o vinskem trgu v Sloveniji, a tokrat hočemo pogledati glede stanja vinogradništva tudi po južnih krajih naše kraljevine ter po sosednih vinorodnih državah. Cene vinu so začele močno padati na Hrvatskem, po Slavoniji, Vojvodini in osobito po Dalmaciji. V okolici Bele Cerkve in Vršca ponujajo bela lanska vina po 1 K za odstotek alkohola. Vino 10—11 odstotno stane 10—11 K liter. Lanskega vina je po naših južnih Po pšenici se minuli teden na zagrebškem žitnem trgu sploh ni povpraševalo in so cene stalne 1600 da 1620 K. Izvozna carina na pšenico je povišana od 20 na 30 dinarjev, kar je zelo vplivalo na ceno. Pri nas ima* mo še velike zaloge lanske pšenice. Koruzo so proda* jali zadnji teden v Zagrebu po 1300—1340 K. Trgovina s pokvarjeno — zaduhlo koruzo je prenehala in priha* ja na trg samo dobra, suha in za prevoz sposobna ro* ba. Na zagrebški žitni trg prihaja zelo veliko srbske rži, ki se plačuje po 1300—1350 K. Trgovina z ržjo pa je zelo neznatna. Letošnji ječmen že dozoreva po juib nih krajih in ga bodo začeli kmalu žeti. Ponudb za novi ječmen še ni, na trg prihaja samo stara roba, ki se giblje v ceni od 1300—1350 K. Zadnje dni se je zela povpraševalo po ovsu in se je veliko prodalo bosara skega ter srbskega ovsa po 1220—1240 K, slavonski oves pa je znatno dražji. Z moko se je minuli teden veliko trgovalo in so bile cene po kakovosti od 23.80 do 32.50 K en kg. Podpiranje brezposelnih. Ministrstvo za socijalno politiko je poverilo z dapfe som z dne 16. maja Državnim borzam dela v Sloveniji in plačevanje brezposelnih podpor. Po tem odloku imajo pr® vico do brezposelne podpore vsi brezposelni, ki so se prts javili pri borzi dela a jim ta tekom treh dni ni mogla prfc skrbeti posla, odnosno, ga niso našli med tem časom. I» vzeti so od podpiranja: 1. Poljedelski in gozdni delavci ter vsi sezonski dfc lavci za čas sezone, tekom mrtve sezone imajo pa pravica do podpore le oni, ki so se nahajali v živi sezoni na delo. 2. Vsi bolni delavci, kakor tudi oni, ki so za dela n& sposobni. ^"^HfS Podpora znaša za poglavarja družine 3 din. dnevna o» vsakega družinskega člana pa 0.50 din. Med člane drfe «Henry, to je tvoj denar? Ali si me hotel potegniti s svojim «siromaštvom« —?« «Nekoliko! Pa vem, draga, da mi boš odpustila!« Užaljena je nabrala ustnice. «Nikar ne misli, da ti je moje odpuščanje tako popolnoma zagotovljeno, ti hudobnež! Mene — pa tako varaš!« «Ej, boš že prebolela prevaro! Veš, malo zabave je tudi treba pri vsej resnosti življenja! — Sedaj pa poj-diva!« «Ampak — počakajte vendar, počakajte!« se je »-glasil Anglež. «Kaj je pa s službo? Službo sem vam obljubil, saj veste!« «Hm —I Iz srca sem vam hvaležen, pa — ne potrebujem je!« «Ampak — najboljšo službo lahko dobite, ki vam jo morem poskrbeti!« «Hvala lepa še enkrat! — Pa tudi najboljše službe ne potrebujem!« «Henry —!« me je karala Porcija. «Sram me je! Še zahvalii se prav nisi temu gospodut — Ali se naj jaz mesto tebe?« «Pa se, ako misliš, da znaš!« — In tedaj je vstala Porcija, stopila k prijaznemu go spodu, mu sedla na krilo, ga objela — in ga poljubila na usta —. In brata sta se nasmejala in sta se smejala, da so jima solze trkijale po licu —. Jaz pa sem seve planil po koncu in obstal kakor okamenel sredi sobe in jih gledal vse tri in strašod neumen obraz sem delal —. Porcija pa je smeje se dejala: «Oče, — rekel je, da ne potrebuje nobene slu±bey ki bi mu jo vi mogli dati! Zares, užaljena sem, da —\ «Porcija — draga —« sem jecljal. «To — je tvoj oče?« «Da, to je moj oče, in najljubeznivejši, kar jih kedaj bilo —. Sedaj pa razumeš, kaj ne, zakaj sem s« tistikrat tako prisrčno smejala, ko si mi pri poslanik* pripovedoval, kake težave in skrbi ti je nakopala oče* tova in stričeva stava!« Oj, hudomušna, zlobna Porcija! Jaz sem jo vlekel s svojo «plačo« ter se že vnaprej veselil, kako bo ia-1 nenadena, ko bom odklonil službo — saj sem bil resnici milijonar — ona pr. se mi je za hrbtom smejaM in me strahovito - - potegnila —! Seveda sem sedaj govoril čisto drugače in kar na-ravnost sem povedal svojo željo. «E, pre> agi gospod, dovolite, da vzamem nazsj svojo besede i Eno službo imate, ki bi jo prevzel —.€ «Katero?« „ «Vzemite m£, za zeta!« «Dobro, dobro, dobro! Ampak, veste, če še nisM nikdar služili v tej stroki, ne morete pokazati sprt' čevala o svoji usposobljenosti in ne morete izpolni» predpisov, ki jih stavi pogodba, in zato —.« \ ledi.} J (Koncc sledi.} line se iltjejo žena, oče, mati in otroci do 14. leta, vsi pa uigrajo dokazati, da so nezaposleni, da nimajo nikakega premoženja, da ne uživajo nobene druge podpore (tudi invalidnine. katerekoli zavarovalnine itd. ne). Podpore se izdaja brezposelnemu nepretrgoma največ mesec dni v loju. izgubi pa podporo, kdor prostovoljno, brez tehtneg.i vzroka ali vsled stavke zapusti delo; kdor ne bi sprelej od l>rž. borze dela dodeljenega mu posla, kdor bi podporo trošil za igranje, pijančevanje itd. Ker je v svrho podpiranja dodeljena svota zelo omejena, se bo dovoljevala podpora le najpotrebnejšim (zlasti onim z družino) in tudi samo za kratek čas. Kdor torej rellektira na brezposelno podporo, naj se aglasi od 20. t. m. dalje osebno pri podružnici v Ljubljani ali v Mariboru z vsemi svojimi dokumenti. Le v izjemnih slučajih je dovoljena tudi pismena zglasitev. Politični ogled. KRALJEVINA SHS. V zakonodajnem odboru je sprejet volilni zakon, ki je prava zaščita večinskih strank in pravo požiranje manjšinskih, pa naj bodo še tako močne v posameznih pokrajinah. Volitev v oblastne skupščine se nikakor ne morejo lotiti do določenega roka 28. julija in bodo razpisane najbrž šele oktobra. Vladne stranke bi sicer rade to izvedle v določenem roku, pa ne morejo, ker vladajo med njimi vedno večje razprtije in ker se še tudi glede razdelitve na oblasti in glede namestitve velikih županov prerekajo. — Radikalci so razklani na dva tabora: eni bi radi še naprej vladali z demokrati, drugi bi jih pa radi prej ko prej pognali. Podobno in še hujše je z demokrati: eni, in med- temi tudi sedanji minister policije Marinkovič in prejšnji Pribičevič, bi hoteli z radikalci vred ostati na vladi, če radikalci odžagajo Protiča, drugi pa hočejo biti kot stranka popolnoma samostojni in bi šli tudi v opozicijo. Strankarske spore vladinovcev poostruje še nesrečno amerikansko po sojilo. V tej zadevi nasprotujejo eni iz razsodnosti, drugi pa iz zavisti, ker pri tej stvari niso prišli do mastnih zaslužkov. Tudi po inozemskih listih se obsojajo ter kritizirajo pogoji posojila in prvi in glavni v obsojanju je sam vodja naše gospodarske in finančne propagande v inozemstvu, bivši šef kabineta finančnega ministrstva Stojadinovič. — O princu Jurju, bratu našega kralja Aleksandra, čitamo zelo čudne stvari po beograjskih listih. «Balkan« pravi, da piše princ kralju in vladi ostra pisma in da bo Pašič oskrbel, da se francosko vlado na princa Jurja opozori, češ, da je duševno bolan. AVSTRIJA. V Burgenlandu, ki se je od Madžarske priklopilo nemškemu štajerju, so se vršile volitve, ki so prav mirno potekle ter dale sledeče izide za deželni zbor v Gra-zu: socijalni demokrati 13 mandatov, krščanski socijal-ci 9. kmetska stranka ali zveza 6, nemški nacijonalisti pa samo 2. BOLGARIJA. Bolgarska vlada je zaprosila medzavezniško komi sijo za odlog odplačevanja vojnih odškodnin. Medza-vezniška komisija je nato odgovorila, da mora bolgarska vlada pred svojim parlamentom urediti in ugotoviti promet bankovcev in pa dohodninske davke, v kolikor se to nanaša na reparacijska izplačila. HAAŠKA KONFERENCA. Dne 16. t. m. so začele predkonference in posamezne strokovnjaške komisije svoje delo. Za predsednika konference je bil izvoljen holandski minister Karne-beck. Delegati in strokovnjaki raznih držav so prihajali polagoma drug za drugim, francoski ministrski predsednik Poincare se je posvetoval v Londonu z Lloyd Georgom, veliko se teži za tem, da bi ostala v an tanti enotnost, od haaške konference se pa ne pričakuje mnogo. Nasprotstva so že stara, gospodarske razmere so obupne in tako bode šel vsaki svojo pot, prave podlage za skupno pošteno pot vseh narodov in držav pa ludi Haag ne bo dal. > RUSIJA. Sovjetski centralni odbor v Moskvi ni hotel sprejeti trgovske pogodbe, ki so jo ruski zastopniki po genovski konferenci sklenili z Italijo. Povod odklonitve so baje prevelike ugodnosti za Italijo, ki bi lahko trgov ska pota v Rusijo izrabila v politične svrhe. Centralni odbor zahteva, da se pogodba v nekoliko spremeni: ali dobi tudi Rusija enake olajšave kot Italija, ali se pa pogodba za obe državi postavi na strogo gospodarsko stališče. — O Leninu so pred haaško konferenco mnogi pisali in razglašali, da je že skoraj na smrtni postelji. Sedaj so s tem nehali, pravijo, da je samo zelo izčrpan od mnogega dela. To je že stara diplomatična poteza, nasprotniki Rusije pred vsako važno konferenco spravljajo Lenina na smrt v nadi, da bodo s tem svetu pokazali Rusijo kot državo brez pravega vodstva. — V Moskvi teče velika politična razprava proti socijalistom ki so kovali zarote proti sovjetski Rusiji, in francoski komunistični politik Frossard, ki je nastopil kot priča, je izjavil in dokazoval, da je francoska vlada že od konca leta 1917 v zvezi z vsemi protiruskimi zarotniki, da vse, kar je proti Rusiji, podpira in da je v to svrho izdala že nad milijardo frankov. Naša zborovanja. Shod SLS pri Sv. Lovrencu na Drav. polju. V nedeljo, dne 18. t. m. se je vršilo pri Sv. Lovrencu na Drav. polju lepo uspelo zborovanje Slov. ljudske stranke. Predsedoval je naš vrli somišljenik in predsednik kraj. odbora posestnik Martin Napast. Navzoč je bil vladni zastopnik okrajni tajnik gospod Fischer iz Ptuja. Gospod prof. Vesenjak iz Maribora je v svojem izčrpnem poročilu podal pregledno sliko državnega gospodarstva, notranje in zunanje politike, kakršno zasledujejo sedanje vladne stranke. Njegova izvajanji, ki so bila, — kakor navadno! — polna ostrih, a še-gavih opazk, so bila z vidnim odobravanjem sprejeta. Nato je opomnil tajnik Golob na silno važnost dobrega časopisja. Ob koncu je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. Zborovalci izrekajo svoje zaupanje «Jugoslov. klubu« in njegovemu predsedniku dr. Korošcu. 2. Zborovalci se izrekajo za popolno gospodarsko in politično samo- 1 upravo in avtonomijo nerazdeljene Slovenije. 3. Protestirajo proti! nameravanemu zopetnemu povišanju direktnih davkov. 4. Zahtevamo izplačilo 20 odstot., odtegnjenih pri žigosanju. 5. Zahtevamo počitnice v jeseni. Zborovanje poslanca Kranjca pri Sv. Joštu na Koz ' jaku. Binkoštni pondeljek je bil s cerkvenim shodom združen tudi izvencerkveni shod, na katerega je prišel poročat naš neumorno delavni narodni poslanec gosp. Davorin Krajnc. V dolgem in lepem govoru je povdar-jal načela, ki so merodajna in odločilna v borbi za «krst častni in svobodo zlato«, podal je poročilo o delovanju Jugoslovanskega kluba, pokazal smernice na-daljnega delovanja v prospeh vernega slovenskega, kmečkega ljudstva ter tudi v tem smislu sestavil resolucije (o verskem pouku v šolah, o avtonomiji Slovenije, o vojaštvu itd.) ki so bile brez ugovora enoglasno sprejete. Okrtačil je tudi razne prahu in smeti polne slovenske stranke, ki se štulijo prijatelje ljudstva, pa so njega največji sovražniki. Ljudstva je bilo toliko, kakor še morda nikoli. Tudi Orli in Orlice iz Dobrne so nas posetili. Hvala vsem, pred vsem pa g. poslancu. Le pridite še večkrat. Sv. Rok ob Sotli je imel na Telovo zelo lepo obiskan shod SLS. Udeležili so se ga tudi Hrvatje. Govornik Krajnc je podal sliko našega zunanjega in notranjega državnega položaja. Ko je govoril o Radičevi politiki za pečjo, ki je sokriva centralizma in njegovega razdejanja so navzoči Hrvatje pritrjevali češ: «Pa istina, ta vražji Radič ništa ne radi!« Po zborovanju se j<> osnoval nov odbor Slov. ljudske stranke, ki je imel ta- j koj prvo sejo. Zanimanje, s katerim so novi odborniki kazali kar pri prvi seji, nam je porok, da bo novi odbor svojo nalogo tudi odlično vršil. Sv. Peter na Medvedovem selu. Zadnjo nedeljo, 18. junija nas je obiskal naš poslanec Krajnc. Kljub temu, da se je shod KZ vršil popoldan in je razen tega še deževalo, se je vendar udeležilo zborovanja častno število naših pristašev. Poslanec Krajnc nam je v eno-urnem govoru prav natanko pokazal in razložil naš notranji položaj v državi, posebno z gospodarske strani. Okrožni tajnik Krajnc nam je govoril o podrobni organizaciji KZ. Le če bomo po navodilih tajništva organizirani vsi do zadnjega, se dali vpisati v Kmetsko zvezo, plačali članarino 4 K in ludi ob volitvah storili j vsak svojo dolžnost: le tedaj bomo močni in tedaj bomo tudi prej in lažje dosegli svojo zahtevo: avtonomijo , biovenije. i Iz seje Kmetijske družbe. Predsednik Pire je v daljšem govoru pojasnil zbra-i nim odbornikom, zakaj je prav za prav hotel postati predsednik Kmet. družbe. Čutil se je osebno razžaljenega radi nekih računov in ker ga niso upoštevali tako, kakor si misli, da on to zasluži. Ta izjava je naredila mučen utis, ker je omajala zaupanje v objektivno delovanje predsed. Kmet. družbe za Slovenijo. Maščevanje ne rodi nikdar dobrega sadu. Pisma piše — pane Pire. Odbornik Steblovnik je vprašal predsednika Pirca, je li res, da je pisal pisma samostojnim glede volitve delegatov, kakor se je čitalo ; v listih. Pire je to priznal, rekoč: «Da ni pisal samo enega pisma«, ampak, da je pisal vsem, o katerih je mis lil, da bodo samostojno volili. Ta izjava je poparila celo samostojne odbornike, ker so čutili, da je padla s tem zadnja krinka! Modra galica. Da ne bodo naši kmetovalci pri ga-i lici zopet nasedli, kakor letos, je odbornik Brenčič pred I lagal, da se naroči 40 vagonov galiee. Odbornik Vrečko | zahteva posebno skrb in pazljivost pri naročitvi, da se ! dobi galica po najnižji ceni za naše vinogradnike. Naše kmetijske podružnice se naj pozovejo, da takoj, ko galica pride, začnejo tudi nabirati denar za galico, da j ne bo treba družbi najemati posojila in plačevati dragih obresti. Odbornik Steblovnik vpraša, če bo vlada tudi prihodnje leto zopet oddajala galico, ker bi se morali po tem na to ozirati pri naročilu. Predsednik Pire pojasni, da se je vlada pri tej galici, katero je razdeljevala potom Ekonoma in Zadružne Zveze v Celju pošteno — vrezala. Neka belgrajska družba pa jf vtaknila pri tej kupčiji v žep samo — devet milijonov! «Bila je to čudna reč!« — O tej čudni reči še bomo govorili, ka jti tistih devet milijonov je šlo iz naših žepov. 72.000 kron je dobila Kmetijska družba podpore od fonda državne loterije za Slovenske vinogradnike. Odbornik Košar je vprašal, kako se bo ta svota razdelila. ! Reklo se je, da je določena samo za letošnje udeležnike ! velesejma v Ljubljani. S pomočjo te svote se bo zidal | paviljon in tudi klet. Košar je povdar jal, da mora biti klet in paviljon dostopen vsem slovenskim vinogradnikom, ki bodo letos ali v prihodnje hoteli razstaviti svoja vina v Ljubljani. Pravično pa bi bilo, ako bi se podprl tudi vinarski in sadjarski odsek v Mariboru, ki hoče slovenska vina razstaviti letos tudi v Zagrebu, Beogradu in ob priliki obrtne razstave v Mariboru, i Viuičarsko vprašanje. Kakor znano, so se pod vodstvom okr. glavarjev vršili sestanki viničarjev, za- stopnikov viničarskih organizacij in poliličnili strank, ter vinogradnikov, v dosego sporazuma. Skupno se je tudi izdelal načrt, ki se je predložil vladi v odobrenje, in v katerem so bile odstranjene najhujše osti starega, nesocijalnega viničarskega reda. Vlada pa tega načrta ni odobrila, ker je bil samostojni Pire — proti, čudno je to, da je g. Pire vedno in vedno izjavljal, da Kmet. družba ni dobila nobenega tozadevnega dopisa in da tudi ni ničesar poročala vladi o viničarskem vprašanju. Odb. Košar pa je dokazal neresničnost tel» besed ter je odboru predložil spis, katerega je predsednik Pire poslal ministrstvu v Beograd. Ob enem je pred lagal, da, naj vlada izdelani načrt s svojimi pomisleki in izpreminjevalnimi predlogi vrni istemu odboru-, ki se je že prvotno sporazumel in sklepal o teh načrtih. Viničarsko vprašanje zahteva nujne rešitve. Šolske počitnice. Odbornik Vrečko je predlagal, da stori Kmet. družba potrebne korake, da ostanejo šolske počitnice tako, kakor so bile dosedaj. Posestniki in vi-ničarji rabijo otroke bolj v jeseni nego po leti. Ko pa se mu je reklo, da je Višji šolski svet že odločil, da se počitnice spremene, je izjavil, da to ne more biti de-finitivno, kajti celo sam kralj je že podpisal žensko volilno pravico, ki pa je nazadnje vendarle romala v —» koš. Splošno odobravanje! Osebna dohodnina. Ker se zopet dogaja, da terjajo davčni uradi osebno dohodnino za leto 1922 na podlagi davčnih predpisov za leto 1921, je predlagal odbornik Košar, da protestira Kmetijska družba kot zastopnica kmet. interesov pri delegaciji financ v Ljubljani proti tem nezakonitim terjatvam. Izvoljene cenilne komisije še niso odločevale o višini predpisanega davka za leto 1922 in za to je to izterjevanje nezakonito in se mora ustaviti. Vlada je odklonila prošnjo za podporo pri nakupu močnih krmil. Prosili smo za vladno podporo, da bi našim kmetovalcem lahko nudili cenejša močna krmila vsled pomanjkanja krme. Toda vlada je našo o-pravičeno prošnjo zavrnila. Za tisto belgrajsko družbo pa je pri galici imela devet milijonov? Seno. Ker se kaže, da bo letos spet zavladalo v mno gib krajih občutno pomanjkanje krme, je kmet. družba sklenila, da nakupi že sedaj večje množine sena za svoje ude. Poljedelskemu ministrstvu se je znižal proračuni od 200 milijonov skoraj na polovico. Za kmetske potrebe ni denarja. Železniško ministrstvo ni ugodilo prošnji po znižanju prevoznih tarifov za kmetijske potrebščine. Kmet! naj samo plati i plati! Tedenske novice. Ne podpisujte kandidatnih list! Vlada javlja, da s« bodo vršile volitve v oblastne skupščine že 28. julija, kar je pa dokaj neverjetno. Ako se bodo volitve res vršile, bodo naša tajništva glede volitev in kandidatniU list natančno obvestila in podučila naše zaupnike. Naše pristaše opozarjam«, in svarimo, da se ne bodo pustili goljufivim potom pregovoriti in bi podpisovali kandidatne liste naših nasprotnikov in si s tem na-pravljali čisto nepotrebne sitnosti ter pota krog sodnij. Sarajevskim nadškofom je bil te dni slovesno u-stoličen dr. Ivan Šarič. Novega nadškofa je inštaliral zagrebški nadškofi dr. Ante Bauer. Umrl je pri Sv. Kungoti na Pohorju dne 19. t. m. tamošnji vpokojeni g. župnik Jurij Šelih. Odkar je stopil radi bolehnosti v pokoj, je bil vedno priklenjen na mučno bolniško postelj, katere ga je rešila smrt. —» Svetila mu večna luč! Orlovski tabor bo v M. Nazarjah dne 2. julija. — Sprejem gostov bo v Ljubiji pri Mozirju ob 10. uri. Na taboru bodo nastopali sloveči govorniki, priglašenih je bilo število izvrstnih telovadcev. Veselica z godbo bo nudila pošteno in razvedrilno zabavo. Pohitite torej v najobilnejšem številu od blizu in daleč ta dan v našo «slovensko Švico« — v Zgor. Sav. doilno. Kako sta zborovala minister Pucelj in poslanec Mrmolja v Kozjem? (Dopis očividca.) Dne 11. t. m. sta se pripeljala v Kozje minister Pucelj in poslanec Mrmolja na javen shod pri Pirhu. Zborovalno sobo so napolnili naši pristaši iz št. Petra 45, iz Podsrede, Buč, Podčetrtka in Pilštajna. Samostojnih je bila komaj peščica poleg Puclja, njegovega pisarja in Mrmolje. Ko so naši zagledali Puclja, je zaorilo po zborovalni sobi: «Živijo dr. Korošec, Kmetska zveza in Jugoslovanski klub!« Zborovalcev je bilo nad 200, a samih pristašev KZ. Ker je bila ura čez dve popoldnč proč, so zahtevali zborovalci od Puclja, da otvori shod, a ga ni, radi strahu ne! Med čakanjem na otvoritev shoda je vprašal g. kaplan od Št. Petra Puclja, zakaj lažejo samostojni gle-* de življenja naših fantov vojakov v Kragujevcu. Minister se je izgovarjal na neresnico klerikalnega časopisja o trpljenju naših fantov. G. kaplan pa je imel s seboj kakih 20 odsluženih vojakov, ki so dobro poznali razmere v Kragujevcu. Ti so stopili k ministru in kričali vanj: «Lažeš, pojdi ti doli za 24 mesecev, pa ne boš" tako obilen!« Na ministra so leteli težki, a istiniti očitki. Nato so zahtevali naši zopet otvoritev shoda, a g. minister je dal poklicati iz «junaštva« štiri orožnike ia v senci bajonetov je nato otvoril shod nek slabostojnež iz Kozjega in dal besedo Puclju, ne da bi se bil izvolit predsednik shoda. Kakor hitro je začel govoriti gospod minister, so začeli zborovalci tako vikati in delati medklice, da tudi orožiflki niso mogli z vsemi grožnjami u-+ miriti zborovalcev in pripomoči g. Puclju do besede« Mrmolja je vpil, da se mora vreči g. šentpeterskega kaplana pri oknu na cesto, a so se mu smejali in zapeli zborovalci: «Kaj nam pa morete . . . premalo je vas^.« Minister se je odrekel besedi in začel je govoriti posl« Mrmolja. Od same jeze, ker ni imel malodane nobenega pristaša na shodu, je napadel pristaše KZ s psovkami: «Pijanci, pijana tolpa ....!« Radi psovk so odvzeli zborovale i Mrmolji besedo z medklici in je moral obmolkniti. Nato je pozval samostojni otvoritelj shoda zborovalce, ali so za Samostojno ali ne! Za Samostojno je dvignilo roke komaj s Puclj-Mrmoljevimi s seboj prifuranimi spremljevalci vred 8. Ko sta videla P.ucelj in Mermolja pečat svojega kozjanskega poraza, sta se odpeljala — zastražena od orožnikov — v avtomobilu, odkoder sta dospela. Ravnokar opisano zborovanje je bilo za ministra Puclja menda zadnje v — Drachen-burgu! Odpuščenim cestarjem v tolažbo. Jugoslovanski klub se je potegnil pri stavbenem ministrstvu za vse one cestarje, ki so bili pri zmanjšanju števila uradništva 1. maja t. 1. ali odpuščeni ali vpokojeni: Gradbeni minister je odgvoril Jugoslovanskemu klubu, da bodo ti cestarji zopet nastavljeni, kakor hitro bo sprejet drž. proračun za leto 1922. Od 23. do 25. junija, to je v petek, soboto in nedeljo sc vršijo v kapelici sv. Frančiška, mariborskega frančiškanskega samostana tridnevne duhovne vaje za člane mariborskega Orla. V petek in soboto ob 8. uri zvečer govor z litanijami ter v nedeljo ob G. uri sv. maša s skupnim sv. obhajilom in zadnjim govorom. Orlovska zavest in disciplina zahtevate, da se jih vsi člani udeležijo. V četrtek ob 7. uri odborova seja v prostorih Krekove posojilnice. Romarski vlak k Mariji Pomagaj bo vozil nepreklicno dne 10. julija t. 1. iz Maribora. Južna železnica je dovolila na svoji progi iz vsake postaje do Ljubljane polovično ceno, na državni železnici od Ljubljane do Otoč pa bo treba zopet plačati celo karto. Tako bo stala cela vožnja iz Maribora do Otoč in nazaj okoli 20" kron. Karto do Ljubljane in nazaj si kupi vsak romar na tisti postaji, kjer vstopi. Dobiljo hode, ako pokaže romarsko legitimacijo, ki jo izda romarski odbor. Za karto od Ljubljane do Otoč pa morajo romarji naprej poslati znesek 18 dinarjev in 5 dinarjev še za romarsko legitimacijo, torej skupaj 23 dinarjev na «Romarski odbor v Mariboru,« Cirilova tiskarna. Ta b) vsem romarjem doposlal te vozne karte že na dom, da se ne bo treba potem na postajah muditi z razdeljevanjem kart kakor lani. Vljudno torej prosimo vse tiste, ki se mislijo romanja udeležiti, da nam najpozneje do 2. julija pošljejo znesek 23 dinarjev, da jim moremo pravočasno doposlati legitimacije in karte za vožnjo od Ljubljane do Otoč in nazaj v Ljubljano. Mali otroci, ki jih ima kdo v naročju, ne plačajo nič, večji otroci do 10 let pa plačajo ravno tako kakor odrasli. Za enkrat je nameravan romarski vlak samo 10. julija t. 1., če bi se pa za to romanje priglasilo preveč romarjev, potem bomo napravili 24. julija za romarje iz Savinjske doline, celjske okolice, iz laškega okraja in iz Posavja posebno romanje, za katero bodo veljale iste karte. Vse potrebno o tem naznanimo prihodnji teden. Do takrat pa:, Pozdravljeni! Romarski odbor. - Lepa cerkvena slovesnost. Dopis iz Razvanja pri Mariboru. V nedeljo, dne 18. junija, sta se v podružni cerkvi sv. Mihaela blagoslovila od g. stolnega župnika najslovesnejše dva nova bronasta zvonova, vlita v mariborski livarni. 2e na predvečer se je k sprejemu novih zvonov zbrala nepregledna množica, ki je šla s šolsko mladino in požarno brambo na čelu do meje zvonovoma naproti. Pri Puklovi kapeli smo jih slovesno sprejeli, odkoder smo jih med streljanjem in sviranjem godbe skozi bogato z zelenjem in slavoloki okrašeno vas spremljali k cerkvi, kjer so bile slovesne večernice. V nedeljo so se že v zgodnjih urah začeli zbirati od vseh'strani ljudje, da bi prisostvovali lepi slovesnosti, ki se je izvršila v najlepšem redu. Sijaj slovesnosti so povečali visoki gostje iz bližnjih okolic, gospa baronica Pacber in gospa Scherbaumova iz Maribora, ki ste pristopili kot botri .Vsem udeležencem bo ostala lepa slovesnost v trajnem spominu. 2elimo, da bi nas ubrano zvonenje novih zvonov mnogo let razveseljevalo ter o-znanjevalo na blizu in daleč požrtvovalnost dobrih vaščanov in drugih dobrotnikov; vsem dobrotnikom pa povrni Bog za njihove darove in trude z začasnimi in večnimi darovi! Lepa nedelja se bo letos obhajala pri Mariji Lov-reto na Ložnem v nedeljo, 9. julija radi katoliškega shoda v Šmarju pri Jelšah, ki se vrši 2. julija in se ga bodo udeležile tudi ljudske množice iz rogaške dekani je. Dobrodelna vstna veselica se vrši v nedeljo, dne 2. julija na vrtu restavracije «Gambrinus« v Mariboru. Začetek ob 15. uri, konec ob 24. uri. Veselico priredi osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo — podružnica Maribor, čisti prebitek je namenjen v podporo bolnih tovarišev, vdov in sirot. Veselico toplp priporočamo vsem našim somišljenikom. , Mariborsko porotno zasedanje. Odkar obstoja celjsko okrožno sodišče kot porotno sodišče, se je menda letos prvič prigodil slučaj ,da so se pred mariborsko poroto vršile tudi tiste porotne razprave, ki bi se sicer morale vršiti pred celjsko poroto, toda ker so bili slučaji, namenjeni za celjsko poroto, le maloštevilni, so se odkazali mariborski poroti, ki se je pričela dne 12. junija. Značilno je, da se vrši večina razprav o umorih in ubojih. Dne 12. t. m. so se kot prvi zagovarjali Peter Sipek, Jakob Kokol in Franc Vavpotič zaradi nasilstva in oskrumbe. — Dne 13. junija sta se zaradi uboja zagovarjala Franc Hvalic in Antonija Zorjan iz Lasto-inerc, ki je obtožena, da je ubila svojega moža Franceta, njen oče Franc Hvalič pa je kot tast bil sokriv umora.' Uihorjeni Franc Zorjan je živel v nesrečnem zakonu, kajti njegova žena je bila jezična in zapravljiva, vse je hotela spraviti od njunega dom^ na dom njenih staršev, in ko je hotela dne li. oktobra odpeljati še zadnje živinče, je prišlo do umora. Reveža so pobili na tla in ga tamkaj pustili umirati. Porotniki so potrdili krivdo obeh obtožencev. Antonija Zorjan je bila obsojena na 10 let, njen oče Franc. Hvalič pa na 10 mesecev ; težke ječe. — Zaradi tatvine se je zagovarjala znana | kurja tatica Katarina Lugert iz Špičnika. Toda tokrat j se ji je zahotelo po denarju. Nekemu imovitemu vinske- j mu trgovcu je izmaknila listnico z vsebino 51.198 K. \ Orožništvo jo je zasledilo v veseli družbi v Studencih, j Pri njej so še našli 45.841 K. Porota ji je prisodila eno , leto težke ječe. — Dne 17. junija se je pa vršila mučna i razprava o zverinskem umoru, katero je vodil višji sod ni svetnik Stergar. V Bodoncih v Prekmurju se je izvršil na Jožefovo zverinski zločin, kakoršnjih naše obmejno ozemlje le malo pozna. V hiši štev. 91 v Bodoncih je stanovala družina Makari. Mati je umrla, oče je pa bil pijanec in slaboumen. V to družino se je priženil Janoš Veren. Na Jožefovo zvečer je oče Miha Makari igral harmoniko. Po večerji se je v rodbini vnel pre-pirJ^Makara sta napadli njegovi hčerki Frančiška in > ¡Terezija ter zet Janoš Veren in sicer vsak s toporiščem. 'dobili so ga na tla. Nato so ga zadrgnili z vrvjo in o-besili. Razprava je bila silno mučna, ker je drug na drugega valil krivdo. Orožniki so našli krvava toporiš-ča. Izprva so krivdo vsi trije priznali, pozneje pa zopet tajili. Porota je zaradi umora obsodila Janoša ter Terezijo Veren na smrt na vešalih, Frančiško Makari pa na 15 let težke ječe. Vsi obsojenci so obsodbo mirno sprejeli. Pred isto poroto se je zaradi uboja zagovarjal Franc Lešnik iz Sv. Miklavža, ker je dne 23. aprila zabodel z nožem Alojzija Ogrizek iz Št. Janža. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe. — Dne 8. avgusta lanskega leta se je odigral v Marlvarjevcih v Prekmurju žalosten slučaj roparskega umora. V Prekmurje. je prišel krošnjar Kozina. Rad bi se bil podal na Madžarsko. Ker pa ni imel potnega dovoljenja, mu je poveljnik odrekel prošnjo. Da pride na vsak način čez mejo, se je seznanil z mejnim stražarjem Smajilom Manjič, s katerim sta v gostilni popivala. Ko sla zapustila gostilno, je šel Kozina proti meji, a Manjič je šel za njim po stranski poti. Manjič je Kozino ustrelil in zadevo javil oblasti. Pri preiskavi se je dognalo, da je Kozini manjkala žepna ura in listnica, neoporečeno je bilo tudi dognano, da je Manjič ustrelil Kozino, ker je bil mnenja, da bo pri njem našel večjo svoto denarja. Porota je Manjiča zaradi roparskega umora obsodila na smrt na vešalih. — Nek Franc Rožič, doma iz Žgonc pri Mariboru je vzel v zakon svojo ženo Marjeto le zaradi njenega premoženja. Bil je napram svoji ženi surov in jo je večkrat prete -paval. Odnesel ji je tudi blaga v vrednosti 20.000 kron ter odšel. Ko se je zopet vrnil, je v prepiru svojo ženo z nekim predmetom udaril s tako silo po glavi, da je čez nekaj dni umrla. Orožništvo pa ni verjelo njegovim trditvam, češ, da je njegova žena padla s podstrešja. Rožič je v začetku vse tajil, a pozneje pa priznal. Obsojen je bil na 8 let težke ječe. — V Velikem dolu je prišlo v neki gostilni med Francetom Cerjak in Francetom Ferlan zaradi nekega dekleta do prepira. Da je nesrečni alkohol v tem prepiru tudi igral svojo vlogo, je umevno. V tem prepiru je Cerjak zabodel z nožem Fer-lana, ki je kmalu na to umrl. Ker je bil Cerjak takrat, ko je zabodel Ferlana, zelo vinjen, izpil je namreč 4 litre vina, je bil le zaradi prekoračenja silobrana obsojen na 10 mescev strogega zapora, ker je bilo dokazano, da je tudi Ferlan bil mnogo kriv na tem poboju. — Meseca marca t. 1. je bilo posestniku Antonu Ploj v gostilni Zamola pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ukradenih 19.000 din. Ploj je popival v gostilni z nekim Matijem Lešnik iz Iršovc pri Ptuju. Po noči je v sobi, v kateri sta Ploj in Lešnik skupaj prenočila, ukradel Lešnik Ploju ves denar. Lešnik je denar skril v bližnjem svinj-jaku. Zaradi tatvine mu je porota prisodila 2 leti težke ječe. — Ivan Stuhec je bil sekvester posestnika Ivana Probsta v Kapli ter Ivana Veber v Črešnjevcih. V tej lastnosti je poneveril 80.000 K denarje ter si kupil lepo posestvo. Ker pa je bilo treba doprinesti nekaj dokazov, je bila razprava preložena. Požar. Preteklo nedeljo zvečer je strela udarila v gospodarsko poslopje Jožefa Muršeca v Kaniži pri Pesnici. V kratkem času je bilo poslopje v plamenu. Na kraj nesreče je tudi prihitela požarna bramba iz Maribora. Razven živine se ni dalo rešiti ničesar, pač pa se je napornemu gašenju posrečilo ubraniti pred požarom sosedna poslopja. Škoda znaša blizu pol milijona kron, ki je vsled nizke zavarovalnine krita le deloma. Nesreča ni zahtevala nobenih človeških žrtev, čeprav sta se nahajala v hlevu dva hlapca v trenutku, ko je strela udarila v gospodarsko poslopje. Kmetje zvišajte vendar zavarovalnino! Zlato poroko je obhajal v Št. Rupertu nad Laškim Tuhtar Blaž s svojo ženo Agato. Z veseljem in radoved nostjo smo pričakovali pred cerkvijo zlatoporočenca. Marsikatero oko so oblile solze, ko jih je g. župnik blagoslovil in jima čestital. Redke so te slovesnosti, zato pa naj tembolj ostanejo v spominu, posebno pa še, ker je bil Blažek zaveden in pošten naš mož. K tej lepi slovesnosti sta največ pripomogla sin Tuhtar Cene, ki je bil prišel iz Westfalskega, in hči Mima. Pa tudi sosedje so pomagali, kolikor je pač bilo v njih moči. Hvala jim za požrtvovalnost! Zlatoporočence pa naj ljubi Bog ohrani še na mnoga leta! Pogreb blage žene. Na binkoštni pondeljek je v 2e-čah pri Konjicah udarila strela v hišo tamošnjega pos. Martina Pukl, ter ubila njegovo ženo Marijo. Pogreb vzorne žene je bil nad vse lep. Ob odprtem grobu je imel ganljiv govor konjiški arhidijakon mil. g. Hra-stelj. Pogreba so se med drugim še tudi udeležili vikar ; Mirt, kneginja Windislchgratz, občinski svetovalec Lu-i bej, ter obilo sorodnikov; znancev in prijateljev. Rajnki i bodi žemljica lahka! Silna nevihta ter toča po Banatu in SremU. Dne 19. t. m. je divjalo po ravnokar omenjenih krajih silno neurje. Dež je lil kot iz škafa in padala je debela toča. Škoda še ni ugotovljena. • : Veliko nesreč in škode so povzročile poplave po južni Srbiji. Zadnje dni so bili po Srbiji strahoviti nalivi, ki so povzročili večmilijonsko škodo in zahtevali veliko človeških žrtev. Iz mesta Kumanova javljajo, da znaša škoda povodnje v mestu ter njegovi okolici 29 milijonov dinarjev. Setve so popolnoma uničene, voda je odnesla živino in porušila hiše. Narasli reki Pčinja in Kriva Reka ste sedaj že upadli in našli so 14 mrtvih, trupel. V okolici Vranja" so istotapo nekaterim občinam setve popolnoma uničene. Požar uničil trein posestnikom imetje. Iz Tebolc pri: Ormožu poročajo: V viničariji posestnika Franca Kosec je izbruhnil požar, ki je uničil celo gospodarsko poslopje ter orodje. Od goreče Koščeve viničarije se je razširil ogenj na poslopja posestnikov Martina Kova-čič in Janez Bombek. Kovačiču je upepelil ogenj celo poslopje z živino vred in cenijo povzročeno mu škodo na 100.000 K. Bombekovo poslopje je tudi zgorelo in znaša škoda 20.000 K. Atentator, ki odklanja pomiloščenje. čitateljem «Gospodarja« je še v živem spominu, da je vrgel na dan izglasanja centralistične ustave neki Stejič bombo proti avtomobilu, v katerem sta se peljala iz beograjske narodne skupščine še takratni regent Aleksander in mi- i nistrski predsednik Pašič. Bomba ni nič storila, ne re- • gentu Aleksandru in ne Pašiču, pač pa je ranila nekaj vojakov, ki so bili na straži. Radi poskušenega napada na regenta ter Pašiča je obsodilo sodišče Stejiča na smrt. Atentator Stejič je po obsodbi prepovedal svojemu odvetniku odpotovati na Bled, kjer je sedaj naš kralj s kraljico in prositi kralja za njegovo pomiloščenje. Govori se, da bodo Stejiča 25. t. m. ustrelili. Obravnava proti 200 kmetom. Dne 12. t. m. se je v ¡j Skopi ju začela velika obravnava proti 200 makedon- I skim kmetom, kateri so obtoženi, da so dajali pomoč bolgarskim četašem. Da so kmete v preiskovalnem za- j poru batinili kakor milo živino, se samo po sebe razume, kakor tudi to, da so iz nesrečnežev izsiljevali neresnične izpovedbe. Pašič—Pribičevičeva vlada se ho-* če za vsako ceno proslaviti s tem, da prekosi bivšo Av-strijo, kjer so bili veleizdajniški procesi na dnevnem re- J du, toda — brez batinanja. Blazen oče ubil sina s sekiro. V Gornji Podvežici (Primorje) se je zgodil ta-le zločin: 551etni Marijan Jančič se je nedavno skregal s svojo ženo, zagrabil za sekiro ter udaril ženo po hrbtu. V istem hipu je priskočil sin Šanto svoji materi na pomoč. Oče, ki je bil drugače znan kot marljiv in pošten gospodar, pa je udari) sina s tako silo po glavi, da se je zgrudil mrtev na tla. Očeta so zaprli. Preiskava je ugotovila ubijalčevo blaznost. Mož ni vedel, kaj dela. Iz strahu pred revizijo se je ustrelil. V Osjeku jo služil kot blagajnik polkovne blagajne poročnik Drago-tin Pehar. Mož je imel nepoštene prste in si je prisvo-jal svote iz vojaške blagajne. Poročnikova kradljivosl, je prišla do ušes višje vojaške oblasti, ki je odredila pregled polkovne blagajne. Ko je blagajnik Pehar zve-j del, da mu bodo pregledali račune ter blagajno, je vzel samokres in se ustrelil. Ponesrečen parobrod. V luki v Hamburgu se je zgodila zadnje dni velika nesreča. V luki je bil brazil-janski parobrod «Alvarez« na popravilu. Ko so bila glavna popravila gotova, so spustili ladjo v morje, a se je nagnila ter začela potapljati. Delavci, ki so bili na ladji, so začeli skakati v morje, da se rešijo, a jib j« mnogo utonilo. Ladja se je tako globoko pogreznila, dai luka samo še njen vrh iznad vode. Ognjegasci so hiteti takoj na pomoč, da so dali s pomočjo sesalk zraka onim nesrečnim delavcem, ki niso mogli iz ladje pri potopu. Dosedaj so dognali, da je mrtvih in ranjenih nad 100 delavcev. Dolarski milijonarji. Po službeni ugotovitvi arne-^ rikanskega finančnega ministrstva, živi letos v Združenih državah 34 oseb, katerih letni dohodki znašajo f milijon dolarjev. Lansko leto pa je bilo takih bogatašev 65. Zadnja leta je začelo znatno padati število ame-rikanskih dolarskih milijonarjev. Tako je živel na pri-' mer leta 1916 v Ameriki 200 oseb, ki so imele letno pre-, ko milijon dolarjev dohodkov. To število je padlo leta 1917 na 141. Letos je v Ameriki 6,587.000 ljudi, katerih letni dohodki znašajo od 1000—5000 dolarjev, a lani je bilo takih oseb samo 4,675.000. i Nov vozni red za vse proge štajerskih železnic, —t veljaven od 1. junija t. 1., je izdala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 40 para. Vozni red j» zelo natančen in praktičen, ker se vtakne v listnico in se ga ima lahko vedno pri sebi. Ga toplo priporočamo! Za sklad KZ so darovali naši somišljeniki iz Zrkovč 100 kron. — Za tiskovni sklad je daroval g. Ivan Knez i» Razbora pri Slovenjgradcu 100 kron. Iskrena hvala! Šmartno na Paki. Nekdo nam je poslal 80 kron, kojo .......................... ■ —■......T Gospodarstvo i Peronospon in oMum. Bakrena galica in kolodialno žveplo! Pride čas, da preti nevarnost zdravemu razvoju trsja in grozdja. Ce vlada toplo vlažno vreme, se hiJ poma razmnožita, plesnoba in rja, oid'um in peronos-1 pora na trsu in vinogradnik se poprime protisredstva» da uničuje te bolezni. ¡, , Kakor poroča strokovnjak P. Lederle iz državo® kmetijske izkuševalnice v Augustenbergu na Badeo-! skem, razstavila v Zagrebu večje število parnih mlatllnic, lokcmobilov t vseh velikostih in nekoliko motorjev — vse t polnem pogona. Opozarjamo vse interesente, da izrabijo to priložnost! Zmerne konkurenčne cene! 486. Novi vozovi, težki, tudi s senčnim! lojtraml na prodaj pri J. Kokot, kovač, Račje pri Mariboru. 1—3 607 VI BI RADI imeli lepo obleko, perilo, kravato, nogavice, robce, čevlje, klobuk in še povrh vedno dosti denarja za razne druge potrebščine. To dosežete le tedaj če bodete kupovali vse manufakturno blago, sukno, platno perilo, gotove obleke za moške, ženske in otroke pri tvrdki: J. N. Šoštarie Maribor, Aleksandrova cesta št. 13, ker le tam je najboljše blago, najboljša postrežba in najnižje cene. Železničarji in poštni uslcžbenci dobijo blago tudi na obroke. 1—3 444 Samoti sodarskl pmočnik OdlllSMl Jn učenec se takoj sprejmeta s stanovanjem in hrano. Jak. Eolarič, sodar pri Sv. Bar-! bari pri Maribora, pri gostilni dabeder. 1—2 (02 loško kolo £ Msrlbor, Earčovlna, Praprotnikeva ulica 191. 610 Sprejme -.5? ££ iz paikeae hlie ln debrlm spričevalom v trgovini Janko Narot, Bogaika Slatina. 611 Vinski trgovci pozor! Poiojilnica pri Sv. Barbari v Halo-sah preda S6. t. m. najviijema ponudniku svoje hrame ln posestvo. Vse skapaj leii ob vel Iki cesti ter laa rodi velike kleti s cementnimi in lesenimi sodi ponbno vredaest aa vinske trgovce. 108 OBLEKO I Pripre ste in finejše. Točno in aolidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJU ARBEITER Maribor, Dravska ulica fit. 12. 9-10 153 Prva hrvatska štedionica Zagreb podružnica Maribor, Gosposka ulita 24. Ttlefon ravnatelja 317. Telefon menjalnice 313. USTANOVLJENO L. 1846. Delniška glavnica K 200,000.000 —, Rezervni zaklad K 130,000.000- Vloge: K 2.500 Q00' PODRUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Crikvenica, Ča-kovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Kraljeviča, Križevci, Maribor, Mitrovica, Nova Gradiška, Ogu-lin, Osijek gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Velika Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun. EKSPOZITURE: Osijek dol, grad, Vinica koo Varaždira. MENJALNICE: Zagreb, Ilica 5. Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. — Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu- in inozemske menice. Izdaja , 41/i */„ založnice, koje imajo pupilarno varnost in jamčevno sposobnost. Izdaja uverenja čekov in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na podlagi akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Izvršuje borzne nalčge vestno in kulantno. Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, Ziirichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. t. d. ter v Ameriki. le Brzojavni naslov: PRAŠTEDIONA. J Naznanjava cenjenemu ubčinstvu, da sva si preskrbela večjo množino pristnega prvovrstnega dalmatinskega vina katerega bodeva točila na drobno po K 36*— liter v znani gostilni „Pri zlati hruški", Frankopanova ulica itev. 2. Za obilen obisk se priporočava Vinko in Joiefa Planine« Električne strele proizvod S E G za vrtilni in enakomerni tok za pogon in luč (dinamo) 1 — 6 k. s. in vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po ugodnih cenah 448 8li)itf®tihiiilni tundir a Karel Florjančič,Celje. {nm res dobro in zanesljivo uro, í r^ ^w I ^^ $ j * ] ¡¡¡¡»SSJf- - ~ " jjp&l! , i**.. ■P je izpolnjena, ako si preskrbite uro iz znane urarskž tvrdke SUTTNER. Prihranite si po-- ' pravljanja in jezo v: ** % najfihejse mi t ■ ! i* nikla, srebra. tula in zlata i. t. d «¿»iiOCHE 0EE. Bogata izbira venžic, prstanov ahseov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsake 30 vrste. — Zahtevajte cenik s slikami od: pcroiike ivrdke H, SUTTNER. Ljubljana it 982 In«? I dinar Vais ja treba postali za poštnino, ako že-¿ta, m Veis brezplačno En takoj pašlja veSiki katalog. IIP« stoječi in ležeči, kakor tudi GOZDOVE ter gozdna posestva kupuje — po najvišjih cenah — Ntttiia OBMH električna žaga MARIBOR, Loška ulica 15. Skladišče: Tattenbachova al. f Naznanila cenjenemu občinstvu f Vsled preureditve svoje trgovine prodajam od danes naprej vse¿b!ago f Bi" tsfej -■> jtj* :.. ri M sds « ^ocfl dnevna r v-.-i.-V - Gospodje trgovci dobe še znaten "popust. Za obilen obisk se priporoča' fe 3-7 353 ÍLÍ jffeí lí» ,.^ «si f "'j 'L ^ ' .' " MMMCš Odda se večja količina prvovrstnega CEMENTA Martin Stadlar, trgovina z maianlm blagom' na drobna! Maribur, listrifljska ulica 26, na debela! u rmmtšl Velika izbera volnenih štofov za birmance od 180 K naprej, enako tudi tir manufaktura se dobi j ji najceneje pri 19—st. J. TRPIN j iarsfcar, GMvrI trg 17. j ................. || IM II. I HM, .MM I m t P-Mnnn» S8d« T TSSkl EnO- t irr»€ill« iini, t>r'pr»fai sf rino. Ima na prodaj Jugoslovanska Tia&roa KopiUrjer« ulic» Ii«t, 6 f W»r(bir. 8- 8 4i0 j LIVARIA za zvonove in kovine, poprej [t-3. 183 DENZELA SINOVI,MARIBOR Kopališka ulica 9, je zepet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalmce, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za briz-galne i. t, d, — — Inž. J. & H. Bfihl, i rm* SftKRSÉE KOTLE iad, unitf. dr. Llldovik If0|?ak ksoraa za mlinske potrebščin«; tefagova ulica 25. (blizu gl. ko!od»ora) g 8RCAR. Ljubljana srdinira od pol 12, do 1. ure dop, in 2. do 3. ure pop. J * —, •»'■ Ob nedeljah in praznikih od 10. do 11. ure dopoldan. KOl&SltfHf Stt^ UlICU Ši&tf* 35 2-3 453 ! | ? priporoča bogato zalogo vseh v mlinsko stroko spa- i dajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah, i. s: svilena sita X in XXX, tenčico za zdrob (Grie3gaze)' znamke »Albert Wydler«, 24 in 32 cm široka volnena i sita, pocinjeno žično tkanino (Drahtgewebe), prima| gonilna jermena, mlinske kamne, amerikanska strojna! olja in masti, kontenino, žimnata sita i. t. d. Postrežba točna in brza! 4 42oCeniki na razpolago! i mm po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi škriljevec zastopajo in zaloga 2—to Haribor; Gregorčičeva uiica 17. 473 Pozor! iCm^f#¥iiiCil Pozor! Došla je tri odra galics In žveplo po ugodni ceni. Dospela so tu li sveža semena vrtna, travna in detelj» Istotam se dobi tudi: krompir, ajda, moka, pristno bučna olje, milo, petrolej, kava, ril i. t. d, Za obilen obisk se priporoča «Anion Moinik 3—IO !!> OBLJE, Glavni tpg 8. Metalokemika d. d. Zagreb Stnraayers?a ulica št 8. Zahtevajte ponudbe I n 1 1-6 431 > Za samostojno gotpcdlnjo ž«ii piti iesska oisbn iradnje »taroitf, ki m raíame t Ttaki panogi gaspodinjst»«. N*sior pore Aiejiij» lUtar, Eamaiea pri Maribora. 2-3 489 Kmetovalci pozor! Vgeh vrst umetna gnojila po najnižjih cena i: "0-1 o 99 ima vedno v zalogi l§ Tvrdka ANTON TONEJC in drug, Maribor, TelJ?. L^ -----------—--------- mm oset Karier, Moisailfora g. 57, Telefon Ste?. 88. trgovina sena, slame, krompirja, z drvami, fižole, in drugimi dežel, pridelki. Brzojav. naslov: | Andrej Oset. 6-s 340 Kdor si hoče oskrbeti „.gjlll HH Ivan Hajny, Narib vsakovrstne poljedelske stroje in priprave kakor: vitle, mlatilnice, žitne čutilne mline, trijerje ali odbiraloike, slamoreznice ea ročni ter pogon na vitel, sadne in grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne rob-karje, sesalke in pocinkane cevi, gnojoične črpalke, Sackove pluge, kosilne stroj e, dvorezne koruzne sejalne stroje, okopalnike in osipalnike, izborno pocinkane brzoparil-nike v velikosti 50 do I20 L brzoparilne lonce in slatnorezne nože i. t d naj se obrne zaupno na znano domačo tvrdko y 11 nasproti glav Aleksandrova Kcote cesta 45, Pozor! SEMENA Pozor! vseh vrst zanesljivo kaljiva ter prave voščene sveče, galico in vse špecerijsko blago najce-Jneje pri tvrdki 1—10 »o I. DEČKO, Celje, Glavni trg 10 tik farne cerkve (preje MHan Hočevar) podružnica Ljubljanska cesta it. 4. Istotam se kupi vosek, laneno seme ter sploh vsi deželni pridelki po najvišji dnevni ceni. Podružnica v Mariboru. 581 Začasne: Rorošha cesta l/l — Telefon 311 — Erzopi: Oospobasika. Centrala: Ljubljana. Podružnice: Bjakoyof Sarajevo, Sombop, Split, Šibenlll. Ekspozitura: Ormoška posojilnica v Ormožu Poprej (dr. Geršakova) obrestuje hranilne ^ vloge po 4 do «3fc in;i>,V. ^ dige posojila na osebni kredit po 6 °/0) na vknjižbo ® % — Uraduje vsak dan od 8, do 12. ure dopoldne. 357 Načelstvo. Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Oospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Hapital in rezerve shupno 2 afilijacijami čez H 50,000.000' SH Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kup je in prodaja tuje M valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse 2? bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. g Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. 1. stran. SLOVENSKI GOSPODA» 22. junija 1922. Ljudska posojilnica v Celju ppi „Belem volu". Sprejema hranilne vloga in jih obrestuje po 41|2°|o oziroma 5% „ P ~ ■ sd dneva vloge de dneva dviga Poeeula daje na vknjižbo, pereitve in mtavo. — Otvarja trgovske kre4Re ped zalo ugodnim! pegeji. odnještajerska Ijmbka posojilnic« Maribora, Stolna ulica št» i, r. z. z i. z. obrestuje od Novega leta naprej navadne vloge po Trajne in večje vloge pa po dogovoru. «U Noben strup! Nobena kem. kisikova kislina, za zdravje zajamčen izboren namizni feis prod.ja na debelo in na drobno najmodernejša avtomatična tovarna la kis (jesih) FELIKS SCHMIDL Marifctr, Koroška 1.18 Vsaka gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, naj povsod lahteva le pristea SCHMIDLOV kis. 8-I0231 Ali ste že naročili škropilnico 1 Ce ne, storite to takoj, ker jih je le še malo v zalogi! Fr.Zinauer, Maribor, Aleksandrove cesta 45/11 Jesernig-ova škropilnica je najboljša in najcenejša. 88$ ; m Kdor hote imeti prvovrstne poljedelska straje in izberi« irilie priprave kikar: Lokomobile, mlatil-nice na parni pogon, sejalne in kosilne stroje, mlatilnice na vitel ali na ročni pogon. Raznovrstne pluge, brane, okopalnike in osipalnike, vitle, sla- moreznice, pumpe, re-porezDice, čistilnice, drobilne mline i. t d. nai pride pogledat ali naj piše na tovarniško zalogo melichar-umrath-bAcnui v M. Jnr)a (b jo*. M. Pripustitev trgovine. Dovoljujem si s tem, p. n. občinstvu Maribora in okolice najvljudneje javiti, da sem z današnjim dnem svojo trgevine z manufakturnim, kurentnim in platnenim blaiem ■a Altksaadrovi cesti štev. 21, prepustil gospoda J. Sziniczu, da pa bodem še nadalje v njej sodeloval in prosim, da se meni dosedaj izkazano zaupanje tudi na mojega naslednika blagohotno prenese. Z odličnim spoštovanjem Jos. Ullaia. Mlin na Loki poprej Reigo pri Ptiji nelje in »menjava vse vrste žita M3m je n& dot popravljen, ter izdeluje tudi zdrob, H I? PIIIC vse vrste zrnja po najvišji dnem ceni ttfHARD ORSSICH, PTUi, I i Prevzem treovine. Čast mi je, p n. občinstvu Maribora in okolice najvljudneje javiti, da sem prevzel staro renomirano trgovino z nanefikturnim, kurentnim in platnenim klaiom Jas. UUaf* na Aleksandrovi cesti št. 21 in da bodem to trgovino pod protokolirano tvrdko j*. *v.. Jes. Ullaia naslednik J. Szinicz naprej vodil. Oprt na svoje dolgoletno trgovsko delovanje se bodem]po-trudil, da varujem dober glas te trgovine in ohranim ter pridobim po strogo reelnem poslovanju zaupanje svojih velecenjenih odjemalcev. ^ Z odličnim spoštovanjem 252 J. Sslnicz. Pozor! Moja špecijaliteta: praška gnjat. Proizvajanje: Pohrežje, Zrkovška ulica 25. Čast ni je naznaniti, slavnemu občinstvu, da sem otvcril s 1.junijem t.l. s nje trievina s piekaieaiai in snSm v Mariboru, fojainiika Solidna postrežba in prvovrstno blago zajamčeno — Za obilen obisk se priporoča Venceslav I^edwink:a, Prodaja: Vojašniška ulica 10. s 1. junijem 1.1. H r,. Pozor! 3-3 437 Oglejte si izložbe in zalogo novodošlega m anufak turnega blaga kakor sukna, platna, hlačevine, perila, robcev, nogavic i. t. d. in prepričajte se o rtaiižne »BiiriH c—ih w tr—vtni JOSIP KARNIČNIK, Maribor, Grajski trg 1 Brezobvezito k nakupu se nikogar ne sili. IM Orflova tlakama « Mariboru, OdforoTBl iiraitai * Vlado Pulanjafc, IsiafR Ksasoraif eSlavcaekaf*