UI:>IK: 811.163.(5'276.6:0770
Monika Kalin Golob
Fakulteti zi družbene vede v LJubljani
ZAČETKI SLOVENSKEGA POROČEVALSTVA: SKLICEVALNI AVTOUATIZUI GLEDE NA NEZANESLJIVOST O DOGODKU
V clinku razčlenjujemo, kiko se Je v zgodovini slovenskih poročevalskih besedil rizviJili posebni obliki poročevalske sklicevilnosti, ki izhiji iz okoliščine, di poročevalec ni nivzoč ob dogodku ili stanju (D/S), o katerem poroči. Iz tegi izhiji zihtevi po izrižinju negotovosti glede ubesedenegi D/S. Upoštevajoč predhodnike prvegi slovenskega dnevniki (Bleiwesove Kmetijske in rokodelske novice in Levstikov Naprej), smo kot temelj analize upoštevali prvi slovenski dnevnik Slovenski narod, primerjalno pa tudi druga dva dnevnika, izhijijoči v 19. stol., Edinost in Slovenci. Ugotovljeno stanje je primerjano s sočasnim stanjem slovenskega poročevilstvi, poki-zine so razvojne silnice, spremembe in vplivi nemškega poročevilstvi.
The author analyzes - through the history of Slovene newspaper reports - the development of a particular form of reference in reporting, resulting from the fact that the reporter is not present at the event or situation (E/S), which requires him/her to express uncertainty about the E/S (s)he is reporting. While including the forerunners of the first Slovene daily (Bleiweis' Kmetijske in rokodelske novice and Levstik's Naprej), the basis of the analysis was the first Slovene daily, Slovenski narod, and two other 19"' c. dailies, Edinost and Slovenec. The findings from this analysis are compared to the contemporary situation in Slovene newspaper reporting, after which the driving forces found in the development, changes, and the influences of the German newspaper reporting ire shown.
Ključne besede: stilistiki poročevilstvi, zgodovini poročevalskega stila, izrižinje negotovosti in neuridnosti v prvem slovenskem dnevniku
Key words: stylistics of newspaper reporting, history of the reporting style, expression of uncertainty and non-formality in the first Slovene daily
Pomenski podstivi povedi (propoziciji) se različno upoveduje tudi glede ni predmetno resničnost, objektivnost, kar je povezano s t. i. gotovostno določitvijo povedi (Toporišič 1982: 271 in nisl.). Naslovnik vsiko sporočanje nehote sprejemi kot resnično (kar Grice (1975) imenuje »miksimi kvalitete« in je eni izmed zakonitosti sporočanji, ki jih isti ivtor razkriva kot univerzalne zikone sporočanji1). Če glede resni~nosti izre~enega »nismo čisto gotovi ili pi menimo, di naslovniki povedanega ne jemljejo zi čisto zlito, svoje podajinje niinsirimo, bodisi tako, di pou-dirjimo objektivnost povedanega, ali pi se varujemo z izrazi, v katerih so podani niši pridržki glede tegi« (Toporišič n. d.: 271-272). Tudi poročevilstvo kot vrsti (jivne-gi) sporočanji uporiblji sredstvi, povezani z gotovostno določitvijo povedi. Obriv-nivili jih bomo kot sklicevilne ivtomitizme glede ni nezanesljivost, negotovost o
1 Univerzalni zikoni so po Griceu načelo sodelovanja in konverzacijske maksime. Te so štiri: miksimi količine, miksimi kvalitete, miksimi relevantnosti in miksimi ničini (prim. Hudej 1994: 94-95). Konverzacijske miksime Ducrot (1988: 92-113) imenuje diskurzivne zakonitosti, Kunst Gnimuševi (1991) sporazumevalni zakoni.
ubesedenem dogodku in kot ustaljena jezikovna sredstva, s katerimi poročevalec potrjuje zanesljivost glede izrečenega. V poročevalstvu je izražanje zanesljivosti oz. nezanesljivosti glede ubesedenih prvin stvarnosti povezano s posredništvom pri prenosu informacij, poročevalec namreč pogosto poroča o dogodku, ki ga je sporočil kdo drug. Izražanje negotovosti je v samem bistvu vsakega prenosa oz. posredovanja pri poročanju, tudi nejavnega. Ko namreč prijatelju pripovedujemo novosti, ki smo jih slišali od koga drugega, svoje sporočanje pogosto opremimo s sredstvi, ki izražajo negotovost. Eno najpogostejših sredstev2 v nejavnem sporočanju je členek baje (Baje se bosta poročila.) in tudi glagoli, kot npr. pravijo, sliši se, trdi se (Pravijo, da je noseča.)
Poročevalstvo kot javno sporočanje mora v skladu z javno odgovornostjo toliko bolj natančno sporočati naslovniku, če ubesedeno ni čisto preverjeno oz. gotovo, zato je razvilo vrsto sklicevalnosti, ki posebej izraža nezanesljivost o dogodku ali stanju in je posledica dejstva, da poročevalec ni bil sam na kraju dogodka oz. ni sam preveril stanja; v nasprotnem primeru, torej če je poročevalec bil na mestu dogodka oz. je preveril stanje, se nezanesljivost posebej ne izraža, če pa ga na kraju dogodka ni bilo, se nezanesljivost izraža posebej, in sicer besedno ali morfemsko (Korošec 1998: 202-203).3 Oba načina je razvil že prvi slovenski dnevnik Slovenski narod:
a)	besedno: bojda, menda, baje, neki, nekda
b)	morfemsko: naj bi + deležnik -l
V članku nas bo zanimal zgodovinski razvoj poročevalske sklicevalnosti, in sicer upoštevajoč predhodnike prvega slovenskega dnevnika Bleiwesove Kmetijske in rokodelske novice (KRN) in Levstikov Naprej (N), ter nadaljnji razvoj v slovenskih dnevnikih.
1 Besedno izražanje nezanesljivosti
Jezikovna sredstva za besedno izražanje nezanesljivosti so bili v slovenskih dnevnikih, pa tudi že v njihovih predhodnikih, najpogosteje členki, katerih pomen je izražanje domneve, negotovosti. Najpogostejši je bil vse do konca stoletja členek baje, ki so ga uporabljale že Bleiweisove Novice in Levstikov Naprej kot boje, ob njem se je pogosto pojavljal tudi členek nek(i), danes v SSKJ označen s kvalifika-torjem starinsko za sodobno baje, menda (poudarila M. K. G.):
2	Toporišič (n. m.) navaja sredstva, s katerimi izražamo negotovost: členki (neki, baje, menda .); členkovni izrazi (po splošnem mnenju; po pripovedovanju .); glagoli in povedkovi izrazi (pravijo, govorijo, obstaja govorica); prihodnjik; pogojnik .
3	»Če poročevalec ni bil na kraju dogodka D oz. ni preveril stanja S in se torej pri poročanju o tem sklicuje na tuje poročanje, se v skladu z javno odgovornostjo pri poročanju o določenih pomembnih D/S nezanesljivost o D/S izraža posebej, vendar praviloma ne več v vesteh, ampak v razširjenih vesteh, poročilih itd. Nezanesljivost pri sklicevanju se izkazuje kot domneva, neuradnost, nedokazanost o D/S. Na jezikovni ravni se to izraža:
a)	morfemsko: naj bi storil, dejal;
b)	besedno: členkove zveze s povedniki: je menda storil, dejal; ki da je, ker da je storil, dejal.« (Korošec 1998: 202-203).
4. dan t. m. je knez Gor~akov neki pred cesarja položil odgovor zapadnim pismom. Odgovor
boje da je miren, in pride kmalo pred ministerstvo na posvetovanje. (N 1863, 221); V Černo-
gori se bo nek potolažil siloviti razpor med knezom in stricom njegovim. (KRN 1854, 4); Tudi
na Ruskem bojo boje nabirali vojake za Mehiko. (KRN 1865, 212)
V prvih, nednevniških letih Slovenskega naroda (SN) in vse do leta 1886 so se za izražanje negotovosti o dogodku ali stanju uporabljali členki menda, neki in baje, leta 1869, sicer redko, tudi bojda:
-	neki: Za španjski prestol se bota neki poganjala kralj portugalski in vojvoda Montpensier. (SN 1868, 22. 10., 4); O bolezni ruskega carjeviča poročajo najnovejši telegrami, da je neki že iz nevarnosti. (SN 1873, 4. 1., 3);
-	bojda: Ruski poslanec v Parizu bojda prav pridno dela, da bi osnoval prav ozko zvezo nad Rusijo torej Prusijo in Francijo ^ (SN 1869, 8. 4., 3);
-	baje: Dunajski mestni zbor hoče baje doseči, da se Dunaj loči iz zveze Spodnje Avstrije tako, da bode ^ (SN 1869, 9. 11., 3); Cesar je dal spomenico Taaffejeve ministerske stranke baje Plenerju, kot najstarejšemu izmed »petorice«, Giskrovcev, odgovoriti. (SN 1870, 1. 1., 3); V Šiški nad Ljubljano so se zadnjo soboto kmetski fantje med soboj tepli. Eden je baje teško ranjen. (SN 1873, 24. 1., 4);
-	menda: Ta proračun bo menda končan v dveh sejah, potem se delegacije za teden dni razidejo ^ (SN 1871, 19. 1., 3); Gotovo je menda, da bodo slovenski poslanci, izvzemši dva ultramontanca, Herman in Barbo, glasovali v liberalnem smislu, t. j. za te postave. (SN 1873, 16. 11., 2); Državni zbor bode menda denes sprejel podaljšanje vojne postave _ (SN 1878, 22. 12., 3);
Leta 1886 se je pojavil (danes neznani) členek nekda, zdi se, da namesto menda, ki se je zopet pojavil 1890. in tega leta soobstajal z baje in nekda, po letu 1891 se nekda in neki skoraj nista več uporabljala, nekajkrat smo prvega zasledili leta 1897, drugega pa 1898. V 90. letih sta bila v rabi predvsem baje in menda. Nekda je v slovarjih 19. stoletja razložen kot sinonim prislova nekdaj, tako že Janežič (1851) navaja nekda, nekdaj, ad. einst, ehemals, enako drugi slovarji in Pleteršnikov (1894/95), ki pri nekda navaja le besednovrstno oznako adv. in sinonom nekdaj, podatek o viru pa sta Mu-rkov in Cigaletov slovar. Raba v SN pa kaže, da členek nekda gotovo ni bil rabljen v prislovni rabi namesto nekdaj, saj npr. v povedi Turčija ima nekda zbranih 500.000 vojakov (SN 1886, 9. 2., 2) členka ne moremo zamenjati z nekdaj: *Turčija ima nekdaj zbranih 500.000 vojakov. Členek se je pojavil med Zeleznikarjevim urejevanjem SN (1882-1892) in je gotovo imel enako vlogo kot baje, menda, vendar pa v takem pomenu ni zapisan ne v slovarjih ne v slovnicah 19. stoletja, tako npr. Janežič (1864: 107) pri dvomno pri- in odrekovavnih prislovih navaja boje, brž ko ne, berzčas, li, je li, menda, lahko da, morda, morebiti, znabiti, neki, nek, nemara ^ Ker nam slovarji in slovnice preteklega in tega stoletja ne dajejo nobenega podatka o obstoju in rabi besede nekda v členkovni rabi, lahko le predvidevamo, da je nekda členek, ki je nastal kot sklop iz dveh besed: oblike členka neki, ki je po narečnem odpadu izgla-snega -i uporabljen kot nek (ima ga tudi Janežič v slovnici, n. m.), in členka da, ki se je v časopisju 19. stol. uporabljal v t. i. navezovalni sklicevalnosti, ki jo obravnavamo pri točki 4. Tam je naveden tudi zgled za podobno, a ne sklopljeno zvezo dveh
Členkov, sklicevalnega baje in navezovalnega da, tako da lahko sklepamo o podobni rabi neki + da, ki jo je Železnikar uporabljal (morda zaradi narečne rabe?) kot nekda. Podobni sklopi oz. mešane tvorbe so bojda, menda, morda, katerih nastanek etimolo-gi (prim. Snoj 1997: 40, 334) predvidevajo iz *bojo da, »pravijo, da; bajajo, da« oz. »sklopljeno in v hitrem govoru (ali narečnem razvoju) skrajšano iz meni da 'misli, da'. Sklop se je prvotno uporabljal kot uvodni stavek v odvisni govor. Podobno je sklopljeno bojda, morda.« (Snoj n. d.: 334).
- nekda: Car se je nekda izjavil, da ne more sprejeti teh adres /^/ Oboroževanje se nekda vedno nadaljuje, zlasti se utrjujejo pribrežja. (SN 1886, 4. 1., 2); Vlada nekda neče dopustiti, da bi se kaj premenil carinski tarif. (SN 1886, 2. 6., 4); Papež Lev XIII. bode nekda čednostno rožo letos v veliki noči cesaričinji vdovi Štefaniji poslal. (SN 1889, 16. 4., 3)
V	poročevalskih besedilih se različni členki bodisi izmenjujejo, kot da gre za izogibanje ponovitvi iste besede s sinonimom:
Bismark je neki zbolel, pa vendar posebne nevarnosti ni. Menda se je bil v severno-nemškim drž. zboru preveč razdražil. (SN 1869, 20. 3., 4); Državni zbor se je danes sešel in menda pričel budgetno debato. Avtonomisti bodo baje pustili v glavnej debati govoriti samo ^ (SN 1880, 7. 4., 2); Bolgarski ministerski predsednik Radoslavov nekda močno ruje proti regent-stvu. Mutkurov pa baje zahteva, da odstopi vojni minister. (SN 1887, 30. 6., 2); Sedaj je pa menda tudi vlada prišla do prepričanja da je ta šola nepotrebna in je baje že sklenila, odpraviti jo. (SN 1890, 17. 9., 3)
Lahko pa se ponavlja isti členek:
Dosedanji poslanec ruske vlade v Parizu, grof Arnim, pride baje namesto umrlega Bernstorfa za poslanca v London, v Pariz pa pojde baje znani general Manteuffel. (SN 1873, 16. 11., 2);
V	kratkem je baje pričakovati važnih prememb v ministerstvu. Matuš baje ustopi v minister-stvo kot češki deželni minister in pl. Gauč izstopi iz ministerstva. Na njegovo mesto baje pride sedanji namestnik na Moravskem grof Schönborn. (SN 1888, 14. 5., 2)
Nezanesljivost poročanja včasih stopnjuje še raba sklicevalnih glagolov (s prostim morfemom se), ki izražajo domnevo, nepotrjenost (trdijo, pravijo, pripovedujejo, da govori se, cuje se, sliši se, da Ministerstvo baje zdaj vendar res kuje svojo volilno postavo za državni zbor. Zadnji soboto je bil baje ministerski svet o tem vprašanji. Ču^e se, da pride . (SN 1872, 7. 11., 2), ali raba členka vsaj: Naš državni zbor se menda za časa vojske ne bode sklical. Vsaj se tako poroča »Tgp.« iz Dunaja. (SN 1870, 19. 7., 3).
Povedi s členkom lahko sledi še pogojni odvisnik, ki uvaja komentar k povedanemu:
Iz karlističnega tabora je baje večina štabnih oficirjev in večina oficirjev ženi-kora uskočilo k Alfonzu. Ce je to res, potem bode ta nov dogodek v Španiji vsaj to dobro imel, da bode bratomorno kugo karlistične reakcije zadušil. (SN 1875, 6. 1., 2); Gališki deželni zbor bode baje tudi letos zboroval še le v decembru. Ce je to res, začne se budgetna debata v državnem zboru šele po božičnih počitnicah. (SN 1888, 8. 8., 2)
Tisto, o ~emer pisec meni, da je nezanesljivo, stoji za sklicevalnim ~lenkom, tako da je ve~inoma izpri~ana nezanesljivost glede dogodka/stanja sploh, v nekaterih primerih pa stoji členek pred imenovanjem vira, tako da je kot nezanesljiv predstavljen vir, seveda s tem posledi~no tudi informacija:
Glavne točke ti zvezi so bile, kakor neki dobro podučene osebe trdijo, le-te: ^ (SN 1869, 8. 4., 3); »Dziennik Polski« naznanja iz baje zanesljivega vira, da je vojno ministerstvo izdelalo novo vojaško predlogo ^ (SN 1893, 24. 3., 3); Po baje zanesljivih poročilih iz južne Afrike je že 20.000 Holandcev iz severnih delov Kaplandije in iz Natala prijelo za orožje. (SN 1899, 6. 12., 3)
Zanimiv je tudi primer izpostavljenega členka baje, ki v sobesedilu deluje kot rahlo ironično izražen dvom, a ne o tem, da je bilo kaj tako izrečeno, temveč o resničnosti izjave sploh, kot nekakšen »tako so sicer rekli, a o tem dvomim«: V prvi vrsti bo te dobrote deležna Galiska, katera dobi sest novih železniških prog, dolgih skupaj 249 kilometrov. Te galiske železnice niso samo lokalnega, nego - baje - tudi strategicnega pomena. (SN 1895, 4. 1., 2). Ne gre več za poudarjanje sklicevalnosti s členkom baje, ampak za komentar k zakonu o železnicah, ki je določenim deželam -po piščevem mnenju neupravičeno - dajal prednost pred drugimi.
Tudi členek menda ima v nekaterih besedilih pomen, ki je ocena piščeve ocene o verjetnosti dogodka ali stanja in zato nasprotje sklicevalnosti (Korošec 1998: 205): »Politik« piše menda vsled dogovorov z doticnimi voditelji, da Čehov, Moravcev in Tirolcev ne bode v državnem zboru. (SN 1870, 28. 5., 3)
Drugi nesklicevalni členki, ki se pojavljajo v drugi polovici 19. stoletja kot piščeva ocena o verjetnosti dogodka ali stanja, so poleg menda še morda, najbrž, bržkone in bržčas, nekajkrat pod vplivom hrvaščine tudi valjda (ki se pojavlja med Jurčičevim urejevanjem SN), vsem je skupno, da izražajo precejšnjo verjetnost:
-	Novo ministerstvo dobimo morda že v enih dneh. (SN 1871, 4. 11., 3);
-	Pogajanja mej Krečani in Turčijo najbrž še ne bodo tako hitro končana, vsaj hitrost ni lastnost turških državnikov. (SN 1889, 26. 8., 2);
-	Izgubil se je v Selci v mariborskem okraji že 23. oktobra šestletni deček Martin Živko, sin posestnice Marije Živko. Bržkone ga je kak neznan voznik soboj vzel. (SN 1873, 14. 11., 4);
-	Ministerski svet je imel glede tega včeraj sejo; bržčas se je odločil negativno. (SN 1898, 7. 2., 2);
-	Iz izida te seje se vidi, da Lienbacherjev šolski predlog v gospodarskej zbornici valjda ne bode večine dobil, ker je z ustavoverci zoper njega glasovala tudi srednja stranka, zanj pa samo avtonomistična stranka gosposke zbornice. (SN 1881, 15. 3., 1).
Pogosto so povedi s temi členki za sklicevalnimi in so poročevalčev komentar k povedanemu:
Cesar bo baje potoval k odpiranji sueškega kanala. Pohod pruskega prestolonaslednega princa bo imel bržkone vspeh, da bode nehalo sovraštvo ^ (SN 1869, 12. 10., 4), Mej turškim velikim vezirjem in drugimi ministri vlada nekda veliko nasprotje v raznih zadevah. Najbrž bode v kratkem prišlo do ministerske krize. (SN 1887, 24. 3., 2);
Dvoumen je naslednji zgled:
(Detomor). Iz Bov{kega na Gori{kem se poro~a, da je neka tamo{nja deklina na skrivnem porodila in potem dete umorila. Sramota in strah jo je neki bilo pred svojimi star{i. (SN 1874, 18. 1., 3).
Glede na okoli{~ine gre lahko za sklicevalni neki (danes menda) ali pa tudi za pi{~evo ugibanje o vzrokih (nesklicevalni morda).
2 Morfemsko izražanje nezanesljivosti
Morfemsko se nezanesljivost o dogodku ali stanju v sodobnem poročevalstvu izraža z dvodelnim členkom naj bi in deležnikom na -l (Korošec 1998: 33-41; 203205). Gre za hibrid, ki ga Korošec označuje kot ne-povednik, v njegovem ozadju pa je zmeraj sklicevalnost. Razvil se je zaradi potrebe po poročanju o vsebinah, ki jih poročevalec ne more ubesediti ne v povednem (izraža realno dejanje), ne v velelnem, ne v pogojnem naklonu. Z rabo te členkovne zveze se namreč ubeseduje: domneva (dvom o zanesljivosti sporočenega), neuradnost (nepotrjenost) dogodka, kar je v zvezi s poročanjem o diplomatskih in političnih zadevah, nedokazanost dogodka ali stanja, kar je v zvezi s sporočanjem o kaznivih dejanjih: (Korošec n. d.: 33-37).
Glede začetkov poročevalstva Korošec meni, da te oblike v drugi polovici 19. stoletja še ni, našel jo je le v nekem oglaševalskem besedilu: Te krtacice naj bi se po zdravniških sodbah rabile pri najmlajših otrocih, da se pride zobnim boleznim v okom. (SN 1871, 2. 2., nav. po Korošec n. d.: 34, zgled (53))
2.1 Clenkovna zveza naj bi + del. -l za izražanje omiljenega ukaza, želje
Gradivo kaže, da je členkovno zvezo naj bi + del. -l zapisal že Levstik v Napreju, vendar ne za izražanje domneve s sklicevanjem na mnenje koga drugega oz. izražanje nepotrjenosti ali nedokazanosti:
Stamm opominja, da je bilo 1863. leta 4,800.000 gld. in 1864. leta da bode 5,500.000 gld. treba dati samo za podporo in zato, da so obresti zagotovljene pri tacih početjih, in torej naj bi ta reč precej prišla v zbornici na posvetovanje. Potem ga vpraša Hasner, kako naj bi se tej reči volil odbor? Stamm odgovarja, da se mu ta nasvet zdi nujen (dringlich), in tedaj naj bi se odbor precej volil.(N 244); Levovsko deželno sodstvo je 11. dan t. m. izpoznalo, da se je državni poslanec Rogavski najbrže vdeležil tacega početja, ktero ima po § 58. kazenskega zakona v sebi hudodelstvo velicega izdajstva; torej naj bi se deželnemu sodstvu dovolilo, da bi Rogavski še ostal zaprt, in da bi se dalje preiskavala njegova reč. (N 305) (poudarila M. K. G.)
Zgledi kažejo, da gre za omiljeni velelni naklon, izražen s pogojnim naklonom, kar je običajno tudi danes, SSKJ namreč pri členku naj med drugim navaja: »II. s pogojnim naklonom za izražanje a) želje, omiljenega ukaza: pokazal nam je pot, po kateri naj bi hodili; politiki naj bi uresničevali želje ljudstva; denar za vodovod naj bi zbrali uporabniki sami / šola naj bi začela delovati že jeseni; po tem sporazumu naj bi
velesile zmanjšale oborožitev. Slovnica (Toporišič 1984: 331) podobno navaja, da pogojnik izraža »omiljenost ugotovitve in ukaza«, Korošec (1976: 191) take zglede razlaga kot »omiljeni velelni naklon« in kot sinonim navaja bi moral + nedolo~nik. Levstikove zglede z naj bi je mogoče pretvoriti v bi moral, ne moremo pa naj bi nadomestiti z menda, »ki bi kot izrazit členek za izražanje domneve lahko stal na mestu tega ne-povednika« (Korošec 1998: 204), kar je Korošcu preizkus, ali gre za izražanje domneve (takrat naj bi lahko nadomestimo z menda) ali pa za regularni pogojnik v pomenu omiljene ugotovitve ali ukaza (takrat ni mogoča zamenjava z menda, ampak z morati4):
in torej naj bi ta reč precej prišla v zbornici na posvetovanje ^ in torej bi ta reč morala priti na posvetovanje (ne pa: *in torej bo ta reč menda precej prišla na posvetovanje); kako naj bi se tej reči volil odbor ^ kako bi se moral tej reči voliti odbor (ne pa: *kako se bo tej reči menda volil odbor) ; in tedaj naj bi se odbor precej volil ^ in tedaj bi se moral odbor precej voliti (ne pa: *in tedaj se bo menda odbor precej volil); torej naj bi se deželnemu sodstvu dovolilo, da bi Rogavski še ostal zaprt ^ torej bi se moralo deželnemu sodstvu dovoliti, da . (ne pa: *torej se bo menda deželnemu sodstvu dovolilo).
Tudi v prvem slovenskem dnevniku (že v preddnevniških letih) se je uporabljala členkovna zveza naj bi + del. -l. Poleg omiljene velelnosti se je uporabljala tudi za izražanje želje in namena:
a) omiljena velelnost (poudarila M. K. G.):
Zato so začeli zahtevati po svojih listih, da naj bi ne bilo novih volitev, ampak naj se voljeni nemški odborniki kar pokličejo v zbornico, če tudi jim je volilna komisija pravico odrekla. (SN 1885, 2. 1., 2); Mi nijsmo tako strogi, da naj bi vsak sodnik govoril in pisal slovenščino, kakor jo zahtevajo rigorozni naši jezikoslovci, ki so centrum in jedro slovenskej jezikoslovnej vedi in slovenskemu napredku, ki pa praktično življenje tako malo poznajo. (SN 1881, 4. 11., 1); Učitelj naj bi bil veščak v vseh strokah in muzikaličen: Znal naj bi dobro risati, boriti se, plavati, bi naj bil resen a vendar prijazen /./ Vrhu tega mora biti iz dobre rodbine, imeti lep obraz . (SN 1891, 26. 6, 4);
4	Preizkus z menda in morati res deluje pri ugotavljanju, ali gre za domnevo ali omiljeni ukaz, vendar pa lahko morati izraža tudi verjetnost, kar smo obravnavali pri točki v zvezi z nesklicevalni-mi členki, ki izražajo piščevo oceno verjetnosti dogodka, stanja. Toporišič navaja t. i. naklonske modifikacije (1982: 273), te SSKJ navaja pri 3. pomenu naklonskega glagola morati (poudarila M. K. G.): »nav. ekspr., z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek a) ima določeno lastnost: ta človek mora biti zelo dober; to mora biti velik lump, tepec; morata si biti velika prijatelja / ta s predpasnikom mora biti kuharica / to mora biti pomota b) je v določenem stanju: profesor mora biti bolan; pijan mora biti, ker se tako smeje; kako srečen mora biti ta človek / rano ima, pasti je moral verjetno je padel / mora imeti okoli petdeset let«.
5	Kar je prav tako v skladu z današnjo rabo. SSKJ navaja ob navedenem pomenu a) (želja, omiljeni ukaz) še rabo členka naj za izražanje »b) namena, namere: ustanovili so zvezo, ki naj bi dušila revolucionarna gibanja; ta šola naj bi vzgajala gradbene strokovnjake c) domneve: taka izjava naj bi bila dana na nekem sestanku; ta proces naj bi povzročale neke glivice«.
b)	želja:
Naj bi se kmalu umirilo podzemeljsko gibanje, naj bi kolikor je po človeških močeh možno se vse združilo, da posledice te grozne nezgode prebivalstvu ljubljanskemu olajša. To želi iz vsega srca ^ (SN 1895, 19. 4., 1); Celjski mestni zastop je s tem priznal, da žive nemški celjski trgovci in obrtniki ob zaslužku, kateri jim dajejo Slovenci. Naj bi Štajerski Slovenci to vender že izpoznali in iz tega izvajali konsekvence. (SN 1897, 18. 9., 4)
c)	namen, namera:
Poročilo policijskega odseka, kako naj bi se vprihodnje izvažali iz ljubljanskega mesta smeti in kako izprazojavala (sic!) stranišča, se je odstavilo od dnevnega reda in pride drugikrat na vrsto, ker mora o tem prej posvetovati se še odsek. (SN 1881, 18. 6., 2); Sedaj se pogaja egiptovska vlada z neko družbo, katera naj bi Kajiro osnažila, kakorje storila italijanska vlada svojedobno z Neapoljem. (SN 1899, 20. 6., 3)
Tako stanje je v skladu s takratno slovnično teorijo, ki je zvezo členka naj in osebne glagolske oblike štela za želelnik (optativ), torej je slovnica ob povednem (Janežič6 1854: 61: znanivni ali dolocivni naklon - dolocivnik), pogojnem (pogojivni naklon ali pogojivnik) in velelnem naklonu (velivni naklon ali velivnik) poznala še zelivni naklon ali zelivnik, in sicer za sedanji, pretekli, prihodnji, pogojivno-sedanji inpogojivno-pretekli čas (Janežič n. d.: 76). V drugi izdaji Janežič podrobneje opisuje njegovo rabo (1864: 69, 103):
Nakloni so štirje: /^/ želevni naklon ali želevnik (optativ), po katerem se razodeva kaka želja ali voščilo /^/ Kadar se naznanja po želevniku kako dopuščenje, onda mu pravimo dopustni naklon ali dopustnik (koncesiv) /^/ § 232. Želevni naklon ali želevnik (dopustnik) se naredi, če postaviš besedico naj pred določni ali pogojni naklon. Tako se n. pr. glasi želelnik:
a)	sedanjega časa: 1. naj delam, 2. naj delaš, naj dela itd.
b)	pogojnega naklona: 1. 2. 3.: naj bi delal (a, o) itd.
1. 2. 3.: naj bi bil (po) delal (a, o) itd.
O želelnem naklonu se je govorilo vse do Toporišičeve slovnice, torej tudi še v slovnici štirih avtorjev (1968: 246-248), danes želelnost razumemo kot eno izmed oblik velelnosti, torej govorimo o treh naklonih.7
2.2 Morfemsko izražanje negotovosti s clenkovno zvezo naj bi + del. -l
Že leta 1870, ko je SN izhajal še trikrat tedensko, v rubriki Politični razgled nahajamo zvezo naj bi + del. -l, ki je sicer besednoredno in glede rabe vejice napisana zelo
6	Že prej seveda Kopitarjeva slovnica (1808/1809), Metelkova šolska slovnica (1830) in Miklošičeva dela, iz katerih je izhajal Janežič (Toporišič 1996, 307 in nasl.).
7	»Starejše slovnice so ločile še želelni naklon (naj dela), kar je pa samo eden od opisov velelnika, kakor je opis tudi mora{ delati ali lahko dela.« (Toporišič 1982: 259)
okorno, vendir pi členkovni zvezi izriži tisto, kir je izrižil tikrit pogosto rabljeni členek baje: domnevo, di bo po trditvah nekegi časopisi Strosmajer imenovan zi škofi, vendir pi to še ni uridno potrjeno (in se, kot je razvidno iz nidiljnjegi besedili, tudi ni uresničilo): »Pester Ll.«, ki se je prvi oglasil za Strosmajerja, naj bi se imenoval za nadškofa v Zagrebu, naznanja, da je za to častno službo vendar-le imenovan korar Mihajlovič. I^I(SN 1870, 11. 6., 1). Očitno je, di naj ne oprivlji vezniške vloge, ampak členkovno ter skupaj z bi in deležnikom imenoval izriži neuridnost trditve časopisi Pester Lloyd. Skladenjski zmedi je nistili zito, ker je pisec v stivčni prilastek (ki-stavek) združil preveč informicij in skušal čim krajše ubesediti naslednje: *Pester Lloyd je prvi objavil: Strosmajer naj bi postal novi nadškof v Zagrebu. Sedaj pi piše: Imenovan je bil Mihajlovič. Pester Lloyd informicije o bodočem nadškofu Strosmajerju gotovo ni objavil kot preverjeno trditev, drugiče bi poročevalec v SN lihko zipisil: *»Pester Ll.«, ki se je prvi oglisil, di se bo Strosmajer imenoval zi nadškofi v Zigrebu, nizninji, di ^ Uporabil bi torej povedni niklon, ker pi je bili ti informiciji zipisani kot uridno še nepotrjeni, je želel to v kir se di kritki obliki in v stivčnem prilastku izraziti v niklonu, ki ne izriži gotovega dejinji. Gotovo je bili leti 1870 ti ubeseditev ziznamovani s stališči tikritnegi knjižnega jeziki, nekakšen »oblikoslovni hipiks«, eniko kot obliki, ki jo je Korošec nišel v ogliševilskem besedilu iz leti 1871.
Kot kaže gridivo, se je obliki naj bi + del. -l šele proti koncu stoletji zičeli (zopet) pogosteje uporibljiti tudi zi izrižinje nezinesljivosti, in sicer najprej zi poročanje o dogodku, ki še ni uridno potrjen, »čepriv je dogodek bil, ali je predviden, di bo«, kar je značilnost poročanji o diplomatskih in političnih zidevah (Korošec 1998: 37, 203):
Hkrati naznanja »Budapest Hirlap«, da odstopi v kratkem še neki drug skupni minister. Ta naj bi bil pl. Killiy. (SN 1898, 27. 7., 1); Opozicijonalni listi pišejo že precej časa, da so dnevi zgoraj imenovanim trem ministrom že šteti. /^/ Grof Goluchowski naj bi padel radi zunanje politike, zlasti radi Thunovegi odgovori /^/ Thun naj bi padel radi istega odgovori ^ (SN 1899, 4. 1., 2)
Dvoumni sti zgledi:
Na Uorivskem se je v deželnem zboru letos zopet sprožila misel, da se osnuje deželni kulturni svet. Svet naj bi imel češki in nemški oddelek, kakor deželni kulturni svet češki. (SN 1897, 22. 2., 2); Proti jezikovni komisiji, ki naj bi se izvolila iz vseh strank že po Veliki noči, da poskusi rešiti jezikovno vprašanje, pisari sila strastno glasilo ^ (SN 1898, 8. 4., 1).
Lihko bi ju razumeli tudi kot omiljen ukaz ali izrižinje nimeni, vendar je obemi zgledoma skupno, di je naj bi + del. -l mogoče okrepiti (oz. zimenjiti) s členkom zi izrižinje domneve menda: *Svet naj bi menda imel češki in nemški oddelek *Proti jezikovni komisiji, ki naj bi se menda izvolila iz vseh strank že po veliki noči, ., kar po Korošcu (1998: 204) pomeni, di je Svet naj bi imel = Svet bo menda imel . in komisija, ki naj bi se izvolila = komisija, ki se bo menda izvolila ^
Ugotovimo lahko, di se je po prvih okornih poskusih v 70. letih morfemsko izrižinje negotovosti in neuridnosti v slovenskem poročevilstvu pojavilo in
ustaljevalo vsaj od l. 1897. Nekak{ne predhodnike pa sem na{la v Slovenskem narodu že leta 1868, predvsem pa v 80. letih 19. stoletja. Ti dokazujejo, da je v zvezi s poročanjem o diplomatskih in političnih zadevah obstajala potreba po morfemskem, nebesednem izražanju okoliščine, ki bi jo lahko stavčno ubesedili kot »to še ni potrjeno« (Korošec 1998: 37). Uradna nepotrjenost dogodka je izražena v pogojnem naklonu, »kteri kot negotovo in pogojno kaj naznanja« (Janežič 1864: 69) oz. podaja dejanje kot umišljeno, možno ali nemožno (Toporišič 1992: 187), vendar pa je ta v drugi polovici 19. stoletja imel v jezikovnem sistemu že utrjeno vlogo, ki se je kazala tudi v poročevalskih besedilih: Dobro bi bilo vrli Smarcanje, da bi drugikrat vašega namestnika doma obdržali, da bi ne imel več priložnosti, vas pred celo Slovenijo osramovati. (SN 1873, 10. 4., 2); Bismarkovi policaji so po vsem svetu iskali ob-dolzenj in dokazov proti Arminu, pa nij čuti, da bi bili kaj našli. (SN 1874, 3.11., 3). Kot je bilo pokazano, se je pogojnik že takrat pogosto uporabljal tudi za izražanje omiljene velelnosti, zato je širitev njegove rabe še na izražanje dvoma ostala le vmesna stopnja v postopnem izoblikovanju hibrida naj bi + del. -l:
(1)	Italijanska vlada že zdavnaj ne stoji prav trdno. Sedaj se govori o tem, jutri o drugem ministru, da odstopi. Pred par dnevi se je govorilo, da odstopi trgovski minister Garibaldi. Povod temu bi bil, ker je bil zakon o zavarovanji delavcev proti nezgodam samo z dvema glasoma večine vsprejet. (SN 1885, 16. 6., 2);
(2)	Govori se, da bode v kratkem odstopil minister za poljedeljstvo, grof Falkenhayn. Na njegovo mesto bi stopil knez Lobkovic, ki je bil poročevalec za zakon o češkem deželnem kulturnem svetu. Koliko je na tej govorici resnice, pokazalo se bode skoraj. (SN 1891, 2. 4., 2);
(3)	General Mutkurov, o katerega smrti smo poročali nedavno, bi po poročilih »Times« ne bil umrl naravne smrti, nego se sam umoril, kerje bil zapleten v neko zaroto, katera se je preprečila. /^/ Po najnovejem atentatu utegnila bi ta sicer nekoliko fantastična poročila morda imeti nekoliko zanimivosti. (SN 1891, 2. 4., 2)
Danes bi v vseh primerih zapisali členkovno zvezo naj bi + del. -l (*Povod temu naj bi bil, da je bil zakon sprejet samo z dvema glasovoma večine; * Na njegovo mesto naj bi stopil knez Lobkovic *General Muturkov naj ne bi umrl naravne smrti saj gre za poročanje o političnih, diplomatskih zadevah, v katerem se poročevalčeva prisotnost kaže tako, da se sklicuje na poročanje nekoga drugega, ki je dogodek ubesedil kot možen, a ne uradno potrjen. Da gre za izražanje nezanesljivosti je razvidno tudi iz dejstva, da je ta v vseh primerih izražena večkrat: v 2. in 3. zgledu kar na tri različne načine (v 1. na dva):
1.	s sklicevanjem na »govorice«: govori se, da
2.	s pogojnim naklonom: bi + del. -l (Povod temu bi bil /./; Na njegovo mesto bi stopil /./; /./ ne bi bil umrl /./). Prva dva pogojnika sta prihodnja, ker se nanašata na dogodek, ki se bo morebiti zgodil v prihodnosti (*XY bo odstopil. Povod temu je menda /./; Na njegovo mesto bo menda stopil/./), zadnji je pretekli, ker se nanaša na dogodek v preteklosti (*General Mutkov menda ni umrl naravne smrti /./);
3.	s stavčno izraženim dvomom o informaciji (Koliko je na tej govorici resnice, pokazalo se bode skoraj);
4.	s členkom domneve morda: (Po najnovejem atentatu utegnila bi ta sicer nekoliko fantastična poročila morda imeti nekoliko zanimivosti.).
2.3 Izražanje negotovosti v nemškem LZtg.
V skladu s tezo, da je razvitejša nemška publicistika mestoma gotovo vplivala na oblikovanje posameznih poročevalskih stilemov, sem primerjala stanje v LZtg. leta 1863 z Levstikovim Naprejem in kasnejše stanje v LZtg. in SN. V primerjavi s slovenščino je imela nemščina vse oblike za izražanje negotovosti razvite že pred nastopom prvega slovenskega dnevnika. Ob dürften in sollen so pomen slovenskega baje imele še zveze man sagt, es heißt, kar je že ponazorjeno pri obravnavi glagolov na mestu sklicevalnih avtomatizmov v LZtg. (prim. Kalin Golob 2000), in tudi angeblich (domnevno, baje). Najpogosteje pa se je uporabljal sollen, in sicer prav v zvezi s poročanjem o diplomatskih in političnih zadevah:
Die Verwarnung des »Siecle« soll auf besonderen telegraphischen Befehl des Kaisers erfalgt sein. Auch soll dem hiesigen Polen Comite die mehr vertraulichen als amtliche Wahnung zugegangen sein. (LZtg. 1863, 681); Ein Pester Telegram meldete einen großen Plan zur Umgesteltung der Administration in Ungarn, welche durch die Auflassung mehrerer Ministerien inauguriert werden solle. (LZtg. 1873, 1870)
Levstik, ki je iz nemščine gotovo prevajal poročila poslanske zbornice, je durffen (za izražanje domneve se je uporabljal kot dürften - konjunktiv II) in sollen prevajal z menda in neki:
Wien, 27. Juli.
Wie die »Wiener Abendpost« vernimmt, reisen Se. Majestät der Kaiser morgen nach Regensburg, um Ihre Majestät die Kaiserin von dort nach Wien zurück zu geleiten. Ihre Majestäten dürften am Freitag hier eintreffen. (LZtg. 1863, 29. 7., 673)
Dunaj.
Nj. veličanstvo je šlo 28. dan t. m. čez Linc in Wels v Regensburg po presvitlo cesarico, in od Linca do Dunaja se menda v petek (31. dan t. m.) Nj. veličanstvi pripeljati po Donavi na soparniku. (N 1863, 31. 7., 244)
Levstik, ki je iz nemščine gotovo prevajal poročila poslanske zbornice, je durffen (za izražanje domneve se je uporabljal kot dürften - konjunktiv II) in sollen prevajal z menda in neki:
Levstik najbrž ni prevajal prav besedila iz LZtg., vsekakor pa je mogoče domnevati, da sta obe besedili nastali na osnovi istega vira z Dunaja (če ni prevajal iz LZtg. -Levstik ima namreč podatek več o poti čez Linz in Wels - je bil najbrž vir Wiener Abendpost, ki ga je LZtg. navedel v sklicevanem avtomatizmu). Levstik ne navaja vira informacije, za nemški dürften pa zapiše členek menda, ki v nemščini in slovenščini izraža domnevo.
Nemški sollen je Levstik prevajal besedno z neki in menda. Zgled je zanimiv tudi zaradi tega, ker kaže, kako je Levstik prilagajal poročevalna besedila iz drugih časopisov in jih krajšal. Kot je razvidno iz zgleda, je dve besedili zlil v eno (poudarila M. K. G.):
Laibach, 29. Juli.
Der Preußischen Regierung wird nun in ihrer Vereinsammung ernstlich bange. Sie möchte in der polonischen Frage doch etwas thun, und so soll denn Herr von Bismark an die Gesandten Preußens in Paris und London geschreiben haben, den we-stmächtlichen Regierungen mitzutheilen, daß Preußen geneigt wäre, die Vermittlerrolle zwischen den Westmächten und Ru-sland zu übernehmen, und daß es zu diesem Behufe seine bons offices anbiete. Wir zweifeln, daß diese Antrag bei den Westmächten Anklang finden wird. Das hieße Preußen die Sache doch gar zu leicht machen. (LZtg. 1863, 30. 7., 675) Berlin, 28. Juli. Ein Leitartikel der »Kreuzzeitung« hält es für eine bringende Aufgabe der preußischen Politik, eine nährere Verständung mit Oesterreich, insbesondere mit England, zu suchen; Rusland allein sei weder ein ganz ausreichender, noch ganz zuverlässiger Bundesgenosse. Es fragt sich, ob der jetzige Vertreier Preußens in London der geeignete Mann sei. (LZtg. 1863, 30. 7., 677)
Pruska. Kakor beremo, Bismark menda misli popustiti rusko zvezo, in pridružiti se zapadnim državam, ker je neki pisal pruskemu poslancu v Paris in London, naj povesta zapadnim vladam, da se Pruska ponuja, da bi poravnala Rusko in zapadni državi (Angleško in Francozko). Tudi »Kreuzztg.« priporoča, naj se Pruska v politiki združi z Avstrijo in z nemško. (N 1863, 31. 7., 246)
Da Levstik členkovne zveze naj bi + del. -l še ni uporabljal v pomenu današnjega nepovednika, torej kot morfemsko izražanje neuradnosti, negotovosti v poročevalstvu, kaže primerjava med nemškim in slovenskim zapisnikom 14. seje poslanske zbornice, ki je bil objavljen v LZtg. in v Napreju. Levstikova členkovna zveza naj bi + del. -l je namreč prevod nemškega konjunktiva I. Ta se uporablja za izražanje želje, ki se lahko izpolni, ali ukaza, torej tistega, kar slovenščina še danes izraža kot omiljeni velelni naklon (želja) in kar smo dokazali tudi s preizkusom (menda : morati), po tedanji slovnični teoriji je šlo za rabo želelnika (optativa):
Mit Bezugnahme auf den bereits früher eingesanden Bericht ersucht das Landesgericht um Bewilligung, daß Rogawski verhaftet und während der Session in Ver-wahtrung behalten werde. (LZtg. 1863, 19. 9., 543)
Levovsko deželno sodstvo je 11. dan t. m. izpoznalo, da se je državni poslanec Roga-vski najbrže vdeležil tacega početja, ktero ima po § 58. kazenskega zakona v sebi hudodelstvo velicega izdajstva; torej naj bi se deželnemu sodstvu dovolilo, da bi Roga-vski še ostal zaprt, in da bi se dalje preiska-vala njegova reč. (N 1863, 21. 9., 305)
Enak pomen pa izraža tudi nemški sollen, ki ima ob možnostnem pomenu (izraža dvom, domnevo, ki jo slovarji prevajajo kot baje: Er soll wieder auf freiem Fuß sein. (Baje je spet na svobodi.); Er soll viele Frauen umgebracht haben. (Baje je umoril veliko žensk.)8 predvsem velelni (želelni) pomen, ki ju v slovenščini izražamo z morati in naj9. Levstik je sicer tudi nemški sollen prevajal s členkovno zvezo naj bi + del. -l, vendar zgolj v tem velelno-želelnem pomenu:
/^/ Es entstehe nun die Frage, ob der Finanzausschluß oder ein eigener Ausschluß dieser Prüfung vornehmen solle. /^/ Deßhalb nehme er jetzt den Gegenstand wieder auf und stelle den Dringlichkeitsantrag, daß nicht ein Ausschluß zur Vorbera-thung, sondern gleich zur Prüfung der betreffenden Konzessionen und Verträge gewählt werde. (LZtg. 1863, 27. 7., 413)
/^/ Potem ga vpraša Hasner, kako naj bi se tej reči volil odbor? Stamm odgovarja, da se mu ta nasvet zdi nujen (dringlich), in tedaj naj bi se odbor precej volil.(N 1863, 31. 7., 244);
Vpliv nemškega sollen na izoblikovanje morfemskega izražanja nezanesljivosti, nepotrjenosti in neuradnosti v slovenskem poročevalstvu dokazuje primerjava med nemškim in slovenskim besedilom o istem dogodku. Omenili smo že, da so predhodniki členkovne zveze naj bi + del. -l povedi v pogojnem naklonu, ki kažejo na potrebo po nebesednem izražanju dvoma o poročanem dogodku ali stanju. Povedano je bilo, da so se take povedi pojavile že l. 1868. Eno izmed besedil s takimi povedi sem primerjala z LZtg., ki je poročal o istem dogodku. Okoliščine so bile tipične za izražanje uradne nepotrjenosti o dogodku - diplomatska ugibanja o vojni in konferenci, ki bi jo lahko preprečila. SN je o tej temi poročal, kot je bilo običajno že v Napreju, na podlagi različnih telegramov in poročil, ki so jih objavljali tuji časopisi. O temi, za katero so v SN porabili 15 vrstic Političnega razgleda, so v LZtg. poročali v sedmih vesteh rubrike Neueste Post (LZtg. 30. 12. 1868, 2228) in celo stran dolgem poročilu (sestavljenem iz poročil najrazličnejših časopisov) z naslovom Griechisch-türkischer Conflikt (LZtg. 30. 12. 1868, 2226). Nekatera mesta so v SN (31. 12. 1868) prepisana iz vesti v LZtg. Številna ugibanja, ki jim je LZtg. zaradi večjega obsega časopisa (večji format in trije stolpci na strani, SN le dva) posvetil celo stran (razen podlistka)
8	Zgledi so iz Muster - Cenčur (1987: 102). Danes bi poročevalec te zglede zapisal kot: *Spet naj bi bil na svobodi.;; *Umoril naj bi veliko žensk, torej kot poročevalski stilem za nedokazano kaznivo dejanje.
9	Veliki nemško-slovenski slovar: 1. morati, naj (er soll das tun mora storiti, naj stori); ich sollte moral bi; nicht ~ ne smeti (er soll nicht aufstehen ne sme vstati), in Geboten: Du sollst nicht töten! Ne ubijaj!; er sollte nicht ne bi smel 2. Wünsche, Fragen: naj (das soll genügen naj bo dovolj, hoch soll er leben naj živi; was soll bedeuten ... kaj naj pomeni, kaj na bi pomenilo); was soll das? čemu to? kaj naj bi s tem?; sollte (das sein Ernst sein)? in v resnici (s tem resno misli)? 3. sollte: ich sollte nicht ni mi bilo dano, da bi (ich sollte ihn nie wiedersehen ni mi bilo dano, da bi ga še kdaj videl) 4. baje (er soll krank sein baje je bolan) 5. in Bedingungssätzen: če bi, če bi slučajno/morda, ko bi (sollte er kommen če bi prišel, če bi slučajno prišel, ko bi prišel).
so v SN povzeta v prvih dveh povedih (v zgledu je meja označena z dvema poševnicama //), nadaljevanje je prevod dveh izmed vesti v LZtg.:
Die »Patrie« sagt, die Conferenzfrage hat einem bedeutenden Fortschritt gemacht. Die Machte sollen vorerst darüber einig sein, daß die Berathungen der Conferenz auf die Prüfung des türkischen Ultimatums zu beschränken feien. Die Integrität des ottomanischen Gebietes und die Aufrechthaltung des status quo bezüglich Kandia's sollen die Grundlagen der Conferenz bilden. England würde nun unter dieser Bedingung der Conferenz beitreten. Letztere soll in Paris zusammentretten.
Der »N. Fr. Pr.« wird aus Paris, 28. December, telegrafirt: Die Turkei hat, zuverlä-sigen Mittheiung zufolge, dem Vorschlage zur Abhaltung einer Conferenz, welche am 2. Januar auf Grundlage der türkischen Forderungen in Paris zusammentretten soll ihre Zustimmung geben.
Diplomati niso še nehali svojih političnih gumb šteti, da izvedo ali bo mir ali vojska, ali bo konferenca ali je ne bo. Vsak dan prinaša novih domnev, a od vsacega kraja drugačnih. // Iz enih krajev se poroča, da se snide konferencija 2. januarja v Parizu, in da je tudi Turčija privolila. Po pariških časnikih bi imela konferencija pretresovati turški ultimatum. Konferenciji bi bilo vodilo, da se Turčija nerazkosana, na Kandiji pa vse ohrani, kakor je zdaj. /^/
Primerjava kaže, da je za izražanje nezanesljivosti, uradne nepotrjenosti dogodka, tj. pomembne konference, ki je odločala o vojni ali miru, nemščina uporabljala naklonski glagol sollen, ki ga je pisec v SN izrazil tako, da je najprej uporabil besedo domneve (ki prihajajo iz nekaterih krajev) o tem, da bo konferenca 2. januarja v Parizu, nato pa dvakrat pogojnik (bi imela pretresovati; bi bilo vodilo). Če bi površno prebrali le slovensko besedilo, bi lahko to rabo razumeli kot omiljeno velelnost (*bi morala pretresti; bi moralo biti vodilo, da ^), vendar pa lahko glede na okoliščine (poročanje o političnih/diplomatskih zadevah) in seveda glede na nemško predlogo sklepamo, da gre za poskus nepovednika, ki je v zvezi bi + del. -l izražal domnevo, uradno nepotrjenost o tem, ali konferenca bo. To potrjuje tudi nadaljnje slovensko besedilo, ki domnevo izraža tudi glagolsko s trditi v sklicevanju na neimenovani vir in členkovno z neki: Res se je še predvčerajšnjim trdilo, da se je vsa konferencija zopet preložila, zdaj pa je neki celo gotovo, da se konferencija vendar le sestane . Vendar je nadaljnji razvoj temu pogojniku dodal še velelni členek naj, sam pogojnik je namreč že imel utrjeno vlogo v jezikovnem sistemu in tudi pomenski prenos, zato bi nova funkcija preobremenila to jezikovno sredstvo.
Slovensko poročevalstvo je bilo leta 1868 v SN še na začetni stopnji in je komaj leto razvijalo svoje izrazne možnosti, zato je do izoblikovanja posebnega poročevalskega stilema prišlo (kljub izpričani potrebi) v 70. letih, do ustaljevanja pa šele konec stoletja.
2.4 Poročanje o kaznivih dejanjih in naj bi + del. -l
Slovensko poročevalstvo do konca 19. stoletja členkovne zveze naj bi + del. -l ni uporabljalo v zvezi s kaznivimi dejanji, medtem ko se ta zveza v sodobnosti pojavlja zelo pogosto prav v zvezi s poročanjem o pravno še ne dokazanih dejstvih. To je povezano predvsem z manjšo pravno določenostjo tovrstnih zadev v preteklosti in z dejstvi, ki so stvar etike in zakonodaje (torej ne stilistike). Tako npr. šele konec 90. let v vesteh, ki so poročale o samomorih, priimka samomorilca niso več vedno zapisovali (zgled 1, 3), kar pa vseeno ni pripomoglo k anonimnosti, saj so v glavnem navedli druge bistvene podatke, npr. naslov bivališča. Vendar pa pravice do zasebnosti niso imeli vsi, o revežih in obubožanih samomorilcih se je še vedno poročalo z imenom in priimkom. Tako npr. leta 1898 Slovenski narod na isti strani poroča o poskusu samomora neke »zasebnikove soproge« le z imenom in prvo črko priimka (zgled 1), o obubožanem dacarju pa s priimkom, hkrati pa njegovo smrt izkoristi tudi za kritiko klerikalcev, kar je bila pogosta praksa med SN in Slovencem - če se je le pokazala priložnost (lahko še tako majhna ali celo neprimerna), so skritizirali nasprotno stran (zgled 2):
(1)	(Poskušen samomor.) Zasebnikova soproga gosp. Jera T. v Gledaliških ulicah št. 5 si je danes ponoči prerezala vrat in se tako težko ranila, da so jo morali takoj odpeljati v deželno bolnico. Gospa Jera T. je umobolna in je šele v soboto prišla iz opazovalnice domov. (SN 1898, 8. 8., 3)
(2)	(Samomor.) Jakob Znidar, iz Kamna v Bohinju doma, večletni dacar, sedaj brez posla in zaslužka, se je vsled pomanjkanja dne 4. avg. na skednju domače hiše obesil. Gosp. župnik Simen Ažman je nesrečnega cerkveno pokopal, za kar mu gre topla zahvala, ker je naravno, da bodo odslej vsacega samomorilca tako pokopali, ne samo tistih, za katere se potegne klerikalna žlahta. (SN 1898, 8. 8., 3)
(3)	Samomor v deželni bolnici. Danes zjutraj si je v deželni bolnici prerezala žile na roki Marija Č. ..., žena sodnijskega knjigovodje v Ljubljani in umrla. /./ (SN 1900, 24. 9., 3)
Današnja raba poročevalskega stilema za nedokazano kaznivo dejanje je povezana z dejstvom, da poročevalec ne sme poročati o storilcih kriminalnih dejanj v povednem naklonu, dokler storilcem krivda ni pravno dokazana (Korošec 1998: 40). O kriminalnih dejanjih se je v SN poročalo v rubriki Domače stvari (kasneje Dnevne vesti) bodisi v krajših vesteh ali daljših poročilih iz sodišča, naslovljenih večinoma Izpred (porotnega) sodišča. V krajših vesteh so o kaznivih dejanjih večinoma poročali v povednem naklonu, kot o ugotovljenih dejstvih: (Ubijalec svoje žene.) V vasi Čatež ob Savi je kr~mar Janez Menzer 5. t. m. v prepiru svoji ženi zagnal velik kuhinjski nož v ledja ter jo tako ranil, da je še isti dan zve~er vsled odtoka krvi umrla. Danes je sodnijska komisija tamkaj. (SN 1898, 8. 2., 3). Daljša poročila so mestoma opremljena z izrazjem, ki ubeseduje nedokazanost dejanja, vendar dosledneje šele v 90. letih, kar lahko povezujemo z rastočo odgovornostjo razvijajočega se poročevalstva:
-	(Grozen umor.) /./ Domneva se, da je Poznik svojo ženo, ker mu ni hotela dati denarja, včeraj zjutraj mej 12. in 1. uro ponoči z nožem napal . (SN 1890, 20. 3., 3)
-	(Samomor.) Koncem preteklega tedna skočila je v Zagradu pri Gorici 82letna starka Zorzini z mostu v Sočo. Beda je bila baje nagib samomoru. (SN 1891, 27. 8., 3)
-	(Mrtvo) so našli včeraj v nekem jarku na Hauptmanci Marijo Mrak. Domneva se, da se je »grenkega« napila in na potu proti domu padla v jarek. (SN 1897, 26. 4., 3)
-	(Radi hudodelstva oskrumbe) je mestna policija danes popoludne aretovala hišnega posestnika znanega Matevža Zdešarja. Mož ima neki več malih deklic na vesti. (SN 1898, 5. 2., 5)
-	(Tatvina.) /^/ Šovinc je bil baje že zaradi tatvine kaznovan. (SN 1898, 8. 2., 3)
Najdaljša besedila o kaznivih dejanjih pa so poročila, ki so v bistvu zapisniki s sodnih obravnav, zato je tudi formulacija pravna, ne poročevalna. Dober zgled je obširen, dve strani dolg članek z naslovom Zavratni umor agenta Vaclava Stedryja (SN 1892, 2. 6., 3-5), v katerem je sicer dvakrat uporabljena zveza naj bi + del. -l, vendar ne kot morfem za nedokazano kaznivo dejanje, temveč je z njim izraženo a) potrebno, zahtevano, a neizvršeno dejanje, v b) pa je naj bi + del. -l v vlogi omiljene velelnosti:
a)	/Poročevalec navaja, da je obtoženi želel pričo prepričati, da bi krivo pričal in mu tako dal alibi, vendar priča tega ni hotela storiti, op. M. K. G./ /^/ on je z vsem tem storil dejanje, ktero vodi do resničnega teženja po krivem pričevanji, ktero naj bi se zgodilo pred sodiščem, a dopolnitev hudodelstva je po naključji izostala /^ bi se bilo moralo zgoditi pred sodiščem, a se ni/;
b)	/^/ tako da se je po izpovedbi Frana Doberleta ml. reklo v priči večjega števila gostov I^I šaljivo, naj bi Sterdy svojo pisarno ustanovil v gostilnici pri »Stadt Wien«.
Nedokazanost se izraža le besedno:
-	/^/ glavna obravnava proti Karlu Cvajerju (Zwayer), ki je obtožen10 zavratnega roparskega umora, storjenega na agentu Vaclavu Stedryju.
-	Najbrže je Stedry pri pregledovanji vrednostnih papirjev zaspal in morilec ga je iznenadil ^
-	^ in preštel, kakor pravi, baje trikrat ^
-	Šele tedaj sta baje oba opazila, da ima Stedry poškodbe na glavi ^
Šele 20. stoletje je tudi v poročanje o kaznivih dejanjih vgradilo morfemsko izražanje nedokazanosti, ki je tipični poročevalski stilem, saj se v drugih zvrsteh ne uporablja, zgodovinsko gledano, se je torej poročevalski stilem za morfemsko izražanje negotovosti najprej razvil v zvezi s poročanjem o diplomatskih zadevah (uradna nepotrjenost), kasneje, a šele v 20. stoletju, tudi za izražanje nedokazanosti, saj gre za enake okoliščine:
-	XY trdi, da p;
-	to pa še ni a) uradno potrjeno (diplomacija) ali b) uradno dokazano (kazniva dejanja);
-	zato poročevalec tega ne more ubesediti v povednem/velelnem/pogojnem naklonu, ampak v hibridu velelnega členka naj in pogojnega bi.
Nastanek te oblike je povzročila potreba po poročanju v nepovednem naklonu, kar kažejo vmesne stopnje izražanja tovrstne okoliščine v pogojniku. Ta pa je bil v
10 Konec 70. let se je uporabljal zatožen, npr. »Franc Bobek je zatožen, da je v noči od 8. do maja (SN 1879, 19. 11., 4).
jezikovnem sistemu že utrjen za izražanje umišljenega, možnega in nemožnega dogajanja, stanja itd., zato se je - najbrž pod vplivom nemškega sollen, ki je izražal isti pomen kot slovenski naj bi + del. -l, tj. omiljeno velelnost, hkrati pa se je uporabljal tudi za poročanje o negotovih oz. uradno nepotrjenih političnih in diplomatskih zadevah - ob členkih, ki izražajo domnevo, postopoma oblikovalo morfemsko izražanje s členkovno zvezo naj bi + del. -l. Stavčno izražanje negotovosti je vzporedno s pojavitvijo te nove oblike postopoma upadalo, kar je povezano tudi z izčiščevanjem vesti kot žanra, v katerem ni prostora za subjektivno komentiranje o poročanem dogodku ali stanju.
3 Stavčno izražanje nezanesljivosti
Ob členkovnem in morfemskem izražanju negotovosti pa so se v prvih slovenskih dnevnikih pojavili pogojni odvisniki, ki so ob tem, da so v tem odvisnem stavku običajno navedli vir informacije (sklicevanje), izražali - glede na funkcijo veznika če/ako, ki v odvisnih stavkih izraža pogoj, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka - tudi avtorjev dvom o zanesljivosti sporočila, navedenega v glavnem stavku. V SN so se odvisniki ako je verjeti poročilom, pojavili že l. 1868, torej še v nednevniških letih, in obstali vse do konca stoletja. Pojavljali so se v rubrikah Politični razgled in Dopisi:
Ako se sme »N. Fr. Pr.« verjeti, so se razgovori zaupnih mož hrvatske narodne stranke z Magjari razbili. (SN 1872, 6. 1., 3); Cesar bode, če je »N. Fremdenblatt« prav podučen, denes obširno pomilostenje jetnikov razglasil. (SN 1873, 2. 12., 1); Če je verjeti poročilom nemških listov iz Peterburga, ruski vladni krogi nikakor neso posebno navdušeni za vojno. (SN 1886, 25. 11., 2); Vladna odločnost je prouzročila, da je izvzemši malih rabuk, nastal na Siciliji zopet mir, če so časnikarska poročila sploh resnična. (SN 1894, 9. 1., 2); Ako so resnična poročila, da se je pridružilo Burom 8000 Holandcev ^ (SN 1899, 6. 12., 1)
Sodobno poročevalstvo tega, v 19. stoletju avtomatiziranega pogojnega odvisnika ne uporablja kot sklicevalni avtomatizem; da pa v zgornjih primerih gre za sklicevanje, kažejo navedeni viri (stvarna lastna imena različnih časopisov ali poimenovanja vrste besedila; poudarila M. K. G.). Danes bi poročevalec te zglede zapisal bodisi s členki za izražanje domneve bodisi morfemsko: *Po poročilih »N. Fr. Pr.« naj bi bili razgovori članov hrvatske narodne stranke prekinjeni; *Po poročilih »N. Fr. Pr.« so razgovori članov hrvatske narodne stranke menda prekinjeni; kar kaže tudi na izražanje nezanesljivosti o dogodku ali stanju. Da gre za dvom o povedanem, potrjujejo tudi podobni zgledi v sodobnosti, tako je v SSKJ 6. pomen veznika če v odvisnih stavkih razložen kot: »v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: sramota je, če jo pretepa; nimam rad, če se prepiraš; učitelj ni kriv, če otrok nič ne zna«.
Razlog, da se tovrstni odvisniki v sodobnem poročevalstvu ne pojavljajo, je treba iskati v dejstvu, da kažejo komentatorske značilnosti, kar je v poročevalnih besedilih nezaželeno. Avtor, ki pa je bil pogosto dopisnik (dopisniško poročilo) ali komentator političnih razmer (neustaljenost besedilnih vrst v političnih pregledih, torej mešanje
objektivnega poročanja in komentiranja), je namreč opremil sporočilo tujega vira s pogojnim odvisnim stavkom tudi zato, da je povedano lahko komentiral, kar kaže naslednji zgled: Ako se ta vest potrdi, in ako je res, kar so pisale zadnje Novice, potem kranjski zbor pač ne bode volil v državni zbor. (SN 1870, 23. 7., 4) ^ Če je tako, kot pišejo novice, to pomeni, da jaz, pisec tega besedila menim, da ^ V gradivu je veliko primerov, ko se poročevalno besedilo začenja brez sklicevanja, kot nekakšno verodostojno poročilo o dogodku, potem pa ga šele v nadaljevanju pisec opremi s členkom in/ali pogojnim odvisnikom in tako podvomi o njegovi zanesljivosti, hkrati pa ga tudi komentira:
Boj z Indijanci pri Porcapine Creeku je bil jako krvav. Mrtvih in ranjenih je bilo 75 vojakov, Indijanov so pa pobili 110 vojakov in 250 žensk in otrok. Od prebivalcev indijanskega ostroga ostalo je nekda živih le šest otrok. Ce je ta vest resnična, pač ameriški vojaki neso pravilno postopali. (SN 1889, 4. 11., 2)
Glede na današnjo konvencijo branja časopisov deluje tovrstno poročanje nenavadno, saj nas poročevalec sprva zavaja, da gre za preverjeno informacijo, nato pa šele izvemo, da morebiti ni resnična. Pogojni odvisni stavek je tu dodan le zato, da avtor omili svoj negativni komentar dogodka, tako da ne moremo več govoriti o sklicevalnosti, o izražanju dvoma pa le v zvezi s členkom nekda.
Ob pogojnem odvisniku se je avtorjev komentar glede resničnosti vesti pogosto ubesedoval tudi v priložnostnih opombah, kar je povezano s tem, da so v SN pogosto objavljali vesti, ki jih danes sploh ne bi, ker bi bile preveč nezanesljive. Prvi slovenski dnevnik jih je objavljal, vendar pa jih je opremil z vsemi mogočimi kazalniki nezanesljivosti pri poročanju o kakem dogodku ali stanju:
- Madjarski listi pišejo: Iz dobrega vira se javlja, da je grški državnik Trikupis pri svojem pohodu v Belem gradu in Sofiji predlagal ne samo zvezo balkanskih držav, marveč tudi razdelitev Turčije. Imel je baje že gotov načrt. /^/ - Vsa ta vest je močno podobna časnikarski raci. - Beligrajski »Odjek«, glasilo vladajoče radikalne stranke, priobčil je vest, da je avstro-ogerska vlada sklenila dogovor z Vatikanom glede propagande rimsko-katoliške cerkve v balkanskih državah. Z Dunaja se ta vest zanikava, češ, da je izmišljena. (SN 1891, 6. 7., 2)
Pogosto je bila kar cela vest ubesedena tako, da je izražala nezanesljivost. Pogojnemu odvisniku so sledili še drugi načini izražanja negotovosti:
1.	Vir informacije (aktant) je bil zaradi nezanesljivosti odrinjen v ozadje, na mestu sklicevalnega avtomatizma so tako stali glagoli slišati, čuti, govoriti brez osebka, s prostim morfemom se: Če je verovati dunajskim časopisom, pomirjenje dobro napreduje, zlasti od tega časa sem /./Sliši se, da /./ (1870, 11. 1., 4).
2.	Prav tako se je negotovost v nadaljnjem besedilu izražala tudi členkovno, tako da je šlo za kombinacijo prvega in drugega tipa izražanja nezanesljivosti pri sklicevanju: Hrvatski deželni zbor bode, ako je peštanskemu telegramu v »N. fr. Pr.« verjeti v 60 dneh odprl se, torej v juniji. Reskript, ki zbor sklicuje, je baje že spisan. (SN 1872, 30.3., 4).
Stavčno izražanje negotovosti pa se ni uresničevalo le v pogojnih odvisnih stavkih,
kar je zopet povezano z dejstvom, di se je ziridi žanrske neizčiščenosti vse do konci stoletji tudi v sicer poročevalnih rubrikah neosebno poročanje, torej informiranje o dogodku, stinju, prepletalo z osebnim komentarjem. Del tegi komentarji je lihko bilo tudi stivčno izrižinje dvomi o tem, ili so poditki o dogodku ali stanju, ni kitere se pisec sklicuje, resnični. Pojivljile so se najrazličnejše ubeseditve, ki so komentirale objektivnost ili poučenost viri:
Kakor mi vemo, je pa »Tgsp.« slabo podučeni. (SN 1871, 19. 1., 3); /^/ Tudi so te besede gotovo bolj govorjene, da se slišijo preko meje in pa da odbijajo monirhiste znotraj. Nij treba vzeti jih za golo resnico. (SN 1872, 6. 10., 4); Iz Gorice nekaj čujemo o težkem porodu novega časopisa »Glas«. Več, kadar moremo zanesljivo poročiti. (SN 1872, 18. 6., 3); Piše se /^/ Vse to pa se samo domnevi. (SN 1872, 14. 9., 3); /^/ Nam se ta vest kaj neverjetni zdi, da si bi jej radi verovali. (SN 1873, 11. 12., 1); Dunajski list, sicer ne vselej zanesljivi »N. W. T.«, pravi, da iz dobrega vira ve, da se mobilizira /^/ (SN 1877, 23. 1., 1); Francoski list »Temps«, ki pa ne spada med najzaneslivejše, ima iz Dunaja telegrifično poročilo o /^/ (SN 1878, 3. 4., 2); Je li to resnici, ne vemo, a vlada strogo pazi na /^/ (SN 1887, 5. 1., 2); Ta vest pa ni prav verojetna in dopisnik sim pravi, da ne more jimčiti, je li resnični, a to se govori v tamošnjih diplomitičnih krogih. (SN 1887, 24. 12., 3); Poroštvo za istinitost te vesti seveda prepuščamo »Timese-u«. (SN 1891, 9. 6., 2); /_/ Neverjetna je ta vest. (SN 1897, 26. 11., 1)
Tudi v teh primerih se je pojivljili kombiniciji obeh tipov, členkovnegi in stivčnegi izražanji o nezanesljivosti in komentiranju tegi, kir je bilo sporočeno:
Ruski veleposlanik Nelidov je baje turškej vladi napovedal za bodočo pomlad prihod carja v Carigrad, ne da bi bil zato imel kako pooblastilo iz Peterburgi. Ta vest se nam ne zdi prav verojetna. (SN 1889, 4. 11., 2);
Zinimiv pi je tudi zgled: Po »>zanesljivih poročilih«, ktera je »>Morgp.« baje dobila iz češkega tabora, hočejo Čehi tirjati, da se mora državni zbor na Dunaji popolnoma odpraviti. (SN 1869, 7. 10., 4). Ribi zveze po zanesljivih poročilih, ki je običajno v vesteh stopnjevali, potrjevali zanesljivost informicije, je ziridi nirekovajev postali svoje nasprotje - zvezi med narekovajemi je izražili poročevalčev dvom o zanesljivosti poročil, členek baje je ti dvom še stopnjeval.
4 Navezovalna sklicevalnost
V prvih slovenskih dnevnikih se je že pojivljali tudi obliki sklicevilnosti, ki jo Korošec (1998: 206)" imenuje nivezovilni sklicevilnost. Kot v sodobnem poročevalstvu tudi v začetkih slovenskega poročevalstva veznik da izgubi svojo podrednovezniško vlogo in postane členek, »/v/ sebi strnjuje gligol rekanji in svojo
11 »S to vrsto sklicevilnosti poročevalec določene dele besedili zaznamuje tako, da jih - skladenjsko sicer vključene v svoje besedilo - loči od tega besedili s členkom da. To je še zmeraj sklicevalnost na drugi vir, vidik zanesljivosti/nezanesljivosti pa je zožen na tisti del besedila, ki ga poročevalec pripisuje drugemu. Ta - vir - je kot iktint v besedilu naveden in pripisano besedilo se nanj navezuje. Gre za nekakšno notranje navezovanje - endoforo.«
prvotno vezniško vlogo« (Korošec n. m.): Francoski list »Temps«, ki pa ne spada med najzaneslivejše, ima iz Dunaja telegrafično poročilo o misiji generala Ignatieva, kateri se je v nedeljo vrnil iz Dunaja. Ta vir /./ Pogoji Avstrije da so: . (SN 1878, 3. 4., 2).
Glede na običajno vezniško vlogo da je prihajalo tudi do napak pri pravilni rabi vejice. Pisava vejice pred veznikom da je bila namreč popolnoma ustaljena že v Bleiweisovih Novicah, zato se je mestoma napačno pojavljala tudi pred členkom da, kot da gre za veznik (podčrtala M. K. G.): Iz Rima se poroča, da /./S tem, da je tudi v zvezi najnovejše potovanje vodje ruskega verskega oddeljenja Mozolova v Rim. (SN 1881, 20. 1., 2)
Slovensko poročevalstvo v 19. stoletju je sklicevalno navezovalnost uporabljalo tudi, ko vir, na katerega se je poročevalec skliceval, ni bil izrecno imenovan (lahko sploh ni bil imenovan ali pa je bil na mestu sklicevalnega avtomatizma glagol s prostim morfemom se). Pri tem se je členek da uporabljal skupaj s členkom baje, ki izrecno izraža dvom o zanesljivosti informacije, tako da gre za nekakšno kombinacijo dveh tipov sklicevanja. Da gre res za dva členka, kaže tudi vedno pravilno pisanje brez vejice: /Vir ni naveden/ Tuninski velikaši baje da pridigujejo sveto vojno zoper Francoze. (SN 1881, 8. 5., 2); Poroča se, da /./ Baje da bode Evropa Bolgarom prepustila, naj si po svojej volji izbero kneza. (SN 1881, 8. 6., 2).
Podobni so tudi primeri, ko vir informacije ni izrecno poimenovan, nezanesljivost je izražena nečlenkovno, z glagolom govoriti in prostim morfemom se, ubeseden pa je vršilec dejanja, ki naj bi se zgodilo glede na neimenovani vir: Govori se, da /./ Goblet da bode stopil na mesto Floquetovo. (SN 1888, 9. 10., 5)
V	primerjavi z drugimi vrstami sklicevalnosti je navezovalna v SN in Slovencu manj pogosta, v Edinosti pa se pogosto pojavlja v telegramih (prim. podpoglavje Telegrami kot vesti, Kalin Golob 1998). Predhodnike tovrstne sklicevalnosti je Korošec (1981: 365) našel v Napreju. Levstikove povedi, kot npr.: Modenski vojvod pravijo da je uze naredil glas, da misli razpustiti svoje vojake (N 6, nav. po Korošec n. m.), razume kot navezovalno sklicevalnost, kjer sicer formalno Levstik zapiše glagol pravijo, vendar Korošec meni, da imajo »taki sklicevalni avtomatizmi dejansko pomen členkov /^/ in jih /Levstik/ tako tudi piše (brez vejice pred da)«.
5 Sklep
V	predhodnikih slovenskega poročevalstva (KRN, Naprej) in tudi v slovenskih dnevnikih 2. polovice 19. stoletja se je izražanje negotovosti o poročanem dogodku ali stanju ubesedovalo s členki domneve (bojda, menda, neki, baje, nekda), v sklicevalnih avtomatizmih z glagoli, ki izražajo domnevo (trdijo, pravijo da .), pa tudi s številnimi drugimi priložnostnimi povedmi, ki so izražale dvom o povedanem, tako da so dogodek komentirale. Členkovna zveza naj bi + del. -l se je uporabljala za izražanje želje, omiljene velelnosti in namere. Nemško časopisje (LZtg.) je za to uporabljalo konjunktiv (werden + pretekli deležnik) in naklonski glagol sollen, ki pa je ob tem, da je izražal željo oz. omiljeno velelnost, imel tudi možnostni pomen. Taka je tudi današnja raba gl. sollen, saj nemški slovar (Wahrig 1987) navaja tudi zglede za
možnostni pomen, in sicer prav iz poročevalstva: »(zum Ausdruck einer Vermutung, einer unverbürgten Nachricht) jmd. od. etwas ist od. hat angeblich, vermutlich, man sagt, es sei so, man nimmt an, es werde ... bei dem Unfall soll es fünf Tote gegeben haben	Slovensko poročevalstvo je za izražanje domneve ob členkih baje,
menda ipd. začelo postopoma uporabljati tudi členkovno zvezo naj + bi + del. -l, ki se je konec 90. let 19. stoletja pogosteje kot ob prvih pojavitvah v 70. letih uporabljala v zvezi s poročanjem o negotovih in uradno še nepotrjenih dogodkih. Vpliv nemščine torej ni bil neposreden, saj je izražanje negotovosti v nemščini le besedno, slovenščina pa je razvila morfemsko izražanje s t. i. nepovednikom, hibridom. Ko torej govorimo o vplivu nemščine, s tem mislimo, da gre za analogen vpliv: poročevalstvo je že dano obliko naj bi + del. -l, ki je izražala omiljeno velelnost, začelo uporabljati v zvezi z negotovimi, neuradnimi dogodki, o katerih ni bilo mogoče poročati kot o preverjenih dejstvih, saj je šlo za sklicevanje na tuje vire in za poročanje v sferi diplomacije, politike. Po eni strani je bila ta členkovna zveza primerna sama po sebi, saj je s sestavo velelnosti (naj) in pogojnosti (bi) lahko izražala neuresničen, negotov dogodek (irealnost), česar povedni naklon ne izraža, pogojni pa je bil, kot smo že ugotovili, funkcijsko in pomensko že dovolj obremenjen. Po drugi strani - in v tem lahko vidimo analogen vpliv - pa je nemščina tako omiljeno velelnost kot tudi negotovost izražala z istim jezikovnim sredstvom, sicer besedno, z sollen, tako da je slovensko poročevalstvo morda tudi na osnovi podobnosti začelo uporabljati členkovno zvezo naj bi + del. -l, ki je izražala omiljeno velelnost, željo, tudi za morfemsko izražanje negotovosti in neuradnosti. Stavčno izražanje dvoma o dogodku ali stanju, ki ga je sporočil kak drug vir, je bilo avtomatizirano v pogojnem odvisniku, ki pa je vedno pogosteje uvajal avtorjev osebni komentar dogodka ali stanja, zato se je pojavljalo predvsem v rubrikah, v katerih so se ob poročevalnih besedilih pojavljali tudi zametki presojevalnih, na kar opozarjajo tudi številne druge (nesklicevalne) povedi, ki so komentirale zanesljivost posameznih sporočil.
Literatura
Anton Bajec, R. Kolarič, M. Rupel, 1968: Slovenska slovnica. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Matej CiGALE, 1860: Deutsch-slowenisches Wörterbuch, I-II. Ljubljana: Anton Alois Wolf. Doris Debenjak, 1994: Veliki nemško-slovenski slovar. Elektronski zapis. Ljubljana: DZS. Oswald Ducrot, 1988: Izrekanje in izrečeno. Studia Humanitatis. Ljubljana: SKUC, Filozofska fakulteta.
H. P. Grice, 1975: Logic and conversation. V: Syntax and Semantics 3: Speech Acts. New York: P.
Cole and J. Morgan, Academic Press. 41-58. Sonja Hudej, 1994: Šolske ure besediloslovja. Ljubljana: Zavod R Slovenije za šolstvo in šport. Anton Janežič, 1851: Popolni ročni slovar slovenskega in nemškega jezika. Slovensko-nemški del. Celovec: V založbi J. Sigmundove knjigarnice.
12 Prevod: »(za izražanje domneve, nepotrjene vesti) kdo ali kaj je domneven/domnevno, verjeten, pravijo, naj bi bilo tako, tako se domneva, ^ pri nesreči naj bi umrlo pet ljudi
—	1854: Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirilskim in
glagoliškim berilom za Slovence. Celovec: založil Eduard Liegel.
-- 1864: Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. Tretji, popravljen natis. Celovec: V
založbi E. Lieglove knjigarnice. Monika Kalin Golob, 1998: Jezikovno-stilni razvoj v slovenskih poročevalnih besedilih do začetka 20. stoletja. Doktorska disertacija. Ljubljana.
—	2000: Razvoj sklicevalnih avtomatizmov v prvem slovenskem dnevniku. SR 48/1. 1-26. Tomo Korošec, 1976: Poglavja iz strukturalne analize slovenskega časopisnega stila. Doktorska
disertacija. Ljubljana.
—	1998: Stilistika slovenskegaporočevalstva. Ljubljana: Kmečki glas.
Nanika Muster - Cenčur, 1987: Nemška slovnica po naše. Ljubljana: Cankarjeva založba. Maks Pleteršnik, 1894/95: Slovensko-nemški slovar I-II. Ljubljana: Knezoškofijstvo. Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, 1970-1991. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, Državna založba Slovenije. Marko Snoj, 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Jože Toporišič, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
—	1984, 1976: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
—	1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Wahrig Deutsches Wörterbuch, 1987. München: Mosaik.
Summary
The author analyzes - through the history of the Slovene newspaper reports - the development of a particular form of reference in reporting, resulting from the fact that the reporter is not present at the event or situation (E/S) (s)he is reporting about. From the requirement of public responsibility of a journalist's work the need for the expression of uncertainty about the reported E/S emerged. While including the forerunners of the first Slovene daily (Bleiweis' Kmetijske in rokodelske novice and Levstik's Naprej), the basis of the analysis is the first Slovene daily, Slovenski narod, compared with two other 19"" c. dailies, Edinost and Slovenec. The findings from this analysis are compared to the contemporary situation in Slovene newspaper reporting, followed by the driving forces found in the development, changes, and the influences of the German newspaper reporting are shown.
In the forerunners of the Slovene newspaper reporting (KRN, Naprej) as well as in the 19"' c. Slovene dailies the uncertainty was expressed by particles denoting assumption (bojda, menda, neki, baje, nekda), in cliches of citation by verbs expressing assumption (trdijo, pravijo da .^ ), as well as by many other occasional phrases expressing doubt about what was said in commenting on the event. The phrase with the particle naj bi + -l ptcpl. was used to express desire, moderate request, and intention. For this purpose German newsprint used the conjunctive (werden + past participle) and the modal verb sollen, which also had the meaning of possibility, besides expressing a wish or moderate request. This is also the current use of the verb sollen.
In addition to the particles baje, menda, etc., for expression of assumption Slovene newspaper reporting started using the particle phrase naj + bi + -l participle, which was in the late 1890's more commonly (than in the 1870's when it was introduced) used for uncertain, unconfirmed events. Therefore the influence of German was not direct, as in German the expression of uncertainty is only lexical, while Slovene developed morphemic expression with the so-called »non-indicative«
—	a hybrid. When discussing the influence of German, one is concerned with analogical influence: newspaper reporting started using the existing form naj bi + l-participle, expressing moderate requests, for uncertain, unofficial events, about which it was not possible to report as about verified
facts, as foreign sources were quoted and the reporting was in the area of politics and diplomacy. On the one hand the particle phrase is appropriate on its own, since with the combination of imperative (naj) and conditional (bi) particles it could express unrealized, uncertain event (irreality), which cannot be expressed by the indicative mood, while the conditional mood had been semantically overloaded. On the other hand—and in this we can see the influence of analogy— German expressed moderate requests as well as uncertainty with the same linguistic means, i.e., lexically with sollen. Based on similarity, Slovene newspaper reporters might have started using the particle phrase naj bi + l-ptcpl., expressing moderate request or wish, also for morphemic expression of uncertainty and unofficialness. The syntactic expression of doubt about an event or situation, which had been reported by some other source, had a cliche in a conditional clause, which was increasingly commonly introduced by the author's personal commentary on the event or situation. Therefore it appeared mostly in columns that carried not only reports, but also the beginnings of evaluative texts, which is evident from numerous other (non-referential) sentences, commenting on the reliability of individual pieces of information.