ZGODOVINSKI PREGLED UPORABE IZRAZA AKRIČNOST V SLOVENSKI KLASIFIKACIJI TAL AVTORJI Rok Turniški Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI – 1000 Ljubljana rok.turniski@bf.uni-lj.si, https://orcid.org/0000-0002-0630-6620 dr. Marko Zupan Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI – 1000 Ljubljana marko.zupan@bf.uni-lj.si dr. Helena Grčman Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI – 1000 Ljubljana helena.grcman@bf.uni-lj.si, https://orcid.org/0000-0003-0724-9151 DOI: https://doi.org/10.3986/GV94104 UDK: 631.442(091) COBISS: 1.02 IZVLEČEK Zgodovinski pregled uporabe izraza akričnost v slovenski klasifikaciji tal Pri poimenovanju in klasifikaciji tal se že vse od njenih začetkov soočamo z izzivi, ki izhajajo tako iz vpe- ljave tujih neznanih izrazov kot iz sprememb diagnostičnih meril in analitskih postopkov, s katerimi jih preverjamo. Pri prevajanju imen pedosistematskih enot Pedološke karte Slovenije (1 : 25.000) za namen mednarodnih publikacij in zemljevida tal Evrope, smo zasledili težave pri razumevanju akričnih tal. Akrična tla so v Pedološki karti opredeljena kot zelo kisla tla, z deležem bazičnih kationov na sorptivnem kom- pleksu tal manj kot 35 % in sodijo med izprana tla. Merilo klasifikacije WRB za akričnost (qualifier acric) je majhna kationska izmenjalna kapaciteta glinene frakcije tal (< 24 cmolc kg -1 gline) ob hkratnem efe- ktivnem deležu bazičnih kationov pod 50 %. Tla z argičnim horizontom in akričnimi lastnostmi se uvrščajo v referenčno skupino Acrisols. Izprana akrična tla so se prevajala kot Acrisols, kar ne drži po merilih kla- sifikacije WRB in je lahko zavajajoče, predvsem za tuje bralce, ki ne poznajo tal v Sloveniji in meril slovenske klasifikacije. V prispevku smo preučili zgodovino rabe izraza akričnost v slovenski pedološki literaturi in klasifikaciji tal ter s tem izrazom povezane diagnostične lastnosti in merila. Ugotovili smo, da je bil izraz akričnost uveden leta 1973 na podlagi legende pedološke karte FAO iz leta 1968. V različnih obdobjih so uporabljali različna merila (horizonti, lastnosti, analitske metode), ki se niso posodabljala z razvojem med- narodne klasifikacije WRB. KLJUČNE BESEDE izprana tla, akrična tla, slovenska klasifikacija tal, Jugoslovanka klasifikacija tal, WRB, Acrisols 77 Geografski vestnik 94-1, 2022, 77–89 Razgledi RAZGLEDI vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 77 ABSTRACT Historical overview of the use of the term acric in Slovenian soil classification In naming and classifying soils in Slovenia, we faced challenges from the beginning, resulting from the intro- duction of foreign, unfamiliar terms and changes in diagnostic criteria and analytical procedures for their verification. When translating the names of Soil Systematic Units of the Soil Map of Slovenia 1:25,000 for international publications and soil maps of Europe, misunderstandings could arise. Acric soils are defined in the Soil Map of Slovenia as very acidic soils with base saturation below 35% and belong to the Illuvial soils. The WRB classification criterion for acric properties is the low cation exchange capacity of the clay fraction of the soil (< 24 cmolc kg -1 clay) with a simultaneous effective base saturation below 50%. Soils with an argic horizon and acric properties are referred to as reference group Acrisols. Illuvial acric soils have been translated as Acrisols, which is incorrect according to WRB classification criteria and is misleading, especially for foreign readers unfamiliar with soils in Slovenia and Slovenian classification cri- teria. In this paper, we examine the history of the use of the term acric in Slovenian pedological literature and soil classification, as well as the diagnostic properties and criteria associated with this term. We found out that the term acric was introduced in 1973 based on the legend of the FAO soil map of 1968. Different criteria (horizons, properties, analytical methods) were used in the different periods, which were not updat- ed with the development of the international WRB classification. KEY WORDS illuvial soil, leached soil, acric soil, Slovenian soil classification, Yugoslav soil classification, WRB, Acrisols Uredništvo je prispevek prejelo 22. novembra 2021. 78 Rok Turniški, Marko Zupan, Helena Grčman Zgodovinski pregled uporabe izraza akričnost … vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 78 1 Uvod Legenda Pedološke karte Slovenije 1 : 25.000 navaja pojavljanje akričnih izpranih tal v Sloveniji, predvsem na območju Bele krajine, posamično tudi drugod po Dolenjski in na starejših savskih kon- glomeratnih terasah. Najbolj značilna so za belokranjske steljnike, ki jih pokriva breza (Betula pendula L.) s podrastjo orlove praproti (Pteridium aquilinum L.) (Prus 2000). Izprana tla nastajajo kot posle- dica eluvialno-iluvialnih procesov, to je premeščanja koloidnih delcev skozi talni profil (Birkeland 1999). Poleg glinenih mineralov ter oksidov in hidroksidov se premešča topna organska snov in ionske obli- ke elementov, kot so bazično delujoči kationi. Posledično se mineralni horizonti diferencirajo v izprane E in pod njim ležeče z glino obogatene Bt horizonte, za katere je tudi v Sloveniji uveljavljen izraz argi- čni horizonti. Osnovna diagnostična lastnost pri določevanju izpranih tal je teksturna razlika med horizontoma Bt in E, ki jo izrazimo s količnikom vsebnosti gline med horizontoma Bt in E in mora biti v skladu s slovensko klasifikacijo najmanj 1,2 (Prus s sodelavci 2015; Vrščaj s sodelavci 2019). Za izpra- na tla v Sloveniji je povprečni količnik gline med horizontoma Bt in E 1,63. Poleg premeščanja gline se procesi izpiranja jasno izrazijo tudi v nižjem pH in deležu bazičnih kationov v horizontih E (Turniški in Grčman 2018). V Sloveniji je največ izpranih tal na apnencih in dolomitih, kjer se pojavljajo v združbi z rendzi- nami in kambičnimi tlemi (Turniški in Grčman 2018). Po Prus (2000) izprana tla na apnencih in dolomitih obravnavamo kot samostojen podtip tal, ki ga ločimo na tipično in akrično varieteto. Akrična izpra- na tla so obravnavana kot posebnost in so običajno opredeljena kot močno izprana tla, kar se odraža v nizkem pH tal in majhni nasičenosti z bazičnimi kationi (V < 35 %) (Prus s sodelavci 2015; Vrščaj 79 Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi E 0 km Črnomelj Kočevje Novo mesto Kr ka Sava Avtor zemljevida: Rok Tuniški Vir: TIS/Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja 2021; Geodetska uprava Republike Slovenije © 2022, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo 302010 E E Slika 1: Izprana tla na apnencu in/ali dolomitu, akrična (sivo obarvana območja) (TIS/ICPVO 2021). vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 79 s sodelavci 2019). Aktualna slovenska pedološka literatura ne podaja jasne definicije akričnosti izpra- nih tal, v nekaterih primerih so si definicije med seboj celo različne (Urbančič s sodelavci 2005; Prus s sodelavci 2015; Vrščaj, Repe in Simončič 2017; Vrščaj s sodelavci 2019). Sorodno izrazu akrična tla (akričnost) se v mednarodni klasifikaciji WRB (IUUS … 2015) upora- blja referenčna skupina Acrisols, ki opredeljuje tla, ki imajo argični Bt horizont z malo aktivnimi glinami (KIK < 24 cmolc kg -1 gline) in z efektivnim deležem bazičnih kationov pod 50 %. Klasifikacija WRB pro- filov izpranih tal iz baze pedološke karte ne uvršča v referenčno skupino Acrisols (Turniški in Grčman 2018). Pregled vseh, v domači literaturi evidentiranih profilov izpranih tal (Urbančič s sodelavci 2005; Kralj 2008; Kobal 2011), je potrdil, da je njihovo pojavljanje v Sloveniji manj verjetno, vendar ni izklju- čeno. Ugotavljamo, da prihaja do težav pri definiciji akričnih izpranih tal in razumevanju njihovega pojavljanja v Sloveniji. Pri prevajanju imen pedosistematskih in pedokartografskih enot Pedološke karte Slovenije za namen mednarodnih publikacij (Vidic s sodelavci 2015; Vrščaj, Repe in Simončič 2017) in zemljevida tal Evrope (Jones s sodelavci 2005), so bila izprana akrična tla poimenovana Acrisols, kar ne drži, če upoštevamo merila klasifikacije WRB (IUSS…2015). Ugotavljamo, da je lahko tako poime- novanje zavajajoče, predvsem za tuje bralce, ki ne poznajo tal v Sloveniji in meril slovenske klasifikacije. Namen naše raziskave je bil preučiti zgodovino rabe izraza akričnost v slovenski pedološki litera- turi in klasifikaciji tal ter s tem izrazom povezane lastnosti in tipe tal. Pozorni smo bili na diagnostična merila, na katerih je temeljilo prepoznavanje in klasifikacija akričnih in izpranih tal, v klasifikacijah, ki so vplivale na razvoj slovenske klasifikacije tal. 2 Metode Za namene ugotavljanja razvoja klasifikacije izpranih tal smo zbrali in pregledali razpoložljive zgo- dovinske vire od leta 1927. Gradivo smo iskali z uporabo vzajemnega bibliografskega sistema COBISS in v arhivu Centra za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Osredotočili smo se na pregledovanje klasifikacijskega sistema izpranih tal in njegov razvoj do danes. Zanimala nas je vpeljava izraza akričnost v jugoslovansko in kasneje v slovensko klasifikacijo tal. 3 Rezultati in razprava 3.1 Začetki razvoja jugoslovanske klasifikacije tal Slovenska klasifikacija tal je začela nastajati sočasno z razvojem klasifikacij drugih jugoslovanskih republik v začetku druge polovice 20. stoletja. Eden pomembnejših jugoslovanskih pedologov tistega časa je bil Mihovil Gračanin. V delu, ki obravnava raziskave tal resav Liškega (kraškega) polja, je Gračanin (1931) kot prvi navedel pojavljanje tal z eluvialnim in iluvialnim horizontom, ki jih je razumel kot sorod- ne podzolom po zgledu ruske pedološke šole. V tem delu je že omenjal proces izpiranja bazičnih kationov, vendar ni določil kvantitativnih meril za izpranost. V obsežnejšem delu z naslovom Pedologija III. dio: sistematika tala (Gračanin 1951) je med talnimi tipi že obravnaval podzole, opodzoljena rjava tla in opodzoljena rdeča tla. Talni tip podzol je glede na delež bazičnih kationov (vrednost V) v eluvialnih horizontih ločil na tri podtipe: (1) slabo opodzoljena (V>60%), (2) zmerno opodzoljena (35% 50 %, zmerno akrična ali distrična: pH med 5,6–6,5, akrična: pH med 4,6–5,5, močno akrična pH pod 4,5) in psevdooglejenost. Enako je Kralj (2008) v svojem doktorskem delu izprana tla klasificiral po tako imenovani modificirani Jugoslovanski kla- sifikaciji tal (sinteza najpogosteje uporabljenih modifikacij pri izdelavi pedološke karte Slovenije merila 1 : 25.000). Izprana tla je uvrstil v razred eluvialno-iluvialnih tal, ki jih je v podtipu razvrstil na razli- čne matične podlage ter nadalje na pet varietet: (1) evtrična (vrednost V nad 50 %), (2) zmerno akrična (E horizont z vrednostjo pH 5,6–6,5), (3) akrična (E horizont z vrednostjo pH 4,6–5,5), (4) močno akri- čna (E horizont z vrednostjo pH pod 4,5) ter (5) psevdooglejena. Merila so bila enaka kot pri »Tehničnih navodilih za določanje bonitete zemljišč« (2008) z dodatno specifikacijo, da veljajo za E horizont, kar ni bilo v skladu z legendo pedološke karte 1 : 25.000, temveč uvedeno po zgledu »Atlasa gozdnih tal« (Urbančič s sodelavci 2005). Akričnosti ni pogojeval več z matično podlago. Po zgledu klasifikacije WRB 2006 (IUUS … 2006) je predlagal uvedbo treh novih kvalifikatorjev: alična, akrična in luvična, ki bi ozna- čevala različne lastnosti argičnega horizonta in različno zasičenost z bazičnimi kationi. V dvojezični monografiji »Tla Slovenije s pedološko karto 1 : 250.000« (Vidic s sodelavci 2015), ki je nastala z generalizacijo pedokartografskih enot iz Pedološke karte Slovenije 1 : 25.000, so bila opi- sana značilna izprana tla na apnencih in dolomitih v Beli krajini, imenovana akrična tla. V legendi Pedološke karte Slovenije 1 : 250.000 je bilo pojasnjeno, da se izraz akrično uporablja v Slovenski kla- sifikaciji tal in je pomensko enak izrazu hiperdistrično (po klasifikaciji WRB). V knjigi Soils of Slovenia (Tla Slovenije) (Vrščaj, Repe in Simončič 2017) so avtorji navedli, da je diagnostični horizont za izpra- na tla eluvialni E horizont, ki leži nad iluvialnim horizontom. Po klasifikaciji WRB so izprana tla uvrstili v dve talni referenčni skupini: izprana tla – Luvisols (1,7 % površine Slovenije) in izprana tla, akrična – Acrisols (0,64 % površine Slovenije). Navedli so, da se zelo redko izprana tla uvrščajo v referenčno sku- pino Alisols. Slika 2: Profili izpranih tal na apnencu. RO K T U RN IŠ K I vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 83 Prvi predlog samostojnega slovenskega klasifikacijskega sistema za tla je bil dokument »Slovenska klasifikacija tal« (Prus s sodelavci 2015). Talni tip izprana tla je bil vključen v razred eluvialno-iluvialnih tal. Izprana tla so na prvem nivoju opredelili s pedogenetskimi lastnostmi (podtip): tipična, psevdoo- glejena ali oglejena. Sledile so kemijske in fizikalne lastnosti, kjer je v primeru izpranih tal na apnencih in dolomitih predvidena stopnja akričnosti, ki je vezana na vrednost pH: zmerno akrična (pH 5,6–6,5), akrična (pH 4,6–5,5) in močno akrična (pH < 4,6). Tla so se lahko dodatno opredelila še glede na koli- čino organske snovi v tleh, globino, antropogenost in matično podlago. Po drugem predlogu klasifikacije iz leta 2015 z naslovom »Klasifikacija tal Slovenije« (Vrščaj s sodelavci 2015) so izprana tla na prvem nivoju razdelili na oblike: tipična, psevdooglejena ali oglejena. V naslednjem nivoju so jih opredelili na podlagi izbranih lastnosti tal, med katerimi je tudi zasičenost z bazičnimi kationi. Akričnost je bila predvidena le za izprana tla na apnencih in dolomitih, pojavljala se je v dveh stopnjah: akrična (V < 50 % in pH 4,5–5,5) in močno akrična (V < 50 % in pH < 4,5). 3.4 Akrična tla v sedanjih klasifikacijah tal nekdanjih jugoslovanskih republik Države na območju nekdanje Jugoslavije so pripravile nacionalne klasifikacije, ki se v svoji osno- vi, tako kot slovenska klasifikacija, opirajo na Jugoslovansko klasifikacijo tal. Bosanski pedologi Resulović, Čustović in Čengić (2008) so v knjigi Sistematika tla/zemljišta izprana tla uvrstili v razred eluvialno-iluvialnih tal in delili na dva talna tipa: (1) lesivirana tla ali luvisoli, pri podtipu na apnen- cih so navedli tudi varieteto akrična in (2) tla resav (vrištinska tla) ali akrisoli, ki imajo v E horizontih vrednost V manjšo od 35 %. Tla resav so ločili glede na vrednost V še v dve formi: srednje zasičena (V < 50 %) in visoko zasičena (V > 50 %), vendar niso definirali diagnostičnega horizonta. Akrisole so opisali kot kisla tla z majhnim deležem bazičnih kationov, medtem ko pojma akrično niso pojasnili. Hrvaška klasifikacija tal (Husnjak 2014) je izprana tla uvrstila v razred eluvialno-iluvialnih tal in jih razvrstila v dva talna tipa: (1) lesivirana tla (luvisol) in (2) kisla dvoslojna tla (akrisol). V razredu elu- vialno-iluvialnih tal so sicer še podzoli in rjava opodzoljena tla (brunipodzoli). Lesivirana tla (luvisol) so razdelili na podtipe na podlagi matične kamnine, na varietete glede na stopnjo razvoja in na forme na podlagi teksture in skeletnosti. Izraz akrična se pojavi pri talnem tipu kisla dvoslojna tla (akrisol). Avtor je navedel, da je ime akrisol mednarodni izraz za kisla tla, kakršna so kisla dvoslojna oziroma akrična tla. V podtipu jih je ločil na tipična in psevdooglejena, na nižjih nivojih glede na globino E hori- zonta (varieteta) in glede na skupno globino tal (forma). Makedonska klasifikacija tal (Filipovski 2006) je izprana tla umestila v talni tip lesivirana tla (luvisol), ki jih je v podtipu delila na distrična, evtrična, stagnična, vertična ali kromična. Akričnosti ne omenja. 3.5 Akrična tla v avstrijski in nemški klasifikaciji tal Vpliv na razvoj slovenske klasifikacije sta imeli tudi nemška in avstrijska klasifikacija tal. Sodobna avstrijska klasifikacija (Nestroy s sodelavci 2011) izprana tla (Parabraunerde) uvršča v razred rjavih tal (Braunerden). Ločijo dva podtipa: (1) recentna (nastala v nedavnih podnebnih razmerah) ter (2) relikt- na (nastala na reliktnem rjavem/rdečem glinastem gradivu, ki so običajno plastične konzistence, intenzivno rdeče do rumenorjavo obarvana (7.5 YR ali bolj rdeče). Varietete so: brez karbonatov, »razapnena«, s sekun- darnimi karbonati, v zgornjem sloju zbita, oglejena, psevdooglejena in erodirana. pHH2O v izpranih tleh je večinoma med 4,6 in 6,5. Akričnih tal ne omenjajo. V sodobni nemški klasifikaciji (Arbeitskreis…1998) izprana tla umeščajo v razred lesiviranih tal (Lessivés) in jih delijo na dva talna tipa (Parabraunerde in Fahlerde). Klasifikacija že vključuje grobe prevode talnih tipov in podtipov v imena talnih referenčnih skupin po klasifikaciji WRB. V primeru KIKgline pod 24 cmolc kg -1 gline v Bt horizontu predvideva ume- stitev med Lixisols ali Acrisols. Parabraunerde delijo na devet podtipov: Norm-Parabraunerde: Luvisol ali Alisol; Bänderparabraunerde: Luvisol ali Alisol; Humusparabraunerde: Luvisol ali Alisol; Tschernosem- Parabraunerde: Luvic Chernozem ali Luvic Phaeozem; Braunerde-Parabraunerde: Luvisol ali Alisol; 84 Rok Turniški, Marko Zupan, Helena Grčman Zgodovinski pregled uporabe izraza akričnost … vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 84 85 Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi Podzol-Parabraunerde: Haplic Podzol ali Cambic Podzol; Terra fusca-Parabarunerde: Haplic Lixisol; Pseudogley-Parabraunerde: Stagnic Luvisol ali Stagnic Alisol; Gley-Parabraunerde: Gleyic Luvisol ali Gleyic Alisol. Izprana tla (Parabraunerde) v podtipih razvrčajo še na varietete, med drugim tudi glede na vred- nost V. Ločijo eutrofna (V > 50 %), mezotrofna (20 % < V < 50 %) in distrofna (V < 20 %) tla. Drugi talni tip izpranih tal so Fahlerde, ki se smatrajo kot ostanek reliktnih tal, kar se odraža v teksturni diferen- ci znotraj talnega profila. Merilo izpranosti za Fahlerde je strožje kot za Parabrauerde. Po klasifikaciji WRB (IUUS … 2015) Fahlerde ustreza referenčni talni skupini Retisols. Tla, ki imajo vrednost V pod 20 %, umestijo v varieteto distrofnih tal (Arbeitskreis … 1998). 3.6 Referenčna talna skupina Acrisols v klasifikaciji tal WRB Prvotna različica legende svetovnega pedološkega zemljevida FAO iz leta 1968 je skupino tal, v kate- rih je izražen argični horizont in imajo delež bazičnih kationov pod 50 %, poimenovala Acrisols. Poleg Acrisols sta bili še dve skupini z argičnim horizontom, in sicer Luvisols, z deležem bazičnih kationov nad 50 %, in Nitisols, z manjšo teksturno razliko med horizontoma Bt in E (Latham 1982). FAO (1988) je kasneje kot dodaten kvalifikator za argične horizonte vpeljal aktivnost glin, izraženo s kationsko izme- njalno kapaciteto na enoto gline. Tla z argičnim horizontom so se delila na Luvisols, Alisols, Lixisols in Acrisols. Za Luvisols in Alisols so značilne zelo aktivne gline in so jih pojasnjevali s hladnim in zmer- no toplim podnebjem. Za Lixisols in Acrisols so značilne malo aktivne gline, ki so jih pojasnjevali s tropskim in subtropskim podnebjem. V WRB 1998 (IUUS … 1998) in WRB 2006 (IUUS … 2006) so tla z argičnim horizontom lahko pripadala referenčnim skupinam Albeluvisols, Luvisols, Alisols, Lixisols in Acrisols, kar se je v zadnji različici klasifikacije WRB (IUUS … 2015) spremenilo. Tla z argičnim hori- zontom so razdeljena v pet skupin: Retisols (prej Albeluvisols), Luvisols, Alisols, Lixisols in Acrisols. Za ločevanje med luvisoli in alisoli ter akrisoli in lixisoli je uveden nov parameter: efektivna nasičenost z bazičnimi kationi (IUUS … 2015). V aktualni klasifikaciji WRB (IUUS … 2015) merilo za Acrisols temelji na analizi kationske izme- njalne kapacitete (KIK) preračunane na enoto gline ter analizi efektivne nasičenosti z bazičnimi kationi, zaradi česar slovenska akrična tla ne ustrezajo referenčni skupini Acrisols. V izogib napačnemu razu- mevanju lastnosti slovenskih tal v mednarodnem prostoru smo mnenja, da je smiselno spremeniti imenovanje akričnih tal v Slovenski klasifikaciji tal. Preglednica 4: Diagnostična merila za posamezno referenčno talno skupino (IUUS … 2015). referenčna talna diagnostični kationska izmenjalna kapaciteta (KIK) efektivna dodatne skupina horizont (cmolc kg -1 gline) nasičenost lastnosti z bazičnimi kationi 1 akrisoli (Acrisols) argic < 24 (mestoma znotraj argičnega horizonta) < 50 % – alisoli (Alisols) argic > 24 (po celotnem argičnem horizontu) < 50 % – liksisoli (Lixisols) argic < 24 (mestoma znotraj argičnega horizonta) > 50 % – luvisoli (Luvisols) argic > 24 (po celotnem argičnem horizontu) > 50 % – retisoli (Retisols) argic – – retic2 1 Po WRB (IUUS Working group WRB 2015) je opredeljen kot izmenljivi (Ca+Mg+K+Na) / izmenljivi (Ca+Mg+K+Na+Al); izmenljive baze določamo z 1 mol/L NH4OAc (pH 7), izmenljivi Al z 1 mol/L KCl, nezapufranim. 2 Teksturno lažji in svetlejši material se vrinja v spodnji argični ali natrijev horizont in tvori jezičaste ali mrežaste vzorce; opazno kot horizontalne ali vertikalne svetle lise znotraj iluvijalnega horizonta. vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 85 4 Sklep Pedologi, ki so preko jugoslovanske klasifikacije postavili temelj slovenski klasifikaciji tal, so sle- dili izsledkom in trendom evropskih in mednarodnih klasifikacij. To potrjuje primer vpeljave akričnih tal (Škorić, Filipovski in Ćirić 1973). Izraz je bil vpeljan na podlagi legende pedološke karte FAO iz leta 1968. Ker je bila pedologija v tistem času nova veda in v jugoslovanskih jezikih ni bilo primernih stro- kovnih izrazov, so se pri poimenovanju talnih tipov oprli na tuje izraze in jih vpeljali v  svoje klasifikacijske sisteme. Pri tem so se zavedali težav, vendar so jasno zapisali, da je sprejemljivo upora- bljati latinske in grške izvorne besede pa tudi ameriške predloge, ter čeprav se tuji izrazi sprva zdijo čudni in težko izgovorljivi, se s časom uporabe udomačijo. Prav to dilemo so v izdaji Klasifikacija zem- ljišta Jugoslavije zapisali Škorić, Filipovski in Ćirić (1973). Podpirali so internacionalizacijo imen, seveda na postopen in dogovorjen način. Pogled na razvoj in lastnosti tal se je z razvojem novih analitskih metod in pristopov v pedologiji spreminjal, kar se je odražalo tudi s spreminjanjem mednarodnih kla- sifikacijskih sistemov. Tako, kot so novim izsledkom sledili v preteklosti, se tudi danes kaže potreba, da na podlagi temeljite analize morfoloških, fizikalnih in kemijskih lastnosti tal ponovno pretehtamo ustreznost slovenskega klasifikacijskega sistema in ga uskladimo na način, da bo skladen z mednarodno klasifikacijo WRB in bo hkrati ohranjal možnosti za čim bolj izčrpno prepoznavanje in razločevanje posameznih talnih tipov in njihovih posebnosti v Sloveniji. Na podlagi pregleda literature predla- gamo, da kislost tal (pH) in stopnjo nasičenosti z bazičnimi kationi na sorptivnem kompleksu tal (vrednost V) ne opredeljujemo z izrazom »akričnost«, temveč z izrazi »evtričen« (vrednost V > 50 %), »distričen« (35 % < vrednost V > 50 %) in »močno distričen« (vrednost V < 35 %), pri čemer je treba upo- števati Bt horizonte. Uvedba novih kvalifikatorjev iz veljavne klasifikacije WRB (t.i. lixic, acric) v slovenski klasifikacijski sistem, kot predlaga Kralj (2008), ni koristna, saj v Sloveniji do sedaj nismo zaznali argičnih horizontov s prevlado malo aktivnih glin (KIKglina < 24 mmolc kg -1 gline). Zahvala: Avtorji se zahvaljujemo pedologom vseh generacij, ki so delovali na Katedri za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in prispevali k nastanku Pedološke karte Slovenije 1 : 25.000 in razvoju klasifikacije tal Slovenije ter Infrastrukturnemu centru za pedologijo in varstvo oko- lja (ARRS I0-0022-0481-0481-06). Raziskava je del raziskovalnega programa »Agroekosistemi« (P4-0085). Hvala tudi obema recenzentoma za kritičen pregled in koristne predloge. 5 Viri in literatura Arbeitskreis für Bodensystematik der Deutschen Bodenkundlichen Gesellschaft. Systematik der Böden und der Bodenbildenden Substrate Deutschlands. Göttingen, 1998. Birkeland, P. W. 1999: Soils and Geomorphology. New York. Ćirić, M. 1986: Pedologija. Sarajevo. FAO 1968: Definition of soil units for the soil map of the world. World Soil Resources Report No. 33. Rome. FAO 1988: Revised legend of the FAO-UNESCO soil map of the world. World Soil Resources Report No. 60. Rome. Filipovski, G. 2006: Klasifikacija na počvite na Republika Makedonija. Skopje. Filipovski, G., Ćirić, M. 1963: Zemljišta Jugoslavije. Beograd. Gračanin, M. 1931: Pedološka istraživanja vriština Ličkog polja. Zagreb. Gračanin, M. 1951: Pedologija III. dio: sistematika tala. Zagreb. Husnjak, S. 2014: Sistematika tala Hrvatske. Zagreb. IUUS Working group WRB: World reference base for soil resources. World Soil Resources Report No. 84. Rome, 1998. 86 Rok Turniški, Marko Zupan, Helena Grčman Zgodovinski pregled uporabe izraza akričnost … vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 86 IUUS Working group WRB: World reference base for soil resources 2006. World Soil Resources Reports No. 103. Rome, 2006. IUUS Working group WRB: International soil classification system for naming soils and creating legends for soil maps. World Soil Resources Reports No. 106. Rome, 2015. Jones, A., Montanarella, L., Jones, R. (ur.) 2005: Soil Atlas of Europe. Luxembourg. Kobal, M. 2011: Vpliv sestojnih, talnih in mikrorastiščnih razmer na rast in razvoj jelke (Abies alba Mill.) na visokem krasu Snežnika. Doktorsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Kralj, T. 2008: Primerjava sistemov za razvrščanje tal na izbranih tleh v Sloveniji. Doktorsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Latham, M. 1982: The FAO/UNESCO soil map of the world legend. Proceedings of South Pacific Regional Forum on Soil Taxonomy. Suva. Nejgebauer, V., Ćirić, M., Filipovski, G., Škorić, A., Živković, M. 1963: Klasifikacija zemljišta Jugoslavije. Zemljište i biljka 12. Nestroy, O., Aust, G., Blum, W. E. H., Englisch, M., Hager, H., Herzberger, E., Kilian, W., Nelhiebel, P., Ortner, G., Pecina, E., Pehamberger, A., Schneider, W., Wagner, J. 2011: Systematische Gliederung der Böden Österreichs. Österreichische Bodensystematik 2000 in der revidierten Fassung von 2011. Wien. Prus, T. 2000: Klasifikacija tal: študijsko gradivo. Ljubljana. Prus, T., Kralj, T., Vrščaj, B., Zupan, M., Grčman, H. 2015: Slovenska klasifikacija tal. Ljubljana. Resulović, H., Čustović, H., Čengić, I. 2008: Sistematika tla/zemljišta: nastanak, svojstva i plodnost. Sarajevo. Stebut, A. 1927: Nauka o poznavanju zemljišta: pedologija. Beograd. Stepančič, D. 1974: Pokarbonatna tla na dolenjskem dolomitnem področju. Zbornik Biotehniške fakultete 22. Stritar, A. 1966: Mesto vrištine u klasifikaciji zemljišta Jugoslavije. Zemljište i biljka 15. Stritar, A. 1967: Novi putovi kultiviranja i promjene u tlu belokranjskih vriština. Zemljište i biljka 16. Stritar, A. 1972: Mesto vrištine u klasifikaciji zemljišta Jugoslavije (II. dio). Zemljište i biljka 21. Stritar, A. 1990: Krajina, krajinski sistemi: raba in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana. Stritar, A. 1991: Pedologija (kompendij). Ljubljana. Stritar, A., Cencelj, J. 1967: Mangan u vrištinama Slovenije. Agrohemija 5-6. Stritar, A., Vitez, O. 1967: Kalij u vrištini. Agrohemija 1-2. Sušin, J. 1972: Teksturna diferenciacija in barvna različnost pokarbonatnih rjavih izpranih tal. Zbornik Biotehniške fakultete 19. Sušin, J. 1983: Kmetijski tehniški slovar: 1. knjiga, 1. zvezek: Nauk o tleh: gradivo za pedološki slovar. Ljubljana. Škorić, A. 1977: Tipovi naših tala. Zagreb. Škorić, A. 1990: Postanak, razvoj i sistematika tala. Zagreb. Škorić, A., Filipovski, G., Ćirić, M. 1973: Klasifikacija tala Jugoslavije. Zagreb. Škorić, A., Filipovski, G., Ćirić, M. 1985: Klasifikacija zemljišta Jugoslavije. Sarajevo. Šporar, M. 2007: Ocenjevanje tal v Sloveniji: metodologija. Ljubljana. Tavernier, R., Smith, G. D. 1957: The concept of brauerde (brown forest soil) in Europe and the United States. Advances in Agronomy 9. New York. Tehnična navodila za določanje bonitete zemljišč. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2008. TIS/ICPVO – Talni informacijski sistem/Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 2021. Turniški, R., Grčman, H. 2018: Izprana tla v Sloveniji: pedološke lastnosti, prostorska razporeditev in klasifikacija. Acta agriculturae Slovenica 111. Urbančič, M., Simončič, P., Prus, T., Kutnar, L. 2005: Atlas gozdnih tal Slovenije. Ljubljana. Vidic, N., Prus, T., Grčman, H., Zupan, M., Lisec, A., Kralj, T., Vrščaj, B., Rupreht, J., Šporar, M., Suhadolc, M., Mihelič, R., Lobnik, F. 2015: Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1 : 250.000. Luksemburg. DOI: https://doi.org/10.2788/88750 87 Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 87 Vrščaj, B. 1996: Izdelava modela podatkovnega segmenta talnega informacijskega sistema. Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Vrščaj, B., Kralj, T., Repe, B., Muršec, M., Šinkovec, M. 2015: Klasifikacija tal Slovenije (verzija 2a). Ljubljana. Vrščaj, B., Grčman, H., Kralj, T., Prus, T. 2019: Klasifikacija tal Slovenije 2019 (verzija 8). Ljubljana. Vrščaj, B., Repe B., Simončič P. 2017: The Soils of Slovenia. Dordrecht. DOI: https://doi.org/10.1007/978- 94-017-8585-3 6 Summary: Historical overview of the use of the term acric in Slovenian soil classification (translated by the authors) The term acric in Slovenian soil classification is most commonly associated with Illuvial soils (named also Leached soils). According to the Soil map of Slovenia 1:25,000, Illuvial soils occur in Bela Krajina, other places in the Dolenjska region and on older conglomerate terraces of the Sava River. The most characteristic land use for acric soils in Bela Krajina is a forest called »Steljnik« with birch (Betula pen- dula L.) and bracken fern (Pteridium aquilinum L.) (Prus 2000). Illuvial soils are formed by eluvial-illuvial processes, i.e., by the movement of colloidal particles through the soil profile (Birkeland 1999). In addi- tion to clay minerals, sesquioxides, soluble organic matter and base cations are also transported through the soil profile. As a result, mineral horizons are divided into leached, more acidic and lighter E hori- zons and underlying clay-enriched Bt horizons. The most important diagnostic property for determining the illuvial soils is the textural difference between the Bt and E horizons, expressed as the clay ratio, which should be at least 1.2 according to the Slovenian soil classification. According to the WRB (IUSS … 2015), the clay ratio should be greater than 1.4% for soils with 10–50% clay content in E hori- zons. The presence of clay coatings on the surface of structural aggregates in argic horizons is also recognized as a sufficient criterion. The intensity of eluvial-illuvial processes depends on the amount of precipitation. The average ratio of clay content between Bt and E horizons is 1.63 for illuvial soils in Slovenia (Turniški and Grčman 2018). In general, acric illuvial soils are considered highly leached, as indicated by very low soil pH and low base saturation (percent base saturation less than 35%). However, there are no precise and uni- form classification criteria in Slovenian soil classification (Prus 2000; Urbančič et al. 2005; Kralj 2008; Prus et al. 2015; Vrščaj et al. 2015; 2017). In addition, we found that acric illuvial soils according to the latest WRB classification do not meet the criteria for Acrisols (IUSS … 2015) in terms of low clay activ- ity, which should be less than 24 cmolc kg -1 clay and effective base saturation (< 50%) in argic horizons. Such a designation is misleading, especially for foreign readers who are not familiar with the soils in Slovenia and the criteria of the Slovenian classification. To better understand the reasons for introducing the term acric into the Slovenian classification system, we examined the history of its use in the soil science literature and soil classifications, focus- ing on diagnostic properties and classification criteria. The Slovenian soil classification began to develop with soil mapping in the late 1950s at the Centre for Soil Science, University of Ljubljana. In the first period, it was based on the common Yugoslav clas- sification. One of the most important Yugoslav soil scientists of that time was Mihovil Gračanin. While studying the soils of the Lika karst polje, Gračanin (1931) mentioned for the first time the occurrence of soils with eluvial and illuvial horizons, which he understood to be podzol-like, following the Russian school of pedology. Nejgebauer et al. (1963) prepared the first proposal for a Yugoslav soil classification based on earlier classifications (Stebut 1927; Gračanin 1951). They created a hierarchical classification system with the categories: I - order, II - class, III - soil type, IV - subtype, V - variety and VI - form. 88 Rok Turniški, Marko Zupan, Helena Grčman Zgodovinski pregled uporabe izraza akričnost … vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 88 The podzols mentioned above and podzolizated brown soils were classified as automorphic soils with- in the fourth soil class with the A–B–C profile development. The term acric was introduced into the classification of Yugoslav soils in 1973 by Škorić, Filipovski and Ćirić. They explained that the soils originally called podzolic soils resembled the American »red- yellow podzolic soils«, for which the FAO Legend (1968) proposed the name Acrisols. Acrisols were defined by FAO (1968) as soils with an argic B horizon and low base saturation (less than 50%). The authors wondered whether it would be better to introduce Acrisols as a distinct soil type or include them as a subtype in the illuvial soils on limestone/dolomite soil type. Finally, they decided to define acric soils only as a subtype, which is a decisive moment for introducing the term acric into the Yugoslav soil classification. Acric soils of Bela Krajina were studied by several authors: Stritar and Cencelj (1967), Stritar and Vitez (1967), Stritar (1967). Sušin (1972) translated illuvial soils on limestone as »chromic luvisols on limestone«. Stepančič (1974) referred to illuvial soils in the Dolenjska dolomite area as illuvial acric kalkocambisols. The criterion for the acric property was a base saturation value below 35% in the E horizon. In the Compendium of Pedology, Stritar (1991) mentioned two soil units of illuvial soils: Luvisols and Acrisols. In the book Landscapes, Landscape Systems - Soil use and Conservation in Slovenia (Stritar 1990), he described illuvial soils on the older conglomerate deposits of the Sava River as Acrisols and illuvial soils on limestone and dolomite in Bela krajina as acric kalkocambisols. In both books, he referred to the FAO classification (1968). The »Soil Classification of Yugoslavia« (Škorić, Filipovski and Ćirić 1973) with modifications was the main reference used for soil mapping in Slovenia (Soil Map 1:25,000), which is evident from its legend. Three types of illuvial soils regarding the parent material were distinguished: on limestone or/and dolomite, conglomerate, and silicate substrates. Illuvial soils on limestone or/and dolomite can be typ- ical, moderately acric, acric, colluvial or anthropogenic. The criterion for the acric property is the base saturation (< 50%) in the argic horizon. In the Atlas of Forest Soils (Urbančič et al. 2005), the illuvial soils were divided into two subtypes: Illuvial soils on non-carbonate or slightly carbonate parent sub- strates and Illuvial soils on carbonate substrates (limestone and dolomite). Within the illuvial soils on carbonate substrates, there are two varieties of acric soils: dystric or moderately acric (E horizon with a pHKCl of 4.2) and highly acric (E horizon with base saturation below 35% or pHKCl below 4.2). Acric Illuvial soils in Bela Krajina were described as soils that usually have a clay-rich layer of brown, red- dish-brown to red colour in the lower part, a well-defined polyhedral structure and eutric characteristics. Horizon B was assumed to be a relict, a remnant of a Kalkocambisols or terra rossa covered with aeo- lian deposited material representing the aeolian E horizon. A review of the relevant soil literature revealed that the use of the term acric in Slovenian soil clas- sification systems has been inconsistent and has changed over time. The understanding of the development and properties of soils has changed with the development of new analytical methods and approaches in soil science, which is also reflected in the changing international classification systems. As new knowledge has been added in the past, there is a need today to reassess the adequacy of the Slovenian classification system. This should be based on a thorough analysis of soils’ morphological, physical and chemical properties and harmonized to correspond to the international WRB classifica- tion and enables the identification and description of soil types and their specificities in Slovenia. Based on our research, we recommend that instead of linking the degree of acidity/BS with the term »acric«, we recommend using the terms »eutric« (BS > 50%), »dystric« (35% < BS > 50%) and »strong- ly dystric« (BS < 35%), which should be considered for Bt horizons. The introduction of new qualifiers from the current WRB classification (i.e., lixic, acric) into the Slovenian classification system, as suggested by Kralj (2008), is not useful, as no argic horizons with the domination of low-active clays (CECclay < 24 mmolc kg -1 clay) were found. 89 Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 89