g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 29 poročilo "Države sveta" predstavljajo tudi v svetovnem merilu precej originalen pristop in hkrati imeniten avtorski in založniški dosežek. Knjiga seveda ne skriva svojih teženj po univerzalnem delu, namenjenemu širokemu krogu različnih uporabnikov. Enciklopedič- ni pristop s sistematično, jasno vidno razporeditvijo prikazanih vsebin je primeren tako za nezahtevne iskalce posameznih informacij kakor tudi za resno šolsko in strokovno rabo. Delo je odličen pripomoček vsem, ki iščejo nekoliko bolj poglobljena znanja o hitro spreminjajočem se svetu. A tedaj ta priročnik že ne bo dovolj: potrebno bo poseči po zakladnici geografske analize pokraji- ne, po problemsko zasnovani regio- nalni geografiji, ki zna iz enciklopedič- no razporejenih vsebin prepoznati vzroke in posledice sodobnih druž- benih in prostorskih procesov ter problemov. In tedaj pride tudi čas za vrednostne sodbe, prepuščene upo- rabniku. To pa ni več poslanstvo ne avtorjev ne njunega velikega dela ne založbe. Ob koncu smemo z zadovoljstvom ugotoviti, da po zaslugi tudi te knjige slovenska geografija dokazuje svojo ustvarjalnost in vpetost v medna- rodno okolje. Avtorja sta (ponovno) naredila "veliko" delo, ki z odličnost- jo v vsebinskem in oblikovnem po- gledu sodi v svetovni vrh tovrstnih del. Naša geografska naloga je sedaj predvsem v koriščenju te zakladnice informacij in njihova uporaba na raz- ličnih področjih. Jernej Zupančič Reka in razvoj na primeru Drave Društvo geografov Pomurja je junija 2006 pod vodstvom Mitje Briclja in Huberta A. Steinerja, avtorja ureditve "mestne Drave" v Beljaku, organizira- lo strokovno ekskurzijo po Dravski dolini. Udeležence smo želeli sez- naniti s pokrajinskimi učinki, poveza- nimi s hidroenergetsko rabo reke, z evropskimi praksami pri upravljanju z vodami in prikazati ureditve, ki ohranjajo dobro ekološko stanje ter omogočajo trajnostno rabo. Udeleženci ekskurzije smo si ogledali HE Beljak/Villach ter ureditev Drave v mestu, kjer so po obsežnih popla- vah v šestdesetih letih 20. stoletja s sanacijo starih ureditev ter renatura- cijo rečne struge dosegli večjo po- plavno varnost ter izboljšali ekolo- ško stanje reke. Danes predstavlja reka s svojimi obrežji za prebivalce mesta pomemben komunikacijski prostor (sprehajalne poti, restavra- cije, obrežna stopnišča), rekreacijsko območje (kolesarske poti, jadranje ter deskanje na vodi, tek na smučeh), privablja pa tudi številne obiskovalce od drugod. Za urejanje rečnega prostora je poleg znanja in izkušenj potrebno tudi uspešno vodenje dialoga med mestno upravo, investitorji ter jav- nostjo. Le z intenzivnim sodelova- njem in s sprotnim obveščanjem jav- nosti je bilo možno izpeljati ustrezne rešitve, ki so bile hitro sprejete tudi s strani mestnega prebivalstva. Potrebe po sonaravni ureditvi so se zavedali vsi sodelujoči in rezultat, ki je bil na začetku težko predstavljiv, je danes realnost: zagotovljena je poplavna var- nost, reka pa s svojim obrežjem po- novno "živi". Da pa bi tudi v prihod- nje zagotovili ustrezno poplavno var- nost, so potrebna določena vzdrže- valna dela (košnja trave, obrezovanje dreves), ki jih po dogovoru z mestom izvaja upravitelj avstrijske verige HE na Dravi ter projektni vodja ureditev, avstrijska zveza Hydro Power AG. Pot nas je vodila tudi do HE Golica/ Koralpe ter do umetnega jezera Sobotica/Soboth. Za potrebe pri- dobivanja električne energije je bil v jarku Bistriškega potoka zgrajen jez, za katerim je nastalo umetno jezero, ki zbira vodo Bistriškega ter okoliških potokov. Spremembe v je- zeru ter na samem jezu spremljajo s posebnim varnostnim sistemom "Mestna Drava" v Beljaku (foto: Tatjana Kikec). g e o g r a f s k i o b z o r n i k30 31 na osnovi pronicajoče vode in jih avtomatsko posredujejo tako v Kelagovo centralo kakor tudi na slo- vensko stran. Nastalo umetno jeze- ro privablja obiskovalce predvsem v topli polovici leta, ko se voda se- greje tudi do 24 °C. Kljub obsežno- sti in zahtevnosti posega v okolje so danes (po petnajstih letih!) rane za- celjene in jezero je videti skorajda "naravno": jez in jezerska obala sta zasajena z drevesi in grmičevjem, obrežje jezera je urejeno s skalnimi bloki, ki se vključujejo v "naravno" podobo jezera. Ekskurzijo smo zaključili v občini Muta, kjer smo si ogledali ekološko kape- lico in Sedelnikov slap. Predstavniki Univerze v Mariboru, Ministrstva za okolje in prostor in Zveze geografskih društev Slovenije smo se z županom dogovorili za pripravo pilotnega pro- jekta čezmejnega sodelovanja za raz- voj Mučke Bistrice (glej zapis na zadnji strani tokratne številke). Načrtovanje prostorskega razvoja zahteva temeljito poznavanje pokra- jine ter v njej odvijajočih se proce- sov, hkrati pa vključuje znanja raz- ličnih strok. V procesu usklajevanja različnih interesov glede rabe pros- tora smo pomemben sogovornik tudi geografi, ki želimo s tovrstnimi strokovnimi ekskurzijami vzpostaviti medsektorsko sodelovanje in s tem pripomoči k ustreznejšemu reševa- nju okoljskih problemov in k pros- torskemu razvoju, ki upošteva načela trajnostnega razvoja ter hkrati pris- peva k večji kakovosti življenja. Narava postaja vse večja vrednota - če jo želimo ohraniti še za naslednje generacije, moramo delovati v skladu z načeli sonaravnosti. Primera Beljaka in Golice nam lahko nedvomno slu- žita za zgled. Tatjana Kikec Človek v koraku z naravo Društvo mladih geografov Slovenije je med 2. in 9. julijem 2006 organi- ziralo že 10. raziskovalni tabor, ko nas je pot zanesla na Goričko, kjer je organizacija potekala v sodelova- nju s Krajinskim parkom Goričko. Za večino udeležencev (kar 29) tabora je bila pokrajina manj znana, zato pa toliko bolj zanimiva. Namen na- šega druženja je bil bolje spozna- ti naravno- in družbenogeografske značilnosti območja; ugotavljali smo prepletanje teh elementov in njihov vpliv na izgled pokrajine. Naše delo je bilo razdeljeno v dva dela: spozna- vanje pokrajine s tematskimi ekskur- zijami in predavanji ter izdelovanje geografskih panoram. Najprej smo poskušali v treh dneh čim bolje spoznati pokrajino. Na gradu Grad nas je sprejela Stanka Dešnik in nam predstavila značilnosti in delo- vanje Krajinskega parka Goričko. Park je del trideželnega parka; zavarovano območje je del Slovenije, Avstrije in Madžarske, vendar so stopnje zašči- tenosti različne. Najvišjo stopnjo ima Park Örség na Madžarskem, ki je poročilo narodni park, sledi mu Krajinski park Goričko, najnižja pa je stopnja zašči- tenosti v Avstriji, kjer ima Park Raab status naravnega parka. Drugi dan so bile na programu fizič- nogeografske značilnosti Goričkega. Vreme je bilo kot nalašč za odhod na teren. Pod vodstvom Karla Natka smo se zjutraj odpravili spoznavat značilno- sti pokrajine z zmernokontinentalnim tipom podnebja z viškom padavin po- leti. Z drugimi besedami – lilo je kot iz škafa! Na našo srečo se je vreme proti poldnevu izboljšalo in smo se malo posušili. Škoda je bilo le pogleda z "goričanskega Triglava" (Sotinski breg je s 418 m najvišji vrh Goričkega), ki nam ga je zastirala meglica. Po geo- morfološko-geološko obarvanem do- poldnevu nas je čakala še popoldan- ska ekskurzija pod vodstvom Draga Balajca, ki nam je predstavil vegetacij- ske, pedogeografske in klimatske zna- čilnosti Goričkega. Tretji dan je bil čas za družbeno geo- grafijo. Ker pa brez poznavanja zgo- dovine ne gre, nam je Franc Kuzmič iz Pokrajinskega muzeja Murska So- bota predstavil zgodovino Prekmurja. Dobro opremljeni z zgodovinskimi in- formacijami in vedenju o procesih, ki so se dogajali v pretekli in polpretekli zgodovini, smo se odpravili na teren, kjer smo lahko "preverili" nekatere in- formacije. Po severovzhodnem delu naše domovine nas je vodila Irma Potočnik Slavič. Program je bil (kot se za geografski teren spodobi) precej natrpan. Še posebej se mi je v spomin vtisnil optimizem, saj smo mnogo sli- šali o prednostih in možnostih Gorič- kega in ne le o težavah in problemih, ki so ponavadi izpostavljeni. Intenzivnemu "uvodnemu" spoznava- nju pokrajine je sledil drugi del našega tabora, ki je bil namenjen delu v sku- pinah. Razdeljeni smo bili v pet skupin po pet udeležencev. Organizatorji so Tromejnik - markantna stična točka Slovenije, Avstrije in Madžarske (foto: Rok Godec).