CERKVEM GLASIVIK ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO Izliaja zadnjo sol)olo v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1"— Din LETO 1937 AVGUST-SEPTEMBER ŠTEV. 8-9 t ]\adškof dr. A. B. Jeglič in Tržič Rojen i> licgiiiijiili 2'). ?. IH'>0. i' niiišniku рохосссп 17. 7. IS7'>. I'osix'i-cn i) Ukofii 12. IH<)7. I'ron/.t'l Ijiihljimsko škofijo 24. IH'fH. I'ostiil nmlxkof /•iirchki 17. 7. I'flO. Odpdocdiil .se jo Ijtihlj. škofiji I. H. 1<Г><). Ihiirl i> Stični 2. 7. 1<П7. I'okopim n l.jnbljimi 5. 7. 1'>~у7. S s|)(vš(()\ an jem in ohrudovanjcMU sino 1)1 lili in {■'ovorili /adnjc" ledne mno-o |)i)ik()jП1МП nadškofu dr. Anionu 15. Jegliiii. Saj ni Slovenca, ki l)i nc imel lUi li>^a velikega našega а|)он1о1а posel)-"ili spominov! Nekaj desellelij je bil \sem Slovencem jasna luč, ki I«) svetila še močno v bodoča sloletja. Tržič je pokojni nadškof jako ljubil. Večkral je lo poudaril. Zato naj Iržiški župnik iz številnih spominov na svojega gorenjskega rojaka, posvetite-Ija v duhovski stan, najodličnejšega svojega novomašnega svata in podpis-nika vseli dekretov za dosedanja službena mesta, označi par stvari, ki so v zvezi s pokojnikom in I ržičem. 1. Jako slovesno je bilo birmovanje v Tržiču leta l!)li). Mudil se je iu pokoj ni nadškof Jeglič od 22. do 25. maja. Obiskal je šole, birmoval 24. maja v i.o-mu in vsako jutro je hodil v spovedni(() že ob štirih. Po utrudljivem birmova-uju 25. maja je sprejemal I ržičane, ki so se letine |)rej bali, da jim odide pokoj ni g. žtrpiiik Polokar na Vrhniko, in zanimal se je za vse malenkosti. Popoldne pa je iz Tržiča odšel na važno pol. Ni mislil na uirujenosi . . . Župnijska kronika zaključuje poročilo o tej birmi takole: Knako sijajen je bil tudi odhod Piesvillega iz Tržiča. Ves Irg je bil v za-slavah. Poleg narodnih zaslav so visele švicarska, angleška in ogrska. Zvedelo se je bilo, da se odpelje Prevzvišeni v Pariz, da pred ondotnimi velmožnii za-slopa Slovenijo. Zbral se je na trgu občinski odbor z g. županom, šol. mladina z učileljskim zborom, društvo sv. Jožefa. Podporno društvo, Orli, Marijine družbe. Bralno društvo, Sokol, Požarna bramba, vsi z zaslavami. Po prisrčnem nagovoru g. župana, ki je želel srečno pot in mnogo uspeha Prevzvišenemii v Parizu, je pevski zbor društva sv. Jožefa zapel nai'odno pesem. Med »živijo« klici se je odpeljal deželni avlomobil s kne-zoškofom, kaleremu je sledil še drugi voz z domačo duhovščino. Ali nam ne kaže vse to, da je bil pokojni nadškof svojemu narodu skrbni in delavni pastir duš, a tudi narodni vodnik! 2. Za birmanske dneve od 3. do Г). maja 1929 je poročal naš žnpnijski list. da »so bili za I ržie tako lepi kol res morebiti še nikdar ne . lakral je pokojni nadpastir zadnjikrat v I ržien bir-moval. leže let ni lioiel upoštevali. Čil po dnliii je liotel biti tndi eil po telesu. Opozoril sem larane v nedeljskem oznanila, naj opravijo sv. spoved že med tednom in naj upoštevajo visoka le(a Prevzv išenefia. Pov edal sem potem Pre-vzvišenemu. da najbrž ne bo ravno preveč- spovedov anja in loi ej ni iieba hoditi prezgodaj zjutraj v spovednieo. Od-{^ovoril je pa na to prijazno; »Bom pa za tiste molil, kalerili ne bo! In šid je v spovednieo že ob 4. uri zjniraj. Prav je imel naš cerkovnik z napov ed jo: »I a škof marsikalerefia mežnarja zjniraj pri cerkven ill vralili čakajo...« Praznik sv. I" loi ijana je padcd v le birmanske dneve. Osebno sva se z gospodom nadšikolom domenila že naprej, kako , da morda Prevzvišeni palico iežko nosijo. III g. Za k raj še k se je ponudil: »Prevzvišeni, morda je palica preležka, bi jo preko gradil lahko jaz nosil! ()d govor : »Jo bom sam. sam jo bom nosil, lako je pravilno! In udaril je pastirsko z 11 jo ob I la, da j«- si režn i k Jože skoraj upravičeno dejal po |)rocesiji: »C'e jih spustim na cesto s palico, mi jo vedno kaj omajano prinesejo nazaj! Mož d( la. klene volje, neiipogl j iv v izvrševanju svojega poklica! ()dšel je leta I! 1X11. v pokoj. Л ni miioval. delal je. Zanimal se je še za \ se. Kako je bil \ esel. ee je slišal o napredku v le j ali oni župniji. Dvakrat sem bil pri njem v (lornjem gradu in \ edno je \ prašal lo in ono o Tržien. Z ndadosinimi spomini je prieenjal: »Ko sem bil otrok, sem z očetom skozi Tržič oglje vozil. Kot dijak sem Iržiške bržole spoznal. Pa kmalu sem tudi že zvedel, da so I ržieani мчмп in zlasti .Iržiške I ra\ e' so mi vzbujale občudovanje, ker so \ ('dno bile naklonjene cerkvi. re\ e-žem in dobrim namenom. Zasledujem, da v dobrodelnosti in \ podpiranju dobrili namenov prednjači tudi sedaj vsa župnija drugim za zgled. Tako-le je pra\ !« Kako se ji- zanimal lani za slovesnost stoletnice posvelilve naše župnijske cer-k\ e. Z zanimanjem je bral Kragloxo knjigo in pisal je tiste ilni večkrat. »!'() smrli bomo poči\ ali . tako je blagopokojnik večkrat govoril svojim duhovnikom in po lem reklu se je ravnal pi edv sem sam. 4. Žalostni so bili lanski ledni pre-dilniŠ'kega št raj k a v Tržiču. Niso in ne bodo pozabljeni! Trptdi smo ludi duhov- II i k i. Dve popolnoma nasprotni slališči sla hoteli imeli predstavnike Cerkve na svoji strani, kar v Tržiču še ved no mnogo pomeni. Sam Bog nas varuj podobnih težav! Štev ilni poletni obiski so liste ledne v tržiškem žiipniščii kar nekam po-mdiali. Bili smo župljaiii sami v bolesti in vedno bolj smo čutili, da so iiain nesrečo povzročili prav tisti, ki so nas motili v lepi lami skupnosti, ikatero smo junija ob duhov nili vajah za vse stanove in ob lepi farni slovesnosti skušali utrdili. ŠIrajk je minil, a bali smo se že za staro iržiško medsebojno prisrčnost. Nekaj je med nami zazijalo. In la prepad je prišel ludiole ravnal naš veliki Jeglič. Slovesno smo ga sprejtdi 2i>. seplenibr.i, ogledal si je prenov ilve v cerkvi, poslušal je mogočne glasove orgel in oetje množic, brisal si je solze na iklečaliiikii pred V(d i k i m oltarjem in polna cerkev je prejt la njegov nad pasi i rsk i blagoslov zadnjikrat v Tržiču. Ko je odhajal i/, žiipnišča, je ponavljal; »\Cs(d sem. da s(4ii prišt I. \ eliko sem vidcd in v tdiko zvi-del. Noted sem zvedeti ločno, kako je bilo ob št raj k ii. I ,e molimo, da versko življenje v župniji ne bo 11 pelo!( 1'rijalelje spoznavamo v nesrečah in težavah! In v lakem pidožaju je bil bla- gopokojnik лсПк prijiilelj našega Tržiča. Slika lega zadnjega obiska Jegli-eevega v I ižieii naj nam 1)0 za spomin. Г). Še zadnje dni v življenjn .se je M'liki pokojnik \ dniui mudil med nami I ržieani. Ko smo praznovali 20. junija svečano 4()letnico Piosvelnega društva sv. Jožefa, mu je bila poslana pozdravna brzojavka. Kako I udi ne! Saj je imenoval (emu drušlvu kar po v rs j i prve pred-sednike in je bil tega vesel, da društvo to imenovanje prepnšca svojemu škoiu. In vsa leta je bil oče katoliške slovenske prosvete. Zanimal se je za vsak napredek. bolela ga je v saka nepi av ilnosi. .\a brzojavni pozdrav je odgov oriI iz Stične 23. junija tako le: »(x)spod župnik! Prosvetnemu društvu čestitam, da je moglo obhajati svojo 40 letnico. 10 dokazuje, da ima veliko življenjsko moč v sebi ter spretno in zanesljivo vodstvo, /alivalim se tudi za brzojav'ko. meni ob lej priliki poslano. Memento. Nadškof .Icglič. Do zadnjega je bil veliki blagopo-kojnik ves naš. \ edno bo t udi še živel Zii(lnjil\riil I) Гг/.ičii l'). IX. I0'>6. med iićimi v svo j ill delili za Boga. za iie-ипп јоГч' dušo ill za naš narod. \ saj nekoliko ga posnemajmo! Molimo v lej želji zanj in zase! Po prosYctni raxstaYi v Tržiču In Kranju Pomembne ra/slave smo imeli v I i-/irii kar \ (lol)i enega lela (ri. Oh slo-lelniei posvelilvc /npnijske cerkve jc hila spodn ja soba kaplani je polna nov ili predmetov za žnpnijsko cerkev, knialn za (em je razstavila Iržiška dohroliolnosi tlaro\ C za žiipnijo g. Za'krajška v Južni Srbiji in lelos smo imeli zopel prenah-pano spodil jo sobo kaplani je. da smo ob 4(lle(niei Prosvel nega d ruši va sv. Jožela gledali v šleviliiili slikali in tabelah razvoj katoliške pros\ ete \ Tržiču. Take razstave nas mnogo uči jo in so nam I udi veliko bodrilo. \ sekakor je bila velikanskega pomena prosvct na razstav a. Saj opazujemo, da večina društev proslavlja svoje jubileje le ob hrupnostih, naša katoliška prosvcta j(' pa pokazala z razstavo velikansko svo je nol ranje delo. katerega smo bili ob jubileju zla-sli vesel i. Kar v vsej Sloveniji skoraj ni društva, ki bi imelo te^kom let toliko predavanj, pomenibnih, sodobnih, potrebnih. In koliko dela in uspehov se skriva za raznimi priredil vami. izbranimi prosvetnimi večeri, koliko je bilo stor jene nav ezanosi I na slovensko kn jigo. koliko storjenega ih la za vero in domovino. Kar obstal je marsikdo, ko je z razumev ali |(чп in premišljal posamezne zapiske, predmete in slike na naši prosvel ni razstav i. Manjkalo nam je le večjega prostora, da bi bila razstava še bolj pregledna. Velik del le razstav e je romal potem tudi v Kranj na dekanijsko prosvetno in kulturno razstavo, katero si je ogledal s svojo vzvišeno knez I'av IK go. soprogo Olgo tudi \ j. Vis. Ic lui (lan \ i'ličil s I nega p ros vel-a tabora v Kranju 11. julija. Za razstavo \ Kranju je Ir/.iško župniščc odstopilo I udi nekaj sta rili slik in kipov in tako je iz šle\ ilnili lara dekani je poslal Tržič naj\4>č na to lepo razstavo. Ob tej priliki naj bo do\oljena sledeča opomba, /e moj prednik, župnik g. Škerbee. je večkrat poudarjal potrebo in važnost kra je\ nega muzeja. Župnijski na j bi bil ta muzej, da bi bil \ sako-k rat ni župnik tudi zanj odgovoren. Prvini pozivom se kar niliče ni odz\ al. Polagoma je le prišlo \ župnišče nekaj starejših slik. ki so bile na ta način otete. Ko se je pred leti za nekaj časa preselil v Tržič tukajšnji rojak žiipiiik g. K rag I \ iktor. s\ a skupno mislila uresničiti misel o t ržiškem muzeju in več pozivov j e prinesel tedaj tudi naš župnijski li.st. Naj izdam skrivnost, da bi ugoden odziv tedaj kar gotovo stalnemu župnijskemu muzeju odprl tudi stalne in primerne prostore, v katere bi prišlo mnogo tržiškega gradiva, 'ki je sedaj izven Tržiča. Škoda, da odziva ni bilo. Škoda za sedaj in še posebno za poznejše rodove. Kljub neuspešnemu prizadevanju zadnjih let naj misel o tržiškem muzeju ne zamre! Razstava katoliške prosvete nam je pokazala, kaj je treba hraniti in zbirati, pa tudi odstopiti za splošnost in prihodnje rodove. Neumorni naš rojak, župnik g. Kragl, ki nam je v svoji zgodovinski knjigi o I ržiču laiii zbral veličino fržiške preteklosti in ki nam je z velikanskim in požrtvovalnim delom omogočil letos tabele razvoja in udej-stvovanja katoliške ])rosvele v Tržiču, hrani pač še marsikaj tržiškega in brez laskanja lahko trdim, da bi bil tržiški muzej kaj kmalu nekaj popolnega, če bi ga uredila njegova vešča roka... Kdaj bo lepa misel postala resnica? Zukrajšek Viktor: Cerkvene slovesnosti (Konec.) Naslednji dan sva odšla s škofom po fari na vizitacijo. Popoldne sva se odpeljala k prvi podružnici sv. Antona v Prištini — 17 km, kjer je tudi več slovenskih naseljencev. V torek zjutraj smo morali s sv. birmo hiteti — bilo jo 10 otrok, med njimi Г) slovenskih —, da smo se mogli vrniti do 11. ure v janjevo na pogreb pokojnega generalnega vikarja. Pogreb je bil za tukajšnje razmere nekaj veličastnega. Poleg škofa nas je bilo (5 duhovnikov, ki smo spremili svojega duhovnega sobrata k večnemu počitku. Vse pogrebne obrede s sv. mašo in pridigo vred je opravil gospod škof sam kljub naporom zadnjih dni in dolge vožnje. Končali smo šele ob eni popoldne. Pa ni bilo nič počitka. Po kratkem kosilu sva s škofom zopet odšla po fari — preko Prištine v Podujevo (vsega Г)7 km), ki leži že v moravski banovini, pa je še v moji fari. l am so naju prav lepo sprejeli in vse pripravili za naslednji dan, ko smo imeli kar dve sv. maši v šoli. Okrog ')() katoličanov se je zbralo in mnogi ^so pristopili k sv. obhajilu. Tudi birmana je bila ena deklica. Popoldne sva bila zopel v Prištini; jaz sem šel v šolo, škof pa h katoliškim naseljencem v eno uro oddaljeno vas, da uredi neke družinske zadeve. »Še v rudnik Obilic greva«, mi pravi škof. ko sva se zopet sešla. Ravnatelju rudnika, Slovencu, sem hotel sporočili škofov prihod in skočim na pošto k telefonu. Pri telefonu sem pa dobil samo nekega delavca. ki me pa nikakor ni mogel razumeti, kdo pride. Po dolgih mukah sem dosegel toliko, da je javil ravnatelju, da pride »bioskop« (to je kino) mesto biskupa (škofa). Ker je zraven javil t udi moje ime, je ravnatelj le nekako uganil, kdo pride. V Prištini sva vzclu ko- čij aža, ki je |)a ri-lkel, da nas vozi samo do železnice, a пај)геј do rudnika zaradi vode ne. »Tam morate peš.« Voda je namreč raztrgala pot in odnesla most iče. »(jaziti bo treba vodo do kolcna<, so nama pravili. — Na železniški postaji smo se ustavili. Oglasila sva se v rudniški pisarni. I u so nam pojasnili, da se bova peljala naprej v košari za premog po zračni železnici. »10 bo pa za mene nekaj novega«, pripomni g. škof. Od tri kilonietie oddaljenega rudnika vozijo namreč premog do vagonov po žični železnici. Na močnih žicah, ki so pripete na mogočnih podstavkih, vise velike železne košare — »korpe« jim |)ravijo —, ki se počasi pomikajo od rudnika do železniške postaje in zopet nazaj. Ko so ra\ natelju spoi'očili. da sva prišla, se je takoj pripeljal tudi v košari in naju je povabil, da sva prisedla. V drugo košaro so dali najino prtljago in že je šlo proti rudniku. Da se ne bi umazala, so nama delavci košaro lepo pregruili. VOzili smo se visoko nad njivami. zalitimi z vodo, a tam na poti so sc mučili ljudje in gazili vodo. i\a rudniku so rudarji malo čudno pogledali izredni to\ or. Bil je že večer, ko sva prišla v I udarsko kolonijo in obiskala okoli II) rudarskih katoliških družin. Naslednje jutro smo začeli že ob štirih. Rudarji so prišli k sveti spovedi in to skoraj vsi. Ko so odšli ob šestih na delo, so prišle k spo\ edi in sv. maši žene in oti'oci. Tudi birman je bil neki IHJhtiii fant in (Mia žena. l,epo je pri službi božji v rudarskem stanovanju. Škof spo-veduje. mašuje. birma v rudarjevi sobi in rudarji prejmejo iz njegovih rok sv. obhajilo. Po tem lepiMU onravilu sva pa inn la žalostno pol v sosedn jo vas na obisk k — verskim odpadnikom. O tem ne bom pisal паЈиеј — prežalosino je ... I oda Iiiteii sva mora bi nazaj; košara je že čakala in zopet sva zaplav ala do že-leznišike postaje. Poleg vse romantike je bilo menda najboljše to. da je bila ta vožnja v košari za premog zastonj, Stopila sva na vlak: g. škof za Skoplje, a jaz za Janjevo. I'etdnevna škofova vizitacija moje velike fare je bila s tem končana. Malo drugače je potekala kot v Tržiču, pa je bila vendar zelo lepa in prinesla je mnogo duhovne utehe mojim vernikom. llmlrajo nam doma — na cestah —^ na gorah Ф AliaČiČ Fćini opravila moža vedno nehote morajo po- tegnili za seboj tudi ženo in v nekdanjih časih Iržiške domačnosti je bilo to še vse bolj izrazito. Često je pa za javno delovanje zelo napačno, čc hoče žena moža nadomeščali z besedo, vplivom ali celo z ukazi. Pokojna Kajetanova gospa je lahko zgled vsem ženam, da mora biti žena možu le verna, skromna in tiha pomočnica! Za javnost je namreč svojo mladostno živahnost ob delovanju in skrbeh dobrega soproga znala zatajiti in opustiti, da je mogla bi t i pri tem možu zanesljiva opora. Pač. enkrat je stopila izrazito v jav-, nosi. Rilo je to pred 40 leti, ko je bila blagoslovljena zastava Prosvetnega društva sv. Jožefa. Botrica je bila zastavi. Mlado društvo je tedaj kar gotovo brez pomisleka naprosilo ravno njo, saj je bila vredna te časti vsled zanimanja za društvo in vsled odličnosti Kajetanovega neustrašenega slovenstva. Ko smo se letos v juniju pripravljali na slovesnost 40letnice društva in sem jo nekega dne našel bolj slabotno |)ri obisku za govorjenje, mi je po tihem šepetu narekovane molitve ob slovesu še bistro zašepetala: Pred 40. leti . .Živo so ji pač vse dni življenja ostali v spominu dnevi, ko je bil led za katoliško piosveto v Tržiču prebil z delom in junaštvom nekaterih neustrašenih borcev, l iho je pa tudi sledila delu društva do zadnjega. — Svo-ječasno je imelo Prosvetno društvo svetega .ložefa načrt, da oskrbi novo zastavo za 40letnico obstoja. Pa bo ta načrt. kol je predvideno, uresničen le ob .")()letnici. Cc bi bilo društvo dobilo letos novo zastavo, bi bilo golovo ohranilo svojo staro, prvo botrico — čez 10 let naj pa dobi vsaj podcvbno! Mirno, a bogato je bilo življenje pokojne gospe. Rlagopokojnemil svojemu soprogu je bila zvesta družica, sinu zlata mali, neštetim pa velika in tiha dobrot-nica. Ko je :)(). junija umrla, se je marsikdo zamislil, v čem mu je bila na ti- Živela je zadnja leta v taki tihoti, da bi skoraj nihče ne vedel za njeno težko in dolgotrajno bolezen, če bi je ne pogrešili v — cerkvi, ledina njena |)ot v zadnji dobi življenja je bila namreč v cerkev. Ne samo zjutraj, da je bila pri sv. maši in sv. obhajilu. I udi čez dan je počasi iprišla. da je dolgo molila in vk I epa I a v svoje prošnje marsikaj in marsikoga. Rodila se je v Tržiču 3. februarja 1S().'5 iz MaIK jeve družine na »Zgornjem Voglu«. Starejši Tržiča ni vedo mnogo povedati še sedaj o n jeni pošteni ndado-stiii živahnosti in lepi postavnosti. S poroko je prišla 31. jan. 1X04 h Kajelano-vim v »Niv i . I a družina je bila zlasti v tisti dobi vsled odločnega slovenskega prepričanja nekaj posebnega za Tržič. •Nikdar se ni silila v javnost, pač pa je modro zavzela mesto gospodinje v hiši. katere gospodar je vsepovsod mnogo nomenil bodisi kol fužinski podjcinik, bodisi kol iskan družabnik in lovec, bodisi kot katoliški prosv elai', bodisi kot prv i slovenski Iržiški župan. \ (чпо, da Naine.sto cvetju na krsto f Ribnikar Mariji je darovala družina Ježek din 100 Vincencijevi konferenci. V isti namen je darovala družina Ropreta ( i rila din Г)0 namesto cvet ja na krsto ()sc>nči-čevi materi in družina ključarja Peha rza din 100 ter ga. I{ngelsl)erger Juli-jana din 50 namesto cvet ja f 1'nni Ahaci če v i. Cr dr. Kozina Ahačič je pa poklonil din 1.000 v spomin na blagopo-kojno svojo mater. Vsem darovalcem iia j molitve otrok izprosijo božje plačilo! luMii dobra. I udi izven Tržiča se je marsikdo spomnil dobrot, ki jih je prejemal iz njeno roke v syojili dijaških leliii. zlasti v dobi isindiranja njenega sina. Sedem duhovnikov in innožiea ljudi, godba, zastave, pevci in poslo\ ilni govor predsednika prosvetnega društva, vse to ji je bilo poleg obilnega cvetja izkazano za zadnjo east na dan pogreba, i iidi spominske podobice,kar je bilo svoj čas \ I ržičti zelo v navadi in je le škoda, da so taki spominki postali tako opuščeni. so oskrbeli svojci. Najlepša spominska c\ etka blagi jiokojnici pa bodi naša molitev za njen večni mir! t Sujo^ic IjyrnacSs Večkrat premišljam, da je že malo hiš v naši župniji, kateri h ne bi \ dobi mojega župnikovan j a zaznamoval v mrliški knjigi. Kaj znancev že zasula je lopata! K na hiša pa je v naši župnij i. \ kateri so stalno stanovalci že od I. 1 pa v mrliški knjigi njena številka še ni označena. 10 je poslopje Iržiške kaplani je. V Tržiču ni v tej dobi umrl nihče izmed mnogih gospodov kaplanov, drugih stanovalcev pa ta hiša nima. Letos 21. junija, na dan mladinskega pat I ona sv. Alojzija, je bila pa kar ne-pi ičako\ ano in nenadno slnno\ anjska soba kaplana g. Vinka Zaletela (večja soba proti župnišču) mrliška soba enajstletnega šentanskega šolarja in rojaka Sajovica Ignacija. 1'rišel je ves vesel k sv. maši. ki je na dan s\. Alojzija za vse šolarje obvezna.' l'o sv. maši je malo postal pred cerkvijo, kar je že stara pia-vica in navada šentanskih šolarjev. Tu se otroci navadno domenijo, kakšna naročila staršev morajo še izvršili v Tržiču, v kakšnih skupinah bodo šli domov in \cseli so vedno, če jim tudi njihov g. vei(»učitelj privošči kakšno besedo. Prav v tem času so pa 21. junija pi ihajali težki vozovi s hlodi iz l)oline za l5orno\() žago na postaji. Spretno so se otroci, ki so stali že na cesti, umikali. Mali Nacek, ki je stal prav pred kapla-nijskimi vrati, je skočil k ograji ozke ceste na Ovinku. Težak voz hlodov, čigar voznik je doma v školjeloških hribih in torej še manj pozna nevarnost naše ozke ('i'rkvene ulice, ga je |)rilis-nil ob ograjo. Še je sam preskočil cesto in zgrudil se je na stopnice kaplani je. Prihitele so k njemu šentanska ga. uči- ieljicii Kiišai'jova in ge. iicitel jico Rot-to\41 in ()nuin()\4i iz I ržica. kaiorim jc potožil; »Piitisnilo me je. Pa vendar ne hom umrl!« Prenesli so ga na divan kaplana fi'. Zaletela, priliilel je zdravnik dr. Premroii in g. kaplan je svojemu učencu podelil poslednja tolažila svele vere. Kmalu se je mali .\acek že jire-selil v nebesa k sv. Alojziju. Pokopan je bil naslednji večer ob veliki udeležbi odraslih in zlasti šolske mladine. -Njegova smrt in njegov grob naj nas opozarjata na nevarnost naše ozke Cerkvene ulice in naj nam bo tudi opomin. da često mladi morajo hitro umreti. Z veseljem je prišel mali Nacek nekaj dni prej k skupni šolski sv. spovedi in sv. onhajilu. z veseljem je prišel počastit svojega udadinskega patrona svetega Alojzija, z veseljem je pač šel tudi med lilije nebeškega d\ ora. O tem smo prepričani in tega mu želimo! Ф Rildon Viljem Storžič... Ime gorske \ eličine. za nas 14žičane letos ime strahote in žalostnih spominov. I)eveteri tržiški smučarji so našli letos na velikonočni ponedeljek ob severnem pobočj ii tega \ e-likana beli grob in do smrti smo bili \si izmučeni in potrti, ko smo jih iskali in polagali v skupni črni grob našega pokopališča. \ erno smo se klanjali sklepom \ semogočnega. a nehote smo klicali s pesnikom: Kaj hočete grobovi še od nasi' Malo je manjkalo, pa bi bila v nedeljo ]]. julija kalastrola velikonočnega poneih Ijka ponov I jena. >^,rlve bi bili šolski otroci. Šli so šele popoldne iega dne s starši in sorodniki pod Storžič. ^.eleli so videli kraj velikonočne nesreče in nabirali so hoteli rododendron. Kar nekam ležko je preprosil tudi I rinajstlelni Radon \ il jem svojega očeta, da sta šla. Kako mu je zažarelo zdravo lice. ko je bila končno njegova prošnja vendar pri očetu uslišana! Mladi turisti niso našli obstanka v koči. pač pa so prosili, da smejo vsaj nekoliko v »Žrelo . Kdo bi jim tega ne dovolil, saj so tod nabirali rododendron že otroci vseh tižiških rodov brez vsake nevarnosti! \ riska joč so otroci zapazili naenkrat še veliko liso snega. Stopili so nanj. prijeli so se za roke. a kmalu je vsem skupaj spodrsnilo s snega v ostro kamenje, \zdihi, kri ill klici na pomoč, vse lo je liilio koiuiilo olroško planinsko veselje. Nika llahjanova. slaia 11 let. ki po smrti matere bi\a pri svoji leti Leopoltlini Šmiil v ( ei k\ eni ulici, je obležala z zlomljeno (lesno in težko poškodovano le \ o nogo. \ si (Irngi oiroci so bili več ali manj pobili in okr\ avljeni. Toda razen iSike so še \ si prišli sami domo\ . Posebno živahen je bil pri po v ralkii še \ iljem. ki se je celo ponujal, da pomaga nest i Ni ko. Že smo se oddahnili, ko smo videli na-slednjega dne obvezane otroke na ulici v polili ži\ alinosli in smo npali. da v bolnici Indi zlomljeno nogo Nike kmalu uravnajo. I oda proti koncu ledna smo uvideli, da je Sloržič zalite\ al zopet s\ ()jo žrtev ... V ponedeljek in torek je šel \ iljem Kadon še sam k zdravniku, v noči na čeirlek se je pa uveljavilo prei resen je možganov, da so ga morali takoj oil peljal i \ ljubljansko bolnico. Nasledil j i dan so ga že v brezupnem slan j u \ rnili in \ sobolo zjulraj je v popolni neza-vesli umrl. Odšel je v nebesa k s\()ji maleii. Casino je bil pokopan z ogromno udeležbo. s planinskim cvt-ljem in peljem, s spremstvom šolske in številne katoliške organizirane mladine. Ii kateri je z \ sem veseljem že zahajal. Ob strani s\()je malere je pokopan in \ nebesih ji je povedal pač z veseljem zlasli lo. da ni zamudil nikdar mesečnega skup-iiega s\. obhajila šolarjev. Naj poči\ a \ miru z mnogimi, ki nam umirajo doma. na ceslah. na gorah . ..! ОжпапПа жа av^;tisi I. XI. iicilcija p« ISiiikošlili, jn-va v mostn-ii ill |iri mis porcijiiiikulskii iioilclja. /jiititij pri šcsd sv. miiši jo skupilo mcscfno sv. (»Iiliiijilti iiiDŠkili, ki naj liidi v poletnem čiisn ne po/a-iiijo nil svojo prvo nedeljo v mesecu. 1'oicijmi-kiilske odpnsike je mofjoee nrejenmti v miši /iipnijski cerkvi od dunes opoldne do ponedeljku opolnoei. 1'ri vstikem oliiskn cerkve je lichii molili po šest Oeenašev iii /.dravamiirij ter čast liodi. Seveda je potrelino prejeti Indi sv. oUlia-jilo. Molitve pri ol)iskill je treha opraviti no iiamenn s\. Oeeta. — Ol) desetih lio /e}tnaiisKo opravilo pri Sv. Ani pod l.jiiheljem: sv. maša s pridigo in darovanjem. Sv. ()/.lK>lt. Ol) šestih je or^lana sv. maša /a l)olino in med sv. mašo je ohieajiio darovanje Dolineev. (). Prvi lielek v mesecu. Ol) šeslih je sveta maša pred Najsvetejšim. Na predveeer je v /Iipnijski cerkvi skupna molitev svete ure od osme do devete iire. 8. XII. nedelja po Biiikoštih. .Službe božje so v navadnem redu. 1(1. Sv. Lavreiicij. Ob šestih je v župnijski cerkvi orglaiiu farna sv. maša. Ob pol osmih je sv. maša v cerkvi sv. Andreja pri oltarju sv. lav renči ja. katerega nuj ta dan počastijo zlasti kovači. 1-t. Vl^ilija k pra/,nikii Marijinega vnebovzetja. Ta dan je strogi post. 13. XIII. nedelja po Binkoštih in zapovedan praznik Marijiiiejsa vnebovzetja. Ob šestih in desetih je sv. maša pred Najsvetejšim in z dvema blagoslovoma. Ob desetih je slovesna sv. maša z leviti. 1'opoldne ob pol treh slovesne pete litanije Matere božje. K). God sv. Roka in sv. Joahima. Ob ])etih zjutraj je sv. maša v cerkvi sv. Jožefa pri oltarju sv. lioka. 22. XIV. nedelja po Binkoštih. To nedeljo je sv. maša v župnijski cerkvi samo ob šestih in osmih, ob desetih je sv. luaSa v cerkvi sv. Jožefa pri oltarju sv. Joahima. I udi popoldne po večernicah bo cerkev sv. Jožefa odprta, da morejo častilci obiskati oltar sv. Roka in sv. Joahima. 2-1'. Sv. Jernej, apostol. Ob šestih je orgla-na farna sv. maša. J'). XV. nedelja po Binkoštih. Vse kot na-^ vadilo. Shodi cerkvenih organizacij: III. red: shod I., vesoljna odveza 12., 15., 22. in Ji. Dekliška Marijina družba: shod 22., skupno sv. obhajilo 24. Marijina družba za žene: shod 29., skupno sv. obhajilo N. Mesečna sv. spoved za šolarje: dečki 14., dekliee 21., vedno popoldne ob treh in drugo jutro po osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. Sv. maša na Kolcah: Vsako nedeljo, dokler je na Kofeali duhovnik iz 11 rvaške na počitnicah. Oznanila %a september I. Sv. ICgidij. Ob osmih je sv. maša v cerkvi sv. Ane pod Ljubeljem za sosesko Sv. Ane. 'i. Prvi petek v mesecu. Ob šestih je sveta maša pred Najsvetejšim. Na predvečer je v župnijski cerkvi od osmih do devetih skupna molitev svete ure. 5. XVI. nedelja po Binkoštih, prva v mesecu in angelska nedelja. 1'ri šesti sv. maši je skupno mesečno sv. obhajilo za može in fante. Ob osmih je orglana sv. maša za čevljarske pomočnike, združena z običajnim darovanjem. ()b desetih je sv. maša le v cerkvi sv. Jožefa pri oltarju Angela varuha. (). Rojstni (lan Nj. Vel. kralja Petra II. Ob osmih je sv. maša in nato predpisane molitve za kralja. H. Uojstvo preliinžene device Marije, ne- zapovedan praznik. Službe božje so kakor ob nedeljah. 12. XVII. nedelja po Binkoštih in praznik Imena Marijinega. .Službe božje so v navadnem redu. I)anes in v sedmini je mogoče dobili po- polni odpustek, ki ga je mogoče nakloniti tudi vernim dušam v vicali. Pogoj; prejem sv. zakramentov, udeležba pri sv. maši in molitev po namenu sv. Očeta. 14. Povišanje sv. Križa. 15. Marija sedem žalosti. 15., 17., 18. Kvatenii dnevi. V petek je strogi post, v sredo in soboto je dovoljeno jesti meso, a si moramo pri jedi pritrgati. 14. XVIII. nedelja po Binkoštili in kvafernn nedelja. Po šesti sv. maši je še pol ure i/postavljeno Majsvetejše za uro molitve za duhovnike, za katere so moli tudi po pridigah in |)o-poldne po litanijah predpisana molitev. Pred cerkvijo je pušča za reveže Vincencijeve konference. 21. Sv. Matevž, a|)ostol in evangelist. Ob šestih je orglaua farna sv. maš«. i3fi. XIX. nedelja |)o liinkoštih. Službe božje so v navadnem redu. 2*). G. 1916, umrla v Tržiču, Ljubeljska cesta 10, dne 15. junija. 6. Winter Julijana, gospodinja, vdova, rojena v Tržiču 15. 2. 1859, poročena 51. 5. 1885, umrla v Tržiču, (davni trg 20, dne 15. jnn. 7. Sajovic Ignacij, šolski učencc in sin čevljarja, rojen pri Sveti Ani št. 102 dne6. 8. 1925, umrl v Tržiču, Cerkvena ulica 30, dne 21. juniju. 8. Peli are Anton, sin prediliiiSkega delavca, rojen v 'Tržiču 22. 3. 1936. umrl v 'Tržiču, Na Mlekali 13, dne 23. juniju. 9. Markelj Marija, soproga čevljarskega podjetnika, rojena v Zagorju ob Savi 4. 12. 190'), poročena 27 . 2. 1933, umrla v Tržiču, Usnjarska ulica 13, dne 25. junija. 10. Polaiišek Anton, konjederec, rojen v Tržiču 30. 12. IS83. poročen 15. 2. 1926, umrl v 'Tržiču, Ljubljanska ulica 3, dne 28. junija. II. Aliačlč Frančiška, posestnica. vdova, rojena v Tržiču 5. 2. I8()3, poročena 31, 1, 1S94, umrla v Tržiču, Ulica Aliačiča I run ca 4, dne 30, junija. Poročila 1x1 drugtHl: 1. Mavc Jožef, sin predilniškega delavcu Vin-ceiicija in Marije i/. Tržiča, se je rodil v ljubljanski bolnici 2. 3. 1937. 2. Pavlin Ivana, hči predilniškega kovača Ju-neza ill Jerice iz Tržiča, se je rodilu v ljubljanski bolnici 8. 3, 1937, 3. Maliiar Vla.sta, hči ključavničarja krizanta in Uegine od Svet(i Ane 58, se je rodila v ljubljanski bolnici 13, 4. 1937. 4. Petkovšek Neveiik«, hči podpreglednika fin. kontrole T ranča in Mu rije od Sv. Ane 34. so je rodila v ljubljanski bolnici 15. 4. 1937, 5. Primožič June/., rojen v Dolini 60 dne 25, 6. 1907, se je poročil v Kranju 5, 5, 1937 z je-zeršck Vero, 6. Alinčič Marija, rojena v Dolini 78 dne 9. I. 190.4, se je poročila v šmartnu pri Kranju 30. 5, 1937 s Kožur Ivunoin, 7. Jaiiežič Franc, rojen v Tržiču 212 diu' 18. 11. 1906, se je poročil v Križali 31. 5. 1937 s Kristino /npan-Crnivec. H. Rant Jelko, obratovodja |>ri »Peko«, Bistrica 43, in K ostali jevec Ana, zasebnica, 'Tržič, Pot na pilarno 15, poročena pri oo, frančiškanih v Ljubljani 5, junija 1937. 9. Dr. Neyor Ralnel, rojen pri Sveti Ani 84 dni; 22, 12. 190(), se. j(! imročil v Willen-lmisbruck diKi 5, 4, 1937 s 11 ildegardo Kriiner. /a predstavnika in založnika: Anton Vovk. župnik v Tržiču. /a urednika v Ljubljani; Dr. P. (ivido Kant, O. F. M, — /a Zadružno tiskarno v l jubljani: .Maks Blejec