Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-25.
■■aHMHIHNHHIIIHHIB	I	'	... .
TRGOVSKI
ll
Gi
'Ju:-
'u
krij
1zni
Ga
Časopis asa trgovino, Indo^frljo in obrt.
Uredništvo in upravništvo )e v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ’£[ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. jQ‘ 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 1. maja 1923,
ŠTEV. 49.
Is |j to kulminacija modrosti devizne politike?
Zagrebškem »Der Morgen«, je poslalo več izvozničarjev sledečo kritiko:
O umestnosti, oziroma o neumestnosti od različnih finančnih umetnikov zamišljene devizne politike, se je že toliko pisalo, da bi se zdelo skoraj nemogoče, odkriti pri celi stvari še kaj novega. Namen teh vrstic bi bil le, obrniti splošno pozornost na nekatere nove uvedbe pri Narodni banki, ki se morebiti zdijo mnogim brezpomembne, a bi vendar mogle od finančnega ministra izdanim odredbam glede po-vzdige izvoza zadati globoke rane, če jih že ne celo popolnoma onemogočiti.
Ne glede na to, ali bi bilo mogoče, dvigniti vrednost dinarja potom deflacije, in ali je zlata pariteta edino zveličavna itd., mora vsako gospodarstvo, državno ali pa zasebno, temeljiti na solidarnosti in zaupanju. Ne, da bi kaj pretiravali, lahko trdimo, da velja to naziranje v veliko večji meri za državno gospodarstvo in za državna podjetja, ako namreč res hočemo, pomagati dinarju, da se postavi trdno na noge. Bridka resnica je to, o kateri se mnogo piše, katero pa žalibog merodajni faktorji veliko premalo upoštevajo.
Pfeidemo h konkretnosti. Kot je znano, morajo izvozničarji prodati za to avtoriziranim bankam devize za že izvoženo blago, kakor tudi za blago, ki ga bodo še izvozili. — Banke same pa so obvezane, ponuditi Narodni banki tretjino devize in sicer dotičnega dne, ko so prejele naročilo, najkasneje do 10. ure dopoldne.
Nič ni od tega izvajanja narav-nejšega in za državne interese pra-
vičnejšega, namreč pod pravimi okoliščinami. — Z eno besedo, zelo umna ideja finančnega ministra, ker namreč privatno gospodarstvo služi interesom države, ne da bi bili njegovi lastni interesi posebno ogroženi. — Do tu gre vse v najlepšem redu, zdaj pride način izpeljave; o tem pa moramo takoj omeniti, da ne le, da se ne vrši v redu, ampak celo v najskrajnejšem neredu. Dogodijo se n. pr. sledeči »slučaji«: Narodna banka izjavi, da je pripravljena, sprejeti tretjino po-nudene devize, ne da bi seveda navedla, po kakem kurzu. Ta prevzemni kurz se namreč določi na podlagi borznega prometa, ki se vrši isti dan ob 12. uri. Šele drugi dan nato prejmemo kurze, po katerih se je zaračunavalo, ki pa sploh niso nikaki kurzi, ampak popolnoma poljubno sestavljeni nesmisel ki povzroča bankam veliko nevolje, diference, prepiranja itd., dotičnega iz-vozničarja pa se brezvestno izkorišča. Ne smemo se potemtakem čuditi, če slišimo iz inozemstva tozadevno različne opazke, in sicer ne posebno laskave za denarni zavod in ki lahko zelo nepovoljno vplivajo na kredit naše države v inozemstvu. V imenu pravičnosti in morale, dostojnosti, kakor tudi v interesu splošne javnosti se obračamo tem potom z nujno prošnjo na gospoda finančnega ministra, naj ne dopusti, da bi pametne in dobro mišljene odredbe ostale po nerodnosti podrejenih organov nekako skrpucalo, da ne rečemo kaj drugega. Ali morebiti ni to nekaj neodpustljivega, če se povrne za obligatno tretjino Din 17.85 za šv. fr., če je pa oficijelni kurz Din 18.10, ali za liro Din 4.85 mesto Din4.93? Ne vedo li na merodajnih mestih, da znaša dostikrat ta diferenca sama več, kot mi izvožničarji pri več pošiljkah po trdem trudu in riziku sploh zaslužimo.
Finančna uprava v Sloveniji in upravno sodišče v Celju.
(Konec.)
B. NEPOSREDNI DAVKI.
f. Realni davki: zemljarina, hišna
razredarina in hišna najmarina.
V	splošne se lahko reče, da je šla inštančna pot do ministrstva financ. Le malo izjem je bilo, v katerih je odločevala delegacija ministrstva financ kot druga in zadnja inštanca, namreč
Lo razvidnosti in reviziji zemljiškega katastra; 2. o odpisu zemlja-rine vsled elementarnih nezgod; 3. o poizvedbah hišnega najemninskega donosa; 4. po § 2 zak. z dne 9. febr. 1882, drž. zak. št. 17, o nekih spremembah zakonov o hišnem davku; 5. o odpisu hišne najmarine radi neiztirljivosti najemnine in 6. o davčnih ugodnostih za nova zidanja itd. V vseh teh primerih gre tožba proti odločbam delegacije na upravno sodišče v Celju in ravno tako v vseh ostalih primerih, v katerih je svojčas odločevalo ministrstvo kot tretja in zadnja inštanca, ter po čl. 18 našega zakona z dne 17. maja 1922 v državnem svetu in upravnih sodiščih je dopustna pritožba samo na eno višje oblastvo 'u konča torej sedaj inštančna pot brez izjeme pri delegaciji.
II. OSEBNI DAVKI.
1.	Pridobnina po I. in II. poglavju zakona o osebnih davkih, rentnina in
dohodnina; davek na tantijeme.
a) Glede osebnih davkov odločuje vobče delegacija ministrstva financ kot zadnja inštanca in gredo potemtakem tožbe proti odločbam delegacije na upravno sodišče v Celju.
Le v posameznih primerih odločuje ministrstvo financ po generalni direkciji neposrednih poreza bodisi kot edina ali kot druga in zadnja instanca. Kot edina inštanca odločuje ministrstvo v pogledu porazdelitve pridobnine (§§ 37 in 102 zakona) in glede povračila stroškov za vpogled v poslovne knjige (§ 278 zakona), ako ste to povračilo odredili davčni komisiji ll. stopnje (pri-dobninska deželna komisija, prizivna komisija). Kot druga in zadnja inštanca odločuje ministrstvo glede popusta na pridobnini (§73 zakona) ali na dohodnini (§ 232 zakona). V vseh teh primerih je dopustna tožba na državni svet v Beogradu.
b) Pri priredbi dohodnine in kontingent. pridobnine sodelujejo davčne, komisije: pridobninske komisije določajo davčne postavke, dohodninske komisije ugotavljajo dohodke^ in odmerjajo dohodnino. O pritožbah odloča v drugi inštanci glede pridobnine »deželna pridobnin-ska komisija«, glede dohodnine »prizivna komisija«. Proti odločbam teh komisij gre strankam tožba
na upravno sodišče, kamor se lahko priloži tudi predsednik tako deželne pridobninske kakor prizivne komisije.
c)	o kaznih, kolikor jih dopušča zakon, odločuje, ako gre za redovne kazni, delegacija, če,pa gre za prikrajžbo ali zatajbo sicer tudi delegacija toda v mešanem senatu, ki šteje 5 članov, izmed katerih morajo biti najmanj 2 sodnika in 1 lajik. Proti razsodbam tako delegacije kakor kazenskega senata se lahko vloži tožba na upravno sodišče.
2.	Davek na poslovni promet. O pritožbah glede odmere tega davka in naloženih kazni, ki jih je strankam vložiti pri delegaciji, odloča finančnega ministra generalna direkcija neposrednih poreza; nadaljna tožba gre na državni svet v Beogradu.
Ako se še enkrat predočimo gornja razmotrivanja, vidimo, da se z upravnimi sodišči ni ustvarilo upravnega sodstva v pravem pomenu besede, ampak da se je uredilo le upravne inštance. Vse prejšnje tretje instance so se odpravile in nadomestile z upravnimi sodišči. Vendar pa gre tožba vprimerih, v katerih se izpodbija odločbe generalne direkcije neposrednih ali posrednih davkov ali ministra za finance, na državni svet. Ako se uvažuje, da odločuje državni svet tudi o tožbah proti razsodbam upravnih sodišč, je državni svet pravzaprav zadnja in praviloma četrta upravna instanca.
Delokrog državnega sveta je sko-ro preobsežen. Odloča o vseh pritožbah zoper razsodbe upravnih sodišč, o tožbah zoper ukaze in odločbe ministrskega sveta in posameznih ministrstev in končno tudi o določbah, o katerih odločuje posamezni resortni ministri. Delokrog državnega sveta bodo po nepotrebnem pomnožile malenkostne zadeve, posebno glede posrednih davkov, s katerimi se bo moral pečati državni svet edino le zaradi tega, ker se proti odločbam finančnih okrajnih ravnateljstev skoro praviloma pritožbe ne vlagajo pri delegaciji ministrstva financ, marveč odloča o njih ministrstvo samo. Praksa bo brezdvomno dokazala, da je potreba v tem oziru delokrog državnega sveta omejiti v tem smislu, da se bo tudi glede posrednih davkov odkazovalo odločevanje o pritožbah v 11. instanci.
K zaključku zagrebškega sejma.
Ze lanski zagrebški sejm je dosegel lepe moralne kakor materjelne uspehe, s katerimi je lahko Zagreb zadovoljen. Letošnji sejem pa je kakor nam je znano zaključil mnogo bolie kot lanski.
Lanski sejm je dobil od vlade subvencijo, katera pa je to leto izostala, in vendar kaže to letni sejm uči-ten napredek, ter zamoremo po vsem tem trditi, da se bode od leta do leta bolj razširil in ojačil. Pri pregledu letošnjega sejma lahko z gotovostjo konštatiramo, da so izlože-ni vzorci , po svoji kvaliteti mnogo boljši od lanskih kar dokazuje, da je v tem kratkem času naša produkcija in naša industrija v tem pogledu pokazala očiten napredek. To je znak, da naši producenti in in-dusirijci računajo z novo situacijo, da skušajo zadovoljiti potrebam konzumn naše države, ter postati
neodvisni od inozemstva, katero je bilo nakdaj naš edini dobavitelj. Ta napredek in stremljenje se vidi v vseh panogah.
Razlika današnjega sejma in prvih sejmov v letu 1910, 1911, 1912 in 1913, kateri so bili nekako zabavli-šče spojeno z malim sejmom brez značaja, je ogromna.
Letošnji sejm ima 18 oddelkov in to:'
1.	kože in proizvodi iz kož; 2. les, proizvodi iz lesa, pohištvo, kolarstvo; 3. ščetkarstvo in pletarstvo; 4. steklo porcelan, pečarstvo; 5. obti-ka, mehanika, zdravstvene priprave; 6. papir, grafika; 7. draguljarstvo; 8. galanterija; 9. narodne umetnine; 10. tekstilna industrija, obleke; 11. krznarstvo; 12. poljedeljski izdelki; 13. zdravstvena kemija, kozmetika; 14. gospodarska in stavbena kemija;
15. stavbinstvo in kamnati izdelki;
16. elektrotehnika, kovinarstvo in strojedelstvo; 17. razno; 18. kolektivna izložba za propagando. Razstavljeno je torej na prostoru sejma vse, kar more kulturni narod rabiti. Razstavilo je letošnje leto okrog 592 tvrdk in sicer: od teh 454 domačih, ostalo pa inozemske tvrdke.
Problemi in vidi jugoslovanske gospodarske politike.
Dr. Kostrenčič, generaini ravna-iel (ugoslovanske banke v Zagrebu, se je izjavil glede naše gospodarske politike takole:
Koncem januarja je pisal finančni minister Stojadinovič upravnemu svetu Narodne banke pismo, v ko-jem odobruje politiko Narodne banke v zadnjih mescih, ki kredite omejuje. Pravi, da bi bilo dobro, če bi banka šp nadalje vztrajala na tem stališču. Da ne bo šla valuta nazaj, ni potrebno samo nenatisnjene bankovcev na račun države, temveč tudi, da ne daje Narodna banka trgovini m industriji lahkomiselnih kreditov. Ce bi se že dovolejeni krediti drugače razdelili bi s dosegli ugodnejši rezultati kakor so se. Po narodnogospodarski važnosti moramo podpirati posamezne gospodarske panoge, zlasti nas mora voditi princip, da dvignemo produkcijo. Valutna politika fin. min. mora dobiti oporo v finančni politiki Narodne banke. On pa da bo skrbel za to, da se državni dolg pri narodni banki nikakor ne poveča, temveč po možnosti zmanjša. Najbrž se bo že pred novim budžejem zmanjšal državni dolg pri narodni banki iz rednih kreditov. Državni dolg pri banki je znašal zadnjega februarja letos 960 milijonov dinarjev. — Minister je končal svoje pismo s ponovnim pozivom na Narodno banko, naj sodeluje na stabilizaciji okrepiti valute in na saniranju kreditnih razmer.
To pismo sem moral omeniti — pravi Kostrenčič —, da imam primeren uvod za svoja razmotrivanja. Prvi cilj našega finančnega ministra je stabilizacija in okrepitev valute in. kot prvo sredstvo k temu smatra on dosledno politiko deflacije, to je zmanjšanje števila bankovcev. In nobenega dvoma ni, da temelji politika deflacije na prav pravilnem principu. Prvo praktično vprašanje je pa to, če je ravno sedaj pravi čas za tako politiko in če jo morejo voditi, ne da bi produkciji trajno škodovali. Pri presojanju tega vprašanja moramo upoštevati gospodarske momente, v prvi vrsti pač položaj Narodne banke. Ta je v letu
Siran 2.
e. mn1umbe ■angr.Meaa
TRGOVSKI LIST, 1. maja 1923.
PnffflHIffMBMlTITIHfBBMEMTBHraillMHIIIIIMI I — ■—B—UWM
Stev. 49.
1922 označen posebno po dveh okolnosiih. Njen menični porfelj je narasiel leta 1922 za 863,469.894 dinarjev, na drugi strani je bilo pa kljub rastočim kreditom pomanjkanje denarja vedno večje, kar se je pokazalo posebno v neprestano na-raščujoči privatni obrestni meri. Narodna banka je že videla trenutek, ko bo dosegla dovoljeno mejo bankovcev, to je trikratni iznos kritja, obstoječega v kovini in tujih valutah; nastalo je vprašanje, kaj naj Narodna banka napravi, ko bo ta meja dosežena. Najprvo so mislili zvišati dovoljeni znesek bankovcev na štirikritni iznos kritja; potem je pa obveljalo drugo stališče, ki ga je vodstvo banke obrazložilo tretji redni letni skupščini 4. marca letos. Io je stališče deflacijske politike. Obenem pa se je pojavila nova težkoča; prišla je žetev in čas izvoza. Bilo je treba financirati žetev in financirati žvoz. Da bi bilo io mogoče v zadostni men, je sklenilo vodstvo banke, znižati vse kredite za 10% in izvajati strožje nadzorstvo nad onimi, Ki iščejo kredita. Iz teh in iz drugih sredstev je dovoljevala banka izredne kredite, ki naj bi služili zlasti za olajšanje izvoza. Izvoz se pa v jeseni in pozimi leta 1922 ni razvijal v pričakovani izmeri; kljubtemu so se pa uporabili vsi takozvani se-zijski krediti in zahtevali so se od banke tudi novi krediti.
Vidimo, da ima vlada resen nameri, pospeševati v dvojnem razmerju do Narodne banke cilje deflacijske politike. V pravi državni finančni politiki je pa še cela vrsta drugih okolnosti, ki posredno lahko delujejo v istem smislu. V prvi vrsti omenimo, da so se državni dohodki na davkih, carini, železnicah, monopolih itd. v zadnjem letu znatno dvignili. Vrhiega se je leta 1922 prvič,
’ odkar je Jugoslavija, posrečilo napraviti reden biidže. Seveda je pa treba v svrho uspevanja še dosti dela, da bo šlo naše narodno in državno gospodarstvo v polni meri navzgor. Predvsem se mora naš promet prav izredno potruditi, da bo v resnici zadostoval najvažnejšim narodno - gospodarskim potrebam. Danes so naše prometne razmere žalibog še take, da ne moremo dobiti niti enotne slike, po kateri bi lahko sodili nadalje.
Tudi naš izvoz, ki je odvisen seveda prav posebno tudi od prometnih razmer, moramo bolj stalno urediti, da bo omogočil gospodarskim krogom trajno prilagodenje in orientacijo. Zdi se mi, da se bližamo izboljšanju izvoznih razmer. Tehnično smo eksport bistveno olajšali z vpeljavo takozvanega direktnega prometa — od 1. aprila naprej — med nami, Avstrijo, Ogrsko, Nemčijo, Cehoslovaško in Italijo. Upanje
LISTEK.
Gustav Freytag-
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
»Zdaj še eno prošnjo«, pravi Fink in se dvigne: »Kar sem vam sporočil o svojem prijatelju, naj ostane skrivnost med nama. Vašemu než-nočutju sem smel zaupati; v vsakih drugih tujih ustih bi pa smatral to kot nediskretnost napram sebi in svojemu prijatelju, gospodu Wohl-fartu«. Zadnji besedi je tako ironično povdaril, da se je dami vsiljevala misel, da bo skrivnostni gospod, ki se je zabubil v neki pisarni, nastopil v kratkem kot princ Alentov in Kurilov ali v kakem drugem nezaslišanem dostojanstvu.
»Kako pa naj našim znancem predstavim gospoda?« je vprašala ob slovesu.
»Kot mojega najboljšega prijatelja; v vsakem oziru sem porok zanj in prepričan sem, da bo naš krog s tem gospodom veliko pridobil«.
Ko je bil Fink že na cesti, je zelo nespoštljivo mrmral: »Ta stara gos je klastala za mojimi besedami kol
je, da se bo tudi reško vprašanje slednjič povoljno rešilo. Bolj kakor se sploh naša gospodarska politika približuje stalnim razmeram, več je možnosti, da dobimo trdno podlago za razvoj našega gospodarskega udejstvovanja.
V	ospredju zanimanja je danes deflacijska politika in na to se po-vračam. Brezdvomno moramo gledati na to, da napravimo našo valuto stalno in po možnosti več vredno; baš v ta namen naj bo deflacijska politika sredstvo. Ne smemo pa prezreti, da tukaj ne gre samo za deflacijo ali inflacijo, temveč samo za deflacijo v okviru večjega gospodarskega programa, ki ima vsa potrebna vodila; k temu spada razen preuredbe prometa tudi temeljita reforma in izenačenje našega razcepljenega in večkrat zastarelega davčnega sistema, ki bogatega kme davčnega sistema, ki bogatega kmetijstva skoraj nič ne obdavči. Samo tako, v stalni in organizirani zvezi z drugimi potrebnimi gospodarskimi reformami, bo deflacijska politika dosegla svoj cilj, dviganje nakupne vrednosti dinarja in stabilizacijo valute.
Brez kriz seveda ne bo; a to je zmeraj tako, kadar se kaj novega ustvarja; in če gremo še tako kvišku, vselej vidimo težke prehodne točke, ki jih moramo pogumno in potrpežljivo premagati. Danes, ko država ne dela novih dolgov in je Narodna banka, če ne v znamenju deflacije, pa vsaj v znamenju trdne neinflacije, se vprašamo, če ima nova politika že kakšen uspeh. Priznati moramo, da se je mednarodna politika glede naše države pomirila oziroma vsaj ostala na isti točki, da se je italijansko - jugoslovansko vprašanje vsaj deloma izčistilo, da se je eksport pomnožil, da se je dinar dvignil oziroma da vsaj ni prehudih protisunkov. Eno prednost ima nova politika na vsak n^čin in sicer je to metoda nar«4fuh sredstev; veljajo pa naravni momenti, ki so po znanstvenih in praktičnih izkušnjah merodajni za vsak gospodarski in finančno-politični razvoj. Zelo bi bilo želeti, da ostanemo na potu, ki smo ga začeli, to se pravi, na poti naravnih sredstev. Eno sredstvo je stanovitnost. Mi rabimo v naši fi-nancijelni politiki stalnost, ki nas obrazuje nevarnih poskusov in ki je za naše gospodarske kroge če ne voditeljica, pa vsaj merilo. Drugo merilo je prostost. Mi hočemo sistem ki pusti gospodarskemu udejstvovanju prosto pot in ki naj ovira samo v brezdvomno potrebnih slučajih, če je že neobhodno potrebno, zraven pa dobro premisli, da produktivnosti | nikakor ne smemo ovirati. Iz tega j vidika moramo presojati tudi vpra-! šanje, pri katerih podjetjih in kako
kužek za koščki mesa, in do vratu se je pogreznila v moje laži. Na ubogega mladeniča bi drugače postrani in prezirljivo gledali; zdaj pa bodo menili, da se zavzema zanj neki tuji mogočnik, in pred tem se plaziti po kolenih, smatrajo kot čast. S fantom bodo zato tako vljudno in prijazno ravnali, da bo moj mali prijatelj kar očaran. Nikoli bi si ne bil mislil, da mi bo zanemarjena puščava ob obrežju Long - Islang pripomogla kdaj v življenju do take imenitne šale.
Seme, ki ga je raztrosil Fink, je padlo na rodovitna tla. Gospa pl. Balderck je kot razumna ženska imela pri plesnih vajah pred očmi tudi svoje zasebne interese. Bila je pač pred vsem mati in našla bi bila rada pripravnega zeta. Njena hčerka je imela petnajst let, in Fink je imel vse tiste dobre lastnosti, s katerimi naj bi bil po materini želji ozaljšan njen bodoči soprog. — Iz dolgega izkustva je gospa vedela, da so take privatne plesne šole izvrstno sredstvo, da se odraslim, izkušenim gospodom pokažejo mlade dame v najlepši luči. Pri tem je le ena edina težkoča, namreč, da je te vrste gospode težko pridobiti, da bi se udeleževali takih zabav. Obhajal jo je nenaraven
daleč smemo omejiti kredite, ki so v zvezi s politiko deflacije. Z eno besedo: Nismo na slabem potu. Mnogo imamo še dela in na več točkah moramo prijeti. Prihajamo pa vido-ma naprej.
Cas napredovanja pokrepuje našo samozavest in dviga zaupanje in spoštovanje tujcev do nas. Ni ga bilo še naroda, ki bi bil postal velik brez ieških skušenj; in najtežje, združitev vseh narodnih moči, smo koncem koncev le dosegli. Bili smo hrabri v boju in bomo hrabri in vztrajni tudi v zidanju.
Tako je govoril dr. Kostrenčič, mož, ki je prepričan, da je naša sedanja gospodarska politika prava. Vidimo, da je govoril ne oziraje se na politične momente, zgolj iz strogo gospodarskega stališča. Ker so pa politični momenti kolikorto-liko merodajni — oziroma prav posebno merodajni — za gospodarski razvoj držav, se bo seveda pravilnost sodbe dr. Kostrenčiča v naših očeh tuintam nekoliko odkrhnila. Zlasti dviganje in padanje valute ima še tudi drugo ozadje kakor nam ga je pa naslikal dr. Kostrenčič.
iSIfiiBSSSISSISialEiiiiaiaiiB
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št. 220.
Trgovci in trgovski register.
(Nadaljevanje.)
G. Trgovski register.
V sedanjih člankih omenil se je večkrat vpis v trgovski register.
Umestno je, da se na kratko še pojasni pomen in uredba trgovskega registra.
Register obstoji iz vložkov za posamezne tvrdke, vezanih v več ali manj obsežne knjige. Veliko sličnosti ima z zemljiško knjigo. V oboje ic dovoljen vsakomur vpogled in z obeh je dati vsakomur prepise in izciske.
V zemljiški knjigi so v imovinskem listu vpisane k dotienemu vložku pripadajoče parcele in njih kulturna vrsta (njiva, travnik, vinograd, stav-bišče itd.) ter z njih lastnino zvezane stvarne pravice. V lastninskem listu so vpisane lastninske pravice z omejitvami zadevajočimi lastnikovo osebo in v bremenskem listu vknjižena so bremena in do teh pridobljene pravice itd. Če se potem vpogleda še zemljeknjižni vložek zadevajoč listine, shranjene v zemljeknjižni zbirki in pa zemljeknjižno mapo, se dobi precej jasno sliko o lastnikovih imovinskih razmerah,
strah, da ne bo mogla Finkovega srca ogreti za plesno solo. V njeno nemalo presenečenje pa ie bil Fink takoj pripravljen, plesati celo zimo v njeni hiši; stavil je celo pogoj, da ga mora gospodična Evgenija že v naprej izvoliti za svojega prvega in glavnega plesalca. Zato se je tudi bavila mati s plesno obleko ravno tako skrbno, kakor ji je priporočil Fink svojega varovanca. Morebiti bi se bila odločila, tudi brez njegovega izrecnega priporočila, dovoliti pisarniškemu nameščencu vstop k plesnim vajam, vendar so ji po-redneža namigavnja zelo dobrodošla. Sicer so se ji porajali mali dvomi o resničnosti teh izvanred-nih okoliščin, kajti Finkova narava je bila že taka, da mu ni smela ni" koli popolnoma zaupati, toda njena materinska ljubezen io je spravila do tega prepričanja, da mora upoštevati in uvaževati tudi to, kar je bilo za njene oči še skrito in nejasno. Urno je naznanila vsem prijateljskim rodbinam, da je pridobila gospode, in pri tej priliki okrasila osebo gospoda Wohlfarta z različnimi skrivnostmi in namiga-gavanji. Ko sta to malenkost, ki jo je ona mogla povedati, hipoma potrdila še dva druga, vplivna, gospoda, je bila ona sama, in ž njo
kar je izredne važnosti za presojo njegove kreditne zmožnosti.
Tudi trgovski register je nekako zrcalo, v katerem se kaže sicer slika dotične tvrdke, vendar nam pa trgovski register ne more dati podlage o tvdkinih imovinskih razmerah v toliki meri, kakor jemljiška knjiga, osobito ne pri tvrdkah posameznega trgovca in javne trgovske družbe.
V	register se namreč vpiše poleg tekoče številke in dneva vpisa v za io namenjene stolpce:	besedilo
tvrdke, kraj sedeža tvrdke in njenih podružnic, imetelj tvrdke, ime morebitnega prokurista evni. koleiiv-na prokura, označba regisierskih spisov in v zadnji stolpec vpisi, ki ne spadajo v prejšnje stolpce, osobito ženitna pogodba tvrdkinega imetelja.
Pri javnih trgovskih družbah vpišejo se vsi. javni družabniki, ravno tako pri komanditnih družbah, pri teh tudi komanditisti in njih premoženjske vloge, pri komanditnih družbah na delnice in pri delniških družbah še izvleček iz družabne pogodbe s pristavkom v katerem zvezku knjige prilog je družabna pogodba z. morebitnimi spremembami.
V	tem izvlečku mora biti pri komanditnih družbah na delnice osobito navedeno število delnic in njih znesek, in pri delniških družbah morajo biti osobito vpisani člani načelstva in oblika zastopanja družbe po načelstvu, višina temeljne glavnice ter število in znesek delnic z navedbo, če se glase na prinositelja ali pa na ime.
Jasno je, da se iz teh vpisov v register pač razvidi razmerje pri do-tični tvrdki, nikakor se pa ne da sklepati na nje premoženjsko stanje. To je pa čisto umljivo. Med tem ko se vpisi v zemljiško knjigo tičejo nekaj stalnega, bodisi glede imo-vine bodisi glede bremen so vpisi v trgovski register, ki bi nudili sliko o tvrdkinem premoženjskem sianju, naravnost nemogoči. Pri trgovcih se tako imovina kakor tudi dolgovi izpreminjajo vsaki dan. Spfe-minja se neprenehoma vrednost zaloge, višina tvrdkinih terjatev, ravno tako pa tudi višina njenih dolgov in tako dalje.
Zato nam trgovski register ne daje nikake slike o premoženjskem stanju tvrdke in to tudi ne pri delniških družbah in komanditnih družbah na delnice, čeprav je pri teh vpisana temeljna glavnica ter število in znesek delnic, ker se iz teh še nikakor ne da sklepati na višino tvrdkinih aktiv ali pasiv.
Isto velja tudi glede družb z omejeno zavezo, pri kojih je v register vpisana- višina osnovne glavnice in na nje vplačani znesek, iz kojih se
cela družba trdno prepričana, da gre tu za neki nenavadni slučaj. — Cez nekoliko dni se je v vseh boljših slojih šepetalo, da nastopi pri plesnih vajah neki strašansko bogati meščanski gospod, za katerega je nakupil ruski car neizmerna zemljišča v Ameriki.
Nekaj dni nato je peljal Fink Aniona v hišo milostne gospe; novinec je bil oblečen v novo salonsko obleko, s pravimi glace-rokavica-mi na rokah, — daritveno jagnje temnih sil, ki so nameravale, razrušiti mir njegove duše. Boječe je stopal po stopnjicah, in z nevoljnim pogledom je opazil Fink, kako je prevzela tesnoba njegovo žrtev, ter mu nestrpno zašepeče:	»Ne
drzni se, zardeti pred temi ljudmi!« Malomarno je vrgel služabniku svoj površnik ter odpeljal prijatelja pred oči milostne gospe. Te je bilo v resnici sama prijaznost, kot je pro-rokoval Fink. Z radovednostjo je gledala na ljubkega, boječega mladeniča pred seboj.
Z globokim poklonom ji je dejal Anton: »Edino-le zagotovilo mojega prijatelja, da ne boste, milostna gospa, na me prezirljivo gledali,
seveda ravno tako ne more sklepati na višino aktiv in pasiv.
Trgovski register obstoji iz treh oddelkov in sicer so to v smislu min. naredbe z dne 26. aprila 1906 št. 89 d. z.
1. oddelek A za posamezne tvrdke , javne družbe in komandiine družbe,
2. oddelek B za delniške družbe in komandiine družbe na delnice,
3. oddelek C za družbe z omeie-no zavezo po zakonu z dne 6. marca 1906 št. 58 d. z.
(Dalie sledi.
ŠllilliiiiiiiiiillliiliiillilllliiiiiililieiiiliiiiiSil!
Ne samo ob slovesnih pojedinah,
ampak v peiek in svetek naj kuhajo naše gospodinje »PEKATETE«. — So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
igtllllllllllHliliiilHII!lllllllilllllii!iiitliS!!iil
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Ker je velik interes nar. obrambe, da imamo čimveč izurjenih profesi-jonalnih delavcev, je absolutno potrebno, da se otvori srednjo šoio za vse te vrste del, poleg tega pa tudi večerno šolo in v poznejšem času dnevno šolo, analogno kakor je naša vojno-obrtna šola pn vojno tehničnem zavodu v Kragujevcu. Poleg tega je treba šolati čimvečje število rudniških, topilniških m'strojnih inženirjev in kemikov, da bi imeli o?obje za to kakor tudi za novoos-novane industrije.
Ako bo kdo vprašal, zakaj naj bi bilo to baš v Zenici in ne v Lubiji odnosno v njeni bližini, mu porečemo: Predvsem iz tega vzroka, ker tudi država ne sme imeti vse svoje podlage za vojno na enem mestu;
2.	ker se tam še nahajajo i visoke peči i topilnice in valjalnice in je iz tega vzroka tu lažje dopolniti že obstoječo osnovno podlago, kakor pa da bi se na drugem kraiu še le taka podlaga ustvarjala; 3. ker je treba imeti v vidu konzum železa v Srbiji in Čnigori ier v večjem delu Bosne in Hercegovine, ki si ga lažje nabavljajo iz Zenice, kakor pa iz Lu-bije. Poleg tega je treba vedeti, da se raztezajo skladi rujavega premoga Zenica-Sarajevo na 70 km in so plasti 20 m globoke in znaša njih prostornina 900 km- ali dvesto milijonov kvadratnih metrov. Tega nima vsaka dežela in tudi ne na vsakem kraju. Poleg tega je treba vedeti, da je tam vodnih sil za 20—30.000 HP in da daje Vareš po 20 — 30.000 vagonov rude letno na stotine let, pa
me je ojunačilo, da vam osebno izkažem svoje spoštovanje.« Dama se je pri teh besedah dobrosrčno smehljala, ali, po izjavi porednega Finka, režala se je, ter odgovorila: »Gospod pl. Fink me je navdal z upanjem, da boste to zimo redni gost pri naših skromnih plesnih večerih.«
Anton se pri tem ni mogel premagati, da bi ne bil zardel. — Cez obraz se mu je razlil odsev sreče, in pričel je zagotavljati: »Z vesljem bi se jih udeleževal, če bi bil prepričan, da moja navzočnost ne bo tuji družbi v nadlego.«
Ko mu je dama z vnemo to zanikala, je vstopila gospodična Evgenija; ko ji je mati predstavila Antona, mu je napravila tak dražesten poklonček, kakršne pač delajo pet-najtsletne dame tujim gospodom. Ves srečen in očaran od prijaznosti rodbine je odšel Anton po četrturni avdijenci v Finkovem spremstvu po stopnjicah navzdol. Nedolžni mladenič se je zadovoljen obesil svojemu prijatelju na roko in mu po cesti resno zagotavljal: »Nisem si predstavljal, da je tako lahko občevati z elegantnimi ljudmi.«
(Dalje prihodnjič.)
lahko tudi še večje množine. Ako se izkaže, da so visoke peči s plinom od rujavega premoga najbolj ekonomične, potem je tu najboljša priložnost, da se zgradijo visoke peči od Vareša do Zenice, ker je v izobilju premoga, pa tudi ako bi tega ne bilo, poiem je sigurno, da imajo švedske elektro-metalne visoke peči, za katere imamo dovolj vodnih sil, vsestransko možnost, da se med Varešem in Zenico zgradijo.
90. Industrija železnih izdelkov.
V Sloveniji se nahaja poleg va-rilnic in valjarn za železo in jeklo ter z njimi spojenih industrij, znatna industrija železnih izdelkov. V Sloveniji se izdeluje železna posoda, emajlirana posoda, kose in srpi, motike, krampi, rovnce, žebln in žičniki, ključavničarski izdelki m okovje, izdelki za motorje in stroje, poljedelski stroji in orodja, železne konstrukcije itd.
Železno emajlirano posodo izdeluje tovarna Westen v Celju. Tovarna ima p,arne stroje in turbine za 700 HP, 32 stiskalnic za stiskanje pločevine, 41 strojev za rezanje pločevine, 22 naprav za uravnavanje in pritiskanje pločevine, 26 električnih strojev za obrobljenje, 25 strojev za predelavo pločevine m 12 peči. Poleg tega ima mehanično delavnico za popravila obratnih strojev, kakor tudi mehanično delavnico za izdelavo zabojev. Tovarna je lepo zgrajena, dobro in moderno instalirana in obratovana.
Ona je v stanju, da izdela dnevno pri polni zaposlenosti 15 do 20 tisoč kilogramov emajlirane posode in da zaposluje pri tem 1.000 do 2.000 delovnih moči.
Pri polni zaposlenosti bi znašala leina produkcija 4-5 do 6 milijonov kilogramov, medtem ko znaša tuzemski konzum le okrog 1-5 milijona kilogramov, tako, da bi morala tovarna dve tretjini svoje produkcije izvažati v inozemstvo, kakor v severno in južno Ameriko, Avstralijo, Albanijo, Bolgarsko, Anglijo in angleške kolonije, Francijo in francoske kolonije, Kitajsko, Grško, Nizozemsko in holandske kolonije, Indijo, Italijo, Portugalsko, Rusijo, Rumunijo, Žpansko in Turško.
Westenova tovarna izdeluje vse vrste emajlirane posode, dalje tudi železno posodo iz surove pločevine, nebrušeno in brušeno, kakor kotle za vodo, lonce, ponve in podobno. Dalje izdeluje na račun kotlarjev bakrene kotle, katere poiem kotlarji okujejo, odnosno jim dajejo izkovan izgled in pocinijo.
V kolikor nam je znano, namerava to podjetje zgraditi v Srbiji podobno tovarno za oskrbo Srbije, Bosne ter ostalih dežel balkanskega polotoka, kar je treba toplo pozdraviti. Z ozirom na izvoz izdelkov se dajo vse mogoče olajšave s tem, da se dovoljuje uvoz pločevine in ostalega materijala na povratek, kar bi bilo treba tudi v bodoče delati.
V Ljubljani se nahaja tovarna Lajovica za razne škatlje iz železne pločevine za pakovanje ličil za obuvala, pomad in ostalih masti. Ta tovarna je moderno urejena in je v stanju kriti večji del konzuma enostavnih in barvanih škatljic.
Kose in srpe izdelujejo gg. F. K. Ahačič in A. A. Globočnik v Tržiču. Oni izdelujejo kose in gladke nože ter srpe za sekanje slame; Karol Kollner v Slovenjem gradcu, ki izdeluje 400 komadov kos na dan z 28 delavci in Henrik Kieffer pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, ki izdeluje kose,* zobčaste in gladke srpe, kakor tudi nože za rezanje slame. Srpov se izdela mnogo več, kakor pa jih moremo v tuzemstvu porabiti. Pri kosah pa smo v stanju kriti potrebo tuzemstva.
Motike, sekire, rovne in kladiva kladiva, dleta in podobne predmete izdeluje železarna in livarna A. Pogačnika v Rušah pri Mariboru. Tovarna ima 5 »ajaksovih« kladiv, 5 motornih kladiv z oprogami, 5 motornih brusov in naprav za na-sekanje žag. Izdeluje dnevno 500
do 600 komadov bodisi sekir, motik, cepinov ali podobnih predmetov. Namerava pričeti tudi z izdelovanjem listov za žage. Obratuje z vodno silo in ima dve turbini po 32 in 76 HP.
Motike, sekire, rovnce in kladiva izdeluje tudi komanditna družba Maksa \Voschnagg-a v Rušah pri Mariboru in sicer letno okrog 24 do 48 tisoč komadov. Ta tovarna obratuje z »ajaksovim« kladivom in zaposluje 16 delavcev.
Lopate, motike, sekire, cepine, rovnce in kotle za vodo, dela z 250 delavci »Tovarna železa in kovanega blaga na Muti« in izdela letno od 80 do 120 vagonov vlitega in kovanega blaga za potrebe tuzemstva in za izvoz. Tovarna ima parni stroj z 250 HP.
Lopate in motike izdeluje tudi železarna Ivana Močnik-a v Loki pri Mozirju in sicer 40.000 komadov letno. Poleg naštetih izdelujejo lopate tudi večji kovači.
(Dalje.)
Solun.
Po judoslovansko-grški pogodbi ima Jugoslavija prosto cono v solunski luki in tudi posebne izredne privilegije na železniški progi Djev-djelija-Solun. Sele po določbah te pogodbe postane Solun za svoje jugoslovansko zaledje to, ker bi po svoji prirodni legi moral biti.
Mnogi pripisujejo Solun v prometnem in trgovskem oziru večji pomen nego Carigradu. Kajti Solun ima na potu v bližnji Orijen priprav-nejšo lego nego Carigrad. Tu se namreč v široki balkanski polotok najglobokejše zajeda zaliv egejskega morja, to je solunski zaliv, in tu se izteka na isto morje dolina Vardujeva, ki predstavlja skupaj z dolino Morave, s katero je zvezana preko le 400 metrov širokega razvodja v bližini Kumanova, priroden kanal od Soluna do Beograda, od Levante do srednjega Podonavja, srednje Evrope. Niti ene enake pri-rodr.o-promeine črte nima balkanski polotok, važnosti Beograda na enem koncu odgovarja velik pomen lege Soluna na drugem koncu iste poti.
Iz Soluna vodijo, njegovi legi primerno, prirodna pota in po njih tekoče železnice na vse strani. Najvažnejša izmed njih je proga Solun-Djevdjelija - Skoplje - Niš - Beograd, druga proga gre mimo Sere-sa na Jedrene (Odrin ali Drinopolje v Bolgariji) in Carigrad, tretja proga pa vodi mimo Vodena na Bitolj, od te mu je ostal zadnji konec, in naposled v najnovejši dobi dograjena železnica proti jugu, to je pod Olimpom skozi Tesalijo na Atene.
Solun ima dobro pristanišče. Za Turčijo je izvažal poljedelske in živinorejske proizvode ter neznatne količine rud, uvažali pa so se industrijski izdelki in kolonijalno blago.
V	Solunu samem pa je nastalo tudi nekaj večjih obrtnih podjetij in tvor-nic, tako za predelovanje bombaža, kož, kovin, barv, mila, več parnih mlinov, pivovaren itd. Mesto ima svoj vodovod, napeljan izpod gore Hortač, ki se dviga na vzhodu nad mestom, od leta 1908 tudi električno razsvetljavo in električno cestno železnico.
Solun leži na onem mestu obale, kjer neha mehka večna naplavina Vardarja in Bistrice, ter začne gričevje. V najstarejši dobi se je imenoval najpreje Terme, po toplih izvirkih, ki se nahajajo v bližini mesta. Makedonski kralj Kasandres si ga je izbral za prestolico in ga imenoval po svoji ženi Thesalonike, ki je bila sestra Aleksandra Velikega. Za časa Rimljanov je bilo mesto zelo imenitno in je že tedaj štelo nad 220 tisoč prebivalcev. V bizantinski dobi se je uspešno borilo proti napadom Slovanov, Avarov, Bolgarov in drugih; Turki so si osvojili to mesto leta 1430.
Po odkritju Amerike je Solun, kakor vsa sredozemska pristanišča, zelo nazadoval. V novejši dobi pa si je pod vplivom industrijskega raz-
voja srednje Evrope in poživitve prometa z bližnjim Orientom zopet zelo opomogel. Nove politične meje pa so po letu 1912 ovirale, da ne more Solun izvrševati svojih pri-rodnih funkcij.
Po svojem prebivalstvu je Solun zelo interesantno mesto. Po osvoboditvi že je štel 170.195 prebivalcev. Od teh je nekaj nad polovico Židov - španjolov, ki so prišli v Solun koncem 16. stoletja iz Španije. Velika večina njih so ostali glede veroizpovedovanja izraeliti, manjši del, t. j. kakih 10.000, pa je sprejelo mohamedansko vero. Toda Židje nimajo tu le trgovine v svojih rokah (dve tretjini trgovin je lastnina Židov,) marveč opravljajo kot pridni delavci tudi vse vrste druga dela, celo največje posle navadni težakov zaposlenih v luki. Grkov je bilo v Solunu pred letom 1912 le kakih 25.000, Turkov pa okrog 40.000, a Slovanov do 10.000.
Izvoz in uvoz.
Ukinjenje zabrane izvoza. — Na
zadnji seji je rešil gospodarsko - finančni odbor ministrov, da se ukine za-brana izvoza za vse vrste sena, buhača ovsa, sladkorne pese in suhih rezance\ sladkorne pese. Za oves je ostala dosedanja carina 10 Din, za seio 5 Djn, z e; oves 10 Din, za rezance sladkorne pese 10 Din pri 100 kg.
flarodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Cena amerikanskemu petroleju. Amerika je znižala v Pensilvaniji cene ne-čiščenemu petroleju za 25 centov.
Avstrijsko-italijanska trgovinska po godba. Redakcija trgovinske pogodbe med Italijo in Avstrijo ie gotova. Defini-livni tekst pogodbe se podpiše.
Ukinjeno povišanje cen sladkorja v Češkoslovaški. Češke rafinerije so z april povišale cene sladkorju za doma či konzum od 4.30 na 4.95 Kč za 1 kg. češkoslovaška vlada pa je to povišanj ukinila in se morajo viški, plačani med tem časom od odjemalcev, povrniti.
industrija.
Koncesija z tvornico vagonov v smederevski Planiki je govoljena po gospo darsko finančnem komiteju ministro'. Država se s to koncesijo zavezuje, da bo dajala tej tvornici mesečno 200 vagonov v pvpravilo.
Produkcija nafte v Rusiji. V začetku januarja je bilo v petih velikih ruski!>. petrolejskih okrožjih 64 podvzetij s 1744 vrelci, medtem ko jeh je bilo začetkom decembra samo 1688 v obratu.
Kuverte je začela proizvajati v Ljubljani tovarna Vider & Kokalj. Tovarniški stroji so najmodernejših tipov, 5:i omogočajo letno produkcijo do 90 m -lijonov kuvert. Izdelujejo se kuver » vseh oblik, razen tega tudi kuverte z okenci, ki so se do sedaj morale uvažati iz inozemstva. Visoko produkc; -sko število in najmodernejši pripomočki omogočajo uspešno konkurenco v conah in kvaliteti.
Carina.
Znižana izvozna carina. Gospoder-sko-finančni odbor ministrstva je zniža! izvozno carino za zdrob na 40 Din, za otrobe na 15 Din, za čebulo na 30 Din, za kozličje, jagnječje in kozje kože na 400 Din od 100 kg.
Promet.
Telefonske postaje, ki prejemajo izi odpravljajo brzojavke po telefonu.
Splošno prevladuje mnenje, da one pošte, ki nimajo brzojava, ki pa imajo telefonsko centralo, ne sprejemajo in ne odpravljajo brzojavk. To mnenje je napačno. Po telefonskem prvilniku morajo vse pošte, ki nimajo brzojava, ki pa imajo telefon, sprejemati od občinstva brzojavke in jih odpravljati prav tako pa tudi došle brzojavke dostavljati. Te pošle odpravljajo predane brzojavke in prejemajo nanje naslovne brzojavke po telefonu. V področju ljubljanske poštne direkcije so take pošte sedaj v sledečih krajih: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Grobelno, jezersko, Kokra, Križevci pri Ljutomeru. Polzela, Prosenjakovci,Rečeca na Paki, Ribnica na Pohorju, Ruše, Straža, Sv. Jakob v Slov.
Ustanovljena 1900
Delniška glavnica in rezerve Din
naznanja
da se preseli iz dosedanjih poslovnih prostorov Stritarjeva ulica št. 2 v poslovne prostore
• l	v	•	j	/"noI 4*	Telefon	štev.	261»	413,	502; devizni
BiSlm I! tajate Baala, lilij®, v katerih prične 2. ma)a_iv£j poslovati. oddelck šle». «a in so«.
PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Kranj, Maribor, Milkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, Gorica.
goricah, Sv. Marjeta pri Moškanjcih, šeni lij v Slov. goricah, Trbovlje 2, Tre-pališče, Velika nedelja, Vuhred, Vuzenica in Zavrče.
Kmetijstvo.
Organizacija vinogradnikov. Živimo v dobi vinske krize. Vinogradniki se morajo zavedati, da jih more rešili le samopomoč. Ako se strnejo v trdno strokovno organizacijo zamorejo doseči vse, kar je potrebno za njih obstoj. — Taka organizacija je glavni savez jugo-slavenskih vinograda, ki združuje vse vinogradnike vse države. Nujno je potrebno, da osnujemo po naši lepi Dolenjski štiri podorganizacije tega sa-veza in sicer :	enega	za	Belokrajino,
enega za politični okraj novomeški, enega za sodna okraja Krško in Kostanjevica in enega za sodna okraja Mokronog in Radeče. Da se ta organizacija izvede sklicuje podpisani glavni tajnik zgoraj omenjenega glavnega sa-veza sledeče sestanke vinogradnikov:
V	nedeljo, dne 6. majnika 1923 ob 1. uri popoldne v šoli v Metliki za Belokrajino. Na praznik, dne 10. majnika ob 2. popoldne v šoli v Mokronogu za sodna okraja Mokronog in Radeče. Vinogradniki! Vsi, ki se zavedate, kakšna nevarnost nam preti, ako se sami ne pobrigamo za svojo bodočnost pridite vsi na omenjene shode. — Kmetijski svetnik B. Skalicky.
Dobava, prodaja.
Dobava moke. V intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 7. maja t. 1. direktna pogodba za dobavo 200.000 kg pšenične krušne moke Itipa 80%). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja barvanja železne konstrukcije mostu. Pri ravnateljstvu državne železnice V Subotici se bo vršila dne 9. maja 1923 ob 11. uri dopoludne ofer-talna licitacija glede oddaje barvanja železne konstrukcije bogojevskega du-navskega mostu (površina 32.000 m2).
Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Naznanila Trgovske zbornice.
Za izvoz živil. Neka tvrdka iz New. Vorka prosi, da se ji vpošljejo ponudbe za izvoz življenskih potrebščin v Ameriko. Natančnejši podatki so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Iz naših organizacij.
Vabilo na redni letni občni zbor trg. gremija v Mariboru. Dne 13. maja t. 1. ob 12 uri se vrši v gostilni Kramberger v Krčevini redni letni občni zbor trgovskega gremija mariborske okolice, na katerega se vsi člani vabijo.
Trgovski register.
V	trgovski register so se vpisale nastopne tvrdke : Ciril Vajt, trg. z mešanim blagom in pleteninami v Kranju; T. Groschel, trgovina z mešanim, kolo-nijalnim, špecerijskim, materijalnim in delikatesnim blagom v Ljubljani; Ernest Sark, komisijska trgovina v Ljubljani; Fran Šuštar, trgovina z lesom v Ljub-Ijni; Emerik Zelinka, trgovina z žganjem in debelo izdelovanje ruma, žganja in konjaka v Ljubljani; Trgovska agentura »Avala«, Vilko Aplih v Mariboru; Anton Kandare, trgovina z lesom v Pobudu, Dr. K. Bom, trgovina z lesom in elektrarna pri Sv. Katarini pri Tržiču; Fr. Weinbergerja vdova, kuhanje in proda-jnje apna, izdelovanje in prodajanje sodavice v Zagorju ob Savi. Zbrisala se je firma M. Dražil, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani.
Razno.
Na konstruirajoči seji zagrebškega novoizvoljenega borznega sveta je bil izvoljen za predsednika borze Makso Antič, generalni ravnatelj Hipotekarne banke, za t. podpredsednika S. D. Ale-xander, predsednik Deželne zveze in-
dustrijalcev in za tl. podpredsednika Vladimir Arko, veleindustrijalec in predsednik Slavenske banke.
Inozemski premog za železnice. Od
prevrata so jugoslovanske železnice krile svoje potrebe premoga iz domačih premogovnikov in le za industrijska podjetja se je uvažala neznatna količina inozemskega premoga. Nedavno se je pa vlada odločila, da naj se tudi za železnico uvaža ta premog. V to svrho so se pričela pogajanja z angleškimi in rumunskimi premogovniki.
Tržna poročila.
Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 247.50 Din, ječmen 315 Din, oves
287.50 Din, koruza 260 do 262.50 Din, pšenična moka št. 00 700 Din,- št. 0 675 Din, št. 2 650 Din, št. 5 585 Din, št. 6 520 Din, št. 7 455 Din. Mekinje 231.50 Din.
Cene kolonijalnemu blagu v Zagrebu
so bile zadnje dni sledeče: kava: Rio 6,
41.50 Din, Rio 5, 42.50 Din, Rio 3, 44 Din, Santos 52 Din; sladkor: kocke 25.50 Din kristalni 23.25 Din; riž: Karolina 13 Din, italijanska glace 12.50 Din. Saigon 10 Din, Bruck 9 Din, Soje olje 30 Din, čokolada 55 Din, petrolej v zabojih 275 Din, v lesenih sodčkih 7.90 Din in v železnih sodčkih 16.80 Din.
Slavonski lesni trg. (25. t. m.) Cene v Din, postavno vagon slavonska postaja. Hrastovi hlodi 1. 2000-2200, 11. 1400
—	1600, hrastovi hlodi za furnije 2400— 2700, fino hrstovo blago 2500 — 3500, hrastovina na zrcalni rez 3000—4000,
stafli 2000—2500, bukovi hlodi L 250— 350, bukov les, žagan L 1500—1800, II. 1400—1600, bukovi frizi 750—850, javor-jevi hlodi L 720—800, jesenovi hlodi L 500 — 650, brestovi hlodi L 450 — 550, brzojavni drogi, hrastovi 50—70, železniški pragi, hrastovi 33—51, bukovi 40— 50, les za kurjavo, bukov, vagon 1. 2750
—	3200, 11. 2200—2300, mešani 2400— 2700, oglje, vagon 10.000—11.000. Ten-danca za hrastovino nekoliko slabša, za bukovino dovolj čvrsta.
:	Uelstrgovina
[A. Šarabon
:	v Ljubljani
|	. priporoča
| špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko
in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo | in mlin za dišave z električnim obratom.
♦
| ♦
Ceniki na razpolago.
mmmmm
Oglašajte v p - |
llllllllllllllllilllilillilllilllllllililllllilillllllllllllililllllilltllllliiilllllliltliillll
UASTE TRAKOVE
za cepljenje trt priporoča
tvrdka Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica
pirinlta Novo mesto, Glte trg 73
Lestnik: »Merkur« irgovsko-induslnjska d. d., Ljubljano. — Glavni urednik Robert
Blenk. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tisk tiskarne »Merkur« irgovsko-industnjske d. d.
oncnc
o
Q
0
o
Z3IICDIICD
RAZPRODAM
Vulkan ikose
dobro sortirane velikosti, od 50 do 90 cm dolge, po jako ugodni ceni. — Nudim APARATE namesto klepanja in brušenja kos.	ZAHTEVAJTE	PROSPEKTE!
celo Jugoslavijo: ‘a IVAN SAVNIK, Kranj, Gorenjsko
0
5
I
o
CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11CD11 CD IICD 11 CD 11 CD I! CD 11 CZ) 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potreb-ščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
H E EB B ^ H B B B B H a Hi B D ■ B U BS uti H S ez BE» SS K2 Q im S E!	@
:	Tovarna pralnega i* dišečega mila	l
DJURKOVIČ, RISTIČ & K0MP.	g
s llsIsoBVljena 1835. Ista. <>,reie 6,iša ,anh°',id in sin> Obnofljena 189?. lala. h g   kruševac    |
B	Obvešča cenj. kupce, da izloži na Zagrebačkom Zboru	n
E	od 22. do 31. aprila t. 1. na ogled vse vrste dišečega in	®j
pralnega mila v
83 INDUSTRIJSKEM ODELENJU, SKUPINA XIII., br. 155. M
|jj	Sprejemanje	naročil	se	vrši	vsak	dan,	t
dokler traja sejm, na sejmišču.