Hatoli&k cerkven limt.
List 9.
Terpl)e»Je Kristusovo. III.
I Vsi ljubezni.
rStra/.a pa in stotnik in služabniki Judov so zgrabili Jezusa in so ga zvezali4*. Jan. 18, 12.
Pokleknem pred Tebe, o Kristus! ino Te molim zvezanima in vklenjenima zavolj mojiga zveličanja in Te prosim, daj, de postanejo Tvoje verige za mene vezi ljubezni božje.
Po opravljeni trojni molitvi v vertu, ktera nam priča od Jezusove nezmerne ljubezni in gorečnosti za naših duš zveličanje, se vzdigne Jezus, pokrepčan po angelu, gre k svojim učencam. jih zbudi in jim reče: „Vstanitc, pojdimo; glejte, kteri me bo izdal, je blizo4*. In zdajci stopi pred Njega Judež, izdajavec, z veliko trumo sodnih hlapcov in druge derhali, ki je oborožena z meči in kolini in nosi vervi in verige, ga pozdravi prijazno: ..Pozdravljen bodi, učenik!*4 iu ga poljubi v Njegov obraz, kftkor je Judam znamnje dal: .,Kteriga bom poljubil, tisti je44. 0 peklenska hiuavšina, kteri celo znamnje ljubezni presveto ni, ga rabiti v satanske namene svoje! Vonder Jezus nam tudi per tej perložnosti pokaže pregloboko ponižnost in ijuhezin svojo. Kdo zmed nas bi takiga hinavskiga prijatla serdito od sebe ne pahnil? Drugač pa stori Jezus. On se pusti voljno Judežu poljubiti, in kakor sv. Krizostom uči, tudi on poljubi Judeža in ga posvari krotko in pohlevno: ,,Prijatel! ali s ku-ševanjem izdaš Sinu človekoviga?*4 O duša moja. zavzemi se! Jezus poljubi prijazno svojiga nar večiga sovražnika in svojiga izdajavca imenuje svojiga prijatla. Poklekni pred Jezusa in ga prosi, dc ti da moč, enako ravnati s svojimi sovražniki iu se bolj in bolj perbližati keršanski popolnosti. — Jezus se oberne potem k oboroženi trumi in jo vpraša: „Koga iše te?44 In vsa derhal popada kakor od bliska udarjena naglama na zemljo. O prečudna božja moč! I<e dve besedi izreče Jezus in Njegovi sovražniki leže kakor mertvi pred Njegovimi nogami. Ponižno Te molim, o moj Odrcšenik! in se veselim Tvoje vsigamogočnosti in se radujem, de se že zdaj dopolnuje prerokovanje Davidovo, de „bo položil Gospod vse Tvoje sovražnike v podnožje Tvojih nog*4. Bodi vesela, o duša moja, zdaj so premagani vsi sovražniki tvoji; ako si v resnici sklenjena s Kristusam, se ti ni treba bati nobenih zo-pernikov ne vidnih, ne nevidnih, naj bi bilo ravno njih število, kakor število listja in trave. Serčno stopi pred nje in vprašaj jih: Koga išete? jaz sim nevesta Kristusova; Jezus je z menoj, kdo je zoper mene? in
Tečaj | |.
prepričala se boš, de bodo tudi od tebe osrainoteni odstopili vsi tvoji sovražniki in de ti sin hudobije nikdar ne bo zamogol škod vati, po besedah Psal-mistovih: „Na tvoji levici jih bo padlo tavžent in deset tavžent na tvoji desnici, ali tebi se ne bo nihče približal". — Ko je Jezus sovražnike prepričal. de je resnično, kar je večkrat v življenju govoril, dc mu nihče nc more življenja vzeti, ampak de ga daruje sam iu prostovoljno, jim je kakor pohlevno jagiije podal roke in noge in pustil, de so ga zvezali in vklenili in ga z velikim zaničevanjem in zasramovanjem kakor razbojnika v mesto nazaj peljali. Ko so pa učenci to vidili, so se prestrašili, zbežali iu ga zapustili. O vi nehvaležni učenci! ali taka je vaša hvaležnost, vaša ljubezin. vaša zvestoba do Jezusa? dokler vam je dobro bilo per Jezusu. sle ga spremljali, zdaj ko je prišla ura terpljenja, pa bežite? O Peter, ki si to noč še perse-gal, dc si perpravljen z Jczusam v smert iti, ali tudi ti bežiš? O Janez, ti nar bolj ljubljeni učcnic Jezusov, ki si tako srečin bil, de si smel per poslednji večerji sloneti na Njegovih persih in si iz Njegoviga serca pil nebeške skrivnosti, ali tudi ti bežiš in ga spremljaš le od daleč? Pač lahko se zdaj Je/.us čez vas pertoži. kakor jc rečeno po preroku Je-zaiju: ,.Sam sim tlačil kad. de je kri brizgala na moje oblačila, ali iz vsih ljudstev ni bilo nc eniga per meni". Vender kaj očitaš, o duša moja, učencam njih nezvestobo, ozri se sama na sebe in za-kri svoj obraz od sramote: zakaj kar so tukaj storili učenci le enkrat, to si storila ti ie stokrat in še večkrat. Tudi ti ljubiš Jezusa, dokler ti je dobro pri Njem in ti vse po volji gre: tudi li ga spremljaš vesela, kadar jezdi česen kralj v Jeruzalem in ga vse ljudstvo slavi in mu Hosana poje; tudi ti sloniš rada na .Njegovim sercu per nebeški večerji in sc raduješ dokazov Njegove dobrote in ljubezni, dokler sladko mano Njegove tolažbe na jeziku in v sercu občutiš: ali kadar ti' povabi Jezus v vert Gctsemani in ti pošlje nadloge in hude bolezni, de ti je treba mnogo dolgih noči v solzah prebudeti in jiii prečuti v velikih britkostih, postaneš takrat žalostna in moliš z Jczusam: Oče, vzemi mi kelili terpljenja! ali le nerada perstaviš z Jczusam: Ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi! In ako tudi v ca s i te besede perstaviš, — le resnico govori, o duša moja! — jih zrekuješ bolj z jezi-kam, kakor s scrcam. O duša, spomni se v takih urah, de je mogel tudi Jezus kelili terpljenja do dna izpiti; pij tudi ti svoj kelili voljno in veselo in moli rajši: Oče vzemi mi moje grehe in pusti mi kelili terpljenja. Tukaj udari, tamkej perzanesi! — Ali ako se pergodi, de povabi Jezus tvoje starše, tvoje br.ite in sestre, tvoje sosede in znance v vert
Yr četertik- 17. svečina 1H53.
<*etscmani. tebi pa reče, kakor učeneam: Ostani tukaj in čuj! o takrat se tudi ti večidel boljši ne nosiš, kakor učenci v vertu, tvoje oči naglo zaspe, pretežko se ti zdi, ktero noč per postelji bolnikov prebudeti, v tem ko ti ni pretežko, cele noči v nečimernim veselju prerajati: lahko bi tudi k tebi Jezus pristopil in te posvaril, kakor učence, rekoč: Pač slabo je tvoje meso, eno samo uro nisi zamo-gel z menoj budeli! Ali ako sc pergodi, de perstopi tudi k tebi kteri Judež izdajavec, de ti jc treba zavolj Kristusa obrekovanje, krivo dolžen je, zaničevanje in zasramovanje po nedolžnim terpeti, in ako tudi tebe od vsili strani sovražniki obdajajo iu stiskajo, de zadeueš povsod na zapreke iu zaderžke in ti nič po volji ne gre: — ali ako sovražniki Kristusa na novo obdajajo, ga zaničujejo iu preklinjajo iu tajijo Njegovo božjo čast in nebeško poslanstvo; obstopijo Njegovo nevesto, sveto cerkev, z meči in kolmi, z vtrvmi in verigami, jo z gnjusninii lažmi gerdijo, j« zatirajo in ji jemljejo njene pravice, jo preganjajo v njenih služabnikih, jo vežejo in vkiepajo v nezlasluženo suznost in bi bila tudi tvoja dolžnost, potegniti meč besede in djanja in se poskusiti za čast Kristusovo in za pravice sv. cerkve: o, v takih perložnostih se tudi ti, duša moja! večidel ne nosiš boljši kakor učenci na oljski gori, ti se prestrašiš in molčiš: ali celo bežiš in Kristusa zapustiš, de se more zopet sam podati, zvezan in vklenjen v hritko terpljenje v Jeruzalem.
Pokleknem pred Tebe, o Kristus! ino Te molim, zvezaniga in vklenjeniga zavolj mojiga zveli-čanja. V veliki sramoti objokani vse grehe svoje dozdanje malosercnosti in boječnosti, de sim Te spremljal lc tako dolgo, dokler mi ni bilo zavolj Tebe uit* terpeti, de sim pa ob uri tcrpljenja nehvaležno iu nezvesto Te zapustil ze toliko — iu tolikokrat! Zdaj spoznam, kako sim še slab in ves nezmozin, iz lastne moči kaj dobriga storili ali celo posnemati svete stopinje križeve poti Tvoje. Zdaj spoznam, kako resnično je, kar si učil: »Nobeden ne more k Očetu, ako ga Oče sam k sebi ne vleče**. Zato Te prosim danes ponižno, dopolni kar si prerokoval: rKedar bom povzdignjeii na križu, bom \ se k sebi vlekel". 0 potegni tedaj k sebi vse človeške serca. potegni k sebi tudi moje nezvesto seree! Daj. dc postanejo vervi in verige, v ktere so Te Judje na oljski gori vklepali, za mene ravno tolike vezi ljubezni, ktere me z nepremagljivo močjo vlečejo k Tebi iu k Tvojimu Očetu v nebesih. Zlasti pa Te prosim danes, raztergaj dvojno vez, ki me je do zdaj od Tebe vlekla in spremeni jo v dvojno vez ljubezni, ki me bo zanaprej k Tebi vlekla. Perva vez. ki me je do zdaj od Tebe proč \ lekla, jc bila v c z posvetne 1 j u b e z n i, ki jc vezala vse moči moje duše in vse počutke mojiga života le na zemeljsko, na posvetno, na neči-merno iu minljivo. Raztergaj to vez, o Jezus! in spremeni jo v vez nebeške ljubezni, ktera bo zanaprej vse moči moje duše in vse počutke mojiga života vlekla proti nebesam in jih vezala le na nebeško in večno! — Druga vez. ki meje do zdaj od Tebe proč vlekla, je bila vez samosvoj ne ljubezni, ktera je močem moje duše in počiitkam mojiga života vse dovolila, karkoli so si želeli, ako ravno jc bilo tolikokrat silno zoperno božjim zapovedim in cerkvenim. Kaztcrgaj to vez, o Jezus! in spremenijo v vez božje ljubezni, ktera bo zanaprej moje serce ravnala in vlekla le proti Tebi, o Jezus! de ne bom nič druziga več premišloval iu nič druziga več želel, kakor samiga
sebe zatajevati in pokoriti, moči svoje duše in počutke svojiga života neprenehama strahovati in jih v suznost devati, ter se v tem življenju s Teboj zediniti na Tvojim tcrpljenja polnim potu v Jeruzalem, de bom vreden postal, tudi unkraj groba s Teboj zedinjen in na sodni dan od Tebe poklican biti s Tvojimi z volj enimi v nebeški Jeruzalem.
Verige Tvoje počastim, O Jezus, kralj moj večni! 8 Tebo vklenjen živet' želim U sužnosti presrečni.
Glej. roke. noge in serce, Polužim danes pred Tebe; O zveži me, o vleči me. De nikdar več ne žalim Te! K—.
Pastirski list prečastitiga ljubljanskima škofa*
t Dalje, i
To visoko upanje pa vam je bilo le dano, ta bogati zaklad večnih darov obljubljen in zagotovljen, le s tem, de vero v Kristusa in njegovo odrešenje zvesto ohranite, se odpoveste hudiču in njegovimu djanj u, ter dela dopernašate, na ktcrc božje oko z dopadajenjem gleda.
Velika je sicer slabost človeška in dostikrat pod težo mnogoterih skušnjav omaguje: spoznam de ni ravno tako lahko, tim svetim dolžnostim do Koga zvestobe vedno ohraniti: tode vse je človeku mogoče v Njem, ki ga poterjuje. Pomnite besede sv. apostclna (i Kor. 10. i.').) tolažbe polne: ^Skušnjava naj vas ne napade druga kakor človeška. Hog pa je zvest, ki vas ne bo pustil skušati bolj, kakor premorete, temuč bo storil, de bo skušnjava dobro izšla, de jo zmagate**. Neskončna ljubezin Izveličarja vam je v sveti cerkvi preve-Jiko obilnost gnad perpravila, ktere vas v vsih okolišinah življenja noter do zadnje ure z nepremagljivo močjo zoper vsakoršne skušnjave okrepčati zamorejo.
Ko ste, oblečeni z oblačilam kerstne nedolžnosti. v zavetji svete cerkve pod varstvam svojih staršev in duhovnih pastirjev nekoliko porasli, ste že bili v zakramentu sv. birme z močjo sv. Duha navdani, de se pod banderam nebeškiga kralja Kristusa s sveto serčnostjo zoper vse sovražnike zveličan ja bojujete: na čelu, kjer je sedež svete sramežljivosti, ste bili zaznaivnjani s križem, de se nikdar in nikjer imena križaniga Jezusa spoznavati ne sramujete. To sveto znamnje. ki je ne-izhrisljivo vžgano vaši duši, ima prečudno moč v sebi. ktera vselej s tako ognjeno ljubeznijo serce presuniti zamore, de se kristjan neprestrašeno tudi
v	nar silniši boj s skušnjavami poda in zmaga.
Tode s tem še ljubezni božji ni bilo zadosti; Jezus sam se vam je v zakramentu sv. rešnjiga Telesa dal, de skrivnostno sklenjeni z njim polnost moči imate zoper vse napade sveta in poželjivosti, kteri bi vas v brezno dušne smerti pogrezniti zamogli. Sej vam on sam s tolaživnimi besedami govori: .Kdor moje meso je in pije mojo kri, ostane v meni in jest v njem. Jest sim vinska terta in
vi	mladike. Kdor v meni ostane in jest v njem, per-nese veliko sadii. Jest sim živi kruh, kteri je z nebes prišel; kdor ta kruh je, bo živel vekomaj". (Jan. 6.) Zaupajte tedej, ljubeznjivi moji! Kristus,
naš gospod in mojster, je premagal svet; v njem ga bole premagali tudi vi. — Sej vas tudi še takrat popolnama ne zapusti, kadar se v svoji ne-hvaležnosti ločite od njega in se v sužnost greha zapletete. Gnada ljubezni božje, s ktero vas je sv. Duh v kerstni vodi opravičil in posvetil, sicer iz grešniga serca vselej zgine: vender pa Hog v svojim usmiljenji tudi še za zgubljenim sinam z očetovsko ljubeznijo gleda in ga s svarivnint in budivnim glasam k sebi nazaj kliče. Skesanimu pa in poboljšanimu v zakramentu sv. pokore spet obilne darove svoje gnade podeli. — Ravno tako vam tudi na koncu zemeljskiga popotvanja v svetim poslednjim olji na pomoč pride, de sovražnik našiga zvciičanja nič ne premore zoper tistiga, kteri je sklenjen s Kristusam. — Tudi še za zakonski stan vant je perpravil posebne gnade. de povsod, kjer grcii obilniši nastaja, se tudi guada obiluiši razodeva. — in de se studenci nebeške moči nikdar ne usuše. je duhovski stan postavil in posvetil, po kterim življenje gnade, ki ga je na svet pernesel, skoz vse čase človeškima rodu po-deluje.
Glejte tedej, ljubi moji v Kristusu! nikdar, v nobenih, tudi v nar ležavniših okolišinah življenja vam ne ho oživljajoče moči manjkalo, s ktero za-morete do konca vse spoluiti, kar Hog terja, de
rier sv. kerstu obljubljeno posestvo nebeškiga kra-jcslva v resnici ilosežetc. Hog je neskončno dober, on vas vse kliče k zveličanju; v svoji ljubezni ni nobeniga vstvaril v pogubo, temuč de spoznava njegovo ime iu večno življenje ima. „On hoče. de bi vsi zveličani hili iu k spoznanju resnice peršli". pravi sv. apostel (1 Tim. 2. 4.), in vam zato tudi da potrebne gnade. Le ua vas je tedej ležeče, de tudi zares kerstne obljube spoluiti hočete. Ako imate, ljubi moji! resnične želje spoznati resnico in s podeljeno gnado zvesto delate, bote gotovo, kar je pred vsim potrebno, vse dni svojiga življenja čisto iu nepopačeno ohranili vero, ki Tite jo Bogu per sv. kerstu obljubili. To je tista vera, ktero so apostelni od Kristusa prejeli. ktero so pod perutami svetiga Duha po celim svetu ozuanovali iu pred svojim odhodam iz sveta svojim uaiuestiiikani, Rimskimu papežu iu z njim zedinjenim škofam izročili. Ta vera se nikdar ne more'zgubiti iz katoliške cerkve, ker Duh resnice, kteriga darove je Kristus izlil na svoje apostelne, vedno nad njo čuje ter zmot obvaruje tiste, ki jih je v varhe tega zveličavniga zaklada povišal in posvetil. Tudi mene je po nezapopadljivim sklepu svoje previdnosti izvolil, de vas vodim na nepo-kažene pašnike resnice in vas varujem strupenih zmot. ki dušo umore in pogube. In de vašim dušam nikoli jedi, ki v večno življenje rede. ne manjka, vam pošiljam z oblastjo, s ktero sim jest poslan, fajmoštre in druge duhovne pastirje, kteri vam evangeli miru in veselo sporočilo od kraljestva božjiga oznanujejo. Lete poslušajte z resničnim hrepenenjem po spoznanji resnice, njih svarivnint besedam pokoršiuo skazujte, ..ker čujejo nad vami in bodo odgovor dajali za vaše duše. de z veseljem to store, ne zdihovaje-. (Jlcbr. IU, 17.) Tako tudi spolnite voljo tistiga. kteri je rekel: ..Kdor vas posluša, mene posluša: kdor vas zaničuje, mene zaničuje, in kdor zaničuje mene. zaničuje Njega, ki me je poslalu. (Luk. 10, 16.) Od te poti se ne dajte od nikogar od\črniti, naj tudi z obetanjem še tako globoke vednosti in še tako vi-sociga razsvitljenja pride k vam. Pokoršina do du-
hovnih pastirjev naj bo jedro vsiga vašiga verniga življenja, ker je po besedah sv. pisma pokoršina boljši ko daritve, (i Kralj. 15, 22.) Globoko v spomin in v serce naj vam ostanejo zapisane besede sv. Filipa Nerija: „Noben pokorili še ni bil pogubljen, pa tudi noben nepokorin še zveličan44. Ohranite tedej pokoršino; v pokoršini bote tudi obvarovali vero, ktero je milost božja iz nebeških višav na zemljo usadila. Te vere, ktera vas sama tu in unkraj sveta zveliča, se toliko terdnejši oklenite, kolikor bolj vidite: de jo duh napuha zame-tuje. Sej ste to per sv. kerstu obljubili; ta obljuba vasa je po vsi obsegi v bukvah življenja hranjena, in Bog, kteri je svojiga Duha v vaše serca zlil, je nikdar ne bo pozabil. (D. si.)
lir. Alojzi Schlor.
Kratek popis njegoviga življenja in djanja.
(Dalje.)
Schlor je mende sumil, de je leto 1poslednje njegoviga pozemeljskiga popotvanja. Imel je navado, na pervi beli list direktoria ali cerkveniga koledarja si kak pregovor v vodilo tekočiga leta napisali. Na direktori I. 1H50 je zapisal: r J e z u s e t M a r i a s i n t m i h i d u c e s i u vi a-(Jezus in Maria hodita mi vodnika ua potu življenja): v koledarju 1. 18.11 sloji majhin kri/.ec z opisani: Mein llerz ans Kreuz, und d as K r e u z i n ni c i n llerz; in pod krizcam : A v e cru\. spes ii ii i e a (Hodi česen o kriz, edino upanje!) V direktoriu lanskiga leta pa jc zaznam-njano ime Jezus in A. M. (rešena Marija) —■ po tem: S t a» u t u m e s t Ii o m i n i liu s, s e m c 1 m o r i. Die I. Jan. 1S.V>. Al. Schlor. (Č loveku je odločeno. enkrat umreti). Pripovedoval je tudi od pregovora , ki si ga je to leto izvolil: ko tim njegov prijatcl omeni, ile pa še ne ho za smert, Schlor kar umolkne ter nekaj časa v se zamišljen ostane. — In res, kmali v začetku kozoperska je jel bolehat«: holezin si' ga loti in vedno niočncji prihaja, in 19. tega mesca zjutraj j»» se poslednjo daritev sv. maše z veliko težavo opravil. Ivo ga njegov prijatcl pozneje obise. mu recc: ..Seda j je resnica, gre na smert: volja Gospoda sc zgodi! Nc zanašam se kar nič na svoje zasluzeuje , ampak le na usmiljenje H ožje4. Še tisti večer poprosi sv. popotnice, ker prizadjati sc je treba, pravi, še pri polni svesli te zveličanske sredstva svete cerkve k potolažeiiju in polajšanju duše in telesa prejeti". V slovesnim sprevodu vsih bogoslovcov so mu jo iz škofijske cerkve prinesli. S serčno pobožnostjo in z zbranim duham je prejel sv. popotnico, in v sveto olje djaii jo skerbno z masiiikam navadne molitve omolil. Na koncu še prav scrcno ogovori bo-goslovce. ki so glasno zdihovajc poslednje besede svojiga ljubljeniga duhovniga očeta poslušali, ter jih svesto vse svoje življenje pomnili bodo. Nekteri so si jih potem tudi zapisali. Razodel jim je svoje veselje, de zamore v katoliški, edino pravi cerkvi umreti, de ga je Gospod duhovna te cerkve od-bral: ker duhovslvo je velika čast, lep poklic. Opominjal je vprične, de naj bodo dobri duhovni, ker nihče ni nesrečniši kot slab duhovin. Dcsiravno bo odgovor, ki ga bom ko duhovin dati mogel, težak, ker se ne morem na nobeno dobro delo, ktero sim si storjeno domišljeval, zanesti, spoznavši, de jc vse le nepopolno : je vender m o j a cd i ii a t o-lažba. de je tisti, ki bo moj Sodnik, tudi
moj Odrešenik. Priporočil seje njihovi molitvi in opominjal jih je k nasprotni ljubezni in pokoršini do predstojnikov. (K. si.)
Mariin zaklad v odrejo dobrih ker-senie na Dunaju.
Dunajske dobrotne gospe4, so dobro preuda-rile in spoznale, kako težko de je zares dohriga posla dobiti, in v koliki nevarnosti so iz službe pušene keršeniee, de bi v pomankanju v razbojniške jame nesramniga dušniga roparstva ne padle in se še le v bolnišnicah ali pokornišnicah kie spametovale, po tem ko so že svojo edino pravo lepoto, poštenje in dobro ime zavergle, in velikrat tudi dobro ime svoje ž!ahte omadežale, — torej so te dobrotne gospe založile pribežališč in odrejiše za take ženske posle, ki ravno službe nimajo. Že imajo 40 tacih keršenic v svojim prebivališu, nad kterimi 3 nune sv. Frančiška čujejo. (Aar boljši misel res. tako dobrotno pribežališč s kloštrain skleniti. ) Vse je v nar lepšim redu. Zjutrej zgo-dej vstajajo, skupej glasno molijo, k sveti maši gredo, po tem pa vse na delo. iu vsaka zverstama k vsakimu delu pride, de se vse vsih del po mori izuče. Nune varhinje so ob enim njih učeniee: uee se tudi keršanskiga nauka dvakrat v tednu, 3krat pa branja, pisanja in številstva. Sprejemajo jih zastonj, in zamorejo tudi izstopiti, kadar hočejo.
Ogled po Slovenskim.
Vtrkreno slorstro na (Soriškim.
11 Gorice 24. pros. T. — Spi.-atelj. ki nam ravno preteklo leto Fleurv-cvo sveto pocestnica i/, laškima poslovenil, ki je lično tiskana pri gosp. Jan. Pa t er n o 11 i-t u tukcj v Gorici na svitlo prišla, je tudi že drugo knjižco dogotovil, z naslovam: Po v est ni ca nove zaveze, ki je te dni pri ravno tist;m tiskarju na svetlo dana. in velja 30 kraje. Obe knj žici nam podajate v kratkim nepretergauo versto naj imenitniših zgodb iz svetiga pisma od vstvarjenja sveta do slavne zrnate keršanstva čez poganstvo, to je do perve polovice četertiga stoletja po Kristusovim rojstvu. Knj žici ste tako sostavljene. de se ljubi mladini kej priležete, za ktero je bil omenjeni sloveči Fleury mnogo tudi drugih enakih spisov napravil. Torej mislim, de mi ni treba, na dalej od nju govoriti. Blagovoljni bravec teh verstic naj si ju omisli, in bo sam čez nju soditi zamogel.
Druga novica, ki jo Vam naznanim, je, de se padaj zopet nova slovenska knjiga pri g. Paternolli-tu v Gorici tiska, pervi dve poli ste tudi že gotovi. Ta knj s:a je: rPridige in drugi slovenski spisi, ki jih je po svoji smerti zapustil Jožef S t i-bil. Ločniški dekan, kterim je predstavljen kratek životopis ran j ki«: a. Gotovo bo to oznanilo vsim gospodam všeč, kteri so ranjciga (umeri je mesca listopada 1849) poznali, ker bodo v teh bukvah dobili majhen spomin tega slovečiga duhovnika; pa tudi drugi duhovniki, ki ga niso poznali, bodo gotovo radi prebirali slovenske spise tega v resnici verli»a moža. kar se jih je po njegovi smerti najti zamoglo. in ki so v tej knjigi zbrani. Kadar bo dotickaria. Vam bom že, ako mi Bog zdravje da, začasa oznanil, de pristavim, kar bo še treba.
Iri ker Vam me od sltvenskih bukev in sostavkov
govorim, Vam moram še nekaj povedati. Prelepe laške-bukve „1 a sapienza del Cristianoa, ki so 1851 v Milanu že petnajstič bile tiskane, je že lani blag duhoven naše škofije poslovenovati začel, kakor mi je bil sam povedal; od tistiga časa nisim več z njim v tej zadevi govoril, zatorej ne vem, ali je to delo že dognal ali ne; zaupam pa, de ga bomo že v svojim času dobili. To bo delo, ki bo, jaz sim si tega svest, vsakimu pravimu Slovencu silno dopadlo, kterimu je kej mar za izveličanje duše; zatorej nam je le želeti, de bi g a le kmalo dobili.
Iz vsega tega lahko spoznate, kako se pri nas tukej posebno med duhovni blaga želja razodeva, se v mili slovenšini vedno bolj omikati. Pač re«. de nam tukej vsakrat slovenska beseda ravno tako gladko ne teče, kakor bi bilo želeti, in de se nam ložej primeri, kakor Vam tamkej, de tudi cele izreke in stavke kakšenkrat malo po ptuje zavijemo, kar bi čist Slovenec večkrat lepši iu gladkejši povedati znal: ali kdor ve, de se pri nas v Gorici do teh poslednjih let slovenski jezik v šolah nikoli učil ni, in de, kdor se je hotel v njem kej omikati. je bil sam sebi prepušen, in je mogel torej težavno pot samouka hoditi; kdor ve in pozna vso okolišine, v kterih žive naši Goriški Slovenci, ki morajo navadno po štiri jezike znati in saj za silo tudi govoriti, namreč slovenskiga. furlansk;ga. laškima in nemškiga razun druzih jezikov, ki se v šolah uče; de torej v takih neugodnih okolišinah čistost njih materin-skiga jezika nekej terpeti in zgubiti mora, kdor, pravim jaz, vse to dobro premisli in prevdari, ne bo naših slovenskih spisov, ki včasih beli svet zagledajo, tako neusmiljeno ojstro sodil, in na tako drobno sito stavil, kakor bi inorde sicer po pravici storiti zamogel. Kdor naše slovenske knjige pretresuje, ako je pravičen sodnik, bo na vse to, kar smo ravno rekli, potrebni ozir imel. (K. si.)
Iz Ljubljane. Gosp. Dr. Gresor Tušar, gimna-zialni učenik v Ljubljani, je v zgornji gimnazi v Po-žunu (Presburgu) prestavljen. Gosp. Leon Vončina, doktorand na Dunaju, pride v Ljubljano za učenika cerkvenih zgodb in pravic, in gosp. Jožef Klemene ič, kaplan v Zatičini, za druziga kateheta v normalnih, šolah.
Razgled po keršanskim svetu.
Iz Jeruzalema se piše, dc je turška vlada ukaz dala, ki v zadevah svete dežele vse to vničuje, kar je bilo ravno pred francoskiinu poslancu obljubljeno. Francoska vlada se je zoper to nezvestobo upeila in je obljubo dosegla, de se ukaz ne bo v Jeruzalemu razglasil; in vender ga je 2S. kozoperska Jeruzalemski poglavar oznanil. — Kako so bo to izteklo, sam B g ve.
Iz Amerike. Anglikanski popotnik Sulivan tole strašno pergodbo perpoveduje: N\ki gospodar je v Ken-tuki sužnja, prav uoietniga ko ara, za 2000 gld. prodal. Obetali so sužnju, de bo tudi njegova zena z njim šla. Ali dragi dan ni bilo žene njegove per prodanih sužnjih, ki so j h zvezali in dalje pe jali. Kovač noviga gospodarja po svoji ženi poprava. On se mu pa posoieja in pravi, de njegeve žene ne bo tudi seboj vlači. Oka-njeni sužitij pa kar s pošto levico za bližnjo sekiro prime, si z enim mahljejein desnC» odseka, kenavi ostanek kviško vzdigne ter z-ikriči: „Zdaj pa le glejte, za koliko me bote mo^li prodati". Profili so gospodarja, de naj sužnja nazaj da; ali odgovoril je. de bo sužnja dobro redil, prav dolgo s težjim delaoi za njegovo levico terpiučiti ga. — Klaj bo vender kotite te človeške nečlovečnosti?
Odgovorna vrednima: Luka Jeran in Andrej Zamejc. — Založnik: Jožef Btasnik.