Stev. 27. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Uredništvo: UHca Sv. PranćHka Asifltegi fiL 20, L n*d*r. — Vsi dopisi naj se poCT^jo i«. Mnogi mislijo, da je zavzela vejna na Poljskem ropet značaj pozicijskega boja. Polkovnik Rousset je mnenja, da imajo Nemci, ki so bili odposlani na Ogrsko le defenzivno nalogo in jih Hindenburg zelo pogreša. Dalje se poudarja, da Rusi nikjer n. smejo s abiti svoje linije, če hočejo vzdržati nemške napade ob Bzuri in Rawki. To dokazuje, d aima rusko poveljstvo za prvo linijo dovol j močne rezerve, kar je v sled pomanjkljivosti ruskega železniškega omrežja zelo važno. Skupna sila prve linije znaša dva mi-lij< na, ki se sicer radi raznih težav ne more oja-čiti, pač pa se lahko vsaka vrzel takoj zamaši z zadaj stoječimi rezervami. Po pariškem naziranju je v trenotku ruska ofenziva izključena, in se bo pričela !e polagoma. Bofl v Tripolis«. AlM, 11. (Kor.) .Agenzia Štefani" javlja iz Tripolis i včerajšnjega dne: Polkovnik Graninazzi poroča brzojavno Iz Bungeina, da je bilo dne 8. t. m. v rani zjutranji uri, ko so se velblodi njegove kolone neoblo?: n: pasli, spremno moštvo kakih 300 rani p bližno uro daleč od Bungeina napa eno po oboroženem oddelku kakih ItOO mož m 90 jezdecev. Med tem, ko je spremno moštvo ostalo v stiku s sovražnikom, je polkovnik Graninazzi takoj odposlal na pomoč več eritrejskih in libi - i i oddelkov z enim vojem artiljerije pod povei stv- m polkovnika Billia. B j je t ajal z nezmanjšano srditostjo do večtra. Končno je bil sovražnik, ki je imel jako resne i'gube, vržen nazaj mnogo kilometrov od Bungeina. NastopivŠa noč je zabranila našim četam nadalinje zasledovanje. Na naši strani smo izgubili tri mr:ve častnke, enega ranjenega ; pii eritrejskih in libijskih četah 20 mrtvih in 56 ranjenih. Vedenje častnikov in moštva je izvrstno. Hemška blokada. PARIZ, 11. (K.) Francoski Usti so izvedeli iz Rima, da Italija ne bo protestirala proti nemški blokadi Angleške oblasti so zaplenile tovore JNMfliK". FALMOUTH. 11. (K.) Oblasti so zaplenile to »ore parn i ka „Wilhelminaw. Mm or. KonKrjL Vkljub vsem sedanjim zgodovinsko-važnim dogodkom na krvavem bojišču, ki vlečejo na-se pozornost vsega sveta, se vendar neprestano razpleta dalje diskusija o izpremembi na vodstvu našega skupnega finančnega ministrstva, oziroma o vplivu, ki ga je skušala markantna politična individualnost dr. Keorberja izvrševati na skupni vladi. Čitatelji vedo, kaj zahtevajo Madjari od njega, izlasti glede Bosne in Hercegovine. V nasprotstvu z zahtevami Madja-rov pričakujejo Cehi, da bo Koerber Avstrijec in se sklicujejo na staro navskrižje med njim in grofom Tiszo. Podobno izvaja socijalnodemokratična »Arbeiter Zei-tung«. Naj bodo že vzroki, da so potegnili Koerberja iz zatišja katerikoli, gotovo je tu — pravi rečeni list — delovala potreba, da se odločilnemu, manifestujočemu se madjarsfcemu vplivu ustvari avstrijsko protitežje. Zato so iskali avstrijskega politika, o katerem gre glas, da je samostojen duh in človek močne svoje volje. — Pričakujemo od dra. Koerberja, da se tudi izkaže takega. Z upravo Bosne bo imel dr. Koerber bržkone malo polsa, ali kot član skupne vlade bo imel mnogo opraviti z vojno In mirom! Stopa v vrsto tistih, ki bodo oblikovali usodo, ki se ustvari kot uspeh vojne. Med njimi, ki so poklicani, da odločijo o trajnosti vojne in o vsebini miru, bo on zastopal avstrijske narode. Zato pričakujemo, da se bo v vsakem trenotku zavedal neizmernih žrtev, ki jih morajo do-prinašati, ter da bo njegova beseda vsi-kdar veljala svobodi in pravičnosti! Cim krepkeie in smotreneje bo njegovo postopanje, tem težje bo padal njegov sklep na tehtnico in tem laglje se bodo v vojni in miru uveljavljale žive potrebe ljudstva. Stoji naj trdno in gleda naj okoli sebe: potem bo izpoznaval pravo in bo zastavljal svoje hotenje za to. Kajti krvavo potrebno je, da v sferi skupnih stvari zadobi interes Avstrije resno zastopstvo. V istem smislu in istotako pregnantno označa dopisnik »Frankfurter Zeitung« politično osebnost dra. Koerberja in vlogo, ki jo bo vršil v skupni vladi. Pravi: Vedno je veljal za takega, ki se vrača, katerega modrosti v slučaju potrebe ne bodo hoteli jx)grešati. Favorit je bil pravzaprav za ministrsko predsedstvo, ki je je opravljal skozi pet let, dokler ga ni v zadnjem trenotku pred neko zmago češke opozicije neka nad opozicijo bdeča previdnost vrgla iz sedla. Morda je ravno ta nadebudna kandidatura olajšala grofu Stiirgkiiu, da je privolil v povišanje svojega— nevarnega tekmeca na mesto, ki je bolj v strani. Ali že sedaj je gotovo, da se gospod Koerber v svoji novi službi ne bo omejeval le na upravo skupnih financ in na ono obeh anektiranih provin-cij. V najvišjem kronskem svetu bo poleg Ogra barona Buriana kot »izučen Avstrijec« zastopal specifično avstrijsko stališče, kot je tako delal z veliko vztrajnostjo tudi kot šef ministrstva proti ogrskima kolegoma Szellu in Tiszi. Gotovo bo tudi na težkem sklepanju miru, ko se bo delal temeljni naris nove zgradbe monarhije, izdatno vplival s svojo razsodnost-1 jo in poznavanjem stvari. Tu je pač enkrat mož važneji, nego pa služba. Cesar vnien na vzhodne« bojišta. BERLIN, 11. (K.) Cesar Vfljelm se je zo-oet podal na vzhodno boiišče. Hrvatsko vprašanje. Mnogo se je v zadnjem času komentiral zadnji govor ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisze, v katerem je napravil precej globok poklon Hrvatom. — Zlasti dunajska »Zeit« je ob tej priliki iz-pregovorila par ostrih besed na naslov Tiszove mnogobesednosti. Zato pa Je zanimiv tudi ta glas, ki prihaja o tem govoru iz Hrvatske in sicer iz Osjeka, kjer se je tamošnja stara madžaronska»Die Drau« zelo toolo zavzela za velikega prijatelja Hrvatov, grofa Tiszo. »Die Drau« pišer Dočim je pohvala ministrskega predsednika grofa Tisze na naslov hrvatskih vojakov v sedanji vojni napravila najbolji vtisk v vseh krogih monarhije, pa ostro kritizira ta govor neki dunajski list. ki se prizadeva že nekaj let sem, da bi s svojimi originalnimi idejami pobudil pozornost v svetu. Ko je nam vsem jasno, da grof Tisza ni hotel nič drugega, nego dati duška svojemu notranjemu čutu pravičnosti in občudovanju delovanja hrvatskih vojakov, ko je grof Tisza v domoljubnem navdušenj^ izrazil vse svoje priznanje bratskemu narodu, misli ta sumljivi dunajski list, da je našel tudi neko skrito misel v Tiszovem govoru, in naglaša, da ni sam grof Tisza poklican, da bi reševal i hrvatsko i jugoslovansko vprašanje, temveč da je to državao vprašanje, pri katerem imajo besedo tudi drugi činitelji poleg njega. Jugoslovansko vprašanje je morebiti državno vprašanje, toda hrvatsko pa to vprašanje nikakor nI. Ali po vojni morda oride do kakega hrvatskega vprašanja, ne vemo. toda sedaj nI nikakršnega neposrednega povoda za to. Hrvatski narod nima za sedaj v notranjem političnem življenju nikakršne druge želje, nego da se izvršuje nagodba ne samo po besedilu, temveč tudi po dubu zakona. Ta nagodba, sklenjena leta ISdfc. nI kanonski zakon in se more tudi izpremeniti po sedanjih časovnih okoliščinah, ki se kažejo v skupnem življenju obeh bratskih narodov. Kar ie bilo dobro pred petdesetimi leti v tednajih razmerah, ne more obstajati po tem, kakor stoie stvari danes. Tu in tam bi morda mogli želeti kakega razširjenja nagodbe, toda to se nikakor ne more i-menovati reševanje hrvatskega vprašanja. Toda naj se razvile to vprašanje v bodočnosti kakorkoli že, moramo se že naprej zavarovati, da bi se v reševanje tega vprašanja vmešaval kdo drug poleg Hrvatske in Ogrske. Vseh zadnjih hrvatskih kriz so bile krive neke nepoznane avstrijske osebe, ki so se vmešavale. — Bila je javna tajna, da so člani koalicije (sic!) ob vsaki priliki, brez ozira, ali je to bilo pametno, romali na Dunaj, da tam iščejo pomoči proti Madžarom. Ta dunajska romanja so postala stalna rubrika v koalicijskem časopisju. Ko je bil še Zagorac vodja koalicije, so se njegove konference z Biankinijem in SusteršiCem (dr. Šusteršič in hrvtasko-srbska koalicija?!) objavljale kakor nekako sporočilo. Popo-vić, Medaković, Nikolić — vsi so tekali na Dunaj in se pritoževali tamkaj, da jih ne puste na vlado na Hrvatskem. Bivši skupni finančni minister Bilinski, je imel naravnost uničevalen vpliv na hrvatske razmere. Voditelji koalicije so se javno hvalili, da jim je treba samo iti na Dunaj, ako hočejo kaj doseči. Pešta pa je v tem nekolikokrat pokazala strašno slabotnost v zavračanju teh avstrijskih vmešavanj. Ko je bil še grof Khuen-Hedervary madžarski ^ministrski predsednik, je znal zelo lepo pasirati ta vmešavanja. Poznal je vse tajne struje in mahinacije in je znal ob vsaki priliki izvesti svojo lastno voljo v hrvatskih vprašanjih. Zanj je bilo hrvat-sok vprašanje vedno samo hrvatsko-madžarsko vprašanje in tako je tudi danes to za ministrskega predsednika Tiszo vprašanje, ki se more rešiti samo med e-no in drugo stranko. Onega, kar je vedel dunajski list v govoru ministrskega predsednika, mi nismo inogli videti. Vredno pa je zabeležiti, da je v Avstriji še vedno ljudi, ki mislijo, da imajo pravico, da smejo vohati po odno-šajih med Madžarsko in Hrvatsko. Dunajski krogi morejo biti uverjeni, da se grof Tisza prizadeva, da pride do sporazuma med Hrvatssko in Ogrsko, njegov zadnji govor pa kaže, koliko mu je na tem, da zadovolji Hrvatsko. Mi vidimo, da gre vse prizadevanje bana barona Skrleca samo za tem, da popolnoma vzdržuje nagodbo in da tako popolnoma zadovolji hrvatskim zahtevam. Takega delovanja ni mogoče niti pomisliti brez vednosti in privoljenja grofa Tisze. in zato pravimo še enkrat, da se odrekamo vseh avstrijskih vmešavanj v hrvatsko vprašanje kot državno vprašanje. Naravno je, da uradni krogi avstrijski ravnajo v tem korektno, toda razni visoki avstrijski penzijon i ranci so takoj na delu, ako je treba kaj škodovati Ogrski. Grof Tisza je dosegel s svojim govorom na Ogrskem, posebno pa na Hrvatskem velik uspeh, ali čim večji je ta uspeh, tem bolj se trudijo nekateri dunajski krogi, da bi oslabili učinek. — Hrvatsko vprašanje ni nikakršno državno vprašanje, temveč samo madžarsko-hr-vatsko vprašate ki tako mora ostati tudf še dalje. Tako osješka »Die Drau«. Komentarja k temu članku pač ni treba drugega, nego da iz vsega članka gleda in govori zopet le — grof Tisza! Sličice iz volne. Ženska garda. Iz Sobotišča na Ogrskem javljajo: Veliki sodnik nemetujvarskega okraja na Ogrskem je uresničil eno svojih zelo praktičnih misli. Na vojno so namreč odšli tudi vsi redarji in ottraj je ostal brez potrebne varnostne straže, kar so seveda skušali zlorabljati razni sumljivi elementi. Da se to v bodoče prepreči, je sodnik ustanovil v vseh občinah svojega okraja, ki ne morejo plačati izdatkov za ix>sebne stražnike, meščanske garde, pri katerih sodelujejo moški in ženske. Ponoči imajo službo moški, po dnevi pa ženske srednje starosti. Pravijo, da nova garda izborno funkcijonira in da so zadovoljni moški in ženske. Moškim se vsaj ni treba izgovarjati, ko prihajajo pozno domov, ženske pa tudi, ker tudi one morejo godrnjati, ko se opoldne vrnejo domov, pa jim možje še niso skuhali obeda. Preveč darov. Narednik M. Schwerdt-feger je bil nezadovoljen zaridi enoličnosti darov, ki so prihajali vojakom na bojišče. Izrazil je to svoje nezadovoljstvo tudi napram svojim tovarišem, in ti so ga pooblastili, da sme v njihovem imenu a-pelirati na nemško občinstvo, naj v svoji darežljivosti ne misli vedno na iste stvari, češ da tudi vojaki žele nekoliko izpre-membe. Schvverfeger je v resnici nato v »Frankfurter Zeitung« napisil cel članek, v katerem je opozoril širšo javnost na svoje in svojih tovarišev bridkosti. V članku je izrazil tudi željo, naj bi se vojakom na bojišče pošiljale tudi kake delikatese. Uspeh Schwerfegerjevega članka je bil naravnost ogromen. V nekoliko dneh je prispelo samo na njegov naslov 215 zavojev nairi7i;f^ejših delikates. Odtlej so prihajali zavoji z delikatesami neprestano v tolikem številu, da narednik niti ni imel dovolj časa, da bi odprl vse. Do 30. jinuarja je prejel 1027 zavojev gnjati, ka-vijarja, sardin, sira najrazličnejših vrst i. t. d. Osemsto pošiljalcev rnu je doposla-lo njemu v čast spevane pesmice. Tedaj se je začel resno bati za svoje zdravje. In ne boje se samo za narednikov želodec, temveč tudi za njegov zdravi um. Vse noči namreč sanja in govori o celih regimentih gnjati, sira, škadronih oštrig in drugih stviri, ki jih je prejel. Toda darovi z delikatesami so prihajali še vedno. Na cesarjev rojstni dan jih je imel že toliko, da je mogel pogostiti ves svoj bataljon — 1200 mož, in še mu je ostalo vsega dovolj. Malobesedni Adolf. Neki dopisnik v Ba-denu piše v „Frankfurter Zeitung-: Neki mladi kmet Iz naše vasi je bil v boju od začetka in je bil na zadnje v Flandri zraven. V treh mesecih Je pisal dve pismi. Prvo se je glasilo: Ljuba žena! Živim še in zavojček sem prejel. Če je fantič poreden, nabij ga. Pozdrav! Adolf. Drugo se je glasilo. Ljuba Bertal Živim še vedno, čemur se zelo čudim. Če je fantič še poreden, pretepi ga zopet. Pozdrav I Adolf. Pred nekoliko dnevi je prišla fotografija iz neke bolnišnice v Heidelbergu. Na sliki ja videla mlada žena svojega moža pol* g števila drugih, a on je imel železni križ n~ prsih. Na zadnji strani sličice je bilo zapisano : Ljuba Berta! Ranjen sem bil, je že zopet dobro, jutri prične zopet. Će je fantič poreden, nategni ca za uše^a. Pozdrav! Adolf. Žena mu je pisala, naj jej sporoči vsaj to, kako je dobil železni križ. To z železnim križem, je odgovoril, je bilo zelo enostavno: Major mi je zaklical, vstaviti sem se moral, in naredni« mi ga je pripel. Pozdrav, - Adolf. Razne politične vesti. Lord Rosebery o svetovni vojni. V nekem predgovoru knjige Vojna zgodovina-, razvija znani angleški peer in bivši ministrski predsednik lord Rosebery svoja nazira-nja o svetovni vojni. „Glavnih in pravih vzrokov, zakaj je prišlo do vojne, ne poznamo; dogodki, ki se razvijajo, leže pred našimi očmi. Jaz ne verujem na peklenske spletke, ki so dovedle do sedanje vojne. Nastop Anglije je Prusijo precej razočaral. To mora vsaj vsakdo priznati, da izvira nemška blaznost proti nam od onega trenotka, ko smo posegli tudi mi v evropski konflikt. Milijone ljudi je oboroženih in vse prejšnje ve- like vojne so napram sedan[i brezpomembne, r Po Severnem morju gospodari naša „armada". Toda dosedaj se je odigral Šele prvi del drame, ki pa se bo končala šele s petim dejanjem. Kak bo konec, tega ne more nihče prorokovati. Če zmaga Nemčija, bi pomenilo to konec svobode in civilizacije in Anglija bi se hočeš nočeš morala potem ukloniti sili. Drugo vprašanje pa je seveda, kalce bodo posledice zmage zaveznikov trospora-zuma. Minister Bark o položaju v Rusiji. »Fier-liner Tagblatt« poroča iz Amsterdama: Koresjx>ndent »Daily Cronicle« je imel razgovor z ruskim finaičnim ministrom Barkom. Minister je zagotavljal, da smatrajo Rusi Nemce kot napačne prijatelje, ki so leta in leta samo obljubovali, dočim so na skrivnem kovali izdajalske načrte proti Rusiji. Ruski narod čuti sedaj, da se mora sovražnika uničiti, pa naj stane, kar hoče in da se mora vojna v smislu pravičnosti izvojevati do konca. Minister je izjavil dalje, da bo imela vojna na ruski narod velik upliv. Rusi in zapadni evropski narodi se morajo bolje spoznati. Prepoved žganjetoča v Rusiji kaže že sedaj o-gromni učinek tako na moralično kakor tudi ia gospodarsko stanje ruskega naroda. Narod razvija večjo energijo in ima večje veselje do dela. Število delavcev v tovarnah je radi tega močno narastlo, domače življenje je lepše, javno življenje si-gurnejše, kriminaliteta je zelo padla. Minister je prepričan o tem, da narod sam ne bi dovolil, da bi vlada eventualno kedaj preklicala sedanjo prepoved žganjetoča. Bark je govoril dalje z velikim občudovanjem o Lloydu Georgu in občudoval njegovo duševno živahnost in praktično sposobnost. Njemu se je predvsem zahvaliti, da je trajala finančna konferenca trospo-razuma v Parizu samo tri dni. Vojna, zakoni In ločitve. Da je povzročila vojna že na tisoče in tisoče porok, je že znano. V vseh državah, ki so posegle v svetovno vojno, je bilo sklenjenih pred izbruhom vojne veliko število porok in tudi še sedaj med vojno itna cerkev dosti dela. Toda vojna vplica precej tudi na ločitve zakona. Kakor poročajo italijanski rimski listi, je vložil bivši nemški velejx>-slanik v Rimu, baron Flotow, tožbo na ločitev zakona proti svoji soprogi in to edino in samo iz političnih motivov. Soproga nemškega diplomata je namreč Rusinja, kneginja Marija Aleksandrovna Čajkovski, ki je bila v prvem zakonu poročena z ruskim generalom Kellerjem. Dalje se nameravata po istih italijanskih virih ločiti: poslaniški svetnik grof Hindenburg od svoje žene Angležinje in ruski diplomat Krupenski od svoje soproge, ki je Avstri-janka. Salandra in Giolitti. Dne 4. decembra je izjavil ministrski predsednik Salandra v zbornici, da Italija mora vzdrževati o-boroženo nevtralnost, ako bi nastal preobrat, po katerem bi bili interesi dežele ogroženi. Ta izjava je bila namenoma si-biliniška. Dala ie izpoztiati, kako in od katere strani bi mogli biti po nazoru vlade iiteresi Italije ogroženi in proti komu bi se, ako bi bila potreba, obrnilo orožje Italije. — Kmalu nato pa je prednik Salandre, g. Giolitti, dal priobčiti pismo, v katerem je nastopil proti govoricam, kakor da bi on splctkaril proti vladi in pa o političnih navskrižjih med njim in vlado. Tudi on se priglaša k oboroženi nevtralnosti, ki se sme opustiti le tedaj, če bodo interesi Italije ogroženi. Na videz soglašata torej oba državnika popolnoma. Ali živahna in razsežna polemika, ki je sledila na Giolittijevo pismo, dokzuje, da nikdo ne veruje v tako sporazuinljenje. Sicer bi bilo nerazumljivo, kako da prijatelji vlade smatrajo to pismo kot dokaz o napadalnih namenih ter da stranka Giolittija pripisuje svojemu glavarju zaslugo, da je odkrito označil nevtralnost kot pravo politiko Italije. Ta polemika je simptomatičnega pomena Kaže, da za navidezno soglasnimi izpovedmi obeh državnikov za nevtralnost iščejo vsi razlike v mnenjih — in ne brez vzroka vlada med obema in njiju strankama neko prikrito latentno nasprotstvo, pri katerem gre za prihodnjo pesest moči in oblasti. Iz giolittianskega tabora so prihajali jioizkusi, da bi se na kabinet navalila odgovornost za pomanjkljivosti vojskine pripravljenosti in deželne obrambe, ki pa v resnici deloma obremenjajo tudi prednike Salandre, torej tudi Giolittija samega. Giolittianci skušajo nadalje tudi pomanjkljivosti pomožne akcije na ozemlju, zadetem po potresu, izrabljati proti vladi. Vse izdatneje orožje pa jim je tolmačenje pogojne nevtralnpsti, kajti to vprašanje je v tem trenotku največjega pomena za bodočnost naroda. Vsa dežela nna ute, da se za udanostjo Salandre do nevtralnosti skriva namen, da nekega dne proglasi »m- Stran II. „VEČERNA EDINOST« št. 27. V Trstu, dne 12. februvarja 1915. terene Italije za ogrožene- in da bo vojni nister da je dal deputaciji zagotovilo, da se stranki na uslugo. O Giolittiju pa si do- že dosedaj z vnemo bavi s tem vprašanjem c jO, da tudi v obrambo interesov de-;in da se bo bavii tudi nadalje. Kratka pri- mne žele ne rograbi za orožje. Tako sklepajo pomba: Lepa je, da se g. minister z vnemo I •_______: J\ --I U-1.3 — In«. ^nmn nrncalf K t H 'i vsaj po njegovem pismu, kjer pravi, da se more tudi brez vojne doseči marsikak dobiček . In tisti, ki tako sodijo, so tudi verovali v zvezo Biilow-GioIitti, ki naj strmoglavi Salandro. Pa bilo kakor bilo, na vsak način je zelo verjetno, da med Salandro in Giolitti-jem ni soglasja v tolmačenju »pogojne nevtralnosti . A kdo more ob znani izpre-menljivosti političnega vremena v italijanski javnosti vedeti, kdo bo zmagovalec havi s tem vprašanjem, samo prosili bi, da bi se ne „bavii" predolgo, ampak tudi kaj ukrenil. Darujte vojakom gorske čevlje! Sedanje zimsko vreme je vzrok, da naši vojaki na bojišču zelo hitro obrabiojo obuvala, vsled č^sar je treba skrbeti za času primerno nadomestilo. Vsak vojak na bojišču bi se gotovo zelo razveselil gorskih čevljev, kakršne rabijo turisti. Taki gorski čevlji so zelo pr merni za vojaške namene, zato se v tem prikritem dvoboiu Giolitti-Salan- j posamezne podružnice vojnopreskrbovalnega tjra9t urada c. in kr. vojnega ministrstva obračajo "" . , . ri„rcUm do lastnikov gorskih čevljev z nujno prošnjo, Madjari m narodnost, na ^grskem Za ^ b omenjenemu uradu v vojaš- groforn Tiszose oglašajo ko svrho. Kdor darije svoje čevlje, stori poln ki tuai taki s P^o besedo - da iz- , pIemcnft0 deloJv korist naših hrabrih Š t narodnosd°na OgfsMo SadJarAe vojakov' Vojno. preskrbovalni urad Je ^^ Ta.o la se oplasila t.di ^SSJ^ £ ram gcsiooesedngro^p^PPon> ki je nc- > solidnih, dobro izdelanih k er ^S^L^rS o TeUkem^ grških čevljev. Pošljite torej nemudoma svoje bcdol/Jbju in viteštvu Madjarov, in pa grof Julij Andra.^sy, potomec slavitega grofa Julija Andrassvja, tistega bivšega avstro-ogr ministra za vnanje stvari, ki je sklen l gorske čevlje. Izprememba na ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Korespondenčni biro nam javlja z Dunaja: „Wiener Zeitung" razglaša: Cesar je z najvišjim odlokom od dne 12. mileji, nego jt bil še nedavno temu in da so posebno tiste večne obdolžitve s „pan-slavističnim? rovarenji" med narodnostmi na Cgrskem tkoro popolnoma izginile. Saj bi miru. Slavna Imela na turni križ Fran Josipovega reda. Cesar je z na; višjim sklepom od dne 12. avgusta blagovolil najmilostljiveje imenovati dvornega se" človek prav odkrito veseffl tudi tega pre- svf!nilta Trh m1?, obrat ali se vendar ne more, ker beseda Rudolfa Schmitza, rav- 25**« supremacija, 'nadvbdje, le v Trstu, „oče :n noče z 'eportoi^>»•>*»% P*- L^g pisa*lj?caE.Ien Key je grof Tisza^? nSei četo toplih akcentov za »*«• zborovanju v Stoakho.L1 predavaje narodnosti, priznavajoč njihove žrtve, mihovo o: „Vojni, miru m bodočnost.-. Kaj iz tega zve t bo. Al ise totop oto in vsa nami- velezan.mtvega in duhov, ega predav?n]a L ... ^ „ ;„ , .. posnamemo par markantnih misli. Vidimo, Sla1 na ed - pr- "o vsi v&joči poskušajo apelirati na vjal na ,ed — za.iteve po maajarsKem pr mednarodno ,judsko miljenje. Nekdaj so na- venst\u. . . . rodi trdili z mirno vestjo, da je moč kakega O izv anjih grofa Appony-ja ne bomo . ' D ' . jk§ ro\ >n i. f er so se eiba a bo t na po ,u vi- "j'-s« f* . . .. , foke politike; bavii se je z vzroki sedanj ^ več ne upa boriti se pod to zastavo Marveč voin; in z rusko nevarnostjo za monarhijo ™ medns o' dha in za ma arsko državo šc posebe. Grof ji- «? bore za pra^o n sl^do V^m njim, I i Ardrass-* na sc ie držal oredmeta ki s- kl memJ°» da bo vojna večna ter da je pre- KS&Sii"«? Ročnosti v tem, da se iznajdujejo jarski i dejal, ki se sedaj na bojiščih bori za PiP^^^Se da kliie za svojo bodočnost n kakor ne ogrožava £anJe• ne °pazate^ a- Ji ™ 2:vlienskih interesov nemadjarskih narodnosti. aTJIS?& £?' Ta o« v naslednjem stavku je ponavljal k? bodo naroii stali drug drugemu ob stra- -c*^ I cnr t» -m L ni ln se zdruzevah kakor barve mavrice? * l n Bo pa tudi velika razi ka med staro vrstjo M t?^Jino"tovg^'nr. patriotizma in novo! . . . Abr ham Lincoln di teme j; na tem, da treba spostovati pra- £ J . nravfW kriMiiana ne velia vice vsakogar in objeti z ljubeznijo vse one'le reke1' da za pravega Kr,st|ja^a ne velja O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. — pomožno in kontumačno bolnišnico v ulici Fabio Severo so bili sprejeti: Ruggero Venier od 47. pešpolka, Josip Maver od 3. pešpolka, Lovrenc Furlanić od 87. pešpolka. Cezar Gajo od 5. domobranskega pešpolka, Anton Bašič od 97. pešpolka, Josip Rustja od 97. pešpolka, Ivan Gre-gorič od 87. pešpolka, Božo Ferluga od 7. pešpolka, Josip Oberdorier od 3. topni-čarskega polka, Ivan Mihec od 87. pešpolka, Pegan Josip od 27. pešpolka, Josip Duiani- od 97, pešpolka, Ivan Legović od 17. pešpolka, Fran Sorč od 97. pešpolka, J ob Drušković od 3. trenskega oddelka, Alojzij Pahor od 22. domobranskega pešpolka, Jernej Otočan od 20. lovskega bataljona, Higinij Gioseffi od 7. pešpolka, Anton Kob al od provijanta. Mihael Mikolj od 97. pešpolka, Peter Milanović od 97. pešpolka ter črnovojnika Ivan Ive in Josip Tašper. — V mestno bolnišnico je bil sprejet črnovojnik Anton Žerjav. Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Josip Dubec od 72. pešpolka, orožnik Anton Kosmina, Dante Carniel od 3. pešpolka in poročnik 97. pešpolka Jurij Samaja. — V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-Amerikane« so bili sprejeti črnovojniki: Alojzij Vrabec, Anton Vitez in Leopold Svoboda. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice David Bomžar od 52. pešpolka, Just Guaiatti od 7. pešpolka, O-skar Berti od 5. domobranskega pešpolka, Štefan Toth od 72. pešpolka, Peter Kmet od 20. lovskega bataljona, Ivan Pe-tohlip og trena, Lovrenc Leve od 6. pešpolka, Leopold Kraus od L pešpolka. I-van CapkG od 91. pešpolka, ter črnovojniki Josip Teresin, Tomaž Milohanić, Anton Berlak, Ivan Benčič, Fran Močnik, Ven-ceslav Neubert in Josip Stolz. Črnovojnik Rado Drljača je bil iz te pomožne bolnišnice premeščen v bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni. Zopet se |e odprl staviti vpra-nov duh iz sin ve Ogrske, ki so jej zvesti. Misel te supremacije da je bila idejal g. Sze-henyi ja, madjarskega preporoditelja, misel, da spiavi v harmonijo dinastijo, narode Av-S!ri e in — madjarski narod!! Tu je govor-nemadjarske narodnosti rekel, da za pravega vprašanje, ali je Bog na njegovi strani, marveč: ali je on sam se svojimi deli na strani Boga !! Žito in moka. Povprečno proda Ogrska na leto več kakor dvajset milijonov meter-skih stotov žita v Cislitvansko in dobi za nik že pozabil na ------------- ---------... _ ___ ^ .... na Ogr kem! le pač tako da ni možno biago vsako leto 500 do 600 milijonov srraviti v hsrmonijo suprer acije Mad arov kron. Pri tej kupčiji ima Ogrska ogromen s spošic vanjeni nemadjarskih narodnosti, pred vsem pa ne s trditvijo, da ta supremacija ne ogroža pravic nikogar! Naj nam dobiček. Letos ne more Ogrska toliko dati kakor druga leta, zakaj lanska letina je bila slaba, a nekaj bi vendar lahko dala. — Du- raz: mači, kdor more, kako je možno izva- M^a vlada se menda zelo trudi, da bi do- _ . T . lin., bn Ir/vlllmv Q ■TlfO ^ i in ohnnjati nadvladje kakega naroda nad dru^i ni, ne da bi ti poslednji trpeli, ne da bi bili ti prikrajšani na pogojih za svoje svobodno poli ično in narodno življenje. S. ma zatrjevanja, da Madjari nočejo ogrožati nikogar, so prazna, dokler jim ne dado Madjari vsebine s tem, da dajo narodnostim jamstev za obstanek in razvoj s šolami v narodnem jeziku in prepoznanjem njihovega jezika v vseh področjih državne uprave, avtonomnega in sploh vsega javnega življenja! Aut aut: ali raj madjarski polit ki ne govore več o supre-maci i, ali pa naj ne govore o ljubezni do druzih narodnosti in o spoštovanju njihovih ic. bila iz Ogrske, kolikor je pa- mogoče, žita, oziroma moke, a zdi se, da Ogrska noče tej želji ugoditi. Oreška vlada konfis ira pač vse žito, kar ga zasledi, a v Cislitvansko ga vendar ne pusti. Teh zadreg bi prav nič ne bilo treba. Čim se je začela vojna, je avstrijska vlada predlagala ogrski vladi, naj se odpravi carina na žito. Pa ogrska vlada ni hotela. Romunija bi bila takrat rada prodaja pet do osem milijonov meterskih sto-stov v našo monarhijo, tako, da bi zdaj ne imeli nobenih skrbi, a ker se carine niso odpravile, je romunsko žito šlo drugam. Šele 9. oktobra je bila razglašena odprava carine na žito, ravno tisti dan, ko je Romu ska že prepovedala izvoz žita. Nemčija je koj ob začetku vojne odpravila carino in dobila oeromne množina žita 1 Zobni amhiMrij [ g Via C. RossEnl 2, vogal ul. Posle i 2 Moderna zobna delavnica. Umetni zobje S I po k 4-—. Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po K 2. Izdiranje zobov brez vsake bolečine po K 2. - Jamstvo za vsako delo. - URNIK: od 9 do 1 in A od 5 do 12. - Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12 opoldne. ZDRAVNIK Med. Dr. Korol PernKiC ordinira od IM pop. Trst, ulica Bonomo 3/II. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Dr. HORVATH TRST, CORSO iT. 17 Specijalist sa KOŽNE In SPOLNE BOLEZN Šibkost m nsrvoznost za BOLEZNI « NOGAH in SKLEPIH. Sprtim od 11 - 1 pop. In 3 - C svoCor, ob nodoliah od 10-1. Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGG TRST. M l CATER1HA STEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in špecijalisi za kožne in vodne (spolne) bolezni: llVh—1 in 7—7Vi •• . i s • t ^ • j 1« dobila ogromne mnozma žita ravno iz mm** r«« m a mm Perz ja in sedanja vojna Iz Carigrada JRomunske, dočim Pa je ogrska vlada zadr- ll^iPTI^l I- javita o: O vedenju Perzjje, katere nevtral- ževa|a odpravo carin na žito do 9. oktobra, HHIti i ™ , . piOHBIRaKJE • ZOBOV. IZDIRAK^E ZOBOV BOLEČINE : ko prej predmetom ra.!motrivanj , prin v a zadnja poŠta iz Per-/ani, iz katerih izhaia, da so listi v Teheranu, ki so še pred nost je slej po čas »pisil zije nam gd celo izvestn malo časa navidezno obžalovali, da so sosed ;e Perzje k nevtralnost dežele, izra bfvši n e slabo'n st, sedaj popolnoma izpre-men ii svolo pisavo in trde soglasno, da so Rusi že pred vojno kršili nevtralnost Perzi e, k so poizkušali, Jzapreti turškega konzula v Te brisu in so z avstro ogrskim in nem- vsled česar so ogrski trgovci ogromne svote zaslužili, je pa ogrska vlada pripravila dunajsko vlado do tega, da je dovolila izvoz ječmena na Nemško. Spričo vsega tega ima pač Cislitvanska pravico zahtevati, da dobi z Ogrskega primerno množino žita. Dunrjski „Fremdenblatt* je veleoficijo^en list, ki ne zapiše besede, o kateri ne ve, da se vlada ž njo popolnoma ujema. Zdaj je ta list nekoliko osvetlil razmere na Ogrskem, vsled katerih je pri nas nastalo pomanjkanje moke. List pravi: Kolikor več ra- škim konzulom kakor tudi z njih državnimi ^ pripadrid v Tebrisu postopali protizakonito. 1 ^nr o^skZ"^'boKVama "raDifa, "toliko Pduradni perzijski list „Raar opravičuje manj ostane za Cislitvansko. Na Ogrskem vhod turških cet v Perzijo s tem da sma- > sku§' izračunati( kar mogoče veliko lastno tra Turčija navzočnost ruskih cet v P'—" 1 ' kot nevarnost za svoj lastni obstanek. Poluradni list naglasa, da so Perzijci uver- da sma- v Perziji p0tre{30^ ^e tudi vsled tega malo ostane za jeni, da nimajo njih ljubi otomans^i sosedje nikakih zavratnih namenov glede neodvisnosti Perzije. Če bi bila Rusija v zmislu zahteve Perzije umaknila svoje čete iz Azer-beidžana, pa bi bila Perzija tedaj mogla ohran ti svojo nevtralnost. Protipravna agresivna politika Rusije da je to preprečila in Je provzročila izdatne izgube za Perzijo, ki ji bo morala Rusija povrniti. Sodi se, da je ta izmremenba v pisavi časopisov posledica zagotovil, ki jih ji dal turški veleposlanik in ki so dosegle, da so prizadevanja Anglije in Rusije v Perziji ostala brezvspešna. Domače vesti. Boj proti cenzuri. Državni poslanci baron Hock, dr. Ofner in E. V. Zenker so se podali minolega ponedeljka k justičnemu ministru dru. pl. Hochenburgerju, da mu povedo svoje prigovore proti sedanjemu Izvajanju politične cenzure. Vršil se je podroben razgovor o predmetu in justični mi- Cislitvansko. Na Ogrskem je vlada pač zaplenila zaloge, a dovolila je tudi izredne izjeme. Tako je za vsako osebo pustila na mesec 16 kg moke, dočim dajo na Nemškem na mesec za vsako osebo le §est kilogramov. Kar se torej na Ogrskem za osebo računa za 10 kg na mesec meč, nego na Nemškem, bo seveda znatno zmanjšan tisti ostanek, ki naj pride v Cislitvansko. Ravno ta vpliv ima ogrska določba, da je rezervirati za vsako svinjo in njene mladiče 100 kilogramov ječmena. V Avstriji je sploh prepovedano, rabiti žito, rž in ječmen za klajo, na Ogrskem pa so pridržali po 100 kg ječmena za vsako svinjo. Ali je možno misliti, da bi Ogrska za svoje svinje odmerila toliko ječmena, če bi ga ne imela dovolj tudi za Cislitvansko prebivalstvo? Te posebne izjeme na Ogrskem se vjemajo z različnimi drugimi odredbami. Uvedene so bile maksimalne cene in tudi Že revidirane, a tako, da Je si1 no otežkočen Uvoz v Cislitvansko. In ravno zdaj je ogrska vlada za pšenico teike kvalitete zopet zvišala maksimalne cene do 60 v. — Tako .Freaiden-blatf! Dr.J.ČERHfllt 0.TUSCHE3 ST*" TPJT K ON C. Z OS NI ULICA CASERMA, 13IL nad. ■■■■■■■■iiin _ JOSIP STRUCKEL ■ I"" Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila Iza jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega pe-— rila in na metre, spodnje srajce moderci. S Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. ummmmm mu Pivi tržtiks MM brusnih kirninv, smirko li jurnim" G. Pilotki-Trst Hm in PboMU, Tri. 1HS sMiII OGLASI □□ dh se računajo po 4 stoL besedo. Mastno tiskane tasade se računao enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znafta 40 stotink. : i □□ Nebllrana soba Z'fir^šjri^ž Alfi' r: 17, vrata 5, prv o naostropje. 4015 Odda solnčna soba z dvema posteljama v MS ulici Belvedere 12, vrata 15. 401G Soba pra-na se odda takoj v ulici Tiziano Ve-cellio št. 1, n. nad. 104 Drrrlifno mebliranc ali prazne sobe, za eno ali IlU&lIllllS dve osebi, kakor tudi meblirano ali j>razno stanovanje se oddajo takoj v dini mesta. Ugodne cene. prtličje. najem v sre-— Ulica Commerciale 9 100 Dflrfvo^niflf za Pisarno ail Pr> mali družini rUlllC&llIlll išče službo od 9 in pol zjutraj do 2 popoldne. Prijazne ponudbe pod „totefanija" ua Ins. odd. Edinosti. 103 ||bk1m{ stroj Singer, skoraj nov, zadnji modeli jlvUlIll spremenljiv v mizico, proda Marija, Via Ki sorta 5t vrata 12. 105 Nebloooaa soba v ulici Commerciale štv. zračna, se odda takoj v najem gospodu ali gospici 11, HL nadst. 4000 Fratelli Rauber Trst, ul. Carducci 14 (ex Torreeite) Zaloga ustrojenih kož Velika Izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrebSči** sedlarje. ^aaa■ aaan3■ a;awnii esnKiiMB« Toin@ ure prodaja | 'Eitullio Mullml najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v Trstu, ulica S. Antonio (vogal ulice S. Nicolo) ■ Velika izbera | verižic, zlatih, srebrnih, E kakor tudi stenskih ur 5 vsake vrste i. t. d. Ustanovljena I. a« HBEC^se^SB B ? 1 DneuniK „Edinost" u Trsio je izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 89 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgienjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pisino v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »juRKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa- >JURK /er Si ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest ii. j8. stoletia. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Choclioluušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—- 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. |i i svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospa, gospoda kakor tndi za otroke. Prodaja najboljšega voi£Ua Predlo, Globin, cavaller In Cir. Metodovo mazilo. Tnt BMerc 32 Karel Peiani! po vlsokam c. kr. namastnlSIvu koncesijonirani zobotehmk Trst, ulica Belvedere St. 4. III. n. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 6. no-------oo ii Nicolo Cosciancich" avt. zobotehnlk 3! TRST - uiicn Nuova štev. 15.11. nad. □ a D O O D 1 □a __ □□.^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aa sprejema na novo od 9-1 ill Od 3-7, - TFLEFOH itCV. 25-93. D □ D □ □ □ □ n a □ a □ na fcdina primorska tovarna dvokoles „TRIBUNA" Gorica, TržaSka ul. 28 prej pivovarna Ooriup). Zalega dvokoles, šivalnih In kmetijskih »trojevgramofonov, orkestron. itd. F. BATJ^.L Cor'ca, Sto!«- n 1—I Plačuje se n« ob »e. Ceniki frenko as Telet. 11-51 Telet. 11-57 ul. sv. Frančiška As. 20 B ■ B Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit- Inice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: ^taonHRVitoMasn^BH].^^ "rancesco Buda, Trst, nlica Bcai'n&ta St. 1. Predaja srebrnih in oviuagtili ar, od 4 kron dalje, uhi oi, pmtani, v* riži« is ameriki nskega doublć zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, ku-T uje in mtnjuje r>to »rebro in draeoc Tvrdila BUDA mrre prod>jati po neverjetno nizkih cenah ker ne izdaja velikanskih »vot za mkaurijozne p o^tere. raznveUjavo itd iti., kir mora ko čnn v-e plsČ^vRti tn r»v Miroiillnica in disavnmica JOSIP PET0R1Ć Trst: Centrala V. Atnusdotio 19, tel. 23-69 Podružnice: Via Lazuretta vetthio šl. 32. Via Epiari šl. 4 in Via Kontoisino Man) 2. - Ia!oga na debelo V. Laziaretto vectliio 32 iledicinalno in tehnične lekurije. Specijalitetu z) ^ ^ g u m J Izključna zaloga gum, predmetov tov.ime Liard Frered. Specijaliteta higijenićnih potrebščin. Dva-Diijs erica fcL l.80, 2.20 in 2.40. iPr..ti poailja.tvi tudi v znamkah — 8u stot. pošljem poštnine prosto 3 uzorce>. — lajne pošiljatv»» Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »lnseratnemu oddelku« vEdioosti«. Trst, ulica Sv. Frančiška št. 20 MiLJiMC zaloga vina na ProseKu šteu. 131 priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo najizbornejšo istrsno vino domaČega pridelka iz Vraara (Or^era). Ceua po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od hektolitra naprej. taite promet v svoji gostilni | z izvrstnim cenim plzeRsKim pivom Is ieiki delniške pivovarne v Čeških Budjejevicah. NaJvcOa slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmld & Pelosl, via della Crociera. i i i Pokusite pivo v slovanskem g,Milil'-M vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Gradežu. Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru itd. itd.