vzel vodstvo pripravljalnega odbora, na slednje leto pa predsedstvo novo usta novljenega Muzejskega društva. Od tedaj že ves čas — razen v vojnih letih — predseduje društvu, ki je v začetnih, najtežavnejših letih samo upravljalo muzej, od nastavitve upravnika leta 1948 pa delovalo kot neuradpi družbeno- upravni organ. Iz meseca v mesec vodi seje, ki jih je bilo doslej že blizu 200. občne zbore in strokovne sestanke. Od leta 1956 predseduje tudi muzejskemu svetu oziroma svetu zavoda za spome niško varstvo, hkrati pa kot član občin ske urbanistične komisije in sveta za urbanizem sodeluje tudi pri urbanistič nem razvoju Loke. Na pobudo in s po močjo loških političnih faktorjev je več mesecev proučeval arhive v Miinchnu in obogatil naš muzejski arhiv s jMimemb- nim, izbranim in dragocenim gradivom, kakršnega nima noben drug kraj na Slovenskem. Strokovno pomaga pri ure jevanju Loških razgledov in zvesto so deluje s svojimi prispevki. V vsakem letniku je vsaj en njegov članek. Z njimi odkriva pomembne momente iz preteklosti. Loke. Kakor ima muzej namen, da iz pre teklosti uči za prihodnost, tako ima po častitev življenjskega jubileja namen, na se ne le ozremo na«aj na jubilantovo delo in se mu zanj zahvalimo, temveč mu hočemo izraziti želje in priporočila tudi za bodoče. Pravila društva sicer ne navajajo funkcije >stalni predsednik«, vendar upamo, da bo naš ugledni dr. Pavle Blaiznik ostal predsednik dru štva in na tem mestu storil vse. kar je s tem položajem povezano, dokler bo zmogel. To naj bo še dolgo, časa. Priča kujemo, da bo svojim temeljnim delom iz zgodovine loškega ozemlja dodal še krono: zgodovino Loke same. Želimo, da bi spet postal samo Ločan, da bi se pre selil v Loko in vodil proslave ob tisoč- letnici Loke ter tod preživel še dolgo vrsto let ob dobrem zdravju in v zado voljstvu, krepak, odločen in delaven, kakršnega pozna in ceni naša kulturna j"^"^«*«*- France Planina K PROBLEMU NASTANKA BITNJA NA SORSKEM POLJU V maju 1962 so delavci odkrili in delno uničili tri staroslovanske grobove v Srednjem Bitnju. En grob je bil pa povsem uničen že prejšnje leto.' Najdba je navzlic skromno ohranjenim pred metom dragocena; saj predstavlja važno dopvolnilo k ustanovni listini loškega go- sipodstva iz leta 973, ki omenja na loškem ozemlju neposredno štiri naselja: Staro Loko, Suho, Zabnico in Selca. Da je bilo loško ozemlje že pred 9"3 rahlo naseljeno tudi izven teh naselbin, je bilo že doslej možno sklepati iz ostalih slo venskih imen, ki jih srečamo tudi v darilnih listinah tistega časa (n. pr. Sor ska Dobrava, Stresov brod. Pečana). Z najdbo staroslovanskih grobov v Sred njem Bitnju, ki se jim bodo ob sistema tični preiskavi nedvomno pridružili še številni primeri, smo dobili nov. kon kreten dokaz o poselitvi Sorskega polja v predfreisinški dobi. Ob najdbi staroslovanskih grobov v Srednjem Bitnju meni Valič, da je s tem ovržena moja trditev, češ da je vas na stala naenkrat in po načrtu.^ To mnenje je pa seveda nevzdržno, o čemer sem pisal že na drugem mestu.' Menda ne bo nihče resno trdil, da je bila npr. stara, v predfreisinški dobi obstoječa Žabnica v osnovi vrstna vas s programi in da je po tem vzorcu zemljiški gospod ob siste matični kolonizaciji Sorskega polja ob stoječe naselje samo dopolnil in raz širil. Povsem jasno je. da je zemljiški gospod pri načrtnem naseljevanju na pravil križ čez ondoina stara naselja in hkrati pregazil tamkajšnjo poljsko raz delitev. Zemljo je načrtno razdelil med koloniste, ki jih je v razmeroma precej šnjem številu presadil z Bavarske, ver jetno pa pritegnil k njim tudi staro, tamkaj naseljeno slovensko prebivalstvom Tako je nastalo povsem novo. načrtno zgrajeno vrstno naselje Zaibnica. enako tudi Bitnje kot nadaljevanje Zabnice. Istočasno je bila seveda med koloniste po hubnem sistemu razdeljena tudi zemlja, brez ozira na staro ureditev, ki ji na žabniško-bitenjskem hubnem polju nikjer ni najti sledu. Vrstni naselji Zab- nica in Bitnje s progasto poljsko razde litvijo sta mogli torej nastati le po na črtu ob sistematični kolonizaciji. Opombe: 1. A. Valič, Staroslovansko gro- bižče v Smokuču pri Žirovnici in .Srednjem Biinju pri Kranju, Arheološki vestnik Xin—XIV, 1962-63, str. 570. — 2. A. Valič, o. d., sir. 5?3. — 3. Zgodo vinski časopis XIV, 1960, str. 263. Dr. Pavle Blaznik NOVOSTI V LOŠKEM MUZEJU NA PROSTEM Loški skansen na grajskem vrtu je v letošnji sezoni doživel bogato razši ritev, ki je plod truda vsega muzejskega kolektiva. Postavitev novih objektov in 215