AKTUALNO VPRAŠANJE
Praznik delovnih ljudi, 1. maj je pred vrati. Delovni kolektivi številnih gorenjskih podjetij pripravljajo v prostih dneh skupne izlete. Ko smo se pozanimali, katere kraje so si izbrali, smo v Tržiču zvedeli, da bodo šli na množični izlet v Podljubelj na jugoslovansko - avstrijski meji, kjer bo ljudsko rajanje. Na praznik bodo kamioni tržiških podjetij brezplačno vozili izletnike v vse planinske postojanke, predvsem do koče Pod Storžičem. Av-
to-moto društvo Tržič pa pripravlja množični izlet v neznano smer.
Delovni kolektivi iz Škofje Loke bodo obiskali stare partizanske kraje v loških hribih; nekateri izletniki se bodo ustavili v Cerknem.
Prebivalci Radovljice se bodo 1. maja pridružili delavcem »Verige« in »Pletenine« iz Lesc, ki prirejajo izlet na Talež nad Ribnem. V Kropi, Kamni gorici in drugih vaseh na desnem bregu Save so se odločili za obisk partizanske vasice Jamnik.
Sindikalni podružnici iz »Elana« in
Bolnice v Begunjah imata za 1. maj v načrtu pohod na Prevalje pod Be-gunjščico.
Nekateri Kranjčani bodo v prazničnih dneh obiskali Jošt in pa slap Sum v Besnici.
Jeseničani bodo šli. na prvomajske izlete na Poljane, na Korensko sedlo in v Radovno. Člani sindikalne podružnice jeseniške železniške postaje boda na praznik dela obiskali Crni vrh, Kranjsko goro in Zgornjo Savsko dolino.
AKTUALNO VPRAŠANJE
GOREIMUSkE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO X. — ST. 34 — CENA DIN 10.—
Kranj, 29. aprila 1957
PO SPOMLADANSKIH
Pri jetrni so pomladni cvetovi. Nji-ova lepota ni samo v barvnih nadihih, marveč zlasti v tem, da slutimo v njih novo življenje. Ta ali oni cvet bo morda zamorila slana in Potrgal vihar, drugi pa bodo slavili zmago nad zimo in dali kasneje bogat sad.
Prispodoba proletarskega spomladanskega praznika! Kolikokrat je Prvi maj oblivala kri proletarcev, a vedno znova je pomenil novo delavsiko zma-©o. v svojem ognju je kalil zavest, ®°lJdarnost in discipliniranost delavskega razreda, zato je vedno predstav-naraščajočo življenjsko moč in 2magovitost proletariata. Zato je Prvi lnaJ praznik borbe in zmag, triumfi-ranje plemenitih človečanskih idej, novih odnosov med ljudmi in narodi.
Človeški rod je od nekdaj hrepenel Po pravici. To hrepenenje je tkal v Pravljice, v pesmi, pisal ga je na svoje prapore. Toda pravljica je ostajala sa-*no pravljica, človek je bil sočloveku ^e vedno volk, krivica se je po zunanji podobi spreminjala, v svojem jedru Pa je postajala še hujša. Sele prole-tarec je prišel do spoznanja, da je treba izkoriščevalski družbi poprej iz-Podbiti materialna tla, da bi na ruševinah lahko izgradili nov svet.
Pri nas je zdaj prijetno praznovati Prvi maj. Počitek, prvomajski izleti, Praznična sproščenost. Morda je v teh besedah čutiti skoraj drobec zavisti starejše delavske generacije, ki je Praznovala ta delavski dah v vse drugačnih pogojih, v često krvavih spopadih s kapitalom. Toda ne, to ni zavist. Človek, prežet s proletarsko moralo, uživa v tem, da je .priboril sočloveku to, kar mu gre, in se le skupaj z njim veseli sadov svojih borb in dela.
■Utrli smo si svojo pot, pot samoupravljanja. To samoupravljanje je Postalo temelj naše družbene ureditve * matica novih družbenih odnosov. Sami upravljamo z delom svojih rok. sadovi tega dela odpravljajo zaostalost, pomenijo napredek, ki bogati delovnega človeka. Korakov na tej poti ne spremlja samo pesem, marveč tudi neizbežni napori. Staro se še ovija °krog novega, se upira, čeprav zaman. Skozi vse težave pa nas vabi prijeten ^■Ij: svobodnega človeka vredno življenje.
Vsem, ki stopajo po (tej poti in čutijo v svojem srou pomlad, prisrčen:
2ivel naš prvomajski dan!
Ta naš prvomajski klic pa naj seže hkrati čez vse oceane, k vsem, ki jim Je resnično pri srcu svoboda in pra-VlCa delovnega človeka, mir, enakopravnost in ustvarjalno sožitje med narodi.
Vničemer ni večje lepote kot v veličini ustvarjalnega človeškega življenja.
Ustvarjamo: Nove tovarne, nove izdelke, ceste, hidrocentrale, spreminjamo naravi obraz. Toda ne ustvarjamo le mrtvih stvari, marveč že mno-So več in veličastnejše. Med ljudmi zastajajo novi odnosi. Povsod: v to-
POTEH
Vsem bralcem, naročnikom in delovnim ljudem čestitamo k Prazniku dela
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE
»GORENJSKI TISK"
varni, v komuni, v družini. Ti novi (* odnosi pronicajo polagoma, da se včasih niti dobro ne zavedamo. Ko pa nas kdo na to spomini, nam je morda celo malce nerodno, ker tega prej nismo bili vajeni in ker nam je še v napotje stara navlaka, Fevdalec in kapitalist sita pridigala katekizem, mi pa se ravnamo po proletarski morali. V tem je razlika kot noč in dan. Katekizem je učil ljubezen in enakost med ljudmi, hkrati pa je branil sistem, v katerem velika riba žre manjšo, v katerem je žena moževa sužnja, nezakonski otrok pa »pankrt«, pridigal je enakost in hkrati hvalil družbo, v kateri se je na eni strani nakopičilo nezaslišano razkošje, na drugi pa obupna beda. V duhu proletarske morale pa je podru-žabljenje sredstev, upravljanje po neposrednih proizvajalcih, proletarska morala nam naroča, da mora biti korist posameznika v skladu z interesi skupnosti, da moramo ustvarjati pogoje za dejansko, ne le formalno enakopravnost žena, da posvečamo družini, ki temelji na tovariških odnosih, vso skrb družbe itd.
Seveda se borimo dostikrat še sami s seboj, s podedovanimi slabostmi, s predsodki. Premagovati samega sebe pa je najteže. Vendar — ljudje v tej borbi rastejo v svoji človeški veličini. In — mar je kaj lepšega kot to, kar človeka dviga, plemeniti?
MLADA VLAKOVODJA, KAM TAKO NAGLO?
Zelo običajna zgodba. On je dolgo iskal delo. Ponujal i je gospodarjem svoje roke, pa so ga odklanjali i
»Ne potrebujemo vas.«
On se je začel čutiti kot sila drobcena, nepotrebna številka v človeškem mravljišču. Ta občutek je bil hujši kot lakota in suh žep.
Sčasoma je ugotovil, da v svoji preprostosti dela ni znal pravilno iskati, kajti vedno znova je, kot ob zid, trčil ob besedo: protekcija.
Zato potem ni več iskal dela, ampak protekcijo. In ko je po dolgem času našel majčkeno protekcijo v obliki daljne žlahite, je dobil drobcen kos kruha.
Potem je delal. Delal in mislil. Misli pa so se vrtele samo v ozkem vsakodnevnem krogu. Mislil je na to, koliko mu foo ostalo od zaslužka, da bi v soboto in nedeljo lahko šel z dekletom na ples. Ko se je poročil, je mislil na obroke za pohištvo in na to, kako bi oblekel otroka.
Posebno huda misel, pred katero ni bil nikoli varen in ki je zmeraj skrivaj glodala v njem, ob kateri mu je bilo vedno tako, kot bi mu nož porinil v srce, pa je bila:
»Kaj, če postanem spet brezposeln?«
Cesar pa se človek najbolj boji, to se mu najhitreje bliža.
KAM?   POD  TOPLO SONCE.,
V POMLAD IN POLETJE, V VESELO  IN BREZSKRBNO MLADOST!
V hudem času brezposelnosti je začel bolj razmišljati o svojem navskrižju s krivično družbo.
Nato je prišla vojna. Zapustil je tovarno, pa tudi ženo in otroka in odšel v partizane.
Vrnil se je v življenje, ki je bilo novo in je tudi njega čakalo odprtih rok.
Zdaj njegove misli ne krožijo več samo v ozkem krogu kot nekdaj pred vojno. Nekdanjih morečih skrbi, kaj bo prinesel jutrišnji dan, ni več, tudi na upravljanje podjetja, občino, za skupnost. Zdaj je Član delavskega sveta in ljudskega odbora. Nič več ni le brezpomembna številka, marveč je soustvarjalec in soupravljavec.
Toda življenje ni nikdar samo pesem, marveč trdo delo, vedno spremljano z napori .in skrbmi. Tudi on se po svoje ubija z njimi. Hoče naprej kot hočemo vsi, saj brez tega ni napredka. Morda hoče včasih hitreje, kot nam dopuščajo dejanske možnosti. Ker to ne uspe, kdaj pa kdaj zarotoanti čez vse. Takrat se mu zdi to in ono slabo. Pozabi, kakšen napredek smo že dosegli, ker se ga je že tako navadil. S tem je tako, kot če oblečeš novo obleko: nekajkrat se v njej sila prijetno počutiš, potem pa ti občutki »plahnijo. Ali pa, če se preseliš v hišo ob železniški progi, po kateri nenehno ropotajo vlaki: prve noči ne spiš, potem se navadiš, nekoč pa planeš iz spanja zato, ker je nenadoma prenehal običajni ropot; zbudi te tišina.
K
J
ako bi se on in mi vsi včasih kar zdrznili, če bi kdo za šalo rekel: »Kaj bi bilo, če bi se morali nena-
doma vrniti spet v staro življenje?«
Tokrat je njemu in z njim vred nam vsem tako prijetno ob misli, da »včeraj« ne more nikoli postati »danes« ali »jutri«.
Takole mi je on zadnjič dejal: »Veš, tako se mi zdi včasih, kot da sem živel samo polovično življenje do .odhoda y partizane in šele odtlej se čutim kot človek, ki ga družba priznava v polni vrednosti. Sele zadnje desetletje lahko polno živim, prej je bila kot nekakšna priprava na življenje, ki se je zame začelo šele zadnje dobro desetletje.
Le prenekateri čuti tako: od osvoboditve dalje se je življenje napolnilo z novo, bogatejšo vsebino. Toda v pojem dela smo že vključili ne le delo pri stroju, marveč tudi sodelovanje v upravljanju gospodarstva in drugih področij družbenega življenja. Od stroja in doma si odpiramo obzorja na širše: v komuno, republiko, državo.
Seveda ne gre vse gladko. Včasih, ko glasujemo o delitvi dobička, nas ščiplje misel: »Čemu si ne bi vsega razdelili, zakaj naj dajemo dobiček še za to in še ono; kaj bom imel osebno od tega?!« Potem pa le s ponosom pripovedujemo: »Mi pa dobička nismo vsega pojedli, marveč smo z njim podprli še to in to, kar bo koristilo vsej komuni.« Ponos pa je v teh besedah zato, ker čutimo, da smo ravnali tako, kot nam veleva socialistična morala.
Tako pa ravnamo ne zato, ker bi bili mi sami po sebi boljši, marveč *ato, ker živimo v okoliščinah, ki omogočajo, da smo taki. Zato je tudi v nas pomlad. Z.
K stanovanjskim blokom tudi zavetišča in igrišča
V tem tednu smo povabili na pomenek predsednico Sveta za  varstvo družine pri ObLO Kranj I  .Marijo Strajnerjevo in ji zastavili nekaj vprašanj. k       »S kakšnimi zadevami se vaš svet zadnje čase največ ukvarja?«
»Poglavitna stvar, o kateri trenutno precej razpravljamo, je vprašanje vzgoje in čuvanja otrok zaposlenih staršev. Predvsem zaradi tega, ker zmogljivost obstoječih vrtcev kmalu ne bo zadovoljila niti najnujnejših potreb. Rešitev je možna samo, če bodo na razpolago prostori.«
»Kakšne možnosti ste predvideli za pridobitev potrebnih prostorov?«
»Pred dnevi je bila pri našem svetu ustanovljena posebna komisija, ki naj bi v najkrajšem času sestavila perspektivni načrt za gradnjo otroških ustanov. Ker za nove vrtce in jasli občina verjetno še nekaj let ne bo imela dovolj proračunskih sredstev, 'bo komisija morala predvideti cenejše rešitve.« i »Se je svet že za katero odločil?« »Prav te dni smo se sestali skupno s komisijo im izrečenih je bilo več predlogov za ustanovitev
zavetišč brez hrane, za organizacijo čuvanja dojenčkov, za nadzor otrok na igriščih ipd. Starši bi potem lahko prepustili otroke varuhu le za tisti čais, ko so odsotni. To bo prav prišlo marsikateri delovni materi, ki sicer težko plača razmeroma visoko oskrbnino v vrtcu. Na trg ali .po drugih opravkih bo potem lahko odšla brez skrbi.«
»Kje naj bi uredili taka zavetišča in igrišča?«
»Vsekakor v strnjenih naseljih. Prostore bo treba predvideti že v načrtih za nove stanovanjske bloke, ki jih bodo v Kranju gradili pri Vodovodnem stolpu, na Zlatem polju in drugod. Potrebe po takem zavetišču so največje v Stražišču in na Zlatem polju. Prednost teh zavetišč bo tudi v tem, da bodo v neposredni bližini stanovanj.«
»Koliko otrok je zdaj v kranjskih vrtcih?«
»Obadva sta polno zasedena. V vrtec »Tugo Vidmar«, ki lahko sprejme 80 otrok, je vpisanih 90, vrtec »Tatjane Odrove«, v katerem je prostora za 30, pa obiskuje dnevno 50 do 60 otrok. Šolski otroci se zadržujejo v zavetišču pri Peterlinu, kjer se jih 80 tudi hrani,« je zaključila tovarišicia Straj-nerjeva. -ey
u bih m mn
A V arabski kraljevini Jordan je ie štiri dni obsedno stanje. Mladi kralj Hosein je razpustil staro vlado, postavil novo in uvedel diktaturo. Nekateri menijo, da bo razgnal tudi skupščino, če bo nasprotovala njegovim načrtom. Zaprli so okrog 200 voditeljev opozicijskih strank. S posebnim ukazom so policijske sile postavili pod poveljstvo vojske. Uvedena je stroga cenzura tiska in radia, izhod na ulice pa je prepovedan. V glavnem mestu Amanu se prebivalstvo lahko oskrbuje z živili in drugimi potrebščinami samo med 10. in 12. uro, v drugih mestih pa samo po eno uro dnevno. Ves ostali čas ljudje ne smejo zapustiti svojih stanovanj.
A V zvezi z novo krizo na Bližnjem Vzhodu je tudi okrepitev ameriških pomorskih sil v vzhodnem Sredozemlju. Več ladij iz sestava ameriškega atlantskega brodovja je odplulo v Sredozemsko morje, med njimi ladje za izkrcavanje pehote in tankov.
A Egiptovska agencija MENA poroča, da so v zadnjih dneh aretirali v Jordanu skoraj 1000 ljudi, med njimi bivšega ministrskega predsednika. Nekateri časopisi trdijo, da je kralj Saudske Arabije čestital jordanskemu kralju k obnovi reda v državi. Baje sta oba kralja v stalni telefonski zvezi.
A -Včeraj so v Amanu objavili ukaz o ustanovitvi naglih vojaških sodišč. Kralj je imenoval tudi vojaškega guvernerja države in glavnega mesta. Proti razsodbam vojaških sodišč, kot pravi ukaz, ni pritožbe.
A Poročajo, da sta Egipt in Sirija predlagala Sau-dovi Arabiji, naj bi vse tri države poslale v Jordan posebno komisijo, ki bi preučila položaj in svetovala kralju Huseinu.
A Po poročilih nekaterih nemških, francoskih in norveških inštitutov se je precej povečala radioaktivnost ozračja nad Evropo. Povečala se je koncem preteklega tedna.
A Sirska vlada je demantirala poročila nekaterih tujih agencij, po katerih je Jordan zahteval, naj sirske čete zapustijo jordansko ozemlje. Predstavnik sirskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so sirske čete na jordanskem ozemlju samo zato, da se postavijo v bran skupnemu sovražniku — Izraelu.
A Predstavnik jugoslovanskega sekretariata ža zunanje zadeve je na redni petkovi tiskovni konferenci izjavil, da jordanske krize ne more rešiti tuje vmešavanje.
A Varnostni svet na sobotni seji, posvečeni Sueškemu prekopu, ni privolil v anglofrancoske zahteve, pa tudi ni sprejel egiptovske deklaracije o prekopu. Nekateri ameriški časopisi menijo, da je v sporu o Sueškem prekopu dokončno zmagal Egipt.
A Agencija France Presse poroča, da je vojni zločinec Ante Pavelić, čigar izročitev je nedavno zahtevala jugoslovanska vlada, pobegnil lz svojega stanovanja v Buenos Airesu v Argentini. To so ugotovili v trenutku, ko so ga organi argentinske policije hoteli aretirati. Baje je policijski minister ukazal vsem argentinskim policjskim enotam, naj Paveliča takoj izsledijo.
izdaja Časopisno založniško in tiskarsko podjetje »gorenjski tisk« / direktor slavko beznik / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakrajsek / telefon uredništva st. 475, 397 — telefon uprave st. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 61-kb-1-2-135 / izhaja ob ponedeljkih in petkih / letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 dinarjev
Zveza borcev NOV v Begunjah na Gorenjskem vabi vse borce, aktiviste in ostalo prebivalstvo   na praznovanje
KRAJEVNEGA PRAZNIKA 4. MAJA V BEGUNJAH
Na ta dan je bilo osvobojenih iz zaporov v Begunjah 680 talcev, katere so imeli zaprte Nemci.
Poleg proslave bo tudi odkritje 4 spomeniških obeležij v Begunjah, na onih krajih, kjer so Nemci med okupacijo streljali talce. Svojci padlih, udeležite se odkritja spomenikov.
Začetek proslave v nedeljo, 5. maja ob 8,30 uri. Zbirališče pred Gasilskim domom v Begunjah.
Avtobusna zveza Lesce—Begunje zagotovljena.
ZB NOV Begunje
v nedeljo smo zabeležili
»•■•••■MNMHMnilltMMnilMIllUM IIIIIKMinMMIlIMf lltlltlltUl 4
ŽALNA SVEČANOST NA OKROGLEM
Včeraj je bila na Okroglem pri Kranju žalna svečanost v spomin petnajstletnice smrti junaških skojevce v. Vreme, ki je preteklo nedeljo preprečilo prireditev, je bilo tokrat zelo lepo, tako da se je na prireditvi zbralo nad 2000 ljudi. Uvodni nagovor je imel tov. Pinitar, ki je pozdravil vse navzoče. Med igranjem žalostinke kranjske godbe so prišle h grobu patrulje predvojaške vzgoje. Tov. Iztok Žagar, edini preživeli iz skupine sfkojevcev, je nato povedal, kako so v duplini nad Savo tovariši junaško umirali. Za tem so delovni kolektivi in šole položili na grob vence. Sledilo je še nekaj recitacij in pesmi pevskega zbora iz Nakla, nato pa ogled dupline. SL.
STRELSKO SREČANJE V BOHINJSKI BISTRICI
Boh. Bistrica, 28. aprila.
Danes dopoldan je bilo v Bohinjski Bistrici prijateljsko strelsko srečanje med domačimi in strelci iz Bohinjske Srednje vasi. Zmagali so domačini z 946 krogi. Cr.
OKRAJNO PRVENSTVO . V  ODBOJKI  NA JESENICAH
Jesenice. 28. aprila.
V počastitev obletnice Osvobodilne fronte in praznika dela, je bilo danes na Jesenicah okrajno prvenstvo v odbojki, ki ga je priredila okrajna zveza TVD Partizan. Pomerili so se člani, članice in mladinke iz Kranja, Radovljice, Bleda, Krope, Žirovnice, Straižišča, Gorij, Blejske Dobrave in Javornika. Manjkali so Jeseničani, ki so se tokrat pokaizali nedisciplinirane.
Med člani prvega razreda je zasedlo prvo mesto moštvo iz Krope, med člani drugega raz-
reda Kranjčani, med članicami prvega razreda Radovljica, med članicami drugega razreda Kropa in med mladinci prav tako Kropa.        ' U.
POMLADNI PATROLNI TEK V POČASTITEV PRAZNIKA DELA NA JESENICAH
Jesenice, 28. aprila.
Občinski strelski odbor Jesenice je organiziral danes dopoldne na strelišču Matije Verd-nika na Jesenicah pomladanski patrolni tek, ki se ga je udeležilo 38 ekip. Med člani je zmagala ekipa strelske družine Matije Verdnika, med članicami ekipa strelske družine Matije Verdnika Jesenice, med mladinci ekipa strelske družine Triglav Javornik, med mladinkami ekipa strelske družine Triglav Javornik in med pionirji ekipa strelske družine Matija Verdnik Jesenice. Nastopale so tudi ekipe posameznih obratov Železarne in druge.
BOKSARSKI  TURNIR  V POČASTITEV OBLETNICE OF
Jesnice, 28. aprila.
Boksarski klub Jesenice je priredil v soboto zvečer v dvorani domačega Partizana boksarski turnir v počastitev obletnice OF. Razen domačinov so nastopili tudi najboljši boksarji kluba Odred iz Ljubljane. Na turnirju, ki so se ga Jeseničani udeležili polnoštevilno, so zmagali:
V polverter kategoriji Aleksič (Odred Ljubljana), v verter kategoriji Zen (Jesen.), v pol&red-nji kategoriji Amžur (Odred Lj.) in v poltežki kategoriji Sefer (Odred Lj.). Na programu so •bili tudi nastopi parov v ostalih kategorijah. Boksarji so občinstvo tako navdušili, da bodo v soboto ponovno nastopila.
16.   NADA JE ZMAGALA
P O
N E D
E
J
E
K
Nada se je že od nekdaj veselila pomladanskih izletov z očetom. Nadvse jima je bila priljubljena vasica Jammik, pa tudi na JoŠta sta jo večkrat mahnila skupaj. Oče je rad hodil po tistih poteh, ki jih je že kot partizan neštetokrat premeril, le da hoja takrat ni bila tako brezskrbna in se ni mogel ustavljati ob cvetočih češnjah.
Pred dvemi leti, bilo je 2. maja, se je družina kot običajno odpravila na majski izlet. Spet so se ustavili na Joštu. Po okrepčilu sta se oče in mati pridružila znancem, Nada pa je s sestro in bratom ostala na vrhu. Razgled je bil tisti dan čudovit. Slikovito dolino Save so v daljavi visoko zapirale gore. »Vidiš Triglav?« je pokazal brat Stane z roko proti Julijcem. Bil je navdušen planinec. »Ko boš prehodila toliko strmim kot jaiz, se bom pred teboj mnogo spoštljiveje odkril, kot doslej,« jo je zbadal. »Te velikane pa že raje gledam iz daljave,« mu je odgovorila. »Samo vseh še ne poznam po imenu.«
»Hočete daljnogled?« je prijazno vprašal bratov sošolec, ki'se jim je prav tedaj pridružil s temnolasim fantom. »Prosim, z veseljem!« je sprejela ponudbo Nada. Prijazni Stanetov znanec je nato vse tri seznanil s svojim spremljevalcem Mitjem. Nada je zvedela, da je bil partiizanski kurirček. Takoj so postali zaupljivi. Mnogo so si imeli povedati in ko so prišli nazaj v kočo, so bili že kot stari prijatelji. Tudi oče in mati sta bila dobre volje. Preživeli so prijetno popoldne.
Sele ko se je zmračilo, so odšli v dolino. Nada in Mitja sta za nekaj metrov zaostala. Nista mnogo govorila, toda oba sta si želela, da bi ta pot trajala še dolgo, dolgo. . . Mitja je utrgal vejico češnjevih
cvetov in jo podaril Nadi — namesto besed, ki jih tedaj še ni upal izreči. »Rada imam to cvetje,« je dejala Nada,« in že za Novo leto imamo v našem domu vsakokrat v vazi belo češnjevo vejico.« Mitja ji je bil všeč. Ni je motilo, da je imel desno oko umetno, stekleno. Ničesar ga ni vprašala, a kasneje ji je povedal, da ga je ranila nemška granata.
Na križišču ob vznožju Jošta so se razšli. Mitja se je tisti večer odpeljal v Ljubljano, kjer je živel s svojimi starši. Z Nado sta si redno dopisovala in večkrat jo je tudi obiskal. Njen oče je imel fanta rad, le včasih ga je ob stoterih pomilovalnih vprašanjih sosedov zaskrbelo, kako bo z Nadino bodočnostjo, če se Mitju kaj agodi in bo izgubil še drugo oko. Soseda je prepričevala mater, da je Nade škoda za invalida. Pri njenem sinu ji ne bi ničesar manjkalo. Poslovodja je in Nada bi po poroki lahko ostala doma. Tako pa, kaj se ve? Mati je opozorila hčerko na vse to, vendar je delile vztrajalo pri svojem: »Saj imam svoj poklic,« je odgovorila, »zato me življenje nič ne skrbi.«
Ko je naslednjo nedeljo prišel Mitja spet na obisk, je bilo vzdušje v Nadinem domu nekam moreče. Spoznal je, da se je nekaj zgodilo, da je prav on kriv temu razpoloženjiu. Samo Nada se ni spremenila.
—A— « .
Nekaj mesecev po tistem se ni več oglasil, četudi ga je Nada vabila. Pred vrati je bil spet maj. Tedaj je prejel razglednico. »Pričakujemo Te, gremo na tradicionalni .izlet na Jaihnik.« Podpisana je bila Nada in vsi njeni domači, Mitja bi najraje zavriskal od nenadnega veselja, pa je le komaj slišno dahnil: »Nada je torej zmagala.« -ey
TRIGLAV — RUDAR 74:47 (32:20)
Kranj, 27. aprila.
Današnjo prvenstveno tekmo z Rudarjem so košarkarji Triglava s precejšnjo razliko v koših odločili v svojo korist. Razigranim Kranjčanom nasprotnik ni predstavljal resne ovire. Najučinkovitejši za Triglav je bil Peri in Tavzel za Rudarja.
S. L.
TRIGLAV : OLIMPIA 21:82 (9:34)
Kranj, 28. aprila.
Novo ustanovljena ženska ekipa je danes' igrala prvo prvenstveno tekmo z Olimpio iz Ljubljane. Proti rutinirani ekipi Oiimpie so bile domače igralke popolnoma brez moči.
S. L.
PATROLNI TEK NA PRIMSKOVEM
V počastitev Dneva mladosti je SD »Stane Kovačič« s Prim-skovega priredilo v nedeljo, 28. t. m. patrolni tek, na katerega so bili vabljeni vsi strelci kranjske občine. Za člane in mladince je bila proga dolga 2000 m, za članice in mladinke pa 800 m. Na 2000 m so zmagali strelci iz Preddvora z 230 točkami, na 800 metrski progi pa strelke iz »Save« Kranj z 208 točkami.
Cr.
SLEHERNI, KI BO IGRAL LOTERIJO RDEČEGA KRIŽA, LAHKO KORISTI SEBI, ISTOČASNO PA BO POMAGAL ZGRADITI OTROŠKO OKREVALIŠČE NA DEBELEM RTlCU OB JADRANSKEM MORJU. JAVNO ŽREBANJE BO 12. MAJA LETOS V V LJUBLJANI
PARTIZAN NAKLO 6:1 (2:1)
TR2IC B
^/1 .vS
Spremenljivo, vendar v glavnem suho in brez bistvenih padavin.
ItiitHiMiiiiiiiiftit tHiaioiitt((iii wantu riirr»t>»<wii«iiiiniiimnw
ObLO KRANJ JE RAZPRAVLJAL O VODOVODIH
V četrtek, 25. t. m. je bilo na dnevnem Tedu seje Občinskega ljudskega 'odbora Kranj sklepanje o finansiranju vodovoda Trstenik, razprava o gradnji in finansiranju zasavskega vodovoda (Trboje — Smlednik in Orehek — Podreča — Smlednik). Občinski ljudski odbor bo že letos predlagal zborom volivcev uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka za zaisav-ski vodovod. Odborniki so v nadaljnji razpravi govorili tudi o razširitvi vodovoda na območju mesta, kakor tudi na podeželju. Podrobneje bomo o tem še poročali,
POSVET O DRUŽBENEM UPRAVLJANJU
v Šolstvu
V petek je bila razširjena seja Občinskega odbora SZDL Kranj, skupno s Svetom za šolstvo ObLO. Na seji so bili tudi predstavniki šolskih odborov in šolskih upravi-teljstev. Razpravljali so o doseženih rezultatih in nalogah družbenega upravljanja v šolstvu.
RAZSTAVA OB 80-LETNICI PISATELJA DR. IVA SORLIJA
Ob 80-letnici pisatelja dr. Iva Sorlija je minuli torek priredila Studijska knjižnica v Kranju razstavo njegovih del. Čeprav razstava ne zajema vseh njegovih del, pač pa le najvažnejša, nudi ogled vendarle dovolj verno sliko ustvar-jalčevega dela, ki ni majhno. — Vrh razstave tvori 6 obsežnih zvezkov pod naslovom »Izbrani spisi«, medtem ko so pod steklom razstavljene revije, v katerih je dr. Sorli
priobčeval zlasti krajše literarne sestavke, dalje 'knjige in končno prevodi iz španščine in francoščine ter tipkopis njegove drame »Blodni ognji« .
Dokaj okusno opremljeno razstavo poživljajo: pisateljev portret v olju — delo slikarja Belca iz leta 1953, raane slike ter pisateljevi rokopisi, aa
PREŠERNOV PEVSKI ZBOR V POČASTITEV 1. MAJA
V počastitev 1. maja bo Prešernov pevski zbor iz Kranja sodeloval v torek, 30. aprila na svečani akademiji v Skofji Loki s sporedom sodobnih in narodnih pesmi. V nedeljo, 5. maja bo obiskal Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Istega dne bo priredil tudi dva koncerta, popoldne v Breznici, zvečer pa v Begunjah. Spored bodo izvajali moški, ženski in mešani pevski zbor pod vodstvom dirigenta Petra Liparja. -ar
BRIGADA »MAKS KRMELJ« PRVIČ UDARNA
Sten jak, 25. aprila.
Brigadirji in brigadirke brigade »Maks Krmelj« na otoku Stenjaku so se včeraj zbrali na svečani brigadni konferenci. Brigada je odšla na otok Stenjak v začetku meseca parila, kjer urejuje otok v prijetno letovišče za gorenjske otroke. Mladinci so v tem času že mnogo naredili, zato je bila včeraj, brigada proglašena za enkrat udarno, hkrati sta bila proglašena dva udarnika, trije pa so bili pohvaljeni. Brigadirji in brigadirke se na otoku dobro počutijo.
Lj.
Glas Gorenjske 3
ALI ObLO NA JESENICAH   NIMA RAZUMEVANJA ZA RAZVOJ 8TREL8TVA V OBČINI?
Na območja Občinskega ljudskega odbora Jesenice deluje občinski strelski odbor s Šestimi strelskimi družinami V teh družinah je vključenih približno 1000 strelcev. Strelci na Jesenicah imajo sicer najboljše strelišče na Gorenjskem, ki edino tudi ustreza predpisom. Provl-zorlčno strelišče imajo fie na Javorniku ln v Mojstrani. Strelci lz Kranjske gore pa si že več let prizadevajo postaviti zasilno strelišče, vendar ne dobijo za to ustreznega terena. Tudi strelska dra-*ma v Martuljku, ki Je bila šele ustanovljena, bi se začasno lahko posluževala strelišča v Kranjski Kori.
Težji položaj za strelce P* je vsekakor v Žirovnici. Zirovniškl strelci so Pred letom z velikim poletom pričeli graditi strelišče za vojaško puško, za katerega so od pristojnih oblasti dobili vsa potrebna gradbena dovoljenja. Na strelišču so že zaključi s kletnimi prostori, na katerih naj bi stala strelska lopa. Med gradnjo pa Je urbanistični načrt občine Jesenice Predvidel, da bodo na tem mestu gradili stanovanjske hiše in ne športnih objektov. Zato so morali ■trelcl prenehati z gradnjo. Med žlrovniškimi "trelcl je zato nastalo Precej hude krvi. Zlasti *e, ker ObLO ne kaže Posebnega zanimanja, da bi strelcem dodelil drugo. Primerno zemljišče ln Povrnil škodo, ki so jo strelci utrpeli zaradi dosedanje gradnje. Prav bi bilo, da bi ObLO strelcem to škodo poravnal, ker jo Je zakrivil pač sam z izdajo za to potrebnega dovoljenja.
RADO CARMAN
VELESLALOM   NA ZELENICI
ŠTEFE NI RAZOČARAL
Zelenica, 28. aprila.
Danes je bil tukaj osmi tradicionalni veleslalom. Udeležilo se ga je 86 tekmovalcev, od tega 10 članic in 78 članov. Proga je bila zelo naporna, dolga 2000 metrov s 600 metrov visinske razlike in 57 vratci. Kot smo pričakovali, nas nas trenutno najboljši vozač Janez Stefe ni razočaral. Vozil je odlično in pustil za seboj vse Avstrijce. Pri ženskah je plasman nekoliko drugačen, kot smo predvidevali. Mlada Krista Fanedl iz Raven je zasedla prvo mesto pred Av-strijko Spendalovo in večkratno
državno prvakinjo Zupančičevo. Med ekipami pa je smučarski klub Ljubelj že tretjič zaporedoma osvojil prehodni lokal.
REZULTATI. Članice:  1. Krista  Fanedl — Fužinar Ravne — 1:46,2
2. Erika Spendal — ASKO — 1:48,1
3. Sla vi c a Zupančič — Triglav Kranj — 1:54,0
Člani: 1. Janez Stefe — Ljubelj, Tržič — 2:19,3
2. Norbert Lipautz — Bleiberg — 2:24,1
3. Fritz Saile   Bleiberg — 2:24,2.
Ilirija: Tržič 1:0 (0:0)
Ljubljana, 28. aprila.
V 75. minuti nogometne tekms med Ilirijo in Tržičem je igralec na desnem krilu Kozinc prejel žogo komaj 4 metre od gola in jo usmeril na prazen gol. Vratar je nepravilno posredoval, odbil žogo nasprotnikovemu igralcu in ta je dosegel končni rezultat 1:0. V prvem polčasu so bili v premoči domači, ki so imeli v 17. in 20. minuti izredne možnosti, vendar jih niso znali izkoristiti. Tik pred polčasom je igralec Tržiča Puškarevič s sedmih metrov zgrešil prazen gol.
V drugem polčasu so domači popustili, saj so bili očitno zadovoljni z že doseženim rezultatom.. Z izredno igro sta gledalce navdušila pri domačih Haneman, pri gostih pa Zaletel. MS.
Nogometna liga GNP
Nogometne ekipe, ki tekmujejo v ligi Gorenjske nogometne podzveze, so preteklo nedeljo odigrale peto kolo. Jesensko tekmovanje se je zaključilo z zmago loških nogometašev, ki so brez poraza osvojili prvo mesto. Takoj za njimi pa so se uvrstili nogometaši z Jesenic, ki so edini poraz doživeli v borbi s prvakom. Ostale ekipe so po kvaliteti vidno zaostajale in ne bodo mogle niti v spomladanskem delu konkurirati za višja mesta. Prešeren je dosegel tretje, Naklo četrto, Bohinj peto in Bled šesto mesto. Poleg veh moštev sodelujejo v tekmovanju tudi B ekipe članov Ljubljansko - primorske lige, Triglava, Mladosti in Tržiča. Njihovi nastopi  so  izven  konkurence in
niso upoštevani v prvenstveni tabeli.
Začetek spomladanskega dela prvenstva je pokazal, da sta favorita še vedno v formi in da bosta res kar sama odločala o bodočem prvaku. Ločani so odigrali že štiri tekme. Trikrat so prepričljivo zmagali, v srečanju z Jeseničani pa so doživeli visok poraz. Čeprav še vedn^. vodijo na prvenstveni tabeli, jih bodo Jeseničani, če bodo s tako solidno igro nadaljevali, kmalu dohiteli. Razlika v točkah je za Jeseničane le še vprašanje časa, saj po srečanju z edinim rivalom Škof j o Loko lahko z gotovostjo računajo, da do konca prvenstva ne bodo več poraženi. O prvaku bo verjetno odločala razlika v golih. Prešeren iz Ra-
dovljice se je (V drugem delu močno poslabšal, saj sta ga prehitela tako Naklo kot Bohinj. Nogometaši z Bleda pa se bodo morali najibrže zadovoljiti kar z zadnjim mestom.
LESTVICA: Pantiz. Sik. Loka 9 8 0 1 68:8 16 Jesenice 7 6 0 1 45:4 12
Partizan Naklo 8 4 0 4 23:32 8 Bohinj 7 2 1 4  7:50 5
Prešeren 7 2 0 5 17:27 4
Bled 8 0 1 7 12:38 1
Moštva, ki tekmujejo izven konkurence, so odigrala v spomladanskem delu pet kol. Jesenski zmagovalec je bila »Mladost« z enajstimi točkami. Drugi je bil »Triglav« z devetimi .n tretji »Tržič« z osmimi. Po spomladanskih srečanjih pa je lestvica takale:
Mladost B 13 8 2 3 44:25 18
Triglav B 12 7 1 4 26:22 15
Tržič B 1? 5 3 5 29:42 13
r
izredna seja zveze „ Športov v kranju
V Petek, 26. aprila popoldan y bila v prostorih Občinskega vudskega odbora v Kranju seja Zveze športov, za ka/tero so dali Pcbudo športni novinarji Radia ^ubijana, republiških in lokalih časopisov. Razen članov od-^a Zveze in novinarjev so seji ^isostvovaili tudi predstavniki fPortruh društev in klubov *r£»njske občine. Obravnavali so r^na vprašanja in probleme, ki imajo ta društva, govorili pa 80 tudi o zboljšanju propagand-^o-depisniške dejavnosti o špor-na Gorenjskem. Cr.
Zadnji športni rezultati
I. CONSKA LIGA ^nbljana : Trešnjevka 2:1 j<*stilac : Tribuna 0:1 Ja°ran : Reka 2:1
^URLJANSK - PRIMORSKA LIGA
Jiadost : Izola 2:1 (1:0) rr*Klav : Nova gorica 5:1 (0:0)
Čopov Jože o praznovanju J. maja
„Ker smo izobesili rdečo zastavo, sem moral plačati kazen 4 krone..."
Joža Cop pred 20 leti s svojim prijateljem planincem Lipovškom
Da bi zvedeli kako so praznovali jeseniški športniki 1. maj pred leti, sem obiskal znanega kralja gora — Čopovega Jožeta. Prekinil je delo na vrtu in velel ženi, naj prinese »frdamančka«, nakar sva začela kramljati:
»Večino 1. majev sem preživel v gorah, kamor smo organizirali planinci vsako leto prvomajske izlete. Enkrat smo šli na Triglav, drugič na fikrlatico, tretjič k Valvazorjoi itd. Razen starejših so se udeležili prvomajskih izletov tudi mladi skalaši, cd katerih se spominjam predvsem Slavka Koblarja in Andreja Moreta, ki sta kot mlada fantička hodila ra nami in prejela 1. maja značke, na podlagi katerih sta že smela hoditi z nami skupno na ture.
Zvečer 1. maja smo se običajno vrnili na Jesenice in se udeležili rajanja, ki je bilo pri Jelenu. Med drugim se spominjam, da sem bil 1908. leta zaradi 1. maja kaznovan z denarno kaznijo — 4 krone. S Tinetom Sve-
tino sva poskrbela, da je zavihrala na tovarniškem dimniku na Javorniku rdeča zastava. Tine je splezal z zastavo na dimnik, jaz pa sem spodaj oprezovaL Bila sva izdana in kaznovana, za tiste čase, z dokaj visoko kaznijo.
Tudi zadnja leta pohitim za 1. maj najraje v gore, kjer se počutim najboljše. Kam bom Šel letos, še ne vem; morda na Poljane- kamor organizira sindikat Železarne množični izlet.«
O praznovanju 1. maja mi je povedal Joža še marsikaj zanimivega. Ob koncu kramljanja mi je pokazal zob jamskega medveda, ki je bil najden v Mckriški jami v Kamniških planinaih. Hitel je pripovedovati, kdo mu je dal zob za spomin, nadalje da je bil najden v višini 1500 m, da je star 60.000 let in podobno. Prijeten razgovor sva zaključila s sklepom, da bova izkoristila letošnje prvomajske praznike za skupni izlet v gore.
P. ULAGA
AVTOPROMET KRANJ
OBVEŠČA
CENJ. POTNIKE,
DA S 1. MAJEM
UVAJA V LJUBLJANI
NOVO
AVTOBUSNO POSTAJO
V ZUPANČIČEVI ULICI POLEG
PROTESTANTSKE CERKVE NASPROTI BIVŠE RESTAVRACIJE SLAMIC
Potniki, turisti, izletniki, poslužite se ugodnih zvez z našimi avtobusi. Ne pozabite, da imajo naši avtobusi iz Ljubljane takojšnje zveze z ostalimi našimi progami.
Ob nedeljah in praznikih izkoristite povratne vozovnice s popustom. Naše redne in povratne vozovnice so cenejše od železniških.
Jf» \4. in 5. maja v Kranju I. mednarodni speed-way
V soboto 4. in nedeljo 5. maja, vsakokrat ob 15. uri, bodo v Kranju I. mednarodne spced-way moto-dirke.
Ta zanimiva športna prireditev bo prav gotovo privabila na dirkališčno stezo v Stražišču zelo veliko gledalcev, saj je mednarodna udeležba nadvse pestra. Dokončno je že prijavljenih 8 poljskih dirkačev, 2 Švicarja, in dve ekipi, ki bosta šteli po 4 člane, iz Avstrije.
Iz naše države pa bodo sodelovali vsi najboljši tovrstni dirkači. Imena kot so Rcgvart, Mrak, Klemcnčič in Lampe, jamčijo, da bo prireditev na res dostojni višini.
Steza je dobro urejena in so na njej že prvi treningi. Upajo, da bodo dirkači lahko dosegli rekordno hitrot.
Prireditev bo vsekakor vredna ogleda.
I. A.
Razgovor s predsednikom Sveta za šport OLO
J
Enega najboljših kranjskih športnikov in predsednika Sveta za šport in telesno vzgojo, Lada Martelanca, sem našel pri treningu. Nekaj časa sem ga cpozcval, kako pod'ra keglje. Po končanem treningu sem ga vprašal, koliko jih je podrl.
»864,« je odgovoril. »Kdor je kegljač, lahko ve, da je to za običajen trening res dober rezultat« Na vprašanje, kdaj se je začel ukvarjati s športom, mi je odgovoril:
»S športom sem začel že leta 1930.    Takrat sem  se vpisal v športno društvo »Korotan« kot nogometaš. Razen nogometa iem še telovadil v šoli in plaval.« Precej časa ste posvetili nogometu in kegljanju. Kateri od teh dveh športov vam je ljubši?
»V mladih letih sem v nogometni igri našel večje zadovoljstvo. Redno sem gledal nogometne tekme in  takratni kranjski nogometni »asi« so me vzpcd'ou-dili k temu, da sem resno treniral. Kasneje pa sem se umiril. Sedaj mi je po delu v tovarni trening na našem kegljišču res v zabavo in razvedrilo.« Kranj  je  znan  kot močno kegljaško središče. Kako je kaj z mladimi močmi? »Zadovoljen sem, da vam lahko povem, da je Triglav eden redkih kegljaskih kolektivov, ki skrbno pazijo na zaledje. Zato se pri Triglavu ne bojimo, da bi kegljanje v Kranju zamrlo. Morda bo nastala vrzel v kvaliteti, vendar upam, da bomo iz množice mladih tekmovalcev dobili tudi nekaj vrhunskih kegljačev. Za primer naj navedem samo Turka, ki je že standardni član naše prve ekipe«
Kakšno je vaše mnenje kot predsednika Sveta, o športnih objektih in o vaditelj-skem kadru? »Predvsem menim, da bi bili v večjih gorenjskih mestih nuj-
no potrebni športni parki. Na žalost pa v tem pogledu še nismo prišli daleč. Predvsem industrijskim središčem kot so Jesenice, Kranj in Tržič bi športni  parki  mnogo  pomagali pri
MED NAJBOLJŠIMI Lado Martelanc
dvigu   množičnosti   kakor tudi
kvalitete v športu.«
Kako pa ste športniki včasih praznovali 1. maj?
»1. maj smo praznovali s tekmovanji ali pa smo se zbrali na predvečer in šli na Smarjetno goro, kjer smo kurili kresove. Čutili smo, da je to praznovanje nekaj našega.«
Kaj pa vaši načrti, tovariš Martelanc?
»Kakšnih velikih načrtov nimamo več. Rad bi videl, da bi »Triglav« obdržal kvaliteto :n svoj položaj v kegljaškem športu, ki ga uživa danes, mimo tega pa računam tudi na solidno uvrstitev na drž. prvenstvu.«
M. T.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
Od privatnikov malih oglasov ne   objavljamo pred vplačilom.
Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. — Naročniki imajo 20 % popusta.
TELEFONSKA ŠTEVILKA
NAROCNISKO-OGLASNEGA ODDELKA JE: 190
Trgovsko podjetje »Kurivo«, Kranj, telefon 192, obvešča cenjene potrošnike, da razprodaja fižolovke in palice za paradižnike po znižanih cenah — komad po 7 in 5 din. Poslužite se ugodnosti!
Prodam nova vrata za kmečko peč. Ponudbe oddati v oglasni oddelek.
Prodam 1 ha polja in stavbno parcelo v bližini Kranja, na kateri so jablane. Napeljana je tudi že voda in elektrika. Naslov v oglasnem oddelku.
Biljard, dobro ohranjen, zelo poceni prodam. — Sejmišče 1, Kranj.
Prodam 10 močnih družin Zni-daršičcvih čebel po 4000 din. — Kokrica 126, Kranj.
Prodam kobilo staro 10 let z žrebetom. Voglje 38, Šenčur.
Prodam travnik v bližini Kranja. Poizve se v Kranju, Cankarjeva 3.
• Zamenjam sobo v centru Kranja za drugo. Vprašati pri gospe Knol, Trubarjev trg 6, Kranj.
Vdovec-upokojenec, dobro situiran z lastnim domom, želi poročiti žensko do 40 let starosti, postave močne, srednje velikosti, s primernim premoženjem. Ponudbe oddati na oglasni oddelek. _
Prodam vzidljiv štedilnik z 2,5 ploščami, bakrenim kotlom, 2 pečnjakoma in češkimi ploščica-
mi. Postavi se desno ali levo. — Primskovo 19, Kranj.
Prodamo 10.000 kom. stare zidne opeke. Interesenti naj se zglase v Pekariji Tržič.
Prodam dobro ohranjen globok športni otroški voziček. — Huje 13.
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla naša sodelavka VIDA FRELIH
Zvesto tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu.
Pogreb bo izpred hiše žalosti v Zgornjih Danjah — Sorica, v ponedeljek, 29. aprila.
Sindikalna podružnica Okrajnega ljudskega odbora Kranj.
ZAHVALA
Tem potom se iz vsega srca javno zahvaljujem sledečim prostovoljnim dajalcem krvi, ld so mi v .kritičnem zdravstvenem stanju tako nesebično priskočili s svojo krvjo na pomoč: Japelj Stane, Tržič, Blejska 3; Jerman Ivan, Tržič, Čevljarska 2, Spen-dal Mirko, Kovor 59, Kolar Rudolf, Tržič, Trg svobode 28, Žnidaršič Franc, Pristava 12, Ve-sič Anica, Retnje 9, Urbane Zdravka, Sebenje 42, Perko Jože, Senično, Zekar Pepca, Tržič, Cesta JLA 20, Cvek Lucija, Tržič, Cesta JLA 28.
Iskrena hvala! Čuljak Drago, pacient v bolnici Golnik.
Gorenjska smučarska podzveza Kranj in TVD »Partizan« Mojstrana priredita dne 12. maja 1957 ob 9. uri dopoldne namesto »TRIGLAVSKEGA SMUKA« mednarodni »ZLATORO-GOV« veleslalom in »TRIGLAVSKI VELESLALOM« v Vratih. Vabimo vse smučarje, da se tega zimskega tekmovanja udeleže.   Prevoz  za   tekmovalce in
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO K PRAZNIKU DELA
KGMIMLM BANKA KRANJ
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
Vuio"
BLED
POŠILJA  PRVOMAJSKE POZDRAVE
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVS KEGA PODJETJA
„ŽELEZNINA" KRANJ
čestita  ob  Prazniku dela vsem svojim poslovnim prijateljem in -vsemu delovnemu ljudstvu
OB PRAZNIKU DELAVSKEGA RAZREDA 1. MAJU
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem
DELOVNI KOLEKTIV OBRTNEGA PODJETJA
M
COKLA
BLEJSKA DOBRAVA
11
funkcionarje je brezplačen od Mojstrane do Vrat.
OBVESTILO Obveščamo, da smo premestili
Postajo ljudske milice Predoslje v Naklo, ki ima začasno telefonsko številko od 4-03 do 4-05 in 592.
Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve Kranj
VSEM ODBORNIKOM OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO KRANJ
Na podlagi 1. točke 126. člena v zvezi z 2. odstavkom 127. či. zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-69/52) sklicujem
24. SKUPNO SEJO OBEH ZBOROV Okrajnega ljud. odbora Kranj, ki bo v ponedeljek dne 6. maja 1957 ob pol 9. uri v sejni dvorani OLO Kranj. Za sejo predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1. Obrazložitev spremembe in dopolnitev družbenega plana in proračuna okraja za leto 1957.
2. Imenovanje upravnega odbora okrajnega sklada za gospodarske kadre.
3. Izvolitev sodnikov porotnikov Okrajnega sodišča v Kranju. Po končani skupni seji bosta
ločeni seji obeh zborov in sicer 22. SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN 25. SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV, za kateri predlagam naslednji enak
DNEVNI RED:
1. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenem planu okr. Kranj za leto L957 .
2. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu okraja Kranj za leto, 1057.
3. Sklepanje o soglasju k odlokom ObLO o povračilu dnevnic za službena potovanja.
4. Sklepanje o objavljanjiu bilanc gospodarskih organizacij za leto 1956.
5. Sklepanje o garanciji podjetju »Peko«, Tržič.
Na seji abora proizvajalcev je še:
6. Sklepanje o določitvi amortizacije podjetju »Kamnose-štvo« Kranj.
Seja okrajnega zbora bo v sejni dvorani OLO, seja zbora
qor*
Dva dni, pa še tretjega pol sem gruntal in gruntal, kaj neki bi vam napisal za 1. maj. Da bi šimfal, kakor v vseh prejšnjih bodicah, pa res ne bi bilo lepo. Kar solze mi silijo v oči, če pomislim, da bi koga napičil na bodico prav zdaj, za ta težko pričakovani praznik pomladi. Najlbolje bo, če malo pokramljamo! Prav zdajle sem se domislil, da ne bo napak, če vam v kratkem povem, kako je bilo v nedeljo, 21. aprila na Šmarni gori.
»Slišiš \i, jutri greva na Šmarno goro,« mi je rekla Marjana v soboto izvečer. Hotel sem ugovarjati, ko pa sem zapazil Mar Janine uničujoče poglede, sem rajši pogoltnil besedo in se umaknil v sobo. V meni je kar škripalo od jeze. Kako tudi ne, ko sem se pa i zmenil s prijatelji za nedeljsko partijo taroka. Dolgo v noč sem tuhtal, kako bi se izmuznil Marjaninemu izletu, pa mi ni nič pametnega prišlo na misel. Na konou sem se vdal v kruto usodo in zaspal.
Nedelja. Po malem je ro-silo, kar pa ni odvrnilo Marjane od njene namere. Izlet je izlet in konec besedi! Vso pot sem se po malem prl-dušal in grozil Marjani, češ le pazi se, če se prehladim. To je bilo pa tudi vse, kar sem si upal storiti. Vi moje Marjane še ne poznate .. .
Ko sva z Marjano rinila v breg, sem se pa le po malem troštal, kajti uvidel sem, da le nisem docela osamljen v svoji nesreči. Skrivaj sem pogledoval po ostalih vrlih zakoncih, ki so prav tako s svojimi ljubeznivimi zakonskimi družicami rinili na Šmarno goro. Najbrž so bili tudi oni prisiljeni kakor jaz. Ko sem jih takole gledal, se mi je zdelo, kakor bi se vzpenjali na Golgotto.
Kar živahno je bilo na vrhu gore, posebno še, ker je bila velika noč. Ko sem prodajal zijala, me je zdajci su-
nila Marjana med rebra: »Poglej, kako lep je razgled. Ali ni čudovito v dolini?«
»Ja madonca, zakaj si me pa potlej vlekla gor, če je pa v dolini tako lepo,« sem planil, kakor bi me usekal gad.
»Tiho bodi, šupa polomljena! Ti pa res nimaš nobenega smisla za lepoto.«
»Prav imaš, MaTjana. Vsaj tedaj, ko sem izbiral ženo, bi moral biti bolj izbirčen . . .«
Marjana me je ošinila z očmi, raztegnila levi kot ust skoraj do ušesa in siknila: »Lepotec«
Ne vem, kako bi se to pot prepir končal, da se ni prav tedaj oglasil zvonček sv. Antona — patrona vseh zaljubljenih.
»Zvonit grem,« se je zdajci spomnila Marjana, mi obrnila hrbet in odšla proti tistemu famoznemu zvonu, ki ima baje to moč, da tistemu, ki zvoni nanj,, pa naj bo to moški ali ženska, skomandira ljubčka ali ljubico.
Tudi jaz sem zvonil na tisti preklicani 'zvonček, preden sem se oženil. Se zdaj se spominjam, kako sem ga cel firkelc ure gonil samo zato, da bi mi sv. Anton čim lepšo babnioo skomandiral. Sent, pa ne vem, s čim sem se svetniku tako zameril, da mi je obesil Marjano za vrat. Kaj vem, morda sem mu pa premalo drobiža nasul v tisti šparovc.
Glejte, vseskozi sem si med drugim tudi želel, da bi dobil v zakon ženo, ki bi dobro obvladala strojepisje. Precej namreč pišem, in kako bi bilo prijetno, če bi tiste pisari je kar lepo diktiral. Kako rado se v življenju za-suče: jaz sem hotel diktirati njej, zdaj ■ pa ona diktira meni. . . Sicer pa, kaj bi se grlzel — naposled je to žalostna usoda premnogih zakonskih mož.
Tisto popoldne sem našel tudi deklico, ki se je na vse kriplje obešala na zvonček ljubezni, če smem tako ime-
novati tisti tingel-tongel. Kar smilila se mi je punca, pa ustrašil sem se, da utegne v preveliki vnemi še zvon utrgati.
»Zakaj pa tako zvonite?« sem jo nagovoril.
Dvoje solznih oči, ki so govorile o prečutih nočeh, se je zazrlo vame. Vsa zasopla mi je odgovorila: »Oh, veste — moj Francelj noče nič več slišati o meni . . .«
»Sv. Anton Vas pa tudi ne bo,« sem ji rekel, nato jo pa odkuril okrog ovinka, da me ne bi našla Marjana v tem prijetnem pomenku.
Pa še to vam moram povedati, da je ljubezen hudičevo draga. Za vic sem se postavil zraven Antonove Šparkase, kamor mečejo ljubezni žejni ljudje denarne prispevke. O madonca, zaljubljeni ljudje, pa tisti, ki bi se radi zaljubili, so pa res mahnjeni. Rečem vam, kar po sto pa po pet sto dinarjev so metali v tisti šparovec. Po eni plati petsto dinarjev ni niti majhen denar; če pa misliš, da boš dobil od sv. Antona za petsto dinarjev fejst babo ali pa užitnega dedca, se pa tudi hudičevo motiš. Sv. Antonu ne bo nihče pameti solil, pa tudi za drag denar ne. Pri tem fohu je postal pravi mojster — obljublja dosti, da pa le malo.
Ce pa že prosilca ali prosilko usliši, tedaj največkrat obdaruje s kakšnim neuničljivim materialom, kakor je n. pr. moja Marjana.
Ta dan sem na Srnami gori še marsikaj videl in še več slišal. Kljuib temu, da je bilo še kar prijetno, sem bil le vesel, .ko je pod večer padel Marjanin befel: »Ajde stari, greva!«
O tem, kako je sv. Anton mnoge parčke skibical, da so se na vse kriplje onegavili po grmovjih vzdolž vse poti, pa rajši ne bom govoril.. .
Vas pozdravlja
VAS BODIC AR!
proizvajalcev pa v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju.
ČESTITKAM OB 1. MAJU SE PRIDRUŽUJEJO IN PRIPOROČAJO   SVOJE USLUGE
KRAJEVNA GOSTILNA, KAMNA GORICA GOSTIŠČE IN PRENOČIŠČA »ZELENICA«, ŽIROVNICA MIZAR ANDREJ OGRIZ, LABORE DEŽNIK AR ALOJZ JENKO, KRANJ KNJIGOVEZNICA EDO POŽGAJ, KRANJ ŽAGA LOJZE SUSTERSlC, KAMNA GORICA
OB PRAZNIKU DELA ISKRENO ČESTITAMO
Gorenjsko opekarno
DVORSKA VAS
Izdelujemo zidake in votlake
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE DROBNE LESNE EMBALAŽE
ZGORNJE GORJE
Čestita ob i. maju vsem d elovnim ljudem
Izdeluje vse vrste lekarniških, kemijskih in kolomaznlh škatlic, košare za žabe in rake ter ostalo drob. embalažo
Odbornike vabimo, da se seje gotovo udeleže.
Podpredsednik: Dušan Horjak, 1. r.
GLEDALIŠČE
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
V nedeljo 5. maja GOSTOVANJE na Jesenicah v. Mestnem gledališču. VVilliam Inge »AVTOBUSNA POSTAJA«. Predstavi ob 15.30 kn 19. uri. Opozarjamo občinstvo na ugodne zveze z vlaki.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
V ponedeljek 29. aprila ob 20. uri A. Marodič »OPERACIJA ALTMARK«. Režija in scena Bojan Čebul j.
__________«:h	o
	
KINO »STORŽIC«, KRANJ
29. in 30. aprila, amer. barvni cinemaseop film »MED NEBOM IN ZEMLJO«, ob 17.?0 in 20. uri.
1. maja, amer. barv. cinem. film »MED NEBOM IN ZEMLJO«, Ob 15., 17.30 in 20. uri.
2. maja, ob 9.30 uri amer. barv. film »MIRNI ČLOVEK«, ter ob 15., 17.30 in 20. uri 'amer. barvni cinem. film »MED NEBOM IN ZEMLJO« — zadnjikrat.
3. in 4. maja, amer. barv. film »VESELO IZKRCEVANJE«, ob 16., 18. in 20. uri.
5. maja, ob 9.30 in 14. uri francoski barvni film »GROF MON-TE CHRISTO« I. del, ter ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. film »VESELO IZKRCEVANJE — zadnjikrat.
LETNI KINO »PARTIZAN«
1. maja, ameriški barv. film »MIRNI ČLOVEK«, ob 20. uri.
2. in 3. maja, premiera italijanskega filma »SLEPO DEKLE IZ SORENTA«, ob 20. uri.
4. marca, francoski barv. film »GROF MONTE CHRISTO« I. del ob 20. uri.
5. maja, amer. film »HČERKA BELA STAR«, ob 20, uri.
KINO »SVOBODA« STRAŽIŠCE
1. maja, ameriški barv. film
»KARNEVAL V TEKSASU«, ob
17. in 19. uri.
2. maja, ameriški barv. fil1"1 »MIRNI ČLOVEK«, ob 17. in 19-uri.
4. maja, amer. film »HČERKA BELA STAR«, Ob 20. uri.
5. maja, franc. barvni fu1*1 »GROF MONTE CHRISTO« %. del ob 16., 18. in 20. uri.
KINO »RADIO« JESENICE 29. in 30. aprila, amer. barvni film »BORBE V VSEMIRJU«, c*
18. in 20. uri.
Od 1. do 3. maja, italijanski film »PREPOVEDANE ZVEZE*-
V sredo in četrtek ob 16., 18. in 20. uri. V petek ob 18. in 20. uri.
4. in 5. maja, ameriški fili° »BALADA O ČRNEM ZLATU«-
V soboto ob 18. in 20. uri. V ne' deljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma.
KINO »PLAVŽ« JESENICE
29. in 30. aprila, ameriški filf° »DOLINA MAŠČEVANJA«, ob 18. in 20. uri.
2. in 3. maja, ameriški barvni film »BORBA V VSEMIRJU":. ▼ četrtek ob 16., 18. in 20. uri. V petek ob 16. in 20. uri.
4. in 5. maja, italijanski fiirt* »PREPOVEDANE ZVEZE«. V" soboto ob 18. dn 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10.30 uri matineja mladinskega filma.
KINO RADOVLJICA
Od 30. aprila do 2. maja, am<J' riški barvni film »HOUDINI«, v gl. vi. Tony Curtis, Janet Laigh
V torek ob 20. uri. V sredo W četrtek ob 15.30, 17.30 in 20. uri-
Od 3. do 5. maja, francoski psihološki film »OBSEDENOST«, v gl. vi. Michele Morgan, Ra* Vallone. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15,30, 17.30 in 20. uri.
KINO NAKLO
1. maja, ^ameriški barv. filn* »MmNI ČLOVEK«, ob 17. uri. ter italijanski film »SLEPO DE' KLE IZ SORENTA«, ob 19. U*l-
2. maja, ameriški barv. fito*1 »KARNEVAL V TEKSASU«, o& 17. in 19. uri.
4. maja, italijanski barv. filr° »VERDI«, Ob 20. uri.
5. maja, italijanski barv. fiM* »VERDI«, ob 17. in 18. uri.
*hria® Gorenjske 5
;    Si   ' M
Rušili smo staro življenje
Pričakovali sim nekoj pomembnega .. .
Andrej Brovč je bil pred II. svetovno vojno zaposlen v Jugočeški v Kranju. Spominja se mnogih večjih akcij v ■času velike tekstilne stavke in akcij Komunistične partije v tistem času, ki so dobile še posebno veljavo v pripravah na maj. Tudi on, kot vsi drugi, Pa je že marsikaj pozabil.
»Vsega si nisem nikoli zapisoval. Zal mi je, saj bi tako vedel povedati precej več. Toda — saj nisem nikoli utegnil,« tako je rekel tovariš Brovč ln vsi drugi, s katerimi sem govorila o praznovanju 1. maja Pred vojno.
Leta 1937 so praznovali v Ju-Sočeški 1. maj med kolektivom. Prfcej jih je bilo, ki so bili tedaj simpatizerji Partije. Pred *• majem so vsi ti dobili naloge, večkrat niso niti vedeli, kdo je iniciator vsega tega dela, vedeli so le, da je treba naloge v redu opraviti, ker bo to delo
koristilo njim — delavcem, 'njihovim pravicam.
»Kako smo se pripravljali na 1. maj ... Samo iz besed o pripravah in praznovanju se da malo razbrati, vendar je vsaka uspela akcija tedaj pomenila za nas mnogo — toliko, da ni moč povedati.
Pred 1. majem smo se ilegalno zbirali in na tihem razpravljali, se pogovarjali in kovali načrte o prvomajskih izletih. Iz Kranja smo odhajali v najrazličnejše bližnje kraje — na Jošta, Smarjetno goro, Kofce in drugam.«
Razdelili so se v skupine, ker so jih žandarji stalno zasledovali. Seveda so bili ti izleti na videz popolnoma vsakdanji izleti v naravo, vendar so udeleženci vedeli in čutili, da prav ti izleti krepijo moč in voljo delavcev, ki so se borili za svoje pravice. Na teh zborovanjih so govorili najvidnejši vodite-
lji — Papež in drugi, včasih pa jih je obiskal tudi Stane 2agar.
Razen tega so se ljudje pripravljali na 1. maj tudi z raznimi trosiliiiani in napisnimi akcijami. Letake so raznašali po mestu. Niso jih samo trosili, temveč je moral letak priti neopazno v vsako hišo — vtikali so jih v špranje hišnih vrat in pragov. Ulice so bile nenadoma popisane s parolami, ki so
jih pestrile skice srpov in kladiv. Te akcije so bile dobro organizirane. Ob določeni uri so bile popisane hiše v vseh večjih krajih Slovenije, kar je policijo še bolj zmedlo in otežkočalo kontrolo. v
Skratka — 1. maj smo vedno pričakali z delom in čakali, da se bo tedaj zgodilo nekaj pomembnega, velikega. . .« pripoveduje tov. Brovč.
Prvi maj je bil dan uspešnih podvigov
VIDEL SEM
M
še
ekateri dogodki iz prve svetovne vojne in oktobrske revolucije so mi ostali prav dobro v spominu, ne-zupniki s prižnic, da nas kliče še bežno. Spominjam se, kako sem preživel dni v turkestan-skem taborišču, kako sem se kasneje vračal domov...
Leta 1914 so nam oznanjaj i ^upniki s prižnic, da nas kilče cesar Franc Jožef na bojišče, da branimo takratno avstroogr-sko monarhijo pred Rusijo in Srt>i.1o. Videli smo, da se bomo bojevali in prelivali kri za imperialistične koristi. Vedeli smo, da so Rusi Slovani in zato smo Neradi streljali nanje.
Komaj   dvajset  let  sem bil star, ko so me že mobilizirali. °dgnali so nas na fronto v Galicijo, na rusko-avstrijsko fronto. Čeprav  so nas nemški oficirji .za petami neprestano priganjali, da moramo naprej proti Rusom, da jih moramo streljati, smo bolj malo uresničevali njihova povelja. Ko so nas ujeli, smo  se še bolj  prepričali, da Rusi  niso bili  naši sovražniki, kobro se še spominjam ruskega Vojaka, ki mi je, ko so me ujeli, dal kruh in slanino. Potem so ^as  »naložili«  na   vlak in nas °dpeljali preko Urala v Srednjo Azi.io k perzijski meji. Tam smo ' Prebivali v kasarnah in hrane nam ni manjkalo. Toda precej n_a<Si.h je dobilo tifus, veliko pa W je pomrlo. Kasneje, jeseni 1915. leta »o , Izvedli med Judoslovani veliko akcijo za vpis med dobrovoljce Za borbo proti Avstriji.
Februarja in marca 1917. leta *° se dogajale v Rusiji velike stvari. Car Nikolaj se je moral odpovedati prestolu in je bila formirana začasna vlada. Ta vlada je bila prav res začasna, Kajti v jeseni novembra meseca je bila velika oktobrska revolucija.
Delavci so prijeli za orožje. \*o težkih .borbah jim je uspelo, da so oblast prevzeli oni, delav-na inteligenca in revni kmetje Pod vodstvom Boljševiške par-tlJe in velikega Lenina.
Ti dogodki so našli svoj odmev
'tudi med nami — ujetniki. Z Navdušenjem smo spremljali oktobrsko revolucijo in želeli, da Oi si tudi naše ljudstvo priborilo enake pravice, da bi ostro na-
stopilo proti takratnemu izkoriščanju.
Bilo je leta 1918 in vojni ujetniki so se vračali iz centralne Rusije. S seboj so ponesli kal revolucionarne miselnosti v Ju-denburg. Judenburškim dogodkom leta 1913 je manjkala sila, ki bi s svojo revolucionarno močjo organizirala in vodila, manjkala je organizacija revolucionarne partije.
Sest naših ljudi, ki so organizirali akcijo za prevzem oblasti, in jo tudi vodili, je bilo obsojenih pred avstrijskim vojaškim sodiščem na smrt. Pri vseh teh dogodkih nisem sodeloval, ker sem bil vse do zadnjega, do leta 1921 v Turkestanu. Vendar smo tudi mi pozdravljali in zasledovali vsa takratna napredna dogajanja v svetu, pod vlado delavcev in kmetov smo sodelovali v rdečih sindikatih, delali smo v raznih delavnicah in tovarnah in skušali pomagati pri okrepitvi novega gospodarskega sistema.
Po revoluciji smo bili pravzaprav popolnoma svobodni. Nismo bili več v konvoju. Taškentski sovjet nam je dal potrdilo, da smo bivši vojaški ujetniki in inozemski državljani. Tako smo se nekako vživeli v tamkajšnje razmere. Videli smo marsikaj dobrega in pravilnega in občutili, da so se delavski razred, delovna inteligenca in kmetje borili za veliko in dobro stvar.
Leta 1921 sem se vrnil v takratno Jugoslavijo. Sprejem oziroma pozdrav je bil dokaj čuden. V Mariboru je prvi spregovoril policijski komisar, da so tukaj — v takratni Jugoslaviji — voditelji že  izbrani  in naj zato ostanemo lepo mirni, to se pravi, naj nikar ne mislimo, da bi oblast prevzel delavski razred. V Mariboru nas je pritu-kala policija in nas odvedla v karanteno. Kmalu za tem smo se po dolgem času vrnili vsak na svoj dom. Vendar še ni bilo konca »obiskov«. Poklical me je še   srezki   načelnik  v Kranju, srečati sem se moral tudi še z orožniki v  Tržiču, te  nič kaj prijetne obiske pa je zaključil na koncu še — župnik. Oblastniki  so  se  namreč  tako bali vpliva oktobrske revolucije, da so  tudi   mene   hoteli čimprej »očistiti« njenega duha.
PETER UZAR
Kako »o Kranjčani preživeli 1. maj v letih pred vojno, se spominja tudi Stane Toplak, ki je tudi sam sodeloval pri mnogih akcijah.
1. maj perd vojno so napredni delovni ljudje praznovali dokaj drugače kot dandanes. Tedaj 1. maj še ni bil priznan za delavski praznik, za praznik vseh delovnih ljudi. Zato so si prizadevali, da bi 1. maj postal čimprej njihov — delavski praznik. Ponekod so kapitalisti šele v kasnejših letih po pogodbi, ki si jo je delavstvo priborilo, določili 1. maj kot prost dan.
»Toda kljub temu smo tedaj praznovali 1. maj vse drugače kot danes. Ta dan je bil za nas prav res dan dela, dan, ko smo si posebno prizadevali, da dokažemo kapitalistom, da njihovo izkoriščanje ne bo več dolgo uspevalo, da so oni odvisni od delavskega razreda, da je delavski razred nositelj napredne miselnosti, da je v delavskem razredu moč in sila življenja.
Tedaj ni bilo 1. maja brez letakov, ki bi pozivali delavce, naj 6e združijo v enotni borbi za svoje pravice. Med ljudmi so se prav v tistih dneh širile brošure, ki so pisale o moči in borbenosti delavskega razreda, ter hkrati opozarjale delavstvo, naj
se združi in sledi ciljem oktobrske revolucije.
Društva »Svoboda« in rdeči sindikati so na pobudo Komunistične partije pripravljali izlete v okoliške hribe. Teh izletov po skupinah se je udeleževalo 100 do 150 ljudi. »Svobode« so pripravile svoj kulturni pro-grano, da so bili tako prikriti nameni teh izletov.
Zandarji so nas stalno spremljali in zasledovali, da bi preprečili revolucionarne govore na javnih zborovanjih, da bi zapleniil marksistično literaturo im zadušili vsako politično delo. Z organiziranim in smelim delom pa smo skoro vedno uspešno uresničili svoj načrt. Mnogokrat je na teh izletih iz grl naših ljudi zadonela Inter-nacionala in druge udarne pesmi.
Iz leta v leto je bilo moč opaziti, da ljudje vse bolj spoštujejo ta svoj praznik, da sledijo akcijam delavskega razreda. Rdeči sindikati so dobivali vedno večjo širino. 1. maj za nas ni bil dan počitka, temveč dan, ko smo največ delali, ko je Komunistična partija opravljala svoje največje akcije, take, ki jih druge dneve ne bi bilo moč uspešno zakljiučiti.«
na ta dan odhajali na izlete na Bistriško planino, Kriško goro, Veliko Mizico, pod Storžič in drugam.
Delavci so si v tistih časih kaj radi v znak predanosti in spoštovanja 1. maja vezali rdeče kravate in pripenjali rdeče nageljne. Zandarji so razganjali tržiške »rdečkarje«, kjerkoli so jih videli in jim trgali iz gumb-nic rdeče rože.
Glavni nositelji prvomajskih proslav so bila kulturno - prosvetna društva »Svoboda« in kasneje »Vz'ajemnost«. V »Svobodi« so se združevali sicer ljudje s social - demokratskim nazorom, vendar so bila pretežno njihova gledanja skoro vedno pozitivna, napredna.
Napredna mišljenja in boj za delavske pravice so naišla v Tržiču najbolj plodna tla ravno med mladino. Le-ta je opravljala razne trosilne in na-
pisne akcije, širila marksistično literaturo itd. Napisi — Živel 1. maj. Živel delavki praznik, so še bolj pozivali delavstvo na praznovanje in boj prosilka nad naslovom: Udeleženci prvomajske proslave leta 1924 se vračajo z Vintgarja proti Jesenicam
ti izkoriščevalskim kapitalistom.
Nekaj je bilo tudi takih, ki so nas oprezali in izdajali. Kapitalisti so sicer ponekod kasneje pustili praznovati 1. maj, vendar ga precej ljudi kljub temu ni praznovalo, ker so se bali posledic — odpustov in zniževanja zaslužka. Večkrat pa je policija s svojo okrepljeno kontrolo preprečila marsikatero zborovanje, razgnaia zbrane ljudi, vendar jedra zdravega proletariata ni bilo moč zatreti.
Boriti se moramo kot železna pest...
Samo eno - dokončati boj
VTržiču, ki je delavsko središče, so praznovali 1. maj pred II. svetovno vojno dokaj enotno, pripoveduje tov. Slavko Peraić. Zbirali so se na predvečer v Delavskem domu, na 1. maj sam pa so v letih 1919 do 1922 hodili v poivorkaili z
godbo in zastavami skozi okoliške vasi in Tržič. V letih 1923 in 1924 so socialreformisti odklonili skupno praznovanje pod vodstvom Partije. Tako so prenehale velike manifestacije, napredni ljudje pa so se začeli združevati v manjše skupine in
Tovariša Tine Noč in Alojz Tišov sta prav tako sodelovala pri akcijah in pripravah na praznovanje 1. maja pred vojno na Jesenicah in Javorniku.
Tudi Javorničani in Jeseničani so se tedaj pripravljali na proslave 1. maja podobno kot v drugih industrijskih središčih. Tiho, a odločno so pripravljali raze akcije — izobešali rdeče zastave na drevesa in drogove, pripravljali izlete na Golico, pod Mežakljo, na Poljane itd. Posebno izleti na Poljane so bili veličastni. Velika manifestacija delavskega razreda je dobila prav tu svoj pravi poudarek, prav na teh izletih se je pokazala moč in sila delavskega razreda. 1
Žandarji so nas zasledovali na vseh naših »izletih«. Včasih jim je uspelo, da so nas razgnali še pred zborovanjem, nekaj so jih aretirali, drugi so ušli. Navadno so te »sumljive tipe« zaprli toliko časa, da je minil 1. maj in jih potem izpustili, ker je bila organizacija teh izletov teko močna, da niso našli nobenega dokaza, ki bi »osumljence« obtožil na daljšo ječo.
»Spominjam se, da smo na Ja-
vorniku pripravljali zborovanje, oziroma »veselico« združeno z zborovanjem. Na to zabavo je prišel tudi policaj, ki nam je ostro zafbičal, da ne sme oiti nobenega pozdrava s pestjo. Le kakšno bi bilo zborovanje brez našega pozdrava? Pomagali smo si z zvijačo. Naš govornik je v govor vpletel tudi — »sodrugi, tovariši, če hočemo doseči svoj cilj, se moramo boriti ko železna pest. . .« in pri tem borbeno dvignil svojo stisnjeno pest.
Se in še sta pripovedovala tovariš Noč in Tišov, spominjala sta se vseh večjih akcij, svojih tovarišev in neprijateljev in nepremagljive moči Partije,
v
w sa povojna leta praznujemo 1. maj vse drugače. Postal je res praznik delavstva, praznik mladosti, delovnih zmag, veselja in počitka, praznik vseh nas. Ljudje odhajajo in bodo odhajali v planine. Golica, Jošt, Kofce, Poljane itd. bedo spet oživele, obiskali jih bodo ljudje, ki si želijo počitka in veselja, svobodno bodo zaplapolale rdeče zastave in svobodno bodo lahko zavriskali in zapeli pesem pomladi in življenja ... Lj,
Proslava 1. maja 1923 na Jesen ieah - Koncert Delavske godbe in pevskega .bora »Svoboda, na vrtu Eelavskega doma
I
J
MM sek s svoj'mi predstavami o tovarni, o živ-Um ljenju v industrijskem mestu in novih prijatelj'h, so se Štefan, Janez in Anica tisto jutro znaš'i v personalnem oddelku gorenjske tovarne obutve. To je bil odločilen korak v življenje, saj so do sedaj poznali samo šolo in dom, le Štefan si je tokrat že drugič izbiral poklic.
V podjetju so vse tri najprej napoti/i k zdravniku, nato pa še v poklicno svetovalnico. Psiholog je neprisiljeno navezal pogovor z vsa-
TO REPORTAŽO SMO LAHKO NAPISALI LE O ENEM IZMED GORENJSKIH PODJETIJ. ŽELIMO PA, DA BI KAI PODOBNEGA VELJALO ČIMPREJ SE ZA DRUGE KOLEKTIVE.
— ey
k:'m >od njih. Duševnost treh mladih ljudi se je potag ma odkrivala pred njim. Preživi/ali so mrzlično maiest, vsakdo je imel drugačna nag-nenja, spretnosti in zanimanje. Dal jim je naloge, ki so jih reševali s prizadevnostjo, vendar ni šlo vsem enako od rok. Svetovalec pa je medtem meril čas in ocenjeval.. .
Cez štirinajst dni so se naši znanci spet srečali v tovarni. Tam je bi'o tudi šest drugih novincev. Vodja cdde'kn za poučevanje praktičnega dela jim je razkazal tovarno in obrazložil ves potek proizvodnje. Vsakogar je tudi opozoril, naj si izbere delo, ki mu bo najbolj ugajalo.
Štefan se je na poti skozi obrate odločil za prirezovalca usnja; Anica, ki je že cd nekdaj sanjala o stroju, si "je izbra'a stroj, Janez pa se je od'očil za neko preprostejše delo. Na podlagi psihološkh izvidov so učitelji trenažnoga centra vsakomur določili delovno me^to, upoštevaje pri tem tudi želje posameznikov.
Ko so naslednje jutro ob šestih zapiskale sirene, so bili vsi novinci že na delu. Preizkusno dobo so nastopili v trenažnem centru. To je poseben odde'ek za priučevanje praktičnega dela. Od proizvodnje je popolnoma ločen in v njem se na novo sprejeti delavci lahko naučijo vseh delovnih faz, od prirezovanja usnja do pakiranja čevljev.
Štefan se je najhitreje vživel v svoje delo. V novem -ckolju se je počutil mnogo bolje kot v prejšnjem, pekicu. Učitelji so bili prijazni, vsako stvar so mu nazorno pokazali, zato je z lah-
Občinski ljudski
odbor Bohinj
in vse množične oganizacije
čestitajo prebivalstvu k prazniku dela
koto sledil spretnim gibom mojstrovih rok.
Anica je prvi teden opravljala delo s precejšnjo tremo, nato se je pečasi umirila in privadila stroju. Nič več je ni bilo strah kritičnih pogledov učitelja, ki jo je nadzoroval. Napak je delala vsak dan manj, postajala je spretnej.ša in tudi bolj samozavestna. Le kdaj pa kdaj je še kaj pokvarila in tedaj bi najraje zbežala nazaj na domača polja. Učitelj jo je v takih trenutkih maledušja dobrohotno opogumil. Hitro se je potolažila in potem Jo je bilo sram misli na beg.
Cisto na nasprotni strani oddelka je delal
Janez. B.i'l je počasen, manjkajo mu je rečne spretnosti, ker pa njegovo delo ni bilo zamotano, je kar dobro napredoval.
Minili so tedni. Poučevanje v delavnici je šlo h kencu. Tiste, ki so cpravljaili lažja dela, so že po enem mesecu vključili v proizvodnjo, ostale pa mesec a1 i dva kasneje. Za vsakega posebej so v trenažnem centru vodili dnevnik in v njem je bila ocenjena strokovnost, vedenje in zanimanje za delo. Med našimi znanci je bila Anica najibol:ša. Imela je precej odličnih ocen. Sledil ji je Štefan in nato Janez, ki je v zadnjem tednu vidno napredoval. Vsi trije so bili
r
V zraku so se bleščali »Matajurji« in krožili nad zasneženimi tereni Kom-ne. V njih so bili padalci in čakali na znak štarterja, ki jih bo spustil iz letal pred kamero. Še nekaj zavojev in letalo so zapustile črne pike — padalci. Zabrnela je kamera in posneli so nov kader filma »Najprej poroka«. Letala so še nekajkrat preletela Komno, nato pa so se spustila proti Ljubljani. Ko sem prišel na Komno, sem našel osamljen dom. Pred njim je stalo le nekaj utrujenih nosačev, ki so se pravkar s hrano povzpeli iz doline na Komno. Ostala ekipa pa je snemala nedaleč od doma zadnje posnetke na Komni. Ekipa se je namreč že v četrtek vrnila v Ljubljano, kjer bo po kratkem premoru nadaljevala snemanje. Snemanje bodo začasno prekinili, da bodo dokončali plan snemanja. Predčasne posnetke na. Komni so posneli le zato, ker se je vodstvo filmanja balo, da kasneje ne bi dobili primernih snežnih terenov. S snemanjem bodo nadaljevali šele po 1. maju.
Režiser Cap pravi o filmu takole: »Ce je bila »Vesna« prvi poljub, potem je »Najprej poroka« prva noč. »— Drugače bi lahko rekli, da film obravnava zgodbo nekoliko starejših ljudi od ti-
NA KOMN SNEMAJO
stih. ki so nastopali v »Vesni«, zgodbo študentov na univerzi. Film pa bo prav tako kot prvi poln študen-tovskega humorja in svežosti. Triglav-film ne namerava ustvariti visoko umetniškega filma, ampak predvsem zabaven film.
Pri snemanju sodelujejo sami stari znanci, ki nas bodo, upamo, tudi to pot, s svojo igro razveselili. Direktor filma je Mladen Kozina, scenarij sta napisala Matej Bor in František Cap, ki je obenem tudi režiser filma. Glavni snemalec je Janez Kališ-nik. V glavnih vlogah pa nastopajo: Vesna - Metka Ga-brijelčič, Samo - Franck Tre-falt. Za zmešnjavo bo zopet poskrbel Sandi - Janez Cuk, medtem ko tudi ne bo manjkalo Hiperbole - Olga Bedja-nič, Krištofa - Jure Furlan, strogega profesorja Cosinusa - Stane Sever, dobre študen-tovske mamice - Metka Bučar in drugih.
Morda vas zanima vsebina filma. Na Komno pride skupina deklet z ljubljanske univerze, ki bi se radi v zimskih počitnicah osvežile in naveselilc. Hiperbola je zadolžena, da bo organizirala primerno fantovsko druščino. To pa ji ne uspe in zato prosi svojo znanko, padalsko učiteljico, naj ona poskrbi, da na Komni ne bo dolgočasno. Ker pa ta njena znan-
V SREDO JE NA KOMNO ODŠLA EKIPA TRI-GLAV-FILMA, DA BO POSNELA DEL NOVEGA SLOVENSKEGA FILMA »NAJPREJ POROKA«. -NAS POSEBNI DOPISNIK NAM JE POSLAL S KOMNE TOLE REPORTAŽO.
. ka ve, da bo na Komni v tem času tečaj padalcev za reševanje ponesrečencev, se ne trudi preveč in nekega dne prileti letalo in »pošlje« dekletom fante s padali. Samo pa z letalom ne more na Komno in gre zato kar peš. Z njim gre Zora, prikupno dekle in to je že dovolj, da postane Vesna ljubosumna. Zora na poti pade in ko jo Samo pobira, je Vesna že prepričana, da je izgubila svojega fanta. Postane žalostna in nervozna. Krištof, Sandi in njena tetka, ki so prav tako na Komni, zasu-mijo, da se je nekaj zgodilo. Po domu se šušlja, da Vesna pričakuje naraščaj. Seveda pridejo govorice na uho tudi Vesni, ki pa to izrabi in se na ta načjn revanžira saina. Končno se cela stvar pojasni, Samo in Vesna se pobotata in zapečatita spravo s poroko.
Film »Najprej poroka« je nadaljevanje filmske zgodbe iz »Vesne«. Podjetje bo film izgotovilo predvidoma do junija in bo z njim sodelovalo na Pulskem festivalu. Režiser Cap meni, da bo ta film boljši od »Vesne«. Spominjamo se, kakšen uspeh je doživela »Vesna« pri nas in v inozemstvu, zato upamo, da bomo v kratkem videli novo uspelo filmsko komedijo.
M. T.
sprejeti na redno delo. V času priučevanja so se seznanili tudi z gospodarjenjem podjetja, z vlogo delavskega sveta, upravnega odbora, sindikalne organizacije, s higiensko tehničnimi ukrepi in ravnanjem s strojem ter surovmami. Na svoja delovna mesta so priši pripravljeni — nič več niso bili samo novinci. Podjetje so%spoznali še predem sb se vk^učili v kolektiv in po uspešni preizkušnji so postali tudi bolj samozavestni.
Štefan v proizvodnji ni takoj dosegel norme, znal pa je teko spretno prirezovati, da je izkoristil vsak najmanjši delček usnja. Ce se je zelo potrudil, je prihranil tovarni tudi po več tisočakov v enem dnevu. Mojster je večkrat pripomnil: »S kvaliteto sem zadovoljen, počasi boste gotovo obvladali tudi hitrost.« Kdaj pa kdaj se je ustavil ob Štefanu tudi vodja trenažnega oddelka in z zadovoljstvom ugotovil, da fant. mnogo obeta.
Svojega delovnega mesta Štefan ni več že'el zapustiti. Z novimi tovariši se je hitro seznanil. Priznali so ga za svojega in mu zaželeli obilo u-poli a. Njihovo priznanje mu je mnogo pomenilo, no:da celo več kot izpit. V tej sreči je p-grešil Anico. Takoj ob dveh jo je počakal pred tovarno. Njegove misli so Se tudi sicer pogosto ustavljale pri njej. Na mladinskem sestanku sta se že večkrat sirečaila, toda tisti dan se je prvič toliko opogumil, da jo je povaibil v kino. PrivoTa je. Bila je razigrane volje, saj je de^o tudi njej prinašalo zadovoljstvo.
Na poti v menzo se jima je pridružila tudi nova Aničina prijateljica Silva. Spoznali sta se v trenažnem oddelku. Silva je že pred tem delala v proizvodnji, vendar ji delo ni šlo od rek in norme nikakor ni megla dosegati. Mojster se je o tem pomenil z materjo in na njeno željo je odšla Silva v poklicno svetovalnico. Uspeh ni izostal. Na predlog psihologa so jo premestili v drug Obrat. Zdaj opravlja Silva preprosto, monotono delo, ki ji ne povzroča nobenih težav. Dobiva-tudi potno plačo, in zavest, da na svojem delovnem mestu napravi prav toliko kot druge delavke, jo osrečuje.
99
Delovni kolektiv podjetja
Roleta-mizarstvo" Kranj
čestita ob 1. maju vsem delovnim ljudem in vsem svojim poslovnim prijateljem
ŽELEZNA VOLJA POD STORŽIČEM
udi v Trsteniku, Povijah, Zabijah, Cadov-Ijah, Pangeršici in Tenetišah, vasicah pod Storžičem, se je že udomačila pomlad.
Na njivah in prisojnih rebrih sadijo kmetje krompir in koruzo, k-k mimoidoči oblak tu pa toda sonce brž zopet pokuka. Nabrekli popki tam orosi že tako potna čela ljudi na poljih, jablan se ponujajo toplini senčnih žarkov, kdaj-pakdaj zamuka v hlevu zdolgočasena krava.
Na videz idilično, vsakdanje in monotono življenje . . .
Zrak je v teh krajih oster in svež in kaže, da so tudi prebivalci tod žilavi in voljni ljudje.
Se ves čas potem, ko sem se vračal iz Povelj, kjer sem obiskal predsednika Krajevnega odbora Trs enik Antona Kadivca, so mi v uše-s h odmevale njegove besede: »Ce je volja pri ljudeh, se vse naredi!«
Se vse naredi...
Vaščani teh vasi še zdaleč nimajo vsega, kaT bi želeli, čeprav v večini hiš stoje na nekoliko vzvišenih policah, tako da jih otroci ne morejo doseči, že novi radio aparati »Savica«. Nimajo pa najosnovnejšega — vode . . .
Ze dolgo vrsto let jih muči ta voda. Tista običajna voda, ki je je drugod na pretek.
Kako priti do nje, kako doseči, da bodo lahko gosped nje v kuhinjah zgolj odvile pipico in v lonec bo pritekla voda?
Začelo se je pri kratkih, medsebojnih pogovorih med sosedi. Voda. .. Vedno isti refren: voda...
Vsi iso bili za to, da zgradijo vodovod, razen nekaiterih izjem. Toda kdo bi se oziral nanje, če je večina za to.
Toda — kako najti pot do vodovoda?
Prvi sestanek volivcev 1955. leta: »Gradili bomo vodovod!«
Drugi sestanek voMvcev konec 1955. leta: »Razpisali b mo samoprispevek! Vsak bo dal po svojih močeh!«
Dogovorjeno: na vsako hišo 5000 dinarjev, na vsak ha orne zemlje 30tK) din, na vsak ha gozda 300 din samoprispevka. Vsa izkopna dela bodo vaščani opravili prostovoljno.
Na ta način ni bil nihče prikrajšan niti oškodovan. Tisti, ki ima več, lahko tudi več prispeva. Tako je bilo stališče volivcev.
Na tekočem računu Krajevnega odbora Tr-stonik, za gradnjo vodovoda, je bilo v letu 195i3 zbranih že milijon petsto tisoč dinarjev...
Vasice so tod med seboj razkropljene. Vodovod bo dolg skoraj pet kilometrov.
Prijeli so za krampe in lopate.
»Neverjetno, ves e « je dejal Anton Kadivec, »kako hitro gre delo od rok. Človek ne bi mislil!«
Ce je volja . . .
»Zdaj napenjamo vse sile, da bi čim več naredili. Čeprav je mišljena gradnja vodovoda v
treh etapah, se že sedaj slišijo mnenja, da bi kar jeseni dela nadaljevali, ker bomo s prvo etapo že gotovi sredi poletja. — Vaščani tako složno delajo, kakor da bi bili sredi puščave, kjer bi umirali cd žeje!«
Vsi so zagrabili za delo, le ... V Povijah, najviše ležeči vasici, skozi katero bo stekla voda, ima šest hiš lasten, že star vodovod. Voda ni zdrava in ko dežuje, se brž skali. Tudi cevi so preozke, zato je pritisk prešibak in je dostikrat zmanjka.
Tr.'je lastn ki so bili takoj za to, da se priključijo graditeljem novega vodovoda. Trije pa tega niso hoteli storiti.
»Mi imamo svoj vodovod. Za nas je tudi ta voda dobra!« so dejali.
Najbolj delavni so tisti, pri katerih bo vodovod šel neposredno mimo hiše. Ti so najbliže vodi. Največ upov imajo, da bo v njihove hiše najprej pritekla voda.
In prav zato se sedaj večkrat sliši: »Ko dobimo vodo, bo za nas delo končano!«
»Take težne brmo na vsak način preprečili,« pravi Anton Kadivec, »ker je naša obveza in sklep, da bomo de'al i toliko časa, dokler ne bo voda v vseh hišah!«
Enotmo-t, volja in skupna akcija je sedaj zanje prav gotovo najpomembnejša stvar. Večina vaščanov Trston'ka ln okoliških vasi pravi, da če tega ne bi bilo, bi zamisel o novem vodovodu prcpadla. Nočejo prenehati s skupnim delom, ker menijo, da bi potem vse padlo v vodo.
Sedanjo delovno vnemo je treba izkoristiti in negovati.. .
Podobno kot z vodovodom je bilo tudi s šolo. Staro, neustrezno stavbo je požgal okupator. Novo šolo pa so zgradili z voljo in pripravljenostjo vseh, da pomagajo.
Vsak, kdor ima gozd, je dal pol kubika lesa,
vsak lastnik konja je moral prepeljati dva kubika gramoza.
Kupi gradbenega materiala so kaj kmalu stali na mestu, kjer naj bi bila nova šola. In šele takrat so vaščani potrkali in prijeli za kljuko občinskih vrat. Pomoč je morala priti, kajti kako bi jim ne mogli pomagati, ko so sami, prvi pokazali dobro voljo.
»Najprej smo sami nekaj pripravili in prispevali, potem smo šele prosili občino za pomoč!«
Ali se mar ne kaže v tem, da ljudje vedo, kaj je najprej njihova in šele potem skupna dolžnost? Ali mar ni to prav nasprotno od stališča mnogih, ki najprej zahtevajo, prosijo in moledujejo za denar, še prej ko so sami pokazali vsaj prgišče dobre volje in pripravljenosti tudi sami kaj žrtvovati?
»Kaj naj vam še povem . . .?« je dejal tovariš Kadivec. »Morda to, da se je pri nas več naredilo v zadnjih desetih kot prej morda v dve sto letih in da se je zelo veliko spremenilo...
Imamo ceste, čeprav niso še take kot bi želeli, avtobusno zvezo, šolo, no, in vodovod bomo tudi kmalu imeli!«
Samozavestno je pogledal skozi okno na del že izkopanih jarkov, kamor bodo že drugo leto položili prve cevi bodočega vodovoda.
Toda ni se spremenilo samo na zunaj. Tudi v miselnosti vaščanov, da je samo v skupnih naporih moč napredka in boljšega življenja, se je nekaj premaknilo . . .
Pod Storžičem je sedaj pomlad. Lepa in polna življenja. Krko prijetna bo šele tista pomlad leta 1959, ko bo pritekla voda v hiše vseh prebivalcev Trstenika in okoliških vasi. I. A.
ovarna je že stala. Delo je Jakrat je Franc že vedel, da bilo končano pred pol le- doma nekaj ni v redu. Zamah-ta.  Simon Klinar je stal   nil je z roko in rekel: »Kaj si
se pa oženil. Tako se ti je mudilo. Sam bi ostal kakor jaz in bi bilo vse v redu.« »Tudi'ti prideš za nami,« je
na griču in gledal v dolino. Takoj pod  njim   so bile nove
nil Franc  in .se  napotil proti  je oglasil na seji delavskega sve dolini. »Moram iti, delo le caka.«
Simon pa je še vedno stal na vrhu hriba in premišljeval. V tovarni je bil med dobrimi delavci. Vedno je znal svetovati,
VOTKO   NOVAK   napol v jezi, na pol v šali od- kako in kaj. Povsod so ga imeli
_ vrnil Simon. »Se vedno je do- radi. Simon je znal tako raz-
volj prostora, da se nam pri- ložiti in povedati, da ga je bilo
družiš potiskati zakonski voz.« veselje poslušati. Zraven pa je
»Nič ne bo iz tega,« je odvr- bil še nadvse šegav. Kadar se
stanovanjske hiše, še niže pa je kila tovarna. Ko je gledal vsa ta poslopja, mu je bilo mehko Pri srcu. Ni se jih mogel nagledati. Nekako ponosen je bil na vse to. Nekako ni mogel razumeti dvojnosti, ki je bila v hjem.
Dostikrat je rekel v jezi: 'Ves mesec moramo gledati, da Be pretolčemo z denarjem.« Se marsikaj drugega ga je jezilo. Toda tovarna je stala in bila je tu. Nihče je ni mogel premakniti. Stroji v njej so bučali Svejo pesem, ki ni hotela utihniti. Zamižal je in pred njim Je vstalo polje. Vse je bilo Prazno, samo žitno klasje se j« P°zibavalo na njem. Ta slika je bila tako lahka. Resničnost z dimniki, zidovi in prostranimi f^ehanui pa je tako težka. Tu je Wl od prvega dne. Kopal je z buldožerjem. Z njim se je selil f gradbišča na gradbišče. Bil je Kakor ptica selilka. Nikjer ni našel svojega miru. Tu, v tej dolini pa 9i je začel spletati gnezdo in ko je bila tovarna go-^a, se je vselil v stanovanje. / družini je že dvakrat zave-kalo.
Ko je stal nekaj časa tu na Srt&u, se mu je pridružil prija-*elJ Franc. Franc je bil prišel jz vasi in prav njemu so ga bi-}i dodelili. Rekli so mu, naj ga £uči za dobrega buldožerista. r° ga je zdaj zagledal, se mu Je obraz razpotegnil v nasmeh.
*Eh, kislo se danes smeješ,« je rekel France in ga sunil na-lahko v desno ramo. To je bil ^Oun stalni pozdrav.
»Kaj se ne bi,« je odvrnil Simon in nič več ni povedal.
ta, ali na sindikalnem sestanku, so se začeli ruikati s komolci in govoriti, boš videl, kaj bo Simon povedal. Potem je ponavadi začel ostro, nenadoma pa je vpadel z domislico, da mu je moral tudi njegov največji nasprotnik v besedi dati ali prav ali pa vsaj popustiti.
Prišel je domov in vprašala ga je žena: »Kje si bil?«
»Kaj te pa skrbi, kje sem bil, to je moj posel,« je ponavadi odvrnil in razgovora je bilo konec. Potem pa je ženo večkrat vprašal, kaj misli o tem in tem.
»Kako naj vem?« je odvrnila, »saj mi nisi ničesar povedal.« Simon pa je bil prepričan, da ji je vse povedal.
Rekel je: »Ne zanimaš se za moje delo in nočeš me razumeti.« Za tisti dan je bilo razgovora konec in jedli so v molku. Zena je hodila okoli njega .po prstih in mnogokrat sta se šele v .postelji pobotala.
Ni več vzdržal na vrhu hriba. Odpravil Se je proti dolini. Stepal je počasi, prav tako kakor da bi bil sleherni njegov korak tehtno premišljen. Noge so ga vodile proti gostilni, kjer je obsedel. Spdel je za mizo z znanci. Govorili so o vsem mogočem. O tovarni, o delu, o težavah. Drug drugemu so odpr- (pozno in žega ga je čakala v gel spraviti iz sebe. Tisti večer li srce. Simonu pa je nepresta- kuhinji. Sedel je za mizo. Pri- je še dolgo silil v ženo z vpra-no brnelo po glavi, kako to, da  nesla mu je večerjo. sanji, ki niso vodila nikamor,
je pri njem doma tako in da >Zak me tgka&?« je vprašal. Ujezil se je in jo udaril. Nič ni ne zna napraviti tako, da bi b,- »Na,=!brže za to> da bi me zopol rekla, samo mirno mu je na-lo vse v redu. Za sebe je bil   -M.J]a a Vsp M je g<m)ril v jezi>  stavila še levo lice. To ga je še
prepričan, da je storil vse. Večkrat si je že zastavil vpraša-
jezila.« Vse to
čeprav je sam v sebi dobro vedel, da je kriv, samo priznati
nje, kako je mogoče, da je izu- . u" . ; T,',      , . *
čil svojega prijatelja Franca za te'ga» * Kf0 lahk\se mu
dobrega buldožerista in še dru- ^ zdeto reči v tovarni, kjer je
ge je marsikaj naučil, doma pa dflal! '*?leKpa ""Lem dx°'bro za_
ne zna ničesar ukreniti. stavi1' lreba bo *™*a*e in ta
Vračal se je domov in spom- je bilo že nekje v njem. Delo
nil se je dogodka pred meseci, ga je tega navadilo in nikdar
Nekaj sta se sprla z ženo in od- ni pomislil, da bi moglo biti
šel je v gostilno. Vrnil se je drugače. Doma pa tega ni mo-
r
Tone Lipar je bil strojevodja. Da, ni bil slab strojevodja... To je priznal tudi zagrizeni Nemec, šef kurilnice Hauck, ki pa ni nikoli Pozabil pristaviti: »Le škoda, da si Slovenec« Tone bi bil odšel že zdavnaj med partizane, da ga ni
V
^drževal terenec Miha, ki mu je 'zatrjeval, da je potreben v dolini kot v gozdovih. Tone je v razgovorih z Miohm vedno slišal ugovor: »Le kaj bi Počeli mi tu v gozdovih brez tvojih poročil? ...« . Tudi ta dan, bilo je pred prvim majem, se je 12kazalo, da je Tone v dolini res potreben. Od Mihe 'Je prejel kos eksploziva, ki je bil na las podoben kosu premoga.
. »To vržeš na tender lokomotive, ki jo vozi strojevodja Steinthal in opravljeno bo z njim in z lokomotivo. Naj sovražnik povsod čuti, da smo tu mi Gospodarji in da nima nihče drugi tu kaj iskati,« •ie zaključil Miha in se poslovil od Toneta.
Tone je spravil eksploziv v svojo službeno torbo, naložil nanj hrane in se napotil proti kurilnici. Vso ^ot mu je rojilo po glavi samo to, kako bi neopazno prišel v kurilnico. V njej je mrgolelo bahn-s°hutzew. Bahnschutz, ki je ta večer stražil vhod, ga je poznal in mu ni pregledal torbe. Tone se je cddahnii. Sedaj bo šlo, si je mislil, in odšel proti stilnemu Jarku. Tu je opazil lokomotivo stroj e-.odje Steinthala. Bila je popolnoma nova. Nosila ^ številko 52007. Nanjo so nalagali premog. Lokomotiva bo zvečer peljala brzovlak z vojaškimi do-Ustnikl. Tone se je začel pogovarjati s premogel. Obšel je stroj in kakor nalašč je sirena v em trenutku zatulila znak za letalski alarm. Luči
so ugasnile. Tone je to izkoristil in zagnal eksploziv na tender. Hitro je odšel v bivalnico, da .«e napravi in javi službo strojnemu mojstru. Pred oči mu je večkrat stopila podoba debelega in odvratnega strojevodja Steinthala, ki je vedno pozdravljal s »Heil Hitler« in je do konca sovražil vse, kar je bilo slovensko.
Premišljujoč je prišel do sobe za strojevodje, ki je bila z okencem povezana s prostori strojnega mojstra. Iz premišljanja ga je prebudil telefonski razgovor strojnega mojstra, ki je vesti iz telefona hitro posredoval zraven stoječemu šefu kurilnice. Le-ta je oholo gledal Toneta, ki je čakal trenutka, da se 'bo lahko javil v službo. Medtem pa je strojni mojster pripovedoval šefu kurilnice, da je strojevodja Steinthal zbolel in ga ne bo v službo. Tone je že hotel oditi v sobo za strojevodje, ker se mu je zdelo, da bo šef; najbrž določil njega, naj vodi vlak namesto bolnega Steinthala. V tem trenutku so mu delovali možgani hitreje kot blisk in trudil se je, da bi našel izgovor, da mu ne bo treba na stroj 52007 — na stroj smrti. Njegov instinkt ga ni varal. «^
»Tu imate namestnika za bolnega Steinthala.« je dejal šef kurilnice in pokazal s prstom na Toneta. Tonetu se je zdelo, kakor da piše na tem prstu: Umreti moraš! Začel se je nervozno izgovarjati, da mu lokomotiva serije ■ podobno.
52 ni znana in
Sefa je to ujezilo in raztogotil se je ob misli, da se mu upira pripadnik ponižanega ljudstva. Vpil je:
tembolj peklilo, ker je včasih govoril na sestanku, kakšni naj bodo odnosi med ljudmi, ko so razpravljali o takih zadevah. Ko mu je zdaj nenadoma vstal pred očmi ta prizor, se je tudi koj je bilo vse drugače. Vse to v njem nekaj prelomilo in trdno
je sklenil, da tega ne bo več storil.
Tudi nocoj, ko se je vračal domov, je premišljeval o tem, kako bo doma. Imel ga je malo pod kapo. Pred hišo se je ustavil in pogledal proti tovarni. Dim se je valil proti severu in to je bilo znamenje, da bo naslednji dan lepo vreme. Trdno je sklenil, da bo danes z ženo dober. Dobra volja pa ga je kmalu minila,« ko je prišel v kuhinjo. Bila je tema. Prižgal je luč. Na mizi je bil bel listič. Prebral ga je. Na, njem je pisalo:
»Večerja je na štedilniku. Prosim, da jo pogreješ. Minka.«
Dan na to, ko je govoril s Francozom na vrhu hriba,, pa se je zaradi tega spopadel z žena
»Zakaj me nisi čakala?« je rekel.
»Saj sem te,« je odvrnila. »Pa hi me morala do tedaj, da pridem domov,« je odvrnil.
»Bila sem bolna,« je odvrnila v joku.
»Ti pa bolna,« je odvrnil. Za Simona je bila to nenavadna izjava, ker skoraj na to ni mislil. Zena je bila do sedaj vedno zdrava in na ženino bolezen pri hiši ni pomišlja!. Otroci so bili že bolni. Toda žena še ni bila.
Zopet je odšel na vrh hriba. To je bila njegova stalna točka, kamor si je hodil hladit jezo. Ko je bil že najmanj dve uri tu in zrl v dolino, kjer se je v tovarni počutil bolj zadovoljnega, kakor doma, je nenadoma prišel njegov najmlajši.
»Kaj pa ti hočeš,« je rekel skoraj malo jezno, kakor da bi bil tudi sin kaj kriv.
»Mama me je poslala, da pridi domov,« je izjecljal, ker se je ustrašil očetovega glasu.
Simon sprva ni mislil iti. Sin se je že obrnil, ko mu je rekel, naj počaka. Prijel ga je za roko in nekako prijetno mu je bilo, da je odšel domov. Tovarna v dolini je bučala svojo pesem in Simonu je bilo dvakrat lepo. Kakor srečen poblisk je prišla vanja misel, da bo menda z njim in ženo Minko počasi postalo drugače. Sklonil se je, dvignil sina in ga močno prtv.'l nase.
»Kaj, vi se drznete upirati! Takoj pošljem po Bahnschuitz policaja. On bo z vami na stroju do končne postaje. Bomo videli, ali boste vozili ali ne.«
In res. Prišel je Bahnschutz,'ki je odpeljal Toneta na stroj. Tu ga je že čakal kurjač strojevodje Steinthala. Tonetu so se naježili lasje in mrzel pot mu je stopil na čelo, ko je lezel na stroj. Usta je imel polna slin in bal se je samo trenutka, kdaj bo kurjač odprl peč in jo začel zalagati s premogom. Podzavestno je odpiral regulator in odpeljal iz postaje šele, ko ga je kurjač opomnil, da prometnik, že daje znak za odhod. w
Kaj je smrt proti mukam tistih, ki jo pričakujejo, tistih, ki vedo, da bo morda čez minuto, dve, morda čez četrt ure, morda čez pol ure raztrgalo kotel in bo bušila para na vse strani. Vsakokrat, ko je kurjač vrgel nove lopate premoga v peč, je zamižal in čakal. Zdelo se mu je, kakor da vse okoli njega poje: umrl boš, umrl boš, umrl boš . . .
On pa je bil še tako mlad in kot blisk so mu udarile v možgane predstave njegovega življenja. Spominjal se je dogodkov iz preteklih let. Pred oči mu je stopila žena in dvoje otrok. Kaj bo z njimi, ko ne bo več njega, ki bo moral umreti v tej prokleti vojni? V trenutku se mu je utrnila odrešilna misel, da bi vsaj do takrat ne eksplodirala mina, dokler ne pridejo do postaje P. Tam bo pregledal ležaj e kolesja na lokomotivi. Morda mu bo uspelo tam pobegniti. Pobegniti s stroja smrti, ki mu je venomer hrepel: Umrl boš. Ce mu uspe pobegniti z lokomotive, z lokomotive, ki nosi na sebi smrt in mu venomer hrope tisti strašni odjek, potem, potem bo vedel, kje mu je pot.
Kako je pripeljal do postaje P., se Tone le medlo spominja. Spominja se, da je polagal roko na ležaj e in izkoristil tisti drobec sekunde, ko se je Bahnschutz ozrl proti postaji. Teda je Tone izpustil kladivo in zbežal, kot da mu gori pod nogami. Bežal je. Samo bežal, dokler je mogel Na begu je preslišal tudi eksplozijo v dolina za seboj.
Po vrhovih so goreli kresovi v čast prvemu maju, v njegovem srou pa je gorel še večji ogenj, ogenj upanja v boljše in lepše življenje, v tisio življenje, v katero je pobegnil az objema smrti.
Leta teko. Tone se vsako leto spominja tistega prvega maja. In ko ga praznuje, pogosto poseže na polico, kjer ima shranjena stara radijska poročila, ki so govorila o uničenju sovražne lokomotive in vojaškega transporta. Včasih poseže pod čepico in 86 pogladi po snežnobelih laseh, ki so osiveli v eni noči, v tisti noči, ko mu je lokomotiva neprestano ■ponavljala: Umrl boš... K. M.
J
P
t o prvem obisku v tovarni je Maj-dičev Janko še večkrat pogledal k očetu- Kakšen teden mu je vsak dan zaporedoma donašal jed. Največkrat tedaj, ko je Majdič delal na popoldanski izmeni. Ob šestih zvečer navadno ni bilo šole, Janko je bil tedaj vsega prost, kolikor ni prežal sam na večerjo ali pa se podil z otroki.
Z vedno pogostejšimi obiski se je udomačil zlasti v očetovem oddelku. Znal se je umikati drvečim lokomotivam in se izogibati drugih nevarnosti. Delo in naprave si je ogledal bolj od blizu. Počasi je razumeval vse stvari. Kmalu mu je bilo jasno, zakaj je tam ona peč, kako dela ta stroj in podobno. Raizen valjarne ga je zanimala martinarna z ogromnimi pečmi, kjer bi najbrže lahko spekli kruha za pol Gorenjske, če bi prevzeli peki ta obrat v svoje roke. Česar ni sam po-tuhtal do kraja, je dognal z očetovo pomočjo ali pa je nadlegoval za pojasnila deške tovariše. Stvari, ki so se mu kazale poprej v meglenih, skrivnostnih obrisih, je jemal poslej v vsej njihovi resničnosti.
Razen valjarne in martiname so bili pa še mnogi tovarnižki oddelki, kamor ni smel. Samo mimogrede je lahko po-
TONE ĆUFAR
kukal vanje in si bolj po pripovedovanju ustvarjal slike o njih.
Kljub pogostim pomonfcom z očetom, si je najoolj zapomnil prvi razgovor v tovarni.
Besede: »No, če boš priden, ti ne bo treba tako garati kakor meni,« so mu hodile neprestano na um.
Oče mu je znova obljubljal, da ga spravi k boljšemu kruhu. " Kaj si je predstavljal pod temii besedami, je fant doumel bolj v obrisih. Oče ni omenjal podrobnosti. Boljši kruh je pač lahko delo irt dobra plača. Janko je že marsikaj čisto pametno preuda-ril. Ce pojdem v meščansko šolo, je tuhtal, to še ne pomeni boljšega kruha. Poznal je dosti fantov, ki so vzlic šoli ostajali doma ali pa poprijemall za teži a in slabo plačana dela, če so jih sploh dobili.
Usoda ljudi ni povsod enaka, je razmišljal. Nekaterim se kaj posreči, morda se tudi meni. Kdo ve, kako bo po štirih letih?
Janku je šolska učenost šla v glavo, kakor bi jo požiral s kruhom, zato pa nii ljubil posedanja s šolskimi knjigami.
»Ni hujšega v šoli kakor je odlič-njak, ki nosi nekaj ča®a zvonec, petem mu pa odklenka,« je slišal starejšega dečka, ki je prinašal iz meščanske šole srednje dobra izpričevala.
Zdi se, da je Janko skoz in skoz uvaževal to preizkušeno modrost. Le ko je šlo za sprejem v meščansko šolo, je bolj poprijel tudi za šolske knjige. Drugih že peprej ni zanemarjal. Spočetka je bil kar lakomen raznih sli-
kanic, potem je divjal s Tarzanom in ga oponašal v hosti. Zato mu je bil zelo ljub Jelenkamen, kjer je na mile viže preizkušal svojo urnost.
Naposled si je res lahko bistril pamet v meščanski šoli. Oče je držal svojo besedo in ni skoparil z denarjem za knjige in za vse, kar je potreboval fant. Novi izdatki so se zelo poznali družini, kajti oče je manj zaslužil kakor nekoč, a otroci so vsak dan več pojedli. Vsi so že drgnili šolske klopi in trgali zmeraj več obleke. Draginja je pa rasla. Vendar so za Janka radi utrpeli.
Morda jim bo kdaj povrnil! Lahko prav kmalu.
Bil je dober risar. A kazal je talent
Okrenil se je. Učiteljica je bila nekam bleda in resna. Tudi njen glas ni bil karajoč, kakor bi pravzaprav moral biti. Preden je utegnil kaj reči, mu je namignila, naj gre ven.
Na hodniku je stala ihteča sestra. Janka je zazeblo.
.»Pojdi domov,« je zajokala. »Očeta je opeklo.«
»Zelo?«
Sestra je prikimala, brat se je stresel in zaihtel. Čutil je, da zgublja moči, da se mu vrti v glavi. Hotel je premagati slabost. Za hip se je zazrl v učiteljico. Pobožala ga je po glavi in mu dala razumeti, da čuti z njim. Tako bližnja si še nikoli nista bila.
»Le pojdita brž!« jima je rekla.
no so gledali nanju. Najbrž so se zbrali ob Majdičevem prevozu. Za nezgode v tovarni se včasi razve, še preden prepeljejo ranjenca v bolnišnico, kjer mora zdravnik vse pustiti in mu pri-hiteti na pomoč. A vsaj ob prevozu se prav gotovo natepejo skupaj ljudje.
Janko je zvedel zadosti. Hitel je po cesti vštric tovarne. Sestrica je capljala za njim. Pred bolnišnico sta našla mamo. Bila- je vsa iz sebe. Ko ju je ozrla, je pohitela k njima in ju krčevito privila k sebi. Nekaj žena jo je tolažilo, a vse lepe besede niso mogle ubraniti solza.
Dokler niso Majdiča prevezali, ni mogel nihče k njemu. Popoldan so ga že lahko videli. Bil je ves povezan in
r
VARNA
ODLOMEK
tudi za druge reči. Prijemale so ga fantovske muhavosti. Včasih si je dovolil kaj prešernega, kakšno deško po-rednost. Najbolj pogosto se je pregrešil z večnim gledanjem skozi šolska okna. Cesta je bila navadno polna ljudi in vozil. Ob vsakem avtu so Janku zažarele oči. Avtomobili so mu pomenili vso širino in neskončnost sveta, življenja, dogodkov. Nekateri od njiih so gotovo prevozili vso Evropo, on je pa najbrže ne bo veliko videl. Starši bodo gotovo gledali, da ga spravijo kamorkoli h kakšnemu kruhu, svet mu bo pa ostal večno zapečaten. Da bi lahko odšel vsaj s trebuhom za kruhom, kakor so hodili delavci za očetovih mladih dni! Janko je sanjaril o mnogih deželah in mestih, se tudi pri pouku živo zanimal zanjo in se pri zemljepisu vselej odrezal.
Skozi okna se je zelo rad zagledal v tovarno, ki je ležala vsa pred njim. Zdaj je že natanko vedel, kaj kje izdelujejo. To je lahko tolmačil nepoučenim učencem, zlasti onim iz drugih krajev in iz gornjega konca Jesenic. Živeli so stran od tovarne in zato so manj vedeli o njej.
Kadar ga je kdo od učiteljstva pokaral, je nekaj časa manj oprezal skozi vabljiva stekla, potem ga je pa spet premagala razvada.
Neki dopoldan je bilo že odzvonilo po glavnem odmoru, učiteljice pa še ni bilo. Janko se je spravil k oknu in užival, da kljub končanemu odmoru še ni nikogar na katedru. V razredu je bilo vedno bolj živahno, učencev se je znova lotevala razposajenost. Vsem se je dozdevalo^, da bo ta ura brez pouka. Ko je Janko najmanj pričakoval, so se odprla vrata.
»Majdič!«
Janko je komaj odušil jok. Brez besedi je skočil v razred po torbico in čepico. Na spraševanje součencev je samo zavzdihnil in šepnil:
»Nesreča... Oče...« -
S sestrico je odhitel na cesto. Pred tovarniškim vhodom sta naletela na večje gruče ljudi, kar je bilo za tisti čas bolj nenavadno. Brezposelniki zjutraj nadlegujejo uradnike in vsak dan sproti obujajo in pokopu je jo svoje nade na zaslužek, se do te ure že raz-gube. Drugih ljudi pa navadno ni bilo, naleteli so se skupaj samo ob posebni priliki.
Mnogi v gruči so prepoznali Janka in sestro.
»Ata so že spravili v bolnišnico,« jima je pojasnila močna ženska.
Drugi so prikimali, ta ali oni je spregovoril kaj v tolažbo. Pomiioval-
bel kakor sveča. Neprestano je ječal, kadar ni mogel več stokaj e prenašati bolečin, je kriknil, da je vse zazeblo. V očeh mu je odsevalo tolikšno trpljenje, da nihče ni vdzržal njegovega pogleda.
Majdiča je opeklo po vsem životu. Pretrpel je strahovite muke. Zdravljenje se je vleklo iz tedna v teden. Nič ni kazalo na bolje. Rane se niso celile, mož je hiral in mnogi so že zmajevali nad njim.
»Opeklina je najhuje, kar lahko doleti človeka,« so rekali.
»Zlepa se človek ne izmaže.«
Tudi Majdičevi so že obupavali.' Vso družino je težila peza skrbi in temnih slutenj. Vse so imeli narobe. Očetu so želeli zdravja, a nihče ni mislil na to, da se kdaj zares pozdravi. Ce ostane živ, bo pohabljenec. Večno se mu bo-
Naša najstarejša in kvalitetno vodilna tovarna čevljev
Vam nudi v svojih lastnih poslovalnicah v Kranju, Radovljici, Škofjj Loki, Bledu in Tržiču bogato izbiro zadnjih modnih novosti. Naš delovni kolektiv v proizvodnji in prodajni organizaciji želi vsem svojim vedno številnejšim odjemalcem prijetno praznovanje našega velikega Praznika dela.
.   TOVARNA ČEVLJEV „PEKO" TR2IC
do odpirale rane in za delo ne bo nikoli več prav sposoben. Smilil se jim je, da ga je tako zelo prizadelo. Z njim je prizadelo vso družino. Bolniška podpora ni bila enaka plači, s katero so se že prej komaj prebijali. A bodočnost? Nihče ni upal misliti nanjo.
Janko je v tem času večkrat izostal iz šole.
Mama je bila pa iz dneva v dan bolj brez uma.
Po nekaj tednih so odpeljali Majdiča v Ljubljano. Porazna praznota je ostala za njim. Doslej so ga videli vsak dan in ga tešili z navzočnostjo, s postrežbo in negovanjem. Dan ?a dnem, noč za nočjo, zmeraj bolj jih je trla njegova oddaljenost. Ko je bil še doma, so komaj čakali drugega dne, da pohite k njemu in zvedo, kako je. Zdaj se je le poredko kdo odpravil na obisk. Majdič sam se pa ni mogel mučiti s pisanjem. Tako so bili večinoma brez vesti o njem. A tiste redke so vse uničevale upanje, da se povrne živ domov.
Naposled je prišla brzojavka...
Janko ji ni mogel verjeti. Res, da ljudje umirajo, a niegov oče bi s* moral pozdraviti. Večkrat si je predstavljal, kako ga počaka in se pomeni z njim o vsem, o čemer se nista mogla pogovoriti ves ta dolgi, težki čas. Ni si ga mogel predstavljati na mrtvaškem odru. Nič ni občutil prave žalosti, saj zanj še ni umrl.
Prišel je dan pogreba. Sosede so mu očistile obleko in mu prisile na rokav črn trak. Oblek ni imel na izbiro, črne pa sploh ne. Mama se v svojem obupu ni utegnila brigati za vsakega otroka posebej. Delavske žene iz hiše 90 ji pomagale. Tudi Janka so vzele ha postajo.
Tam so se zbirali črno oblečeni ljudje, prišla je delavska godba, Janko je videl nekaj vencev, a na črnem podstavku je uzrl dolgo krsto, ki so jo vzeli iz vagona.
S težkim srcem se je približal. Za krsto je še stala mama, vsa onemogla, izjokana. S krvaimimi očmi je nepremično zrla na pokrov; vanj je bilo vdelano steklo, okence, skozi katero je bilo videti Majdičevo glavo. Zd^lo se je, da ničesar drugega na svetu več ne vidi. Tudi Janko se je vzpel in se skozi okence zazrl v suhi, do kraja izmučeni očetov obraz.
Zdaj je verjel v njegovo smrt.
Dolgo je zrl v koščena lica, potem je omahnil na krsto.
Ljudi je bilo vedno več. Prišel je duhoven in odmolil. Zapeli so pevci. Mama je zajokala, z njo mnogi okoli nje. Dvignili so krsto. Pogrebci so se zvrščali v sprevod in potegnili za sabo tudi Janka. Zaigrala je godba, v farni cerkvi so se oglasili zvonovi.
Janka se je vse to komaj dotaknilo. Res je hodil za mrtvim očetom, v mislih je bil pa drugje. Tam ob pečeh, kjer je ožgalo Majdiča in ga spravilo v krsto. Podoba velikega, očrnelega prostora mu je lebdela pred očmi-Dolge ognjene kače, ki se zvijajo po razgretih ploščah. Vmes se mu je pa prikazovala podoba očetovega nepre-mičnega obraza v okencu.
Nemška emigrantka Vicki Banm je spisala roman »Ho-el Shanghai«. S čudovito jasnovid-ro :tjo opsuje usodo devetero oseb iz najrazličnejših strani sveta. Vse njihovo stremljenje, trnl>'en.ie, razcvet, sreča... se konča v hoteln Shanghai ki ga med prvimi zadene bomba iz letala. Med temi osebami je tudi Ruta, mlada zaščitna sestra, Amerikanka, ki pomaga neposredno, predno jo pokopljejo razvaline, kitajski materi, 1 i se zvija na cestnem tlaku v porodnih bolečinah.
«
B^o'cvica hišnega pročelja se je zrušila an * prah se je dvigal v gostih oblakih iz raz-vaMn. Med prahrtn so se zvijali ranjenci kakor črvi. Tuj, mrtvaški duh je napajal neprozorni zrak. Ruta je bila tako blizu ranjencev, ki so o':u':no kric"a'i, da ji je zopet začel delovati s'uh, ki ji je za trenutek odpovedal zaradi stra-lotne-a peka, ki ga je povzročila, bomba. Iz bližnje veže so pritekli Ijud'e, Evropejci, hoteč pomagati cn m, ki so ležali med razrobljenim zidov'ero s^edi ce^te. Ruta je hicdila preko raz-val'n in se prav tako lofla dela. Njenih podplatov se je •(prijemala še topla, lepljiva kri. D h po krvi je hitro prevladal grizeči duh po zid v;u, prahu in eksploziji. Mnogi ponesrečenci so bi'i že mrtvi in to je bilo d foro. Drugi pa <o 'ež li razcefirani in njihova telesa so bila odprta kakor hiša, katere z:dovi so se zrušili nanje. Ude, posamezni deli t;stih, ki so bi'i še p ed dese imi minutami ljudje,, so se odgrnili pred cčmi mož, ki so odstranjevali zidovje. Ruta je z g abila roko, ki je molela izpod razvalin navzgor, ket bi iskala pomoči. Roki je sledil ko« rame, ves okrvavljen in ožgan. Z eno samo, ki je bila ta roka .in ta roma nekoč živ del njenega telesa, je vrglo nekam vstrain »11 pa jo je zdrobilo na kosce. Ruti ni postalo slabo, kajti v operacijskih dvoranah in pri seciranju se je naučila obvladanja. Obrisala si je pot in je iskala pod razvalinami ženino truplo. Belci in ' 1 ci so ležali nerazdružno pomešani v svoji okrutni smrti. »Vsi ljudje so bratje« — je rekel nekdo poleg Rute: zvenelo je grozotno. Bil je star Kitajec z nepremičnim obrazom. D v gnil je belega otroka in ga nesel v bližnjo h'šo, hotel, čigar vrata niso imela nobene šipe več cele.
V bližini zdrobljenih šip je našla Ruta ženo, ki po vsem videzu ni bila ranjena, a se je rvijala v krčih. To je bila Kitajka nižje plasti v črnih thTačaih trn beli jiopici. Ko se je Ruta sklonila nadnjo, da bi ji pomagala, je razumela,
za kaj gre. Zena je bila noseča in strah je povzročil nenadne porodne popadke. Neprestano je ponavljala kitajske besede iin njeni lasje so bili mokri od porodnih bolečin. Ruta je za trenutek
pomišljala, potem pa je iz /vso svojo močjo dvignila ženo in jo odnesla t bližnjo stransko ulico, ki je bila nekoliko mirrnejša in bolj prazna. Zena je takoj prenehala godrnjati in nekaj kakor lahen smehljaj je odkril njene zobe. Ko jO je Ruta položila na cestni tlak ter ji odve-
zala hlače in jih potegnila doli, je začela žena zopet ječati.
Ruti se je zdelo kakor čudež, da se bo sredi vsega tega umiranja in razdejanja rodil otrok. Bila je večkrat navzoča pri porodih, toda čisto sama še ni nikoli spravila otroka na svet. Pomanjkanje vseh antiseptičnih sredstev je raz-žalostilo srce oskrbne sestre. Toda obenem je začutila neko prekipevajoče veselje, da more pomagati. Zena je ležala na pločniku z razgrnjenimi stegni, njeno telo se je dvigalo in
VICKY BAUM
Ruta jii je pomaknila koleno do brade. Ljudje so še vedno drveli na kraj nesreče, toda kričanje je pojema'o. Nihče si ni vzel časa, da bi se ustavil pri porodnici, nad katero se je sklanjala Ruta. Ze se je pokazala otrokova temna, mokra glavica^ Ruta jo je prijela z obema rokama in je dvignila otrokovo telesce iz materinega telesa. Dete j<e 'bilo zlatorumene barve in čisto majceno; bdi je deček. Ko ga je potr epi jala po zadnji plati, je odprl usta, pokazal svetlordeće čeljusti in zakričal. Se je visel na popkovini ležeč med materinimi stegni. Kitajka je dvignila glavo s p'očnika in je skušala pogledati otroka. Ruta jo je razumela in je dvignila malo kepico, tako da je mati videla telesce in glavico ter rečice in nožice z lepimi nohti. Materi je zopet omahnila glava. Ruta, ki je čepela pri njej na tlaku, je za trenutek izgubila glavo. Nato pa si je segla .pod obleko in je odtrgala sVoje motno rožnato spodnje krilo od narativnih trakov. Svila je zašelestela in se lomila. Ruta jo je potegnila s sebe, napravila iz nje svitek in ga položila malemu Kitajčku pod glavo. Ruta je zopet premišljevala. Nato je vzela še svoje naraminice ter zavezala popkovino. Ozrla se je okoli sebe in bogve, iz katerih pragilobin je prihajalo mali Amerikanki spoznanje, kaj mora itoriti: stegnila se je preko materinega telesa in j« odgriznila popkovino. Nekaj kapljic krvi
se je poeedilo, ki je kmalu odtekla. Sele sedaj je začutila Ruta svoje srce biti, kot še nikdar. Zopet si je obrisala z ramo pot z obraza; bila je to primitivna kretnja, s katero si pomagajo delavke na polju. Tedaj je začela žena govoriti. »Vse je dobro,« je reka Ruta in ji je obrisala mokre, črne štrenaste lase s čela. Zavila je otroka v svojo soodnjlco iz umetne svile in ga je položfa materi na roke. Po nekaj minutah se je obraz matere zopet spačil od fco'eč n in Ruta ji je b-ž vzela otroka iz rok. Opravila je pri materi še, kar je treba po porodu.
Vse to se je zgodilo sredi ceste modernega mesta, toda bilo ni prav nič drugače, kot je pored v globokem pragozdu. Na svojega zaročenca je Ruta med temi trenutki tako popolnoma ipczabi'a, kakor da ne bi nikoli živel. Otrok je začel z zaprtimi očmi iskati njene prsi, kot mala novorojena lačna živalica. Ruta se ie glasno zasmejala in trdi mati se je morala smejati. Ruta je z^pet položila otroka proč; že kar težko se je ločila od" ma'ega toplega življenja. Sedaj je oblekla mater. Zena, ki je počasi prišla zopet k meči, je nekaj zakričala in je pokazala na Ru'ino obleko. Sele sedaj, ko je pogledala po sebi, je videla, da je vsa rdeča od krvi ranjencev, ki jih je .po m aga'a nositi. Stresla je z g'avo in se nasmehnila Kitajki.
Tedaj je zjbrlizgala piščal in bel ambulančni voz je privozil po cesti ter se ustavil cb oglu. Zdravn'ki in nosači so izstopili. Ruta je brž ■tekla k njim z otrokom v naročju.
»Tu imam poro:!n'co, ki je pravkar porodila,« je javi'a Ruta. Zdravnik pa jo je odrinil:
»Nimam prostora,« je zagodrnjal in zbežal s svojimi ljudmi proč. ■ Ruta se je vrnila k svoji bolnici. Pi evzema'o jo je divje i eselje nad nečem, če ar še ni nikoli občutila, za kar ni vedela, da, biva v njej. Poskusila je pomagati Kitajki, da bi vstala, hotela jo je spraviti s ceste. Toda žena je zaprla oči in je zmajala z glavo. Videti je b:la zelo utrujena, a popolnoma zadovoljna. Hotela je ostati tam, kjer je bila. Ruta se je bežno spomnila na možnost zastrupitve, teda te predstave so brž izginile-Pokleknila je na pločnik, porinila svoje stegno materi pod glavo, sama pa je vzela otroka in g* tesno pritisnila k sebi. Njegove ročice so se premikale.
Tako je našla skupino edravnica, ki se je pripe'jala mimo z avtom.
Ruta je skrbno položila otroka na sedež-»Zdravstvuj, mali mož —« je rekla nežno. Bil je njen otrok in ni bilo tako preprosto, ločiti se od njegu...
Tovarna »Iskra« v Kranju je že kar majhno mesto zase — saj ima celo svoj lastni »lokal-li« promet. Pred tovarno stalno stojijo lepd novi avtobusi znamke TAM iz mariborske tovarne avtomobilov, ki prevažajo delavce in uslužbence v tovarno in nazaj na domove.
ENDA V VSEJ DRŽAVI NI TAKO PESTRE POKRAJINE, KOT JE GORENJSKA. JEZERA IN VISOKE GORE, TEŽKA INDUSTRIJA IN RAZVITO KMETIJSTVO, domaČa obrt in industrija
IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO — Z VSEM TEM JE GORENJSKA KAR LEPO ZASTOPANA V GOSPODARSKEM ŽIVLJENJU REPUBLIKE IN FEDERACIJE. »POJDI PO TEJ NASl GORENJSKI IN NAM NALOVI MOTIVOV ZA FOTORE-PORTAZO, KI BO OBSEGALA CELO STRAN,« — SMO REKLI NAŠEMU FOTO-REPORTERJU. »PA NE SAMO SLIKE TOVARN IN HIDROELEKTRARN, AMPAK TUDI LJUDI »NALOVI!« KJER JIH PAC NAJDEŠ — NA CESTI, PRI DELU, PRI ZABAVI!«
PA POGLEJMO, KAJ JE NA SVOJI POTI PO GORENJSKI UJEL V SVOJ APARAT NAS FOTOGRAF!
Zgoraj levo: Med še vedno poškodovanimi zidovi v *eleznikih je tale čudna jama. Izkopali so jo za vodo-v°d, ki bo dovajal vodo Železnikom, Studenemu in Ceš-ojici.'
Zgoraj desno: V Selški in Poljanski dolini je pa čip-*arstvo doma. Pred hišami bo popotnik še našel motive, Podobne temu na sliki: čipkarica s svojim preprostim °r°djem plete drobne niti v bele čipke.
S KOVINARSKIH JESENIC. DOPOLDANSKA HZ-^ENA ZAPUŠČA ŽELEZARNO. ZA RAZVEDRILO JESENIŠKIH KOVINARJEV PO NAPORNEM DELU SKRBIJO ŠTEVILNA ŠPORTNA IN KULTURNO - PROSVETNA DRUŠTVA. ZLASTI ŠPORTNA DEJAVNOST ^E NA JESENICAH PRECEJ RAZVITA IN SE PONAŠA ^UDI z VRHUNSKIMI REPREZENTANTI, SAJ SO JE-JENISKI HOKEJISTI NA LEDU DRŽAVNI PRVAKI. 5ULTURNO _ PROSVETNO ŽIVLJENJE JE PA TUDI AR ŽIVAHNO.
Ce smo čisto odkriti, bomo priznali, da gornja slika ni z našega fotoreporterja prvomajske poti po Gorenjski, ampak jo je posnel lani kmalu enkrat po 1. maju ob Bohinjskem jezeru. S tem seveda ni rečeno, da — če bo ca praznike lepo vreme — ne bi 1. maja na Bohinjskem jezeru videli kaj podobnega ...
Nokje v gmajni nad Tržičem je fotografska kamera ujela motiv na desni sliki: dobri prijatelji med igro. April <ima> še ».r« in v takin mesecih baje ni dobro sedet,' na golih tleh - ampak mladih veseljakov to očitno ne moti.
POGLED NA ENEGA IZMED POMEMBNIH OBJEKTOV NASE ELEKTRIČNE ENERGETSKE MREŽE, NA HIDROELEKTRARNO MOSTE. LE MALOKDO SE, KO VKLOPI RADIO ALI S PREPROSTIM OBRATOM ELEKTRIČNEGA STIKALA RAZSVETLI SOBO, SPOMNI LJUDI, KI V HIDRO IN TERMOELEKTRARNAH, RAZDELILNIH IN TRANSFORMATORSKIH POSTAJAH NOČ IN DAN SKRBIJO ZA NASO LUC . . .
Takole pa je v dneh pred 1. majem na obalah »gorenjskega bisera«, Blejskega jezera. Čolni na jezeru še samevajo, ampak v prazničnih dneh še ne bodo več prazni zibali na mirni jezerski gla-lini in mogoče se bo našel celo kdo, ki bo v preveliki kopalski vnemi zaplaval
Maj je čas šolskih izletov. Na cesti sredi Tržiča smo ujeli v fotografski aparat tole skupino šolarjev (levo). — Na sliki desno: mlade delavke v tovorni »NIKO« v Železnikih že kaj mojstrsko obvladajo svoje stroje. — Desno spodaj: Dom Zveze borcev v Skofji Loki je prikupna in lepa stavba. Nobena izmed gorenjskih organizacij ZB nima takega doma.
SE DVA DNI, PA BODO KRAJI, KI SMO JIH OBISKALI, ŽE V »RAZNICNEM PRVOMAJSKEM RAZPOLOŽENJU. LJUDJE BODO ZA DVA DNI ZAPUSTILI SVOJE DELO IN SI POISKALI RAZVEDRILA IN SPROSTITVE V NARAVNIH LEPOTAH, KI JIH NAM GORENJCEM RES NE MANJKA. PRVOMAJSKI PRAZNIKI POSTAJAJO IZ LETA V LETO BOLJ PRILJUBLJENA PRILOŽNOST ZA KRAJŠE IN DALJŠE IZLETE, OBENEM PA TUDI NEKAKŠEN DRUŽINSKI PRAZNIK, SAJ V TEH DNEH VSAJ ZA KRATEK CAS OBIŠČEJO SVOJE DRUŽINE LJUDJE, KI SO NA DELU V DRUGIH KRAJIH, PROČ OD DOMA. VSI SKUPAJ PAČ UPAMO, DA NAM ME BO VREME PREKRIŽALO NAČRTOV IN DA BOMO PRAZNIKE PREBILI VESELI IN DOBRE VOLJE!
Motiv na sliki levo je iz Planice. V dolini velikank pod Poncami ni več nega — vzelo ga je toplo spomladansko sonce, ki očitno marsikomu godi.
mMammmmmMmmMmmmmmm^
*m*mmmmmmm9mmmimmm
KOSTUM IZ BALONSKE SVILE ZA IZLETE IN POTOVANJA TER DVODELNA KARIRASTA PREHODNA OBLEKA, KI JO NOSIMO LAHKO TUDI Z BLUZO.
UavuUe Mva potna stedstm ? RECEPTI
Naše trgovine so zadnje Čase dobro založene z novimi pralnimi sredstvi - detergenti. Gospodinje jih uporabljajo z nezaupanjem, ker so navodila na njih nekoliko pomanjkljiva in ponekod nerazumljiva, na pr. čemu se ne sme zraven uporabljati tudi navadno milo. V reviji »Sodobno gospodinjstvo št. 2 so o tem obširnejša navodila, zato jih ponatiskujemo.
KAJ SO DETERGENTI
Detergenti so sintetična mila, ki jih lahiko doni varno iz petroleja, raznih alkoholov ter dru-giili organskih snovi, medtem ko so navadna mila le proizvod živalskih in rastlinskih maščob. Pomanjkanje naravnih maščob je povzročilo, da so začeli strokovnjaki iskati nove vire za proizvodnjo pralnih sredstev. Z odkritjem detergentov pa so ugotovili tudi večjo učinkovitost le-teh. Prvotno jih je uporabljala le industrija, že več let pa služijo tudi potrošnikom v vsestranske namene. *
LASTNOSTI, UPORABNOST IN PREDNOST DETERGENTOV
V vodi se raztapljajo, je po navadi ne skalijo in se lepo penijo. Trda voda ne zmanjšuje njihovega učinka. Z detergenti lepše peremo kot z milom vin s sodo. Zlasti »Teril« ima odlično pralno sposobnost. Volno in tkanino iz mešanih vlaken peremo pri temperaturi 45 do 55 stopinj Celzija, da jiib ne poškodujemo in da ostanejo mehke. Ce želimo volno ali volneno tkanino lepo obarvati, jo prej operemo s »Terilom«, ki pospešuje pronicanje barvila v vlakno. »Teril« se obnese tudi za kuhanje in barvanje bombaža, umetne in prave svile. Ce pri kisikovom beljenju dodamo »Teril«, ni potrebno dodajati be-
lila. Ne smemo ga pa uporabljati skupno s klorovim apnom.
Prednost detergentov je tudi v tem, da ne tvorijo t apnencem mil. Trda voda ima mnogo apnenca. Ce peremo v taki vodi z navadnimi mili, se tvorijo kalcijeva mila, ki se prilepijo na vlakna in jih celo z močnim izpiranjem ne moremo več odstraniti. Zaradi tega nastajajo pri večkratnem pranju na tkaninah mehanske okvare; otrdelo kalcijevo milo drgne ob vlakno, ga natrga ter tako precej zmanjša njegovo trajnost.
Pri pranju dodajamo 0,5 do 2 g »Terila« na 1 liter vode. Količina je odvisna od umazanosti
ZELO DEKORATIVNA VAZI-CA ASIMETRIČNE OBLIKE, PRECEJ TREBUSASTA, Z OZKIM VRATOM. IZDELAMO JO LAHKO SAMI IZ GLINE. BARVAMO JO RDEČE, ALI V GLINO ZAREZEMO ORNAMENT.
tkanine. S prekomerno uporabo ne .povečamo pralnega učinka, temveč po nepotrebnem trošimo pralno sredstvo.
Detergenti pa ne služijo samo za pranje tkanin, temveč jih uporabljamo tudi pri vsakdanjem gospodinjskem opravilu. Z raztopino tega ali onega deter-genta izpiramo čaše, kuhinjsko posodo, jedilni pribor, šiipe, ogledala, svetilke, kristalna stekla, keramiko, stene (obarvane z oljnato barvo), tla, peči. Posodo izpiramo z mlačno raztopino, nakar jo izplaknemo še s čisto, mrzlo vodo. Tudi zelo mastne posode lepo umijemo z mrzlo raztopino detergenta. D->-tergent ne škoduje rokam, zato nam ne razpokajo. Isto kakor za pranje, velja tudi za umivanje: ne dodajajmo vedi preveč detergenta, da ne bomo po nepotrebnem zapravljali denarja.
AKO NIMATE SHRAMBE ZA SHRANJEVANJE ZlVIL, VAM BO DOBRO SLUŽILA OMARA. Z NEPOSREDNIM ZRAČENJEM, KOT JO VIDITE NA SLIKI. NA ZADNJI STRANI MORA IMETI PREZRAČEVALNE ODPRTINE, KI SO POVEZANE Z LUKNJICAMI V ZIDU. POMAGAMO SI LAHKO TUDI Z ENO SAMO POLICO, KI JO PRITRDIMO OB OKNO NA SEVERNI IN SEVEROVZHODNI STRANI.
■nnnnv^ q. _. —----
PRVOMAJSKO KOSILO Jetrne rezine v juhi
Polupini zrezki v pikantni omaki, dušen riž, solata. Jetrne rezine v juhi:
4 žemilje, 2 jajci, 5 dkg masla, 20 dkg vranice, sol, poper, peteršilj in kostna juha.
Maslo penasto mešaj z rumenjaki, dodaj nastrgano vranico, sol, poper, drobno zrezan peteršilj in. beljakov sneg. Zmes namazi 1 cm visoko na Zemljine rezine, ki si jih za prst debelo narezala. Rezine sproti polagaj v vročo mast in ocvri. Pečene serviraj z juho.
Polupini zrezki:
6 zrezkov (pljučna  pečenka ali  notranje stegno),
5 dkg moko, 10 dkg maisti, 5 dkg slanine, sol, poper, česen, 3 kisle kumarice, sladka paprika, 1 dkg kaper 1/16 kisle smetane, 2 čebuli.
Zrezke potolčemo, potresemo s soljo, poprom in strtim česnom. V sredino zrezka položimo s papriko potresen košček suhe slanine in košček kisle kumarice. Zrezek tesno zvijemo, pretaknemo z zobotrebcem, pcmokamo in opečemo. V isti maisti pre-praižimo drobno zrezano čebulo in moko, zalijemo z juho aili vodo ter prekuhamo. Kapre in zelen peteršilj sesekljamo in dodamo omaki. Zrezke duši v tej omaki 1 uro. Predno postaviš z rižem na mizo, dodaj še smetano.
ZA IZLETE BOMO PRIPRAVILE
V prazničnih dneh si bo gotovo vsaka družina privoščila daljši ali krajši izlet. Gospodinjam bodo prišli prav nasveti za obložene kruhke, ki jih lahko napravijo z različnimi namazi.
1. 20 dkg margarine z mešanjem zmehčamo, dodamo 3 kuhana jajca, poper, sol in žlico limoninega soka. To zmešamo in namažemo na kruh.
2. Nekaj naribanega suhega sira, žlico gorčice, 3 drobno sesekljane sardele zmešamo s pasirano skuto in smetano. Pridenemo lahko tudi košček šunke, da izboljšamo okus.
3. Skuto zmešamo z 10 dkg margarine, 4 sarde-lami, soljo, nekoliko sladkorja in paiprike. Dodamo še sok bele čebule.
4. 10 dkg sesekljane šunke zmešamo z 10 dkg surovega masla ali margarine, ter pridenemo še nekaj sesekljanega zelenega peteršilja.
5. Najprej razmešamo 5 dkg surovega masla, dodamo 4 žlice paradižnikove mezge, 10 dkg poljubnega nastrganega sira, 4 žlice nastrganega hrena, sesekljan drobnjak in peteršilj. Vse skupaj po okusu osolimo in dobro premešamo. Namaz lahko uporabimo tudi kot samostojno jed.
ftragi ekibaniki in pionirjii
Pred nami so prazniki in -počitnice. Letos je kar lepo naneslo, saj bo trajal pomladanski odmor skoraj teden dni in to najlepših, pomladanskih dni.
O pomenu teh praznikov menda vam ni potrebno še posebej pripovedovati. Vem, da so vam v šoli prav lepo raztolmačili pomen ustanovitve Osvobodilne fronte in praznik delovnega ljudstva 1. maj.
V eni izmed prejšnjih številk sem se, dragi pionirji, dotaknil priprav vaših odredov po šolah za Dan mladosti. Do danes pa se je nabralo v predalu še toliko teh programov, ki so mi jih poslali še drugi pionirski odredi, da bi jih bilo kar za nekaj strani, če bi jih mogel objaviti. Zal pa to ni mogoče, ker ni prostora. Iz vseh teh sporedov je razvidno, da bo letos mladina na Gorenjskem res dostojno in lepo proslavila rojstni dan našega maršala Tita, da bo proslava 25. maja revija uspehov, ki jih vi dosegate v šoli, na prosvetnem, telesnovzgoj., zdravstvenem in drugem polju.
V uvod teh praznikov se vključuje tudi naš list s tem, da razpisujemo
NAGRADNO TEKMOVANJE
Nagradna križanka ni tako težka in jo bo lahko vsak rešil, če ne sam, pa s pomočjo očeta ali mamice. Rešitve pošljite kakor običajno na naslov: Glas Gorenjske, Mlada rast — križanka, Kranj. Vedite, da bodo tokrat za nagrado tri knjige, ki jih boste z veseljem prebirali. Vsi oni, ki ste poslali za objavo prispevek, prosim, potrpite, vse bo prišlo na vrsto. Posebno bom pa vesel vnaprej onih dopisov, ki se bodo nanašali na praznovanje Dneva mladosti.
Dedek Kosobrin
Megla Helena, učenka II. razr. T§
Ml NISMO LE ŠTEVILKE - SMO LJUDJE!
SPOMIN NA RAB
Morje je butalo ob sklane čeri, se zaletavalo daleč na breg in počasi lezlo nazaj, utirajoč si pot po produ. Nebo je bilo črno, tu in tam je svetla strela prodrla skozi nagrmadene oblake in razsvetlila okolico. V hitrih sunkih vetra so se pritlikavi bori upogi-bali do naznačene zemlje in se lomili v vrheh. Bilo je, ko da se bliža konec sveta.
Rab, mali otok Rab, je 'bil zavit v vrtinec peska, listja in blata. Zvoniki in stolpiči  cerkva so  otožno stezali
PRETEKLI TEDEN SMO V »MLADI RASTI« OBJAVILI POROČILO O NESREČI V MRZLI KOKRI — ZDAJ PA SMO DOBILI SE SLIKO OBEH DEKLIC, REŠITELJICE TATJANE MEZIKOVE (levo) IN NJENE SESTRIČNE VANJE KALA {desno), KI JO JE POGUMNA TATJANA RESILA IZ . VALOV KOKRE ^
vrhe proti razjarjenemu nebu, kot bi ga prosili, naj vendar že preneha z grmenjem in bliskanjem. Po poti mimo razvalj enega in posušenega pokopališč nega zidu je zdrknila senca. Hitela je proti morju, vedno bolj iz mesta, daleč od hiš in ljudi. Vsak sij svetlobe jo je preplašil, da se je boječe stiskala k zemlji, nato pa še hitreje tekla po potu, ki se ji je vdiral do gležnjev. Kdo je bil? Niti sam se ni spominjal svojega .imena, ni vedel, cd kod beži in kam. Edina njegova misel je bila, ven, samo ven iz mesta, bežati, bežati, dokler ga neso noge, samo, da ga ne dobe zopet v roke in zapro med štiri stene, kjer ni življenja, ne sonca, kjer gospodari smrt.
Dolgo je tega, kar so ga z rodne zemlje izgnali in odvedli s seboj. Če še prav ve, je doma od daleč, a kje je sedaj dom, vas? Ko so ga odpeljali, mu je svetil velik plamen ognja. Gorela je njegova hiša, gorela cela vas in potoki solza niso mogli pogasiti okupatorjevega dela. Prignali so ga med drugimi v taborišče na 'krvavi Rab. Bilo jih je mnogo, morda sto, tisoč ali več. In ko so jih pognali za žično ograjo, so se izgubila njih imena v množici, bili so samo še številke. Klicali so jih po številkah k zaslišanju, k mučenju, da, celo v smrt.
Hrepenel je po svobodi, po soncu, hrepenel po delu na domačiji, na svojem polju. In to hrepenenje mu je razpalilo preostale kaplje krvi. V viharju, ko si nihče ne upa čez prag hiše, si je njegovo telo utrlo pot skozi žično ograjo. Krvavel je, ali želja po svobodi je bila hujša od ram. Bolje svoboden umreti, kot živeti brez svobode. Morda niti ne bodo opazili, da ga ni več. Toliko jih je in vsi so si podobni, vsi upadli, zbiti, živi mrliči.1
Beži, vseeno kam. Ne gleda na pot, ne vidi, da se vrača, da pred njim stoji taborišče obdano z ž,-co. In ko ga zadene stražarjeva krogla, ko ga zapeče v prsih, še vedno beži, dokler ne pade, sprva na kolena, nato na obraz.
Kaj mar okupatorju, številka je padla, številka manj je na zemlji.
Vodoravno: 1. srbski predlog k; ?. vzklik ob našem velikem pravniku; 9. moško ime; 10. grška 'boginja jeze; narobe — ploskovne enote; 11. geometrijsko telo, podolgovata posoda; 12. nasprotno od toplote; 13. glavni štev-nik; 15. 3. in 4. črka abecede; 16. ne vaš, last nas; 17. obrnjeno žensko ime; 18. glej 13. vodoravno; 19. dva samoglasnika; 20. kazalni zaimek.
Navpično: 1. kratica za Komunistično partijo; 2. ploskovna mera; 3. to, kar živimo; 4. žensko ime, vrsta vrbe; 5. domača vprežna žival; nasprotno od
vojne; 7. predplačilo; 8. prebivališče jazbeca; 14. upanje, žensko ime; 15. del rastline, pojavi se spomladi.
ODVOZLANE ZANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Rešitev križanke »NA VESPI«.
Vodoravno: ar, lek, kip, oba, vespa, kovač, os, as.
Navpično: osa;, leto, slepič, rokav, krov, oko, bos, ata.
68
241
29
PO STOPINJAH PREDVOJNIH
Kdo bi izmeril vse napore in ocenil uspehe, ki jih dan za dnem dosegajo Svobode in prosvetna društva s svojim vztrajnim kulturnoprosvetnim de-**n med ljudskimi množicami! Najzgovornejši dokaz o tem delu utegnemo dobiti že ob bežnem pregledu časopisnih poročil, člankov, Tazprav in Podobnih zapiskov, ki dan za dnem Polnijo stolpce časopisov, revij in podobnih publikacij. Ce že govorimo o delu in uspehih današnjih Svobod, ne bo napak, če se vrnemo v preteklost in osvetlimo nekatere drobce iz delovanja predhodnic današnjih presvetlih društev, ki so delovala pred vojno Pod imenom »Delavska telovadna in ^ltuma društva — Svoboda«.
Nekatere drobce iz življenja in delovanja nekdanjih Svobod v Kranju nam je po spominih .posredoval tovariš KaTed Bajt. Takole je pripovedoval:
»Bilo je leta 1931. Navezal sem tesnejše stike s čevljarskim pomočnikom Alojzom Hrovaiom. Morda vas utegne zanimati, če mimogrede povem, da je bil Hrovat eden izmed trinajstorice Partizanov, ki so pred petnajstimi leti — 20. aprila 1942. leta junaško umrli v borbi z okupatorjem v duplini nad , Savo pri Okroglem. Ob tej priliki je Padel tudi partizan Stane Žagar. — °b pogostih pomenkih s pokojnim Hrovatom sem začel spoznavati tiste Plati življenja, o katerih sem, pa če-Prav sem bil sam delavec, bore malo vedel — namreč o borbi delavskega razreda za svoje pravice. Takrat sem 8Poznal tudi cilje, ki so jih zasledovale takratne Svobode. Bile so šola, kjer se je delavski razred spoznaval 2 idejami socializma — kjer se je v tlačenem, izkoriščanem in zaničeva-nem proletarcu budila zavest ' človeškega dostojanstva.
Dovolj sem' vedel, soglašal sem z miselnostjo in delom Svobod . . .
Kmalu nato, leta 1931, ko mi je bilo 24 let, sem postal član kranjske Svobode. Sprva sem sodeloval le v pevcem zboru.
Delo takratnih Svobod je bfo na moč podobno delu današnjih Svobod in Prosvetnih društev, le težav, s katerimi so se ta društva borila, je bilo gevoda mnogo več. Ne bo odveč, če °menim, da so v okviru Svobod sodelovale dramske sekcije, pevski zbori, dalje knjižnice, posebno pozornost pa 80 Posvečali raznim predavanjem in diskusijskim sestankom, kjer so obravnavali razne pomembne politične dogodke in tolmačili razna vprašanja iz marksistične literature.
Tiho, vztrajno, pa vendar na moč UsPešno so orale Svobode ledino, močno so se razširile in utrdile svoj vpliv v vseh krajiih, kjer je bilo le kaj de-^vstva. Tako najdemo podružnice Svobod v Kranju, Tržiču, na Javorniku, Lescah in Jesenicah. Tako je bilo leta 1936 v Sloveniji okrog 40 podružnic.
Res, priznati je treba, da svobodaši frfeo štedili z napori, pa tudi ni nihče tekal v tem delu kakršnihkoli koristi. Delo v Svobodah je terjalo od svojih olanorv mnogo — vsekakor več kot delo v današnjih prosvetnih društvih, ki delujejo na bolj ali manj izhojenih Poteh. Svoboda je terjala od svojih članov pripravljenost na borbo, zahte-Va'la je delo na vseh toriščih, ki so Pomenila del skupnih ciljev — vse z Najvišjim namenom: napredna miselnost se je morala za vsako ceno vsi-urati med široke množice. Ne bom Pretiraval, če trdim, da je to delo Za*htevalo od članov veliko požrtvovalnost in idealizem, ki mu ni najti primera.
Dokaj dobro se spominjam tudi trenj med Svobodaši. Pri tem mislim na le-v° in desno krilo ^socialistov, ki so sicer stremeli za istimi cilji, vendar pa Je vsaka cd teh frakcij načelno zagovarjaj svoja stališča za dosego skupnega cilja. Levičarji so bili za revolu-c^o, medtem ko so desničarji branili jdejo evolucije. Seveda so tudi ta razna naziranja, če ne mrtvičila, pa k^aj otežkočala uspešnejše delo Svo-
Takratni oblastniki dela Svobod si-^r niso prepovedali, vendar pa ni bilo lovora o kakršnikoli pomoči tem dru-J'Voim. Pogostoma in če je bilo le mogoče, so delo Svobod na ta ali oni ftačin Cei0 zavirali.
. Vladajoči režim je šele kasneje, 7.
sfci a 1935 olb L zletiu Svoibod v Celju Trenil storiti konec naraščajoči nežnosti. Vzrok temu je bil deloma Sovor Franca Leskoška, ki se je jasno n brez ovinkarenja dotaknil vprašanja ^'letariata.
.^o je bilo dovolj, da je ban Dravske banovine razpustil Delavsko telovadno n kulturno zvezo »Svoboda« z vsemi Podružnicami. Čeprav je centralni od-
bor proti razpustu vložil pri notranjem ministrstvu pritožbo, češ da niso Svobode zakrivile nobene nezakonitosti, je ostalo .pri prvotnem sklepu. Ta ukrep vladajočega režima1 pa ni za dolgo zavrl načetega dola Svo-
SAŠA ŠKUFCA
bod, kajti kmalu nato so začeli ustanavljati po delavskih središčih kul-turno-prosvetna društva pod drugimi imeni (v Kranju je bila osnovana »Vzajemnost«), ki so nadaljevala z delom in poslanstvom prejšnjih Svobod.
Tudi na prej zastavljeno vprašanje, če smo na 1. maj prirejali izlete, vam rad odgovorim.
Izlete smo prirejali, le 1. maju smo se morali, žal, odpovedati, v kolikor ni padel na nedeljo. V tistih časih še ni veljal 1. maj za delavski praznik —
vsaj pri nas ne. Kakor rečeno — za majski izlet smo določili prvo nedeljo v maju. Vselej smo se zbrali v velikem številu in odšli v bližnjo ali daljno okolico. Ti izleti so bili zgolj družabnega značaja in so bili predvsem namenjeni spoznavanju članov med seboj.
Prav bi bilo, če bi tudi današnje Svobode in ostala prosvetna društva posvečala družabnemu življenju v okviru izletov več pozornosti. Prav v teh, na videz brezpomembnih izletih, je utajena ena izmed mnogih oblik dela prosvetnih društev, ki jih ne kaže zanemarjati. Delo v sekcijah bo postajo pestro in kar je glavno - mladina bo rada sodelovala v prosvetnih društvih. Menim tudi, da bi Svobode najlepše počastile delavski praznik, če bi vsako leto na 1. maj prirejale za člane skupinske izlete v naravo.«
KOLEKTIV KNJIGARNE »SIMON JENKO« V KRANJU ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM
K PRAZNIKU DELA 1. MAJU
Svojim cenjenim odjemalcem nudi bogato izbiro leposlovnih, strokovnih, znanstvenih in šolskih knjig, učil, šolskih potrebščin, muzikalij, vseh vrst tiskovin, inozemskih knjig in re-vi(j. Na zalegi imamo stalno ročne in električne računske stroje priznanih znamk. Na željo pošiljamo ponudbe s prospekti in ceno.
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE DOMOVINE ČESTITA K PRAZNIKU DELA
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE LEPENKE TRŽIČ
LOJZE DOLI NAR: PREPLAH, detajl, bron, 1947
Zaupajmo —
po zimi prihaja pomlad;
krokarje, črno otožne,
pognala je proč.
Napočil je prvi maj. Tovariši,
stopimo naprej, mlade veje so se obarvale z upanjem...
(Iz francoske proletarske poezije)
_J
Naloga fMih krožkov: OBLIKOVANJE
FILMSKE KULTURE
Na I. gimnaziji v Kranju je že dalj časa med najdelavnejširni filmski krožek. Skoraj redno tedensko prireja predstave in dijaki si lahko za majhne de-narce ogledajo včasih dobre filme. Toda, ali je krožek s tem dosegel svoj namen?
Raven filmskega okusa in presojanje filmov je danes pri naši mladini zelo nizka, pa tudi pri odraslih ni dosti bolje. Vzroki? Splošna kulturna raven in pomanjkanje organiziranega dela pri oblikovanju filmske kulture! Kaj'je bilo do danes pravzaprav storjenega, da bi mladino poučili o vlogi filma v življenju? Brez daljših razpravljanj lahko ugotovimo, da zelo malo. Kljub vsemu pa film po-
Tudi v Zalogu pri Cerkljah SO DELAVNI
Kulturno umetniško društvo »Prežihov Varano« v Zalogu pri Cerkljah se pripravlja na zaključek letošnje sezone. — To društvo, ki je bilo ustanovljeno po drugi svetovni vojni, se je prav razmahnilo šele leta 1952, ko je z dograditvijo nove šole našlo v njej tudi lepo in obširno prosvetno dvorano. Začetne težave z opremo odra so bile kaj kmalu odpravljene. Društvo šteje danes 60 članov.
Od lanske jeseni do danes je igralska družina priredila 10 predstav, prav toliko pa so jih uprizorile tuje igralske družine. Vse predstave so bile .izvedene v splošno zadovoljstvo občinstva. Tudi obilna udeležba govori, da je naše podeželsko ljudstvo željno kulturnih užitkov. Društvo ima tudi primerno knjižnico, ki ima 128 članov.
Za vse uspehe gre zasluga tovarišu Jožetu Staretu in šolskemu upravitelju Radu Pavlinu, ki sta v delo kulturno - prosvetnega društva vložila mnogo truda in časa.
S. A.
staja sestavni del izrvenšolske-ga udejstvovanja mladine in je tudi ^važen činitelj pri oblikovanju osebnosti mladega človeka. Vzgojiti za film se pravi, vzbuditi mladini zanimanje za umetniški film, pokazati ji pravilno pot v samostojnem kritičnem ocenjevanju filmov in ji širiti obzorje filmske kulture, vse to je danes izredne važnosti in prav s tem hi se morali bolj ukvarjati filmski krožki. Predavanja o problemih filmske umetnosti, o zgodovini filma, o sociologiji, estetiki, o umetniški in idejni moči filma itd. Zvezana s filmom in diskusijo bi veliiko pripomogla k postopnemu oblikovanju kritičnosti in pravilnega presojanja filma. Z vzgojo bi morali začeti že pri   osnovnošolski, mladini,
kajti prav tu učitelji premalo storijo. Samo karajoča beseda ali morda celo palica ne bo odvrnila otrok od napetih naslovov kavbojk in kriminalk od imen lepiih zvezd in zvezdnikov in od fotografij napetih prizorov.
Verjetno ne bom preveč pretiraval, če rečem, da je filmska vzgoja v damašnjem času za mladino izredne važnosti. Tu ne gre za to, da bo nekdo vedel, kdliko prebivalcev ima Oslo, ali koliko bogov pozna grška mitologija., ali kako se glasi tan-gensov izrek, ne, tu gre za notranji razvoj mladega človeka, za izoblikovanje njegove osebnosti, in prav od tega je odvisna njegova nadaljnja vloga v družbi.
RADO KLEČ
dirigent Jeseniškega orkestra
VELIK USPEH
„Dnevnika Ane Frank" v Beogradu in Zagrebu
. Slovensko narodno gledališče v Mariboru, ki je z velikim uspehom kot prvo v Jugoslaviji uprizorilo trenutno najbolj igrano delo na vseh svetovnih odrih »Dnevnik Ane Frank«, je pretekli teden gostovalo s tem delom v Beogradu ln Zagrebu. To je bil prvi nastop mariborskega gledališča po osvoboditvi v teh dveh mestih. Predstavi v Beogradu so prisostvovali mnogi ugledni politični in kulturni delavci — med njimi tudi belgijski, holandski in kanadski veleposlanik. Mariborsko gledališče je doživelo na tem gostovanju z »Dnevnikom Ane Frank« ki ga je zrežiral naš rojak, režiser Peter Malec, velik uspeh. Po predstavi so ob ogromnem navdušenju publike ves ansambel zasuli s cvetjem. Splošno mnenje vodilnih beograjskih in zagrebških gledališčnikov (dr. Bogdanovič, dr. Klein, Eli Finci in drugi) je, da je maribor-
sko gledalršče nesporno drugo najboljše slovensko gledališče; še več: »da ne zaostaja prav nič za vodilnimi republiškimi gledališči. To dokazuje zelo visok nivo uprizoritve »Dnevnika A.ne Frank« v Malce vi režiji, ki je mojstrsko in psihološko poglobljeno ustvaril celotno ozračje v tem komadu.« (Dr. H. Klein — sBorba« 21. 4. 1957).
Prav tako pozitivno in z navdušenjem piše o tej predstavi tudi znani srbski književnik, publicist in kritik Eli Finci. (Politika 22. 4. 1957).
Nič manjši uspeh ni doživela mariborska drama s tem delom tudi v Zagrebu, kjer po predstavi navdušenju ni hotelo biti konec — ljudje niso hoteli oditi iz gledališča in so morali igralci štirinajstkrat pred zastor.
Uspeh tega gostovanja v Beogradu in Zagrebu je za mariborsko gledališče veilko in častno priznanje. .ia
Železarske Jesenice se v polni meri zavedajo, da je delovnemu človeku treba nuditi čimveč kulturnih dobrin. S tem namenom je bil tudi pred tremi moseci ustanovljen simfonični orkester, ki deluje pod okriljem Mastnega gledališča. Ustanovitev tega pomembnega glasbenega telesa ni pomembna samo za Jesenice, temveč za vso Gorenjsko, saj bo po svojem programu prirejanja koncertov in gostovanj širil zanimanje za simfonično glasbo in s tem tudi vzgojno vplival na. dvig kulturne ravni delovnega človeka.
Pod taktirko svojega požrtvovalnega dirigenta Rada Kleca se je orkester prvič javno predstavil v .ponedeljek, 22. t. m. s koncertom, na katerem je izvajal W. A. Mozarta uverturo k operi »Figarova svaitba«, P. I. Čajkovskega »Intormezzo pomposo«, Handlov »Largo«, dve slovenski narodni pesmi ter finale iz Gotovčeve opere »Ero z .onega sveta«. Pri zadnji točki sporeda sta sodelovala mešana pevska zbora DPD Svoboda z Jesenic in Žirovnice. Zbore je naštudiral dirigent Polde Ulaga.
Kot solisti so sodelovali: pianistka Silva Grač-narjeva, član ljubljanske Opere baritonist Franc Langus, ter čelist Ivan Poljanšek, član Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije.
Simfonični, orkester je s precizno izvedbo glasbenih del dokazal, da je veren nosilec kulturne tradicije železarskih Jesenic. V njegovem sestavu so amaterski in poklicni glasbeniki ter gojenci jeseniške Glasbene šole. Svoje široko- pojmovanje kulture pa je dokazal tudi s tem, da je v svoj program vključil pevske zbore delavsko-prosvetnih društev.
Ta koncert tudi lahko štejemo kot jubilejni koncert dirigenta Rada Kleca, s katerim je proslavil 30-letnico neumornega glasbenega delovanja. Nedvomno je njegova zasluga, da je danes na Jesenicah tako/ močno razvita instrumentalna glasbena dej avnost.
Dvorana Mestnega gledališča je bila tokrat nabito polna, kar je jasen dokaz, da delovno ljudstvo v vsem podpira reproduktivno«! domače umetniške stvaritve. Vsem izvajanim točkam je publika navdušeno aplavdirala ter s tem dala vse priznanje dirigentu in ansamblu za tako lop koncertni večer.
P. L.
SLIKANICA ZANIMJV05T!
i i it
„Kaj pa delaš tu, ženin? Doma te pa nevesta čaka!"
Pivci so prasnili v smeh. Johan je pod krinko zardel, spoznal je po glasu Volbenikovega Načeta, brata svoje nekdanje neveste. „Hudič!" je siknil in se ozrl po svojih.
Nekdo drug ga je potegnil za rokav.
„Ti, pojdi no domov in s strehe jo snemi, pa lepo jo pogrej, da ne bo zmrzovala!"
Johan je škripal z zobmi. Vsa Kropa se mu bo smejala in še leta in leta bodo ljudje pogrevali to neslanost. Roka mu je kar sama segla po krinki, da bi jo strgal izzivaču.
„Zgončev! Le čakaj capin!" je zavpil, ko je potegnil fantu krinko z obraza in prepoznal Zgončevega Štefana, Dominikovega brata.
Štefan je lovil krinko, pa je bilo prepozno, Johan jo je že vrgel čez milzo. Toda tovariši so mu hitro prišli na pomoč. Eden od Kamnogoričanov je strgal krinko Johanu in ga povrh opilazil z ježevko po licu.
„Tepež se je začel!" so zavpili Kroparji. „Kaj si vse upa! On je začel tepež, vsi ste videli!"
„Po njih!" so v zboru odgovorili Kamnogoričani.
Začel se je pretep. Našemljeni svatje so skakali na mize, grabili stole in mlatili z njimi. Pometli so kozarce z miz, vino je curljalo po tleh, pod nogami so hreščale črepinje. Za vrati je stal gostilničar in kričal:
„Samo z noži ne, drugače grem po žandarje!"
Raztrgane krinke so odletavale z obrazov in Jarem si je skušal zapomniti razgrajače, da mu bodo plačali škodo.
Johan se je rval z Zgončevim Štefanom. Posrečilo se mu je, da ga je pritisnil ob rob mize. Fant, čeprav še mlad, se je krepko držal, obdeloval je mladega Štefana s pestmi, Johan pa ga je suval v prsa in mu skušal izpodbiti noge. Končno se mu je posrečilo podstaviti nogo in Zgončevega je pomedlo. Johan se je vrgel nanj, v roki se mu je zablisnil nož. Od zadaj je segel nekdo po njegovi roki, pa jo obrnil v zapestju, da je zatulil od bolečine in mu je nož padefl. iz odrevenelih prstov. Nad njim je stal Zgončev Dominik in ga grdo gledal, potem pa rekel:
„Si res lopov, Johan! Kar z nožem si šel nadenj!"
Johan si je grizel ustnice, roka je bila najbrž zvita. Štefan se je hitro spravil pokonci in se hotel iznova zagnati vanj, toda Dominik ga je odrinil:
•„Dovolj! Domov se spravi, smrkavec!"
Tepež se je unesel, vsi so gledali, kaj se je zgodilo. Minuto pozneje pa so bili že Kroparji močnejši in so začeli metati Kamnogoričane skozi vrata. Prvi je zletel Zgcnčev Štefan, brcnil ga je Filip Hetori. "Štefan se je upiral med podboji in skoro j okaje hlipai:
„Vam bomo že pokazali, čakajte, hudiči!"
Za prvomajsko razvedrilo smo pripravili bralcem s sodelovanjem tovarne »Planika« Kranj nagradno križanko. Izžrebanih bo 5 reševalcev, za katere je tovarna »Planika« pripravila nekaj lepih nagrad:
1. nagrada mo"-H ?»»vlji »Planika« v
vrednosti 4000 din
2. nagrada zensKi čevlji »Planika« v
vrednosti 3500 din
3. nagrada ženski poletni čevlji »Pla-
nika« v vrednosti 2500 din
4. nagrada 1000 dinarjev
5. nagrada   brezplačno prejemanje
»G'asu Gorenjske« do konca leta 1957.
Rešitve pošljite do vključno 13. maja. Datum žrebanja bomo objavili naknadno. UREDNIŠTVO
Vodoravno: 1. žensko ime (ljuibkov.); 5. moško ime; 8. reka v Azija; 11. prebitki, ostanki; 13. začetnice imena najvišjega organa v podjetju; 14. uče-
njaki, ki se ukvarjajo s študijem vse-mirja; 18. začetnice imena organizacije, ki je organizirala odpor naroda proti okupatorju; 20. nadomestek žepa (po-seb. pri ženskah, 4; skl. edn.); 22. oblika glagola, ki pomeni dramiti (velel.); 25. mrk (lune, sonca, znanst. ime); 28. naplačilo; 29. stvaritelj pisanega dela, v prenesenem pomenu tudi začetnik kakega dejanja; 30. gline; 31. ugotovljen, dognan; 33. jugosl. žitorodna pokrajina; 35. tako imenujejo prijatelji predsednika ZDA; 26. poslanec; 38. bližnji sorodnik; 39. sočivje; 41. s silo jemljem; 43. praznovanje; 44. veznik (pesniška obl.); 46. egiptovsko božanstvo; 47. kratica organ, borcev; 48. kratica dela naziva naše države; 49. oblika (nikalnica) pomož. glagola; 51. mesto v Sloveniji; 52. slovensko žensko ime; 53. anglosaško žensko ime; 54. boginja plodovitosti (posebno polja, rim.); 55. prehod dneva v noč (in obr.); 56. neko število pevcev skupaj (2. skl. edn. pisano z j); 59. naše letovišče; 60. naziv dveh delov naše države (začetnice); 62. vriska; 63. doba (2. skl. množine); 64. važen, za naš social. ustroj karakterističen način gospodarjenja v tova.ni in podj.; 69. rob v hribu, ki je
obdelan; 70. našemu narodu zelo priljubljeno glasbeno udejstvovanje; 71 provinca z istoimenskim mestom v Španiji; 72. droga v čaju (množ.).
Navpično: 2. zvišana nota; 3. začetnica priimka pisatelja (1830—1905), ki je prelepo opisal Dolenjsko in začetnica kraja, kjer je nazadnje bival; 4. žensko ime; 5. ne gori več, ampak le...; 6. predlog; 7. poljska cvetlica; 9. začetek prebavnega trakta (pri človeku); 10. moško ime; 11. ime kraja na Primorskem; 12. pojav pobosnelo-sti, značilen za orient; 15. enaka »o-glasnika; 16. naziv izdelkov ter ime podjetja, ki razpisuje nagrade; 17. nikalnica; 19. tečaji; 21. moško ime in naziv izdelka podjetja - nagrajevalca; 23. del imena državnika azijske države (Dai); 24. moško ime in naziv izdelka darovalčevega; 26. pesnik neke vrste poezije; 27. gozdno božanstvo; 32. dva samoglasnika; 34. igral, karta; 36. oblika pom. glagola; 37. romanski spol-nik; 40. vrtna rastlina (kompot!); 41. neobhodno potreben pripomoček za igranje tenisa ali badmintona (angl izraz); 42. žensko ime (koroško); 43. je bil marsikdo naših ljudi od okupatorja (izraz, ki pomeni nasilno menja-
vanje bivališča); 45. izraz za voz. vozilo; 48. dorasel, goden; 50. mikroskopsko majhna bitja; 52. čenčate (o otrocih); 57. pokrajina v Evropi, za katero so se bili že hudi boji (ležišče premoga); 58. medmet (vzklik bolesti); 61. ime, ki je v zadnjem času povzročilo mnogo hude krvi; 63. bitje, ki mu je vzeta svoboda; 65. pojem za sladkost (proizvod žuželke); 66. začetnici priimka in imena slov. pesnika —, »Popotnika«, ki je pesnil pod pseudonimom Petruška; 67. začetnici imena in priimka nekdanjega ravnatelja drž. študijske knjižnice v Ljubljani, urednika Prešernovih poezij, za njihov komentar je dal mnogo prispevkov, bil je tudi tolmač mnogih slov. krajevnih imen; 68. oblika oseb. zaimka.
Opomba: 1. Postavi 8 + 56 vodorav. 4" 16 navp. -f- 51 vodor. v naved. zaporedju, pa dobiš popoln naslov podjetja, ki je darovalo za naše križankarje le-/ pe nagrade!
2. Imena pod 1, 5, 59 vodorav. ter 4, 10, 21, 24, 42 navpično pomenijo obenem tudi nazive proizvodov podjetja, ki so zarodi svoje odlične kakovosti in zmerne cene znani na jugosl. trgu.
O
IO
25.
»Ne verjamem, Ben, da bi ti kaj takega zmogel. Tetka PolIy je posebno natančna za tole ograjo. Če bi bila to zadnja ograja, bi nič ne rekel. .. Veš, treba jo je skrbno popleskati. Ne verjamem, da bi kateri izmed dečkov to zmogel...« — Tom je opazoval učinek svojih besed. — »No, Tom. daj da poizkusim vsaj malo. Če bi bil jaz na tvojem mestu, bi tebi prav gotovo dovolil.« — »Ben, tudi jaz bi tebi, častna beseda, ampak ...«
26.
»Ne bodi no tak, Tom,« je s čedalje večjo užaljenostjo nagovarjal Ben. »Pazil bom! Daj, da poizkusim. Poslušaj, dam ti sredico svojega jabolka.« — Tom se še kar ni dal preprositi. — »Dam ti vse jabolko, Tom,« je že skoraj jezno zabrusil Ben. Tom se je »omehčal«. Z izrazom odpora v obrazu, a v srcu vesel, je sedel na sod, ki je bil poleg drevesa, medtem ko je odstopil čopič vsiljivemu Benu. Ugrizel je v jabolko, cm o k al in delal načrte za »pokolj« nadaljnjih nedolžnih žrtev.
27.
Ko je Ben omagal, je Tom že odstopil čopič, na videz sicer nerad, Billyju Fi-sherju za skoraj nepoškodovanega papirnatega zmaja. Nato si je odkupil pravico do pleskanja Johnny Miller z mrtvo podgano in i vrvico, da si jo lahko vihtel. In tako naprej. Uro za uro. Ko je minila polovica popoldneva, si je Tom od dečkov že nabral veliko bogastvo. Dobil je dvanajst frnikel, satnik trobente, iz tuljav narejen top in še mnogo drugih »dragocenosti«.
28.
Tom si je dejal, da svet konec koncev ni tak pekel. Odkril je velik zakon človeškega udejstvovanja, ne da bi se tega zavedal. Zakon namreč, da je treba narediti zadevo nedosegljivo, če naj si jo deček ali pa človek sploh zaželi...
Ograja je bila prepleskana, ne da bi se bilo treba Tomu kdo ve kako mučiti. Ponosen na opravljeno delo je stopil Tom pred tetko Polly, ki je sedela pri odprtem oknu t Eadnji sobi...
Ob Prazniku dela čestitamo vsem graditeljem socialistične Priporočamo svoje usluge!    domovine - kolektiv čevljarske zadruge
RATITOVEC - Studeno
Čestitamo k delavskemu prazniku!
(Delikatesa
KRANJ
Majstrov trg 1
telefon: 381, 471, 317
TRGOVINA
iz delikatesnim blagom -odprta vsak dan od 6. do 22. ure tudi ob nedeljah in praznikih.
BIFFE
odprt od 6. do 22. ure.
BAR »BISER«
odprt vsak dan, razen ponedeljka od 20. do 4. ure zjutraj. Ples, zabava!
OSTALI OBRATI
Biffeji: Planina, Stor-žLč, Svoboda, Partizan, Kopališče.
Ribarnica: sveže ribe Pekarna: pecivo, kruh
Kvalitetna postrežba! — Nizke cene!
PRVOMAJSKI
POZDRAV
VSEM
DELOVNIM LJUDEM
SOCIALISTIČNE
DOMOVINE!
Kranjsko
gradbeno podjetje Kranj
Vsem svojim
odjemalcem
in vsem
državljanom
socialistične
domovine
čestita
k Prazniku dela TRGOVSKO PODJETJE
Tv   ■ v rz ic
VARAŽDINSKA TEKSTILNA
INDUSTRIJA
VARTEKS
POSLOVALNICA KRANJ
čestita vsem delovnim kolektivom, ustanovam in vsemu delovnemu ljudstvu k delavskemu prazniku i. maju.
Nudimo po konkurenčnih cenah vse vrste mo-skfh, fantovskih in deških oblek ter moške, ženske, fantovske in deške plašče.
I i B I
Delovni kolektiv
ca
O
ea
Kranj
5    čestita k 1. maju
as
Tapetništvo Radovljica
čestita
svojim odjemalcem
in vsemu
delovnemu ljudstvu
k Prazniku dela
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR IN VSE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE
K R
N
čestitajo
prebivalstvu
Gorenjske
in vsem
delovnim
ljudem
socialistične
domovine
k Prazniku
dela!
DELOVNI ko;lektiv
TISKANIM
KRANJ
čestita za delavski praznik 1. maj
vsem odjemalcem pralnih in Čistilnih sredstev znamke »oven« čestita
Tovarna mila OVEN
K PRAZNIKU 1. MAJU KRANJ
ČESTITAMO OB 1. MAJU vsem delovnim ljudem
Medzadražno lesno-industrijsko podjetje
ČEŠNJICA
Soboplesk Steklarstvo Brivsko-frizerski salon Tapetništvo
KRANJ
PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB 1. MAJU!
PRIPOROČAMO NAŠE USLUGE!
OB 1. MAJU POŠILJAMO BORBENE POZDRAVE GRADITELJEM SOCIALIZMA
KOMUiNALNO PODJETJE
CESTE IN KANALIZACIJA
KRANJ
TEKSTILNA TOVARNA
„SUKNO"-Zapuže
OB PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA ŽELIMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SOCIALISTIČNE DOMOVINE MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJI IZGRADNJI SOCIALIZMA
DELOVNI KOLEKTIV
^ELEKTRO K BANJ
OB PRAZNIKU DELA ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU
CD
čestita vsem delovnim kolektivom za
irt delavski mm praznik
1 Imaj
ISKRENO
Čestitamo k i. MAJU IN SE TOPLO PRIPOROČAMO
■m
GOSTILNA
ŠKOFJA LOKA
Kmetijska zadruga
Trata -Škofja Loka
O
SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OB 1. MAJU
lj ■
Borbene pozdrave vsem
odjemalcem in
delovnim ljudem naše domovine!
Opekarna Bobovk
KOLEKTIV PODJETJA
KRANJ
ZELI MNOGO VESELJA IN ZADOVOLJSTVA OB 1. MAJU
AVTOPROMET
čestita delovnim liudem za Praznik dela in zagotavlia, da &o ustrezal niiltovim željam in zahtevam v prometu s
KRANJ
Ob prazniku dela
POŠILJAMO
delavske pozdrave
VSEM GRADITELJEM SOCALIZMA!
99
MESO
KAMNIK
Delovni kolektiv
Obrtno-kovinskega podjetja Škof ja Loka
čestita vsem delovnim ljudem ob 1. maju
Delovni kolektiv
OPEKARNE STRAŽIŠČE
POŠILJA PRVOMAJSKI DELAVSKI POZDRAV VSEMU
DELOVNEMU LJUDSTVU
Sitarska in žimarska zadruga
STRAZlSCE PRI KRANJU POŠILJA DELAVSKE POZDRAVE OB PRAZNIKU DELA
t
OB lt MAJU
ISKRENO ČESTITA
KOMUNALNO PODJETJE
VODOVOD
KRANJ
Borbene pozdrave vsem delovnim ljudem socialistične domovine!
IISNJARNA ŽELEZNIKI
Ilir
Grosistično podjetje
ŽIVILA
KRANJ
Čestita vsem SVOJIM ODJEMALCEM K 1. MAJU
Občinski ljudski odbor Medvode
Čestita svojim obCanom in vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine k prazniku dela
OB PRAZNIKU DELAVSKEGA RAZREDA — 1. MAJU
2 E L I M O   DELOVNIM   LJUDEM   NAŠE DOMOVINE
MNOGO USPEHOV V IZGRADNJI SOCIALIZMA
Tovarna gumbov Kamnik
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
KURIVO
-KRANJ
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K
i. MAJU
K   1. MAJU,   PRAZNIKU   DELA ŽELIMO VSEM DELAVCEM V NAŠI SOCIALISTIČNI SKUPNOSTI ŠE VEČ DELOVNIH USPEHOV IN ZMAG
Delovni kolektiv TOVARNE KLOBUKOV '
ŠEŠIR
4*
*****
Priporočamo naše izdelke: moške in damske klobuke, moške in damske barete, moške in damske tulce
Občinski ljudski odbor
čestita vsemu	probi-
valstvu  občine in	vsem
delovnim ljudem	države
za Praiznik dela —	1. maj
OB 1. MAJU POŠILJA BORBENE POZDRAVE VSEM
DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE
CELULOZA
MEDVODE
IZDELUJE
VSE VRSTE NEBELJENE SULFITNE CELULOZE KAKOR TUDI USNJARSKA POMOŽNA STROJILA PINOTAN IN KEMOTAN
R
U
SSH
::n
MU
ssn
Brun
:::: ::::
■ «H
»nam
■ •■M
■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ «»■■ ■■■■ ■■■■ ■■■3 ■■■■
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE USNJA
• •m ■ ■a«
O
s:::
BSSS ■■■■
■
§■■■ ■■■■
Ena
V TRZICU
ČESTITA K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA
1. MAJU
MESARIJA BLED
čestita
svojim odjemalcem k 1. maju
< BISTRICA
CD l—v
>—< čestita
53 "7-
delovnim ljudem PQ k 1. maju
in jim želi prijeten oddih
VSEMU
PREBIVALSTVU ISKRENO ČESTITA K L MAJU
MESARIJA RADOVLJICA
0S
Trgovsko f/Sm\ podjetje
N
LESCE
čestita
k 1. maju
Ob
O
maju - Prazniku dela pošilja iskrene čestitke vsem delovnim ljudem Slovenije
kolektiv
BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ
GROSBItVIS
KRANJ
ČESTITA
KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM IN VSEM
DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU DELA
Delovni kolektiv Tovarne rastlinskih olj in oljnih izdelkov
OLJARICA
BRITOF PRI KRANJU
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom naše države za PRAZNIK DELA — 1. MAJ
Priporoča svoje izdelke: rafinirana   bela   namizna olja, tehnična   olja   in raznovrstne pogače za prehrano živine
ZADRUŽNA MLEKARNA ČIRČE
KRANJ
ISKRENO ČESTITA K DELAVSKEMU PRAZNIKU -
1.
MAJU
RESTAVRACIJA TRIGLAV
KOLODVORSKA RESTAVRACIJA JESENICE
čestitata delovnim ljudem k prazniku dela -
RIBN1K-EXP0RT JESENICE
Čestita k prazniku delovnega ljudstva
Iskren pozdrao k Prazniku dela -1. maju pošilja vsem delounim ljudem naše domovine
Industrija platnenih izdelkov Jarše
(Iskreno čestitamo k Prazniku delal
ELOVICA
MEDZADRUŽNI LESNI KOMBINAT ŠKOFJA LOKA
PROIZVAJAMO:
STAVBNO IN  SOBNO POHIŠTVO LESNO EMBALAŽO LESENE MONTAŽNE HIŠICE FURNIRJE VSEH VRST VEZANE IN PANEL PLOSCE GRADBENE PLOŠČE »JUGOLIT« IN VSE OSTALE LESNE IZDELKE
Tel.: 362 — Brzojav: Jelovica Sk. Loka
Ob prazniku
delavskega razreda 1. maju čestita delovni kolektiv
JESENICE
PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM
ob 1. maju
★
Kmetijska zadruga Žiri
Vsem svojim članom in vsemu prebivalstvu čestitamo ob 1. maju
Kmetijska zadruga Gorenja vas
Vsem našim poslovnim prijateljem in vsem
delovnim ljudem
prvomajski
pozdrav!
Cevlj
arna
STORŽIČ
Visoko
Delovni kolektiv
Predilnice Begunje
čestita k delavskemu prazniku 1. maju in
k občinskemu
prazniku
Begunj
4. maju
vsem
delovnim ljudem
K DELAVSKEMU PRAZNIKU
P R1
111
čestitamo vsem delovnim kolektivom In borcem za svobodo ter jim želimo novih delovnih zmag
KOLEKTIV
TOVARNE „ISKRA" KRANJ
„ISKRA" TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIONIH IZDELKOV
KRANJ
56
SOM^O^ tovarna gumijevih izdelkov
Kranj
Vam priporoča transportne trakove, izdelane na najnovejši rotacijski preši za kontinuelno vulkani-zacijo. Zajamčena brezhibna enakomerna kvaliteta po vsej dolžini traku za razliko od neenakomernih izdelkov zastarelih etažnih stiskalnic. Na željo vam dostavimo izčrpna poročila
Vsem našim poslovnim prijateljem iskreno čestitamo k prazniku delovnega ljudstva    j[.   TML A d U
MESNINA
Skopja loka
Čestitamo k 1. maju in priporočamo svoje usluge!
Delovni kolektiv
PILARNE RETEČE
čestita k 1. maju Priporočamo se
za nasek vseh vrst pil
in splošna kovaška dela
Ob l maju čestitajo
IN PRIPOROČAJO SVOJE USLUGE
TAPETNIŠTVO KAMNIK MIZARSTVO ANTON KOS, KRANJ TRGOVINA »PRI KRANJCU«, KRANJ ŠTEFAN REŽUN, soboslikar in pleskar, Kranj GOSTILNA »MARKELJ«, OTOČE TRGOVSKO PODJETJE LUBNIK
KRANJ
čestita k 1. maju in se priporoča
Ob delavskem , prazniku želimo vsem
delovnim ljudem mnogo uspehov pri nadaljnji izgradnji socialistične domovine
Delovni kolektiv
PLAM EIN
KROPA
DELOVNI KOLEKTIV
GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED
čestila ob Prazniku dela
Delovni kolektiv
pošilja ob 1. maju delavske pozdrave vsem svojim poslovnim prijateljem
in vsemu
delovnemu ljudstvu!
610966