UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 97 DIJAKI RAZMIŠLJAJO IN SPOROČAJO O PODJETNSOTI Mag. Apolonija Jerko, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Secondary School Students Think and Communicate about Entrepreneurship Podjetnostne kompetence so prisotne na vseh življenjskih podro čjih, zato jih nekateri imenujejo tudi kompetence za življenje. Podjeten posameznik prepozna svoja mo čna podro čja in jih v povezavi z lastnim znanjem zna predsta- viti in uporabiti pri vsakdanjem življenju in v družbi, na delovnem mestu ter pri izkoriš čanju priložnosti. Poslanstvo gimnazij je razvijati samostojno kriti čno pre- sojanje in odgovorno ravnanje ter dijaka opremiti z znanji in kompetencami, ki vodijo k oblikovanju podjetnega po- sameznika. 1 Na Zavodu RS za šolstvo smo v šolskem letu 2017/2018 za čeli s projektom PODVIG, katerega klju čni cilj je razviti in preizkusiti model celostnega razvoja kompe- tence podjetnosti pri dijakih skozi medpredmetno povezo- vanje in sodelovanje z okoljem in širšo skupnostjo. V prvih dveh letih trajanja projekta smo sodelovali z u čitelji 55 gimnazij, nato pa z u čitelji 70 gimnazij. Skupaj odkrivamo priložnosti razvijanja podjetnostnih kompetenc pri dijakih v gimnazijah. Učitelji so v okviru rednega pouka, interdi- sciplinarnih sklopov, projektov itd. pripravljali dejavnosti za dijake, usmerjene ne le v pridobivanje vsebinskih znanj, ampak tudi v krepitev podjetnostnih kompetenc. O doživljanju podjetnostnih kompetenc v gimnazijah smo se pogovarjali z dijaki osmih gimnazij. V pogovoru so sode- lovali Tina Brezovnik s Škofijske gimnazije Antona Mar- tina Slomška, Maribor, Teja Gajski z Biotehniškega centra Naklo, Alen Planinšec z Gimnazije Slovenj Gradec, Peter Vuk s Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor, Jon Kanjir z Gimnazije Celje - Center, Maša Mori z Gimnazije Ravne, ŠC Ravne na Koroškem, Bor Kunstelj z Gimnazije Lava, ŠC Celje in Lucija Kalan Bevk z Gimnazije Jurija Vege Idrija. V tem prispevku smo njihove odgovore zapisali kot pov- zetke. KOMPETENCA PODJETNOSTI, KOT JO RAZUMEJO DIJAKI V prvem delu intervjuja smo se z dijaki pogovarjali, kako razumejo kompetenco podjetnosti in kako pomembna ja razvitost kompetence podjetnosti v vsakdanjem življenju posameznika. Odkar so šole vklju čene v projekt PODVIG, se u čitelji z dijaki veliko ve č pogovarjajo o podjetnostni kompetenci. Dijaki so se s pojmom podjetnostna kompetenca ve činoma srečali šele v gimnaziji, a danes ugotavljajo, da so podje- tnost razvijali že v osnovni šoli, ko so pripravljali npr. kari- erne portfolie ali bili vklju čeni v u čni proces, ki je zahteval ve čjo angažiranost. Bor je prvine podjetnosti prepoznal v obdobju zgodnjega otroštva, ko se je moral z mamo poga- jati o dodatnem kosu peciva. Dijaki na svoj na čin prepoznavajo pomen podjetnostne kompetence za življenje. V odgovoru na vprašanje, kako ra- zumejo podjetnostne kompetence, je Maša pojasnila, da jih povezuje z lastnostmi podjetnika, ki le-temu omogo čajo uspešno vodenje zaposlenih in reševanje problemov. Nje- no razmišljanje je nadgradil Peter, ki podjetnostne kompe- tence prepoznava kot veščine, ki jih posameznik ne potre- buje le v vlogi podjetnika, ampak predvsem v vsakdanjem življenju. Peter ob besedni zvezi podjetnostne kompetence najprej pomisli na proaktivnost, kreativnost, inovativnost, angažiranost, komunikativnost, vseživljenjsko u čenje in učenje iz izkušenj. Na črtovanje, delo v timu, ustvarjanje, sodelovanje, vklju čevanje drugih pa so veš čine, ki jih s poj- mom podjetnostne kompetence povezuje Teja. Alen pre- poznava šolski prostor kot poligon razvijanja kompetence, in sicer v obliki izkustvenega u čenja, medpredmetnega povezovanja in druga čnega na čina razmišljanja. Prav vseh osem dijakov pa prepoznava podjetnostne kompetence kot vseživljenjske veščine, ki omogo čajo kakovostno življenje. To trditev je Jon opisal s primerom goriva v avtomobilu, ko pravi, da tako kot avtomobil ne pride dale č brez goriva, tako tudi posameznik ne more uspeti brez razvite podje- tnostne kompetence. RAZVIJANJE KOMPETENC PODJETNOSTI V GIMNAZIJI Eden ključnih ciljev projekta PODVIG je prepoznati mož- nosti razvijanja podjetnostnih kompetenc pri dijakih. Pri sodelovanju z u čitelji smo spoznali, da je teh priložnosti mnogo. Zanimalo nas je, katere situacije v šoli pa dijaki prepoznavajo kot tiste, pri katerih so imeli priložnost raz- vijati podjetnostne kompetence. Bor in Alen sta v svojih odgovorih izpostavila dejavnosti, ki sta jih opravljala v okviru interdisciplinarnih sklopov (ITS). Na Gimnaziji Lava, ŠC Celje so po besedah Bora imeli ITS s podro čja naravoslovja. Dijaki so morali delati s pro- gramsko opremo, ki je niso poznali. Pri skupinskem delu so spoznavali njen na čin delovanja in skušali v čim krajšem času opraviti zadane naloge. Pri tem je bil Boru najve čji izziv zbrati pogum in narediti prvi korak pri sodelovanju z drugimi. V tej vlogi se je na za četku po čutil neprijetno, a se zaveda, da se iz podobnih situacij lahko še veliko na- 1 Zlasti drugi člen Zakona o gimnazijah (Uradni list RS: 12/1996, 59/2001, 115/2006, 1/2007-UPB1, 68/2017, 6/2018-ZIO-1, 46/2019). UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 98 uči. Alen, dijak 4. letnika slovenjegraške gimnazije, se je spomnil primera reševanja problema v okviru ITS-a, ko so s sošolci reševali izziv, kako iz špagetov in lepila izdelati vzdržljiv most. Za uspešno zaklju čeno nalogo so morali de- lovati kot ekipa. Ključnega pomena sta bila sodelovanje in medsebojna pomoč. Sodelovanje s člani ekipe je bil Alenov največji izziv. Spoznal je, da sta za uspešno reševanje pro- blema ključna pogovor med člani skupine in upoštevanje mnenja vsakega posameznika. Ob zaklju čku dejavnosti so dijaki predstavili svoje rešitve. Pri tem se je Alen spopadel s strahom pred nastopom. Ob dobri vsebinski pripravi in podpori članov skupine je uspel izvesti uspešno predsta- vitev. Razvijanje podjetnostne kompetence pri dejavnostih ITS-a pa ni edina priložnost, ki jo je prepoznal Alen. Pri jezikov- nih in družboslovnih predmetih na Gimnaziji Slovenj Gra- dec so dijaki pogosteje izpostavljeni pripravi predstavitev. Po besedah Alena dijaki tako dobijo ve č priložnosti raz- vijanja ustvarjalnosti, vztrajnosti in izkustvenega u čenja. Teja, dijakinja Biotehniškega centra Naklo, je povedala, da so družboslovni predmeti tisti, kjer se najpogosteje sreča z dejavnostmi, pri katerih razvija podjetnostne kompeten- ce. Še posebej si je zapomnila naloge, ko so morali zbirati informacije o življenju v Jugoslaviji. Za namen naloge je opravila intervju z dedkom. Med delom je spoznala, kako pomembno je razvijati kompetenco vklju čevanja virov. Meni, da bi moral vsak dijak pridobiti izkušnjo pogovora s starejšo generacijo in prepoznati vrednost njihovih življenjskih izkušenj. Mariborska gimnazijka Tina je podobno kot že prej Alen povedala, da je v šoli veliko pri- ložnosti razvijanja podjetnostnih kompetenc. Kot primer je izpostavila pouk slovenščine v 1. letniku, ko so morali po skupinah obravnavati odlomek iz knjižnega dela in ga na ustvarjalen in inovativen na čin predstaviti sošolcem. V Tinini skupini so pripravili predstavitev v rimah in za uprizoritev uporabili lutke, ki so jih izdelali sami. Pri tem se je sre čala z izzivom, kako uskladiti ideje vseh članov skupine. Izziv so uspešno rešili z medsebojno komunika- cijo in na črtovanjem dela skupine. Na Gimnaziji Idrija se je Lucija sre čala s problemom pomanjkanja pitne vode v afriških državah. Problem so reševali v skupinah. Lucija je to situacijo prepoznala kot priložnost, pri kateri so s so- šolci razvijali kompetence ustvarjalnosti, vizijo, motivacijo in vztrajnost, sodelovanje, aktiviranje drugih, zbiranje in vrednotenje zamisli. Pri reševanju problema je bil za Lucijo največji izziv pomanjkljivo vsebinsko znanje, kar je rešila s sodelovanjem s sošolci. Peter in Maša sta dijaka strokovnih gimnazij. V pogovoru o situacijah pri pouku, pri katerih imajo dijaki priložnost razvijati in preizkusiti kompetence podjetnosti, sta iz- postavila pouk podjetništva. Maša, ki obiskuje gimnazijo v Ravnah na Koroškem, je predstavila primer podjetja, ki so ga »navidezno« ustvarili dijaki. V tem podjetju ima sama vlogo direktorice. Pri tem se sre čuje z izzivi, pri katerih so na preizkušnji njene kompetence podjetnosti, še najbolj pa finančna in ekonomska pismenost, ki ju je pri pouku uspela tudi najbolj razvijati. V vlogi direktorice se je spopadala s problemom, kako za delo motivirati sošolce, da bi skupaj sledili zastavljenemu cilju. Spoznala je, da so za to potreb- ne strpnost, potrpežljivost in doslednost. Ustvarjalnost, inovativnost, načrtovanje, komunikacija in sodelovanje pa so kompetence, ki so jih Peter in sošolci iz mariborske gi- mnazije preizkušali, ko so v okviru predmeta podjetništvo organizirali razli čne dogodke. Največja težava, s katero so se pri tem sre čali, je bila organizacija. Spoznali so, da je s sodelovanjem, doslednostjo in na črtovanjem možno rešiti tudi to težavo. Dijaki, ki so sodelovali v intervjuju, so se strinjali, da imajo v šoli veliko dejavnosti, pri katerih imajo priložnost preiz- kušati in razvijati kompetence podjetnosti. Pri tem prido- bivajo tudi izkušnje, ki bi si jih želeli ve čkrat ponoviti. Ena izmed takih izkušenj je sodelovanje z zunanjimi instituci- jami, ki ga je v pogovoru omenil Alen. Obiski institucij, kot so npr. Fakulteta za tehnologijo polimerov, astronomsko društvo, Urad RS za meroslovje, omogo čajo dijakom prido- bivanje znanj, do katerih pri rednih urah pouka (predvsem zaradi tehnične opreme) nimajo dostopa. Peter je s svojimi besedami povzel razmišljanje preostalih, ko je povedal, da si želi, da bi v šoli ponovili izkušnje, pri katerih so v ospred- ju podjetnostne kompetence. Posebej je izpostavil nalogi, kot sta organizacija dogodkov in priprava promocij, ki ju prepoznava kot priložnost povezovanja teorije s prakso, pri čemer na druga čen (v časih zabaven) pridobimo veliko upo- rabnega znanja. Ve č medpredmetnega povezovanja pa bi si želeli Lucija, ki je spoznala, da so s sošolci pri na črtovanju ekskurzije v Italijo krepili kompetence vklju čevanja virov, vizijo, na črtovanje in sodelovanje, ter Tina, ki je medpred- metno povezanost (geografija in sociologija) izkoristila za razvijanje ustvarjalnosti in inovativnosti. DIJAKI SVETUJEJO UČITELJEM Vsi dijaki bi morali imeti možnost srečati se s kompetenca- mi podjetnosti, jih razvijati in krepiti. To je misel, ki je bila skupna dijakom iz vseh osmih gimnazij. Njihov pogled na pomembnost razvitosti podjetnostnih kompetenc je naj- bolje predstavljen v Alenovih besedah, ko pravi, da z razvi- janjem podjetnostnih kompetenc »profesorji nadgrajujejo sebe, spoznavajo svoje sposobnosti in se še bolj povežejo z dijaki in jim s tem omogo čijo napredek. Verjamem, da bi s predstavitvijo pozitivnih strani kompetenc podjetnosti dijakom in profesorjem pridobili njihovo naklonjenost in zanimanje za ustvarjanje in sodelovanje pri krepitvi kom- petenc podjetnosti. To bi prispevalo tudi k še ve čji poveza- nosti dijakov in profesorjev.« Dijaki sami prepoznavajo priložnosti, pri katerih lahko in- tenzivneje razvijajo kompetence podjetnosti. Najpogosteje omenjajo interdisciplinarne sklope, dejavnosti pri rednem pouku, ko se teoreti čna znanja povežejo z izdelavo izdel- kov, projektne tedne, sodelovanje oz. izmenjave dijakov z evropskimi šolami, izbirne predmete ter organizacijo start-up delavnic in podjetniških vikendov. Klju čno sporo- čilo dijakov učiteljem pa je, naj bo pouk zastavljen tako, da bo od dijaka zahteval reševanje življenjskih problemov, izzivov in omogo čil uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah. POGLED DIJAKA V PRIHODNOST »Podjetnostne kompetence so pomembne za življenje,« je bilo najpogosteje izre čeno v pogovoru z dijaki. Podjetnostne kompetence so bile prepoznane kot nujno potrebne, da bo dijak uspešen v poklicnem in osebnem živ- ljenju. Zato smo dijake vprašali, katere kompetence bi si še želeli okrepiti. V odgovorih smo zaznali, da dijaki poznajo kompetence podjetnosti in prepoznajo svoja mo čna in šibka področja pri doseganju teh kompetenc. Maša si želi nadgraditi kompetenco vztrajnosti. Teja, Maša in Bor me- UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 99 nijo, da bi v šolskem prostoru potrebovali ve č priložnosti, pri katerih bi razvijali ekonomsko in finančno pismenost. Obe dekleti prepoznavata prednost razvitosti kompetence finančne in ekonomske pismenosti pri na črtovanju osebne poslovne poti. Teja namre č že razmišlja o odprtju plesne šole. Bor je kot svoje šibkejše podro čje izpostavil spop- rijemanje z negotovostjo in tveganjem. Zato si želi, da bi tudi tej kompetenci v šolah dali ve čji poudarek. Peter se zaveda, da se podjetnostne kompetence razvijajo vse življenje. Vsaka izkušnja, vsak projekt ali dogodek je po mnenju Petra priložnost za razvijanje kompetenc. Pri sebi si želi izboljšati predvsem organizacijske zmožnosti in komuniciranje. Lucija je v času izvajanja pouka na daljavo spoznala, da so motivacija, vztrajnost in vklju čevanje virov njene šibkejše veš čine, a v življenju izjemno pomembne. Prostor, kjer se dijaki sre čujejo s priložnostmi za razvijanje podjetnostnih kompetenc, Lucija vidi tako v šoli kot v šir- šem življenjskem okolju, npr. pri opravljanju študentskega dela. Jon bi si želel okrepiti kompetenco odkrivanja prilož- nosti. Prednost te kompetence prepoznava pri vpeljevanju pozitivnih sprememb, saj pravi, da če na svet gledamo z odprtimi očmi in cenimo vsako priložnost, ki nam je dana, se poskušamo iz nje čim več naučiti, pridobimo najboljše življenjske izkušnje. Teh pa ni nikoli preveč. ZA KONEC POGOVORA Z DIJAKI Vseh osem dijakov, ki so sodelovali v intervjuju, obiskuje gimnazije, vključene v projekt PODVIG. V projektu ne raz- mišljamo in delujemo na ravni šol oz. gimnazij, ampak se ukvarjamo se tudi s sodelovanjem šol z okoljem in širšo skupnostjo. Ob zaklju čku tega intervjuja navajamo razmi- šljanji dveh dijakov, ki sta v svoji misli zaobjela doživljanje podjetnostne kompetence dijakov. Bor je rekel: »Tu gre vendarle za vseživljenjsko u čenje, ki se za čne že v zgo- dnjem otroštvu. In bolje kot se v obdobju odraš čanja obo- rožiš z razli čnimi prijemi/ podjetnostnimi kompetencami, boljše možnosti biti uspešen in napredovati boš imel na delovnem mestu.« Alen pa k temu dodaja: »Ljudje, ki imajo dobro razvite kompetence podjetnosti, laže uspejo na trgu dela, saj so bolj prilagodljivi. Svet postaja vse bolj pove- zan in prav je tako. Vsak posameznik bi moral prispevati k skupnosti in tako bi si ustvarili lepše in boljše življenje. Z razvitimi kompetencami podjetnosti je veliko laže sode- lovati v skupnosti. Poznavanje več področij klju čno pripo- more k soustvarjanju skupnega dobrega. Na podlagi tega stališča se zavedam, da je pomembno, da vsak posameznik dela najprej na sebi in krepi svoje kompetence podjetnosti, saj lahko le tako kasneje prispeva svoj delež k družbi. Svoje kompetence podjetnosti bom vsekakor razvijal tudi pri na- daljnjem študiju, saj mi bodo koristile kasneje v življenju.« Vsem dijakinjam in dijakom se najlepše zahvaljujemo, ker so svoja razmišljanja o podjetnostnih kompetencah delili z nami.