Spomladi: ,.Megle so se pričele redčiti, poka­ zale so se krpe modrega neba, a meglene cu­ nje so kakor velikanske zastave zaplapolale po zraku ... « Skoraj slepo ljubezen plete okoli cvetic .. . „Naporna pot iz Ovčje vasi na Višarje ... Na planini Limovici smo za hip postali in se malo razgledali. Tu na planem je prijeten, hladen vetrič zibal rumene pogačice, svišče in žalujke, ki so gledale iz toge trave. Opojno dišeče kre­ buljice (Myrrhis odorata) so koketno prikla­ njale svoje mehke pahljače; zlate mimice so sedele na njih, pile sladki med iz belih cvetov in razkazovale svoje blesteče zelene oklepe. Bil je junij, mesec gorske pomladi ... Zrak je svež in poln dišav.« ,.Bilo je toplo, mirno, jasno. Eden tistih red­ kih, blestečih dni, ki se človeku za vse živ­ ljenje vtisnejo v spomin.« Kateri od neštevilnih izletov so mu dali naj­ več vzpodbude, največ navdiha? Težko je reči, ali so to bili domači Polševsk.i Dolomiti, ali Veliki Draški vrh o božiču ali bajna zimska Jelovica, ponesrečeni poskus na Fiinfspitz, si­ loviti Nabojs, mogočna Poldnašnja Špica, daljni Komovi, maloznani Goteniški Snežnik, ribniška Velika gora z okamenelimi svati, cve­ tana na Ostrežu, Igalah ali v Iški. Zadnje leto svojega življenja so se mu na iz­ letih in na bolniški postelji' rojevali novi na­ črti, neutešene želje in nezgorljivo hrepenenje. Pred vsemi načrti in željami pa je stala ena, tiha in vroča, ki ga je spremljala do zadnjega dne: izdati najboljše literarne dosežke v knjigi zbranih planinskih spisov. Vse je pripravil (kakor Josip Wester svoje!), razporedil gra­ divo v I. Sredogorje, II. Julijske Alpe, Kara­ vanke in Kamniške planine, III. Po Jugosla­ viji, IV. V tujini, V. Razno, pregledal spise in naslovil svoje delo z imenom: Sreča v vi - š a v ah.• Dr. A. Brilej nam je zapustil srečo v višavah, ne pojdimo mimo nje! • Zveza planinskih društev v Ljubljani je rokopis , •Sreča v višavah• odkup.Ua. Morda pride kmalu na vrsto. Mladinsk e odseke P D obveščamo, da bo pohod •Po poteh Gregorčičeve brigade• po­ tekal po dveh sled eh : I. Kor ada (Koba lar)­ Kambreško-Srednje-Kovačičeva p l.-Fon.i­ Vrsno; n. Cadrg-Polog-Javorlea-Sleme (Rdeči r ob)-Krn (Vas)-Vrsno. Ob oje 26., 21. ln 28. avg. t. l. Hvala tebi, Planinski · Vestnik Napisano za 70-letnico Planinskega Vestnika Pavel Kunaver Nekje je zapisano: »Najprej je eila beseda.« Na horizontu pa so bile gore - a tedaj v davno minuli mladosti; samo sinji blesk v daljavi, ki je vabil in klical, pa nisem vedel, kaj je tisto. Bile so šele besede, ki so povedale, ki so vsadile seme brezmejnega, vse življenje ne­ nehno živega hrepenenja po tistem daljnem, česar še nobena beseda ni pravilno opisala. »Das grosse stille Leuchteri« ga imenuje švi­ carski pesnik Conrad Ferdinand Mayer. Samo besede, govoril jih je oče, ko je opisoval raz­ gled s Stola; govorila sta jih Rajko Mulaček in Ciril Tavčar, bratranca, ko sta pela slavo Triglavu; a največ je znal povedati brat Jože pa tudi France. Tih in majhen sem sedel pri mizi, ko je tekel tu in tam, pravzaprav mno­ gokrat pogovor o gorah, njihovi veličini, tem­ nih gozdovih, strašnih stenah, nevarnih pla­ zovih, brzih gamsih, sinjih daljavah z vrhov gora - vsa prelestna lepota nedotaknjene gorske narave je vstajala v besedah pred mo­ jim duhom, ki gore od blizu še ni Vlidel. Be­ sede so izzvenele - zvenela je v notranjosti samo še melodija tistega neznanega in budila hrepenenje. Nekega dne pa je Jože prinesel domov drobne liste z napisom »Planinski Vestnik«. Takrat pa sem bil že na šmarni gori, na Sv. Joštu, celo obe Klanški jezeri v večerni zarji z Man­ grtom v ozadju in Mangrtom na mirni jezerski vodi sem že videl. In čital sem že! Planinski Vestnik pa niso bile več besede, ki so izzve­ nele ampak besede, ki so ostale, vabile, opi­ sovale, navduševale in postale meni in Slo­ vencem prevažen vodnik in kažipot v naše prelepe planine. 255 Pogled na Kočno, Grintovec, Kokrsko sedlo in Greben s Kokrske doline Planinski Vestnik v svoji skromni obliki, ve­ likosti in celo vsebini mi je postal najdražje čtivo. Tiste prve Jetnike sem tako in toliko­ krat prebral, da so dobesedno razpadli - a storili so svojo dolž .nost. Opozarjali so širše množice Slovencev na gore, na novo smer člo­ vekovega udejstvovanja, ki je zajelo v severo­ zahodnih deželah že stotisoče ljudi, na goro­ hodstvo. Ob enem je Planinski Vestnik v Slo­ vencih vžgal in vžigal vse večjo ljubezen do rodne zemlje, ki si jo je prisvajal. Opisi vzponov, četudi po nadelanih poteh, so me opozarjali na do tedaj neznane vrhove in vzbujali željo • , da bi se prej ali slej povzpel nanje. Spisi .Janka Mlakarja »S cepinom in vrvjo« in »Spisi hudomušnega Janka«, ki jih danes morda gledamo malo bolj kritično, pa so v nas mladih, ki smo imeli takrat nepri­ merno manj priložnosti, kakor jo ima današ­ nja mladina, budile hrepenenje po tistih dalj­ nih gorah na severu in zahodu. četudi je Mlakar včasih preveč opisoval razne smešne dogodke s tujimi turisti, se je vendarle v nje- 256 govih rokah bliskal cepin, se je napenjala vrv, so možje preskakovali razpoke, so švigali le­ deni kosci, izsekani iz ledu, po hudih strminah in so se bleščali vrhovi visokih gora - Ve­ likega Kleka, Ortlerja, Konigspitze in drugih v ledu in snegu. S svojimi opisi je Planinski Vestnik opravljal še drugo delo - vzbujal je želje izvedeti več in več o Alpah, o drugih gorovjih na širni zemlji in s tem nehote kazal pot do druge tuje planinske in znanstvene \iterature. Zato pa je bilo treba znati tuje jezike, v katerih so veliki alpinisti tistih časov in znanstveniki napisali že toliko lepega in pomembnega! A vedno smo se obračali zopet nazaj k našemu edinemu planinskemu glasilu, ga ljubili, pa tudi obža­ lovali, da je bilo tako majhno in v primeri z današnjim še tako nebogljeno. A število gorohodcev je bilo tedaj - do za­ četka prve svetovne vojne razmeroma še majh­ no v Sloveniji. Mi pa, ki smo vedeli, kako lepo je v gorah, smo hoteli povedati drugim, pri­ vabiti v gore iz zatohlih kavarn in gostiln in - plesnih zabav čim več ljudi in mladine. A kako priti do nje, če ne z besedo, ki gori od ljubezni in navdušenja! A le Planinski Vestnik je bilo tisto sredstvo, tisto glasilo, po katerem si mo­ gel govoriti, p1ipovedovati, navduševati! In porodila se je želja, da bi se uvrstil med nje­ gove sodelavce, med preroke naših gora in gorohodstva sploh. Kako srečen sem bil, ko je pred več kot pol stoletja v Planinskem Vestniku zagledal beli dan moj prvi članek in so mi postale Vestni­ kove strani kraj, s katerega sem pripovedoval in vabil tudi druge v gore, kraje lepote, miru in sreče! Planinski Vestnik je postal bali:la vodnica, za katero se je zbralo in hodilo vedno več mladih in starih v gore, domače in tuje, in se je razžarela do danes tako, da nam je posvetila preko vseh Alp še daleč v gore v Arktiki, Aziji in Ameriki! Naj bi svetila še dolgo, dolgo, posebno mladini, da bi našla v domačih gorah in gorstvih širom po zemlji vso tisto srečo in. zadovoljstvo, ki je dolina in me­ sta ne morejo dati! Štirje ...., . v. srcru mozJe Franc Ceklin II Matevž Kos (1744-1798) Foto v. So§tartč Sloviti vodniški rod Kosov korenini v Jereki. V njej se je obdržal do današnjih dni. V starejših urbarjih blejske gosposke (iz 15. in 16. stoletja), pod katero je spadala Jereka, ni najti priimka Kos, ne imena vasi Jereka. (Po­ datek dr. Milka Kosa.) Ne glede na prednjo ugotovitev, ki govori za to , da je Jereka eno najmlajših bohinjskih na­ selij, pa je z arheološkimi najdbami v njeni 257