Naš delež v svetovnem MAJHNA ZADRUGA -
     VELIKI USPEHI
Kmetijska zadruga v Mrzoviču pri Osjeku se ukvarja z raznovrslno dejavnostjo
VES SVET
|UQ04UkVI)W
V vsem »vetu Je o&oli 160 mi-lijonov Blivovib. dreves (ki ro-de), od tega pa jih je v naži državi — 57 milijonov. Med večje gojitelj« sliv Stejemo š» Nemčijo, ZDA (Kalifomija), Francijo, Bolgarijo, Madiarsko Itd. .   V letifa kadar slive dobro ob-
rode, fcakor je to bilo leta 1939, 1951 in leta 1958 pridela naša država 1 tretjino svetovnega pridelka sliv. Leta 1951 je zna-šal svetoval pridelek sliv okoli 350.000 vagonov, v naši državi pa smo tedaj pridelali 116.000 vagonov.
Kmecijska zadiniga v MrzcnKča, maihni vasi t osiješkern okraiu, jc ie sedai postaJa valen činitelj t gospodarskem razvt»;u te vasi. Ta zadruga, ki iteje komaj 67 pospodarstevi ie razvila raznovr-stne gospodanke odnose * va*. Na svoji ekonomiji, ki meri 1130 oralov, aporablja najsodobnejše agrotehnične ukraoe.
Zadruga je napravila velik plantaini ladovnjak, ki meri 12C oralov. PasaJIi so ga leta 1952 in letos so ie dale nekatere bres-kve prve sadove. V sadovnjakn imajo jablane, breskve, marelice, hruške, slive, a tudi za sajenje kuan je zemljižče že pripravlje-n-o. Ko bo ves sadovniak za^el roditi, bodo z niesa lahko dobiL 80 <k> 100 va?onov sadia i-zbra-nih sort in odli&ie kvatitete na leto. Zadružniki npaio da pm bo
I EfOE    SliW
IZVOZ SVEŽIH SLIV    <"  vagonih)
laSiko
^1921-1931          1950-5A
j> 192.1 -"31
1950-5V
Danes pridelamo manj sliv kakor pred vojno, tn to v prvi vrstl zaradi tega, ker sa rmanjšuje pridelek kvalitetne  vrste  »požegačee (sliva iz Požege), kl je zelo Cislana v svetu,
Tako smo v razdobju od leta 1921 do Ieta 1931 povprečno izvozlH tz naše dr?ave 1846 va-gonov svežih in 3200 vagonov suhih sliv. Po letu 1931 Izvoz sliv že nazaduje. V razdobju od leta 1950 do leta 1354 smo lzvozili letno povprečno 655 vagonov »vežih in 906 vagonov suhih sliv. Za našo Blivo »požegačo« pa vlada po vsetn svetu lzredho povpraševanje In Jo danes Izva-žamo v 23 držav.
Na izvoz suhih sliv vpliva v veliki meri tudl nesodoben naCin sušenja, ker se >rl nas slive v veliki meri suže Se vedno v dimu.
sadovnjaJc  pnnaia! na  leto enake   ja,mah poknuh z zemljo. IzJtuimjo dohodke, kakor  vx orne površ.-  so pokazale, da je tuda s tako st-
lažo   mogoče   dobici
ne, ki iih ima zadruga okrog 900 oraioT.
Na ekonomiji se zadniga naj-veL nkvarja s poliedeljtvom. V zadnjera časn pa so začeli posTe-čat. ve! pozornosti tud.i livino-reji. Pred tremi leci so kupili 20 glav iivine, danes )O iniijo le V4 plav. Z nadaljnio vzreio se bo to JtevLlo postopoma večalo. Znatao se je poveiaia rudi mleč-nost krav. Pred uerci. letj so do-bili od vsake krave po 800 na leto, danei pa dobiio ze 1800 litrov. To so dosesli a selekciio Ln z bolišim krmlieniem živine. Zadrusa si ie postavlla za nalo-go, da bo povečaiia mlečnost krav na 3000 litrov aa !eco.
Da t>i si p-reskrbeli dovolj ii-vinske krme. je mrzoviika za<ira-ga napravila 70 oralov travnesa polja. To ie neke vrste pa5nik. ki je dobro prtoran, pognojen .n za-sejan z odlično traTO in detelio. To travo polje vsaka tri leta pre. orjejo. Tako naraerava zadru^a kboljlati zemljišče. da bi dobila oim več živ-inske krme. To trav-no po!ie uporabl ja.ro predvsem za kožajo sena, mani f>a za oašo i'.-vine. Razen te?a seje zadru?a veL-]e koliiime živinske krme. Zivin-sko krmo pripravljaio t m!ina kladivarjn   in   rezaln.ci   toi   t  24
tUosnih jarnah za 24 vagonov kr- mi pri<ie!ki. začela pa me. To pa že sedai ni dovolj, za- skrborati svote Jlane to   shraniueio  krmo   t  navadnih
mogoče dobici dobro iL-vinsko krmo.
Razen itrojnega parka za usl*-ge kmerom ima zadruga todi no^ kaj važnih obratov: mlin z zmo-gljivostjo 50 stotov, ki zadosruj« vsem potrebam vasi in okolic^ strojno, kolarsko ln kovaiko <io-lavnico, melalnico živinske krm« in ma<liiu) mlefearao. Pripiravljai)i> tudi obnovitev delavniee za pre-proge, za kar knajo že odobren kred« 1 milijona. Pri izdelavi preprog bodo zaif)oslilJ ofcrog 30 delavk, kar pa bo odvisno od su-rovin.
S svojim strojnnm parkom, ki ga sestavljajo traktorji, traktor-ski pilugi, pluji za rigolanje, se-ialoice (traktorske in vprežne), snopoveznilti, miatHne Kamitui-e, traktorske prikorice, trosalo! gno-l'a it<L, le zadruga že lani nudi-U kmetom znattio pomoi Tako so v vasi ra plaiiilo zorali okroft 300 oralov, zrigalaJa 8 ora.loT satlov-nlakov, poseiali 200 oraiov, po-kosili oa 50 oraiov. Zadrusa )• razen tega daiaJa na uporabo svo-jc trosilce gnoja, selektor, sti-skalnico za grozdje. motorne in druge Sioprimce ter druze napra-ve in stroie.
Zadrnpa ie prevrela rodii kon-trahiranie '.n protn« s kmediski-je tudi ob-s   plemen-
sko iivi-no. Nameravaio osnova« tudš   prali^ereio   -a   koniereio.
Po mnenin predsednika radra-ge Alofza Kakota in upravitelja iaiL Aleksandra Beka pa i« že tzs, da se zadrnga !ori gra<ln,ie h!a-dilnicL in skladižža za sadje. PKhodnje leto tumeravaio naba-viti pettonski tovornjak ter le ea traktor s prikollco. Vse to ootre-buje zadm^a za prevoz vrrnA jagod, ki »ih Rofiia k(K med(X>sev-ke, da ne omenjamo sadja, ki bo skoraj začelo roditl t rečiem de-!i: sadovaiaka.                  R .K.