Obtni zbor U<iteljskega doma v Marlboru je bil 28. decembra 1933. v Učiteljskem domu ob navzočnosti 31 zadružnika. Načelnik tov. Hren z zadoščenjem ugotavlja v svojem otvoritvenem govoru, da je to prvi občni zbor, ki se vrši pod lastno streho v Iastnem domu, ki je bil cilj neumornega desetletnega dela in žrtvovanja učiteljstva mariborskega okrožja. Z uresničenjem tega svojega cilja je dokumentiraio učiteljstvo vsej javnosti svojo stanovsko zavednost in požrtvovalnost. Dokazalo je, da se morejo s skupnim in vztrajnim delom doseči tudi v razmeroma kratkem času lepi uspehi. Z uresničenjem cilja pa ni prenehalo delo, ampak se je še prav izdatno pomnožilo. Zakaj diom je bil kupljen, ko se je denarna kriza bližala svojemu višku. Opremljali smo ga v času, ko je vladalo največje pomanjkanje gotovine. In jeseni 1. 1932. je bilo potreba v teku nekaterih kratkih mesecev poravnati račune za 100.000 Din. K vsemu temu se je pa še pridružila ovira, katero smo najmanj pričakovali. Zaradi pozne otvoritve penzionata tik ob pričetku šolskega leta ni bilo priglašenih toliko gojencev, kolikor bi jih bili lahko sprejeli po prostoru in kolikor bi jih bili želeli zaradi lažjega vzdrževanja. Zato je bila takrat pomoč posameznikov in mekaterih korporacij tem več vredna, ker je prišla res v najhujši sili. Kljub vsem tem in še raznim drugim neprilikam pa je upravni odbor s pomočjo vestnega in racijonalnega gospodarstva upravnika doma, kateremu je stal ob strani zelo delaven kuratorij, prebirodil tudi tiste resnično težke čase. Danes pa lahko z zadovoljstvom in ponosom zremo tudi na to dobo, ki je že za nami. Penzionat je imel ob začetku tek. šol. leta toliko reflektantov, da jih je moral zaradi pomanjkanja prostora skoro prav toliko odkloniti, kakor jih je isprejel. Že po enem letu obstoja si je pridobil vsled dobre oskrbe, primerne uredbe in pravilnega nadzorstva slo ves celo v lajiških krogih. Zato gre sigurno lepši bodočnosti nasproti. Tajniško poročilo poda tov. Blažič. V preteklem letu je imel upravni odbor 4 seje; od teh 3 skupno z nadizorstvom. Zadruga je prejela 129 dopisov, odposlala pa 561. Večina dopisov je bila v zvezi z našo založbo. Vsi važnejši dopisi so se obravnavali na sejah. Ob koncu poslovnega leta je štela zadruga 82 člana s 118 deleži. Med zadružniki je 14 sreskih učiteljskih društev. Na dan občnega zbora smo sicer že prekoračili prvo stotico zadružnikov, a tudi to število je še zdaleka prenizko za tako ustanovo. Zadruga Učiteljski dom bi morala imeti vsaj 1000 članov. Saj delež 100 Din ostane last zadružnika in se lahko vplača v obrokih. Tov. Kožuh poda obširno in podrobno blagajniško poročilo, katero je na podlagi bilance še tolmačil tov. Vomer. Denami promet je dosegel zlasti vsled makupa in opreme doma 1,918.942 Din. Že iz te vsote je razvidno, kako je delo naraslo zlasti še, če se upo-Jtcva, da ima zadruga tako različne panoge udejstvovanja kakor so penzionat in založba. Zadrugo zlasti obremenjuje vknjižen dolg. ki smo ga prevzeli ob nakupu hiše in pa terjatve dveh tiskarn za tisk slik in zemIjevidov. Sicer so ta bremena v veliki meri kirita z zalogo blaga, ki se kljub gospodarski krizi še vedno v zadovoljivem pbsegu razpečava, vendar dolg je doLg, ,ki ga je potreba odplačevati in obrestovati. Čisto premoženje zadruge je znašalo ob koncu poslovnega leta po odpisu 2% nepremičniini in 15% premičnin 595.536 Din. ; O blagajniškem poročilu se razvije daljša debata. Tovarišica Anka Mešičkova poudarja kot predsednica kuiratorija, ki se je vsak mesec sestajal k sejam, da je penzionat zaključil prvo poslovno leto kljub silno neugodnim razmeram s prebitkom blizu 4000 Din. Tak zaključek pa je bilo možno doseči s skrajno racionalnim gospodinjstvom in pa deloma s prenočninami. Zakaj dijakov je imel v prvem letu penzionat najvišje število 16, najnižje pa 12. Prenočila pa je v penzionatu vsega 241 oseba, ki so imelc skupno 931 prenočnino. Med temi je bilo 6 družin z 21 člani, ki so bivali dalj časa o počitnicah v penzionatu in imele tudi vso oskrbo. Penzionat je nudil streho tudi 6 društvom s 83 člani. Letos ^e pričakovati še povoljnejšega rezullata, ker je penzionat polno zaseden. Žal pa, da letos ni več mogoče dajati prenočnin — razen o počitnicah in daljših odmorih — ker ni prostora. Dalje se je poudarjalo, kako velikega moralnega kakor tudi gmobnega pomena so priložnostna darila za UD. Ob raznih jubilejih in svečanostih, ob veselih in žalostaih dogodkih se spominjajmo vsaj v lastnih vrstah Učiteljskega doma. Ob tej priliki poda tov. Hren kot upravnik založbe poročilo o stanju in razpečavanju zaloge. V tem poslovnem letu t. j. od 1. julija 1932. do 30. junija 1933. se je razprodalo: Prekmurskih pravljic 41. Šola v nebesih 66, drž. grbov 90, šol. slik Bled, Zetev, Cas in jesen 514 teir 20.109 raznih ročnih zemljevidov. Vsekakor bi lahko šole segle bolj tudi po drugih založenih predmetih in ne samo po ročnih zemljevidih. Stenske šolske slike so tako primerne i.n tako prvovrstno izdelane, da so pri pouku neobhodno potrebne. Razen tega imajo tako nizko ceno, da si jo lahko nabavi tudi v sedanjih razmerah vsaka šola, ker nudi UD razne ugodnosti piri poravnavi računov. — Razne v založbo ponudene predmete pa je morala zadruga odkloniti, ker v sedanjem položaju ne more preveč investirati v blago. Po izčrpani debati poda tov. Klemenčič poročilo nadzorstva. Nadzorstvo je v dneh 27., 28. in 30. ncvembira podrobno pregledalo vse poslovanje zadruge. Uverilo se je, da so bili posli zadmge v tem letu res izredno obilni in mno<*ostranski. Našlo pa je vse v najIepšem redu. Zato predlaga tov. blagajniku kakor tudi celokupnemu upravnemu odboru razrešnico, ki je bila sprejeta soglasno. Na dnevnem redu obč. zbora je bila (.udi točka o izpremembi pravil. Po daljšem razmotrivanju pa je prišel občni zbor do soglasnega zaključka, da izprememba pravil ni potrebna, ker so tozadevne točke v pravilih dovolj jasne in prožne. Pri slučajnostih se je sprožila miscl o penzionatu za učiteljske hčerke, ki študirajo v Mariboru. Ugotovilo se je, da je tak penzionat nujmo potreben. V sedanjem domu pa je koedukacija iz raznih razlogov.izključena. Na to bi se moglo Tnisliti še le pri prizidavi, ali pa z nakupom kakega sosednega poslopja. Toda v sedanjem času moramo žal to misel opustiti. Ako pa najde UD med učiteljstvom dovolj razumevanja ter moralne in gmotne opore. pa se more tudi ta zamisel uresničiti mOTda že v nekaj letih. Nadalje se je sprožila misel, da bi se ustanovila v Mariboru Učiteljska kreditna zadruga po vzorcu kreditnih zadrug drž. uslužbencev. Vsekakor bi bila v Mariboru taka zadruga potrebna. Sklene se stopiti v stik z vsemi sreskimi učit. društvi v območju Maribora, da se zve njihovo mnenje v tej zadevi. Razpravljale so se še nekatere zadeve glede založbe in penzionata, ter se je doseglo v vseh vprašanjih popolno soglasje. H koncu poudarja tov. Vauda, da je učistvo na podeležlju vse premalo poučeno o veliki važnosti in delu UD za napredek in koiristi šole in uoit. stanu. On sam si niti ni mislil, da je to delo tako veliko, vsestransko in tako dobro vodeno. Zato je potrebno najti pota in sredstev, da bo učiteljstvo o tem delu informirano, pa se bo še z večjo vnemo posvetilo delu za naš dom. Tov. .načelnik obljubi, da se bo tudi to po možnosti zgodilo, zlasti še, ko bo sekcija priredila po vseb sreskih učiteljskih društvih stanovsko gospodarski dan. Nato zaključi lepo uspeli občni zbor.