sv.
ust
vzfl
Katoliški
m
la'
ari
isfo
:nef
na
sJ
jra<
:kW
;dlJ
: 0 ;e 5 pf
;i * ■ga« dtei ;er'f vljft
i
os* lo ^ desf' psi1 redi očS
n ! B3
Leto XX. - Štev. 17 (997)
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177
PODUREDNIŠTVO :
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Gorica - četrtek, 25. aprila 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
Svetovni dan za duhovne poklice
Dne 1. januarja 1948 je stopila v veljavo Sedanja italijanska ustava. O njej je usta-v°dajna skupščina razpravljala dve leti to sodelovale so vse tedanje stranke od desnice do levice. Ustava je v demokratičnih državah temeljna listina, ki naj vodi Vse delo in življenje državljanov in vseh Dl>hovih ustanov, tudi parlamenta, strank to vlade. Vrhovni čuvar ustave je državni todsednik, nad pravilno razlago ustavnih določil pa čuva posebno ustavno sodišče, more razveljaviti kateri koli dekret ali ^kon, ki bi bil proti ustavi.
USTAVA IN NJE POJMOVANJE
Italijanska republikanska ustava, kot snio videli v uvodniku zadnje številke, lamči vsem državljanom tako imenovane demokratične svoboščine, nakazuje smer-Mce, kako naj se vodi narodno gospo-jdarstvo in kako naj se vedno bolj uresni-‘je socialna pravičnost. Ustavna določila okvir, v katerem naj se razvija de-•vnost strank in vseh drugih ustanov v ivi. Parlament ima pri tem najvaž-šo vlogo. Ker pa parlament sestavljajo anke, so te slednje tiste, ki pravzaprav * okviru ustave oblikujejo življenje v dr-?*vi. Pri ustavi kakor pri vsakem drugem dokumentu pa moramo ločiti črko in du-toi. Zato se dogaja, da isto ustavo dru-Me pojmujejo različne stranke in zaradi tega drugače vodijo državo, če dobijo Parlamentu večino. Vsled tega je za vo-**vca važno, da ve, kako glavne stranke p[/{ Nmujejo ustavo in s tem ustavne pra-itt> p’ saJ sme P° tem računati, kako bo Sli *ttbližno potekalo življenje v državi na-jjet "ednjih pet let.
() Glede na pojmovanje osnovnih demokratičnih svoboščin gospodarskega ter so-'ialnega razvoja v državi ločimo sedanje **alijanske stranke na tri velike skupine: desnico, center, levico.
STRANKE NA SKRAJNI DESNICI
Ma skrajni desnici so MSI in monarhiji. Obe ti stranki sta veliko podedovali nekdanjih fašistov, zato je njih tolmače ustave podobno tistemu, ki ga je toiel fašizem. Med slovenskimi ljudmi ti s*ranki nimata volivcev. Zato nima smisla 86 ustavljati ob njima kaj več.
LIBERALNA STRANKA
Nekoliko bolj proti sredini je liberalna ,tranka (PLI). Ta je dedič nekdanjih 11-^falcev, ki so vodili Italijo od njenega Rinjenja do nastopa fašizma. To je stranki v kateri se zbirajo predvsem vodilni tospodarski krogi v naši državi. Kajti ta !lranka zagovarja zasebno gospodarsko ^budo in močno zasebno gospodarstvo. 6 proti podržavljanju industrije, bank in drUgega. Italijanski liberalci danes niso teološko tako nestrpni do Cerkve, kot bili pred prvo svetovno vojno. Zato sodelovali skupaj z demokristjani v Vseh vladah za časa A. De Gasperija.
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA
^ sredini imamo danes demokrščansko *>ranko (DC). Pravimo, da stoji v sredini *** v centru, ker se po svojem programu f**likuje tako od strank na desni kot 0(1 strank na levi. Njen program se nav-4ihuje ob temeljih krščanske etike in ob kalnem nauku Cerkve. V gospodarskem ^gramu pa niha med desnico in levico. ^Va leta po vojni je prevladovalo v njej liberalistično gledanje na reševanje ®°*podarskih problemov in se je zaradi *®8a vezala v skupne vlade z liberalci. V ^dnji zakonodajni dobi so pa zmagale l'°ve sile, ki so bolj odprte za sociallza-in za poseganje države v gospodarno. Zato so se demokristjani povezali v uPno vlado s socialisti in ustvarili ta-
ft1
ko
vlado levega centra. Krščanska demo-
acija je torej po programu zmerna *tranka, odprta za socialni razvoj in go-sS<Xlarskl razmah v okviru dialoga In pojave z drugimi zmernimi strankami. to odklanja vse skrajnosti tako na de-
»tvl
kot na levi. Ne sodeluje s skrajno
'ksnico (MSI in monarhisti) kakor tudi
ne s skrajno levico (komunistična partija). Dopušča pa sodelovanje s socialisti na levi in z liberalci na desni kakor pač zahteva položaj v parlamentu, oziroma politična opredelitev italijanskih volivcev. Po zadnji vojni je krščanska demokracija bila vedno relativno najmočnejša stranka in je zato vedno bila na vladi v povezavi z drugimi strankami. Vse kaže, da bo še naprej ostala relativno najmočnejša stranka. Kot takšna je KD bila in je najmočnejša obramba zoper vse totalitarizme, zlasti še zoper diktaturo komunistične partije, ki je bila in je še vedno druga najmočnejša stranka v državi.
SOCIALISTI
Na levem krilu italijanskega političnega življenja imamo tako imenovano socialistično levico. Ta od zadnje vojne dalje ni bila nikoli enotna. Prva leta se je delila v socialistično in komunistično stranko. Potem so se levičarji še bolj razcepili in so nastale tri, odnosno štiri stranke. Celi levici je lastno to, da se navdihuje ob naukih raznih socialističnih mislecev iz preteklosti, zlasti še ob Marxu in Engelsu. Vendar so danes med levičarskimi strankami bistvene razlike glede nekaterih temeljnih demokratičnih vrednot. Saraga-tovi socialisti, ki so se pred tremi leti združili z Nennijevimi socialisti v enotno stranko (PSU) so po svojem programu sicer zvesti socialističnim naukom iz preteklosti, toda so se od zgodovine tudi marsikaj naučili. Predvsem to, da je treba tudi v socializmu očuvati demokratične svoboščine in dopuščati večstrankarski sistem. Potem da se mora socialna pravičnost pospeševati s primernimi zakoni in ne z revolucijo. Gospodarskega napredka ne vidijo samo v podržavljenju vsega in vseh, ampak dopuščajo tudi zasebno gospodarstvo. Reči smemo, da so to zmerni socialisti in obenem demokrati. Ta ugotovitev velja vsaj za uradno linijo, kajti v vrstah italijanske socialistične stranke je še vedno lepo število takih, ki se z zmerno linijo ne strinjajo. Prav zato, ker so se odpovedali nasilni socializaciji in ker so sprejeli demokratični način vladanja več strank, je moglo priti do povezave med njimi in demokristjani.
KOMUNISTI
Na skrajni levici imamo komuniste (KPI) in od zadnje razcepitve socialistov še PSIUP (Partito socialista dl unita pro-letaria). Ti dve stranki sta danes na skrajni levici. Značilnost komunistične partije je, da zagovarja skrajno podržav-ljenje vsega gospodarstva in vsega javnega življenja; daje oblast eni sami stranki in to komunistični partiji z izključitvijo vseh ostalih. Z drugimi besedami: komunisti hočejo rdečo diktaturo.
Končno je komunistična partija pripravljena polastiti se oblasti tudi z nasiljem, če se ji ponudi ugoden trenutek, ter pomesti z vsemi demokratičnimi svoboščinami, kot se je zgodilo povsod, kjer so komunisti zavladali, in kakor je še vedno povsod tam, kjer so oni na vladi. Za komunistično partijo je nadalje značilna njena demagoška propaganda. To se pravi, da partija veliko obljublja posebno delavcem in jim slika »zemeljski paradiž«, ki ga bo ona ustvarila, ko pride na oblast. Kako izgleda ta »paradiž«, opisujejo komunisti sami, ko se zamenja kaka ekipa na vrhu. Tako moremo sedaj slišati o »blagodati« komunističnega režima na Češkoslovaškem iz ust novih voditeljev, ki so komunisti mlajše generacije. Kakšen »paradiž« so imeli v sovjetski Rusiji pod Stalinom, je povedal sam Hruščev. Tako je povsod. Kljub temu imajo komunisti s svojo propagando silno velik vpliv na delavske množice, tudi na naše slovenske.
Tretja značilnost komunistične partije je njena ideološka nestrpnost. Ko pride na oblast, ne samo da ne trpi drugih strank, temveč ne trpi niti mišljenja, ki bi bilo drugačno od partijskega. Zato obsodbe pisateljev, filozofov, duhovnikov, sploh intelektualcev, ki si upajo Imeti
Na praznik sv. Jožefa je bila objavljena poslanica sv. očeta Pavla VI. v zvezi s petim svetovnim dnevom za duhovne poklice, ki se že nekaj let zapovrstjo obhaja na drugo nedeljo po veliki noči, letos torej 28. aprila. Sv. oče je svojo poslanico zgradil na osnovi dveh dejstev: Cerkev potrebuje duhovnih poklicev in Cerkev se zaveda, da lahko poklici dozorijo le v ozračju svobodne odločitve.
VELIKA POTREBA DANAŠNJE CERKVE
Božji načrt zveličanja ljudi zahteva prisotnost oseb, ki so se posvetile v celoti izvajanju tega načrta. Deležne Kristusovega duhovništva so te osebe neobhodno potrebni delilci božje besede in milosti med ostalimi ljudmi.
Cerkev je apostolska; potrebuje zato apostole, ki pričujejo evangelij in uresničujejo njeno poslanstvo. Cerkev je katoliška, t. j. vesoljna. Toda če hoče biti božje orodje zveličanja, glasnik odrešenja in graditelj božjega kraljestva po vseh krajih zemlje, mora roditi iz sebe vedno nove in vedno bolj številne služabnike evangeli-
ja. Toda temu ni tako: število duhovnikov pada, rastejo pa področja apostolske dejavnosti, kjer bi bila navzočnost duhovnikov ne le zaželena, ampak nujno potrebna.
Zadnjemu koncilu se imamo sicer zahvaliti, da je tako poudarjal pomen kraljevskega duhovništva božjega ljudstva; toda to poudarjanje bi zgrešilo svoj cilj, če bi se ob tem znašlo v senci hierarhično duhovništvo, saj je ono tisto, ki vodi in oblikuje splošno duhovništvo vernikov.
Cerkev ne more biti zgrajena le na karizmatičnih gibanjih in izrednih milostih, ki so jih nekateri njeni člani deležni. Ne! Cerkev potrebuje predvsem oseb, Bogu danih in posvečenih, s Kristusovo oblastjo obdarovanih, ki v sebi nenehno nadaljujejo Kristusovo žrtev ter v moči mašniškega posvečenja obnavljajo nekrvavo daritev. In bolj ko izginja v današnjem svetu čut za nadnaravno in slabi duhovni odnos med Bogom in človekom, bolj očitna in občutena postaja potreba po osebah, ki so »delivci božjih skrivnosti« (1 Kor 4, 1), Bogu posvečeni predstavniki Cerkve sredi profanega sveta.
Novi predsednik poljske države
čistka »sionistov, revizionistov, stalinistov« in drugih nezaželenih elementov, ki je zadnje tedne zajela Poljsko, je dosegla tudi mesto predsednika države, na katerem je dolgo vrsto let bil Edvvard Ochab. Ni bil sicer javno obtožen in ko je odstopil, je navedel kot vzrok poslabšanje zdravja. To bo kar držalo, saj je znano, da ima težave z vidom. Toda znano je tudi, da se je v zadnjih dogodkih držal precej ob strani, da je njegova žena ju-dinja, kar je v sedanjem položaju na Poljskem zelo tesno povezano »s poslabšanjem zdravstvenega stanja«, da lani ni dovolj odločno obsodil Izraela ob priliki spopada na Bližnjem Vzhodu in da je bil posredno po daljnih mlajših sorodnikih celo vpleten v študentovske demonstracije v Varšavi.
Nasledil ga je dosedanji poljski obrambni minister maršal Marian Spychal-ski, rojen leta 1906 v delavski družini v Lodzu ter do zadnje vojne ugleden arhitekt. Spychalski ni zaenkrat obremenjen z nobeno od »slabosti«, ki so bile lastne Ochabu: dobro vidi, poročen je s Poljakinjo, nima mlajših sorodnikov, ki bi bili demonstrirali v študentovskih nemirih in nikdar ni pokazal simpatij do Izraela.
Marian Spychalski uživa na Poljskem velik ugled kot organizator oboroženega odpora med nemško zasedbo. Po osvoboditvi Varšave je bil nekaj časa župan tega mesta. Leta 1949 je bil iz partije, ki je imela tedaj stalinistično vodstvo, izključen, ker je nasprotoval imenovanju   .............
svoje samostojne nazore In jih povedati. Torej diktatura ne samo policije, temveč tudi duha.
IZBIRA
V tem mozaiku strank in strančic bo izbiral volivec dne 19. maja. Vse se bodo potegovale za njegov glas. Katero bo izbral? Cerkev uči, da so volitve, vsaj v Italiji, tudi stvar vesti. To pa zaradi tega, ker so med strankami tudi takšne, ki nimajo samo lastnega političnega programa, temveč tudi svoj življenjski in svetovni nazor, ki je v nasprotju s temelji krščanske vere in ne samo demokracije. Na žalost je stanje še vedno takšno, da ko voliš neko stranko, voliš tudi za njen svetovnonazorski program. Zato je izbira tem težja in tem usodnejša.
MIKLAVŽ BOŽIC
sovjetskega maršala Rokosovskega za obrambnega ministra Poljske, dve leti nato pa je bil hkrati z Gomulko celo aretiran in ostal v zaporu do avgusta 1956, ko je Gomulka prišel na oblast. Leto nato je postal obrambni minister, leta 1963 pa še maršal Poljske.
Spychalski uživa tudi podporo tkzv. partizanov, ki jih vodi notranji minister Mo-czar. To skupino sestavlja kakih 220.000 bivših borcev, ki so v zadnji vojni na domačih tleh sodelovali v odporniškem gibanju. Ti borci prezirajo one, ki so se med vojno zatekli v Sovjetsko zvezo, tam vedrili, se nato vrnili iz tujine hkrati z rdečo armado in zasedli ključne položaje. Ljudje iz Moczarjevega tabora so izrazito nacionalistično in protijudovsko usmerjeni. Zadnje čistke in gonja zoper »sioniste« in »staliniste« so zasledovale prav ta cilj, odstraniti z vodstvenih mest Rusom prijazne osebe in jih nadomestiti z nacionalistično navdahnjenimi Poljaki.
Odprto pismo ljubljanskih študentov
Slovenski študentovski list »Tribuna« je v svoji zadnji številki objavil odprto pismo rektoratu varšavske univerze in veleposlaništvu poljske republike v Beogradu, v katerem ljubljanski študentje izražajo solidarnost s poljskimi akademiki in obsojajo protižidovsko gonjo poljske vlade ter preganjanje poljskih kulturnikov.
»Pričakovali smo — pravijo ljubljanski študentje — da bo poljska vlada z vso odločnostjo podprla zahteve poljskih razumnikov in študentov po humanizaciji in demokratizaciji družbenih odnosov. Razumemo vznemirjenost in zahteve poljskih študentov, profesorjev ter znanstvenikov in to smatramo kot nujno potreben, neizogiben in neodložljiv proces. Mislili smo, da bo poljska oblast kot zagovornik in pristaš socialističnih načel poizkušala vsaj razumeti in preučiti težnje po demokratizaciji in odpravi ostankov stalinizma. Toda dogodki na varšavski univerzi so nas opozorili, da se je razvoj, ki ga doživlja vsa Evropa, na Poljskem ustavil. Namesto svobode govora, ugovora in odgovora je zavladal molk.«
BOŽJI KLIC IN ČLOVEŠKA SVOBODA
Toda premnogokrat pride potreba po delivcih božjih skrivnosti, ki izhaja iz božje zamisli odrešenja človeškega rodu, v opreko s svobodno odločitvijo, ki je lastna človeku. Kristusovo duhovništvo predpostavlja namreč prostovoljno darovanje samega sebe Kristusovi stvari in stvari Cerkve. Ni mogoče priti do duhovnih poklicev, če ti niso svobodni, to se pravi, če niso dozoreli v velikodušnosti srca in na spontani, popolni ter neomejeni predanosti božji službi.
Pravkar povedano velja tako za duhovniške kakor za redovniške poklice, ki jih Cerkev tako zelo potrebuje; tako za moško kot za žensko mladino, ki ni pri apostolatu nič manj cenjena in zaželena kot delo samih duhovnikov.
Že smo rekli, da je za vsak duhovni poklic: duhovniški, redovniški, misijonski, moški, ženski, nujno darovanje samega sebe. In prav to je srčika vsega problema duhovnih poklicev: kako v mladih ljudeh vzbuditi to plemenito razpoloženje v svetu, ki nima več smisla za vero in njene vrednote; v svetu, ki je prepojen od gona po brezmejnem uživanju; v svetu, ki išče le gospodarski napredek; v svetu, ki ga je zajel val brezbo-štva.
Današnja Cerkev je glede poklicev resnično v stiski; dobro ve, kako je duhovni poklic postal zaradi sedanjega materialističnega vzdušja tuj psihologiji mladega človeka. A prav njena stiska jo sili, da ne odneha od klicanja, saj je vse preveč ljudi, ki so oropani Boga, pa tako potrebni, da se jim o Njem govori; vse preveč je trpečih, siromašnih, nevednih, vse preveč je takih, ki so se zakopali v zemljo, znanost, politiko, posvetne reči, pa ne vidijo več neba nad seboj niti ne čutijo lakote v duši, ki vzdihuje po Bogu. Na vse te ljudi Cerkev danes kaže in opozarja, oprta na trdno upanje, da bodo zlasti mladi ljudje, vedno tenko občutljivi za stisko bližnjega in odprtega srca za vzvišene ideale, prisluhnili božjemu klicu: »Pridi in hodi za menoj!« ter mu sledili z veseljem v duši.
Pa ne samo mladi ljudje: tudi odrasli s svojimi izkušnjami in v življenju pridobljeno zrelostjo so poklicani, da se odzovejo Kristusovemu vabilu, saj postajajo zapozneli poklici vedno večje upanje in velika radost sedanje Cerkve.
Potem pa je svetovni dan za duhovske poklice prisrčno vabilo krščanskim družinam, da bodisi svojega sina bodisi svojo hčerko darujejo Kristusu in njegovi Cerkvi; obenem je ta svetovni dan vabilo vsem dušnim pastirjem in vzgojiteljem, da bodo znali odkriti, vzgojiti in razviti v dušah zaupane jim mladine nežne in občutljive klice bodočega duhovnega poklica.
Končno pa naj bo vse božje ljudstvo tisto, ki bo dan na dan razmišljalo o tej pekoči zadevi, ki se tiče njega prav toliko kot voditeljev Cerkve ter prisluhnilo opominu zadnjega koncila: »Gojiti duhovne poklice je stvar, ki zadeva celotno krščansko občestvo.« To se bo pa najlaže zgodilo, če bo v božjem ljudstvu »cvetelo pristno krščansko življenje, oprto na gorečo molitev« (Dekr. Optatam totius, n. 2).
Duhovnik v letu 1968 Slovenci in volitve !¥tiržaškeg^3
Živimo v dneh, ko so spremembe modeme. Tudi pojmi se spreminjajo, ne samo ženske obleke. Še celo pojmovanje o duhovniku ja danes drugačno, kot je bilo, ko smo šli prvič k spovedi. Duhovnikova podoba pred očmi ljudi je danes precej drugačna, kot je bila nekdaj. To spremenjeno pojmovanje so povzročili deloma duhovniki sami, deloma pa »ta svet«. Vsaka sprememba pa ima v glavnem dve lastnosti: da je prepočasna ali pa prehitra. Obe sta nevarni, nevarni tudi, kar se tiče duhovnika.
Prihodnja nedelja, druga po veliki noči, se po odločbi papeža Pavla VI. že nekaj let obhaja kot nedelja za duhovne poklice. Torej bo na mestu, da se vprašamo, kakšen je duhovnik v letu 1968? C. J. Ze-cha je o tem napisal članek, ki na realističen način pove, kdo je duhovnik ali vsaj, kakšen naj bo. Takole piše:
Kakšen je značaj in kakšna je podoba duhovnika v nemirnem in razburkanem letu 1968?
Kdo je pravzaprav ta človek, ki je bil z nami pred II. vatikanskim koncilom, med njim in je z nami v pokoncilski dobi? Kljub temu, da se nam vriva megleno mišljenje, je duhovnik še vedno isti mož, ki nas skuša usmerjati k Bogu.
On je mož, ki zdravo presoja, ki je razumsko izobražen, moralno na višku, ki je predan svojemu poklicu, nesebično delaven in pokoren. Njegov značaj je podoben Kristusovemu.
Duhovnik predstavlja Kristusa, zanj govori in dela. Govori ljudem modernega veka, nad katerim niha strahota vojne; govori o poslanstvu resnice in o zveličanju, ki se je začelo pred mnogimi stoletji v Palestini in od tedaj še ni prekinjeno.
On je nesebičen človek brez lastnega doma, brez lastne družine. Na dan, ko so ga posvetili, se je pridružil zgodovinskim osebnostim: sv. Vincenciju Pavelskemu, sv. Benediktu, sv. Frančišku Asiškemu, ki je zapuščenim nudil streho, očetu Damjanu, ki je služil gobavcem, sv. Frančišku Ksaveriju, ki je širil božjo besedo po Daljnem Vzhodu, sv. Janezu Bosku, ki je ustanavljal domove za zapuščeno mladino, apostoloma Petru in Pavlu ter drugim.
Duhovnik — mož v črnem — začne svoj dan s sv. mašo. Vsak dan pri oltarju obnavlja daritev, s katero nam je Kristus zaslužil odrešenje. Deli ljudem sv. obhajilo, če so vredni prejeti Odrešenikovo telo in kri. Krščuje otroke in odrasle.
V spovednici zavzema Kristusovo mesto; z ljubeznijo in prizanesljivostjo posluša grešnika in mu odkrito govori o njegovih pomanjkljivostih, padcih in težavah. Z oblastjo, ki mu jo je dal Kristus, v njegovem imenu odpušča grehe. Duhovnik svetuje, svari in daje dušam poguma. On je tudi uradna priča Cerkve pri sklepanju zakonov. Bolnim prinaša tolažbo in ob smrti podeljuje zakrament maziljenja.
Njegovo mesto je povsod in povsod je dela dovolj zanj; v mestu, kjer služi svojemu ljudstvu, v daljnih deželah med pogani, v osnovnih, srednjih in visokih šolah, pri tisku in med ljudmi svobodnih poklicev.
Duhovnik je človeško bitje, s človeškimi pomanjkljivostmi in skušnjavami. Živi revno, ker se je odpovedal razkošju in materialnim dobrinam zaradi večjih in trajnejših vrednot, da predstavlja samega Kristusa in deli njegove darove.
Duhovnika obkrožata ljubezen in sovraštvo. če ga preganjajo, je to zanj uresničenje Kristusove napovedi: »če vas svet sovraži, se spomnite, da je mene sovražil prej kot vas.« Duhovnikovo življenje je težko, polno dela in zahteva duha resnične požrtvovalnosti. Istočasno pa je napolnjeno z občutkom sreče, ki jo prinaša njegova dvojna dolžnost: pri reševanju svoje duše pomaga drugim dosegati Kristusa.
Razne formalnosti za volitve gredo h koncu. Za parlamentarne volitve, ki se jih udeleži Slovenska skupnost v Trstu, je že vse urejeno. Treba je le še točno razložiti, zakaj je bila vložena samostojna lista Slovenske skupnosti. Kakor je znano, ni bilo mogoče vložiti liste za senat, ker bi morali dobiti podpise še v enem okrožju, kar pa žal ni bilo mogoče. Ako bi se to posrečilo, bi se slovenski volilni znak prvič pojavil tudi v Slovenski Benečiji.
Zakaj je tržaška Slovenska skupnost šla tudi na poslanske volitve? To je obrazložila v posebnem programu, iz katerega posnemamo le nekaj važnejših misli. V celoti je program objavljen v njenem glasilu.
Slovenska skupnost v Trstu se je odločila za samostojni nastop predvsem iz načelnega stališča. Tako je hotela potrditi važno načelo, po katerem bi morala imeti slovenska narodna manjšina v Italiji prav tako ustavno zajamčeno pravico
iMiiiiiimiiiiiiiiiiNHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiimiiiiiiNiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiHimiiiiiii
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Umrl je »Marijin kaplan«
V Spodnjem Bamasu v bližini Št. Petra ob Nadiži so v četrtek, 18. t. m. pokopali ob veliki udeležbi ljudstva in ob navzočnosti 51 duhovnih sobratov zlatomašnika Petra Hvalico (Qualizza), ki je vse svoje življenje od mašniškega posvečenja leta 1914 pa do smrti oskrboval tamkajšnje Marijino svetišče ter se rad podpisoval z nav7.devkom »Cappelanus Mariae - Marijin kaplan«.
Rodil se je 28. junija 1887 v vasi Kozica v šentlenartski fari, ki je ena glavnih župnij Beneške Slovenije. Sam se je vedno čutil Slovenca, rad prihajal na slovenske prireditve in lepo slovensko govoril, dasi je zaradi posebnih razmer, ki vladajo v Beneški Sloveniji, v cerkvi uporabljal le italijanski jezik. Tudi pokopan je bil v tem jeziku, čeprav ni bil njegov materin jezik in so bili med navzočimi skoro sami Beneški Slovenci.
Pogrebno mašo je opravil njegov nečak don Pierpaolo Costaperaria, ki je bil no-vomašnik tisto leto, ko je pok. Hvalica opravil svojo zlato mašo. Dekan iz Praprotnega pri Čedadu je prebral njegov duhovni testament. Sestavil ga je na praznik Marijinega materinstva 11. oktobra 1962. Zadnji del je posebno pomemben in se glasi:
»Tistim, ki si želijo od mene kak spominek, jim puščam kot darilo pobožnost do Srca Jezusovega v sv. Evharistiji, ki naj bo hranjena s pogostnim in dobro prejetim sv. obhajilom, puščam jim nežno vdanost do preblažene Device, naše Matere in Tolažnice ter veliko ljubezni do njenega svetišča v Bamasu. Tako, če je sv. obhajilo zastava večnega življenja in če je, kot učijo sveti očetje, nežna in
imiHiiiiiiiiimiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiNiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiii
OB REKI KONGO
Tukaj ob reki Kongo nam poteka zadnji čas življenje precej vsakdanje, zato je težje kaj spraviti na papir. Hvala Bogu, da je tako, ker senzacije so raje alarmantne kot pomirjevalne, a delo se bolje razvija v mirnem ozračju. Tako gre torej naše redno misijonsko delovanje svojo pot tako kot delo farne duhovščine na Župniji. Izjema bo morda misijonar, kateremu je poverjena skrb za notranjost pokrajine. On bi imel ob vsaki vrnitvi s takega apostolskega potovanja in obiskovanja številnih vasi dovolj snovi za zanimiv članek res misijonske vsebine.
Odsoten ostane navadno dva tedna in potuje enkrat po suhem, kamor so ceste speljane, z Land-Rover vozilom, drugič pa s pirogo po reki, da obišče svoje župljanc in kateri še niso, prebivajoče vzdolž levega brega Konga navzdol 10 km daleč, tam pa zavije na levo v ustje reke Kwa ali Kasaj še 50 km proti toku, kateri ie tam zelo hud in vožnja s čolnom zaradi mnogih skalnatih čeri nevarna. Misijonar je še mlad in dober plavač, a v vodnem vrtincu spretnost v plavanju nič ne koristi. Sam sem nekoč to izkusil... Misijonar ima s seboj svojega slugo-kuharja in vse mogoče potrebno, da se preživi, preobleče, potrebno za spanje in delo, ki je: apostolat, nadzorstvo misijonskih šol, nega bolnikov.
Čoln je navadna piroga: iz enega samega debla izdolben čoln, 13 m dolg, brez strehe. Zato je izpostavljen vsem vremenskim neprilikam. Čoln žene «hors-hord« motor s hitrostjo 20-25 km na uro.
Taka oprema za plovbo je za naše razmere najbolj primerna. Piroge so izte-sane iz več vrst drevesnih debel. Ohranjajo se najbolj, če so stalno v vodi, napolnjene z njo in potopljene ob bregu, kadar niso v rabi. Je pa les pri nekaterih takšen, da se z vodo napolnjene potopijo, druge iz mehkejšega lesa pa obvisijo pod vodno površino. Ko se misijonar vrne s takega vodnega potovanja, je od sonca ves ožgan, ker se sončni žarki na vodni površini odbijajo in odsevajo tudi pod tropični klobuk. Z našim odsluženim tovornjakom prepeljemo vso misijonarjevo prtljago iz pristana, ki je okoli tisoč metrov pod misijonom. Vsega je kar precej, ker mora jemati s seboj tudi potrebno zalogo bencina. Motor sam tehta okoli 40 kg, bencina pa porabi 6,5 litra na uro...
Pravzaprav nimajo te zgornje vrstice nič misijonskega na sebi, a vendar nudijo zunanjo sliko ene strani misijonarjevega udejstvovanja. Duhovna plat je vse bolj zapletena.
Vsem, kateri boste brali te vrstice želim obilje božjih milosti in nove pomladi v dušah. Z nanovo v življenje zbujeno naravo se tudi človek poživi. Tega nam narava tukaj ne nudi in nam zato velika noč ne more biti tako doživeta kot je vam, dragim rojakom na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in v širši domovini. Iskreno vse pozdravljam ter se s hvaležnostjo spominjam vseh misijonskih dobrotnikov, Vaš hvaležno vdani Karel Kerševan CM, misijonski brat
zaupna pobožnost do Marije jamstvo zveličanja, potem vas z zaupanjem pozdravljam in vam kličem: "Na svidenje v nebesih ob vznožju Jezusa in Marije!" — P. S. Pri pogrebu ne vencev rož, ampak rožne vence, ne nepotrebnih izdatkov, ampak raje sv. maše, molitve ter pomoč cerkvi in revežem!«
Iz Slovenije
Stavka bolniškega osebja v Ljubljani
V četrtek, 18. aprila dopoldne so zdravniki in strežniško osebje v bolnišnici na Zaloški cesti in polikliniki v Njegoševi ulici zapustili svoja delovna mesta, da bi javno na cesti protestirali, ker še 18. aprila niso prejeli osebnih dohodkov za mesec marec. Na svojih mestih so ostale le dežurne ekipe.
V razgovoru s časnikarji je eden izmed kirurgov dejal: »Zdi se mi normalno, da smo se uprli. Osemnajst dni že čakamo na plačo. Le kje so sindikati, kje izvršni svet (vlada Slovenije), kaj čaka Socialno zavarovanje? Dovolj dolgo smo potrpeli, sedaj protestiramo. Med skupaj 2240 zaposlenimi je kar okrog 600 strežnega in drugega pomožnega osebja, ki ima nizke osebne dohodke (okrog 60.000 S din, t. j. 30.000 lir). Delamo vestno, rešujemo ljudi. Takrat ne mislimo na denar, čakali smo in čakali, toda od obljub ne moremo živeti.«
Stavkajoči so se okrog dveh popoldne mimo razšli, niso pa mirni glede svoje prihodnosti. Je pa stavka trenutno le zalegla. Ob pol dvanajstih je prišel denar, ob 13. uri pa so res začeli deliti plačo. Seveda, plača za prihodnje mesece s tem še ni zagotovljena.
Slovenski zdravniki o splavu
V okviru II. kongresa slovenskih zdravnikov v Ljubljani so udeleženci razpravljali o »splavu kot družbenem in medicinskem problemu«. Ugotovili so, da je splav etično in družbeno vprašanje, ki ga je pa zakonodaja prevalila na zdravstvo, konkretno na ginekologe. Letno je na svetu okrog 30 milijonov splavov; v Jugoslaviji jih je registriranih 235.000. Samo v Sloveniji pride na 30.000 porodov 15.000 splavov, od katerih jih je 10.000 dovoljenih, 5000 pa neprijavljenih. Slovenski zdravniki so mnenja, da bi splav pri načrtovanju družine ne smel priti v poštev. Sploh stojijo zdravniki prod težko dilemo : ali slediti etičnim načelom o spoštovanju življenja ali pa sprejeti položaj, ki ga je ustvaril zakon. Uzakonitev splava brez ozira na medicinske indikacije zgolj iz socialnih razlogov smatrajo zdravniki za samovoljen državni ukrep, ki jim je bil vsiljen zaradi demografskega in psihološkega pritiska s strani družbe.
Holandska vsenarodna sinoda
Na Holandskem so imeli drugo generalno zasedanje vsenarodne sinode. Razpravljali so o odnosu med pokorščino in avtoriteto na podlagi predelanega besedila. O tem problemu so namreč že razpravljali na prvem zasedanju in takrat je bilo iznešenih mnogo kritik. Razpravljali so tudi o pomenu misijonskega delovanja danes, o posebnih nalogah razvoja ter o izjavi o vojni v Vietnamu.
do lastnega zastopstva v parlamentu, kakor ga ima francoska manjšina v dolini Aosta. Smo mar Slovenci manj vredni? Vsedržavnim strankam, ki nam nočejo dati te pravice, nočemo dati glasov. Ker nas nočejo pred svetom priznati, imamo edino možnost, da se poslužimo zakonite pravice in predložimo svoje kandidate za poslance. Tako vsaj svet sliši in bere v časopisih, da smo tu in da ne terjamo nič drugega kot tisto, kar nam gre. Slovenci, ki bodo glasovali za kandidate Slovenske skupnosti, bodo torej podprli to našo zahtevo.
Dalje bomo z glasom za Slovensko skupnost in njene kandidate glasno povedali, da nočemo varuhov, da kot zrelo in kulturno ljudstvo ne rabimo drugih strank, ki bi nas zastopale. Če hočemo izbojevati svoje pravice, se hočemo narodno predstavljati in politično zastopati sami. Glas za Slovensko skupnost bo torej glas za slovensko narodno zastopstvo in politično predstavništvo in glas proti vključevanju v neslovenske stranke.
Naši bratje v Beneški Sloveniji ne uživajo nikakšnih narodnostnih pravic. Uradno jih sploh ni. V času, ko ves svet upravičeno protestira proti rasizmu, ko se zgraža nad ostudnim umorom črnskega voditelja Martina Lutra Kinga, proti rasni diskriminaciji v Južni Afriki, Rodeziji in drugod, je res nedopovedljiv kulturni in politični škandal ter sramotni madež za demokracijo odrekanje narodnostnih pravic našim bratom v Beneški Sloveniji. Oni nimajo niti možnosti, da se z volitvami borijo za svoje pravice. Zanje se borimo mi. In ko bomo dali glas Slovenski skupnosti in jo podprli, da bo močnejša, bomo s tem mi glasovali za brate v Beneški Sloveniji! Torej: naš glas za Slovensko skupnost bo glas za beneške, rezijanske in kanalske Slovence! Dajmo jim ta glas! Upamo, da bomo pri prihodnjih volitvah lahko že skupno glasovali.
Seveda bomo glasovali tudi zase, za našo politično organizacijo, ki je edino uspešno sredstvo za dosego narodnih in drugih pravic Slovencev v Italiji, za gospodarski, socialni, kulturni in vsesplošni razvoj naše manjšine, za ohranitev našega volilnega znaka.
Tudi nas težijo splošni problemi gospodarskega in socialnega napredka v državi, delavskega vprašanja, šolstva, mladine, moralizacije javnega življenja, zdrave preureditve državne uprave, avtonomne deželne ureditve, pravilnega razmerja med zasebno in javno pobudo v gospodarstvu, evropskega združevanja in svetovnega miru. Tudi mi se zavzemamo za načela svobode, demokracije in miru, ki so edino čvrsta podlaga za zdrav in vsestranski napredek. Za vse to in za naše narodne pravice bomo torej Slovenci glasovali, ko bomo prekrižali znak Slovenske skupnosti.
Slovenska skupnost tudi z veseljem sporoča, da se širijo vrste posameznikov in skupin, ki so za slovensko samostojno politično predstavništvo. Za deželne volitve, o katerih bomo pisali v prihodnji številki, bodo na enotni listi nastopili tudi kandidati slovenske levice. S tem bo dano jamstvo, da bo Slovenska skupnost predstavljala res vse Slovence in se bo še bolj zavzemala za naše delavstvo.
Tržačan
(
uk
nii
en,
mi
Po
SU
tri
go
vij
jes
ob
ne
bo
ke
Iji
19t
Ml;
ve
ol
Počitniške kolonije za šolsko mladino
Slovenske dobrodelne ustanove v Trsi Slokad, Vincencijeva konferenca in brodelno društvo vabijo starše, naj * šejo svoje otroke (od 5. do 14. leta) v s venske počitniške kolonije, ki jih slo«' ske dobrodelne ustanove s podporo tl ške prefekture prirejajo v korist B* mladine. Vincencijeva konferenca prit kolonijo v Rigolatu, Dobrodelno drušl v Nabrežini in Slokad v Dragi. Starši l1 ko izbirate med gorsko kolonijo (Ril lato), morsko (Nabrežina) in gorsko-u> sko (Drago). Odločilno besedo ima seve zdravnik, toda tudi vaša beseda n>( biti upoštevana.
Vpisovanje se vrši te dni v osnovnih enotnih šolah. Starši morajo podpisati šoli posebno prošnjo. Pohitite, ker p< te dni šolski zdravniki pregledujejo oH ke za kolonije. Kasneje nastanejo ral Ijc težave, katerim se lahko izognete san G< če pravočasno vpišete otroka v šoli.
Ne vprašajte otrok, če želijo v kolo* jo. Otrok gotovo ne mara v kolonijo, P -hoče biti stoodstotno prost, noče not^ ža discipline in reda, si hoče privoščiti lK kar si poželi.	1	st
Če ste prepričani, da sta spremen* Ai zraka in red zelo važna za telesno ® s* duhovno zdravje, da otrok pridobi 1 ni cialni čut in samostojno nastopa, bo; svojega otroka radi vpisali za kolonij M
»JI
Razmere v srbski pravoslavni občini
Na podlagi odloka patriarha srb pravoslavne Cerkve Germana so bili člani vodstva pravoslavne občine v T med njimi tudi Dragoljub Vurdelja, kij učeni iz srbske pravoslavne Cerkve triarh German je tudi imenoval zač komisijo pri tej občini. Izključeni so pred časom priključili ameriškemu šK<^ Dioniziju, ki ga je srbski patriarh stavil.
Neurejene in skrivnostne razmere pletejo okrog srbske pravoslavne o\0 že veliko časa. Kdor pozna pobliže P ložaj njihovih uslužbencev, mora priznJ da v okviru te skupnosti ni nekaj D1 malnega. Želeti bi bilo, da bi se polo* % normaliziral, tako da bi vsaj uslužbei ne trpeli na lastni koži posledic neti* jenih razmer.
ol
Mednarodna cvetlična razstava
Ta teden bodo odprli v Miramaru do1 narodno cvetlično razstavo, ki bo t raj31 do 4. novembra. Na razstavnem prosto* so pred časom posadili okrog 20.000 panov različnih vrst, ki ravno te dni c'* tejo. V okviru razstave bo približno prireditev.
Zborovanje profesorjev moralne teologije
V Assisiju so te dni zborovali profesO* moralne teologije, ki poučujejo v italij3 skih bogoslovjih. Tega drugega vsedrža nega zborovanja se je udeležilo okoli 1 profesorjev. Razpravljali so predvseti1 svobodi, v kolikor je v zvezi z moral*1 teologijo. Zborovanje je zaključil kardi^ Garonne.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Slovenski misijonar na poljedelski konferenci
Na državno konferenco za poljedelski podvig Indije so povabili tudi misijonarje. Konference se je udeležil med drugimi slovenski misijonar Jože Cukale. O konferenci piše: »Mene so izbrali, ker sem eden redkih fajmoštrov na kmetih na bengalskih poljanah. Vendar me je stvar tako navdušila, da sem na stara leta začel propagirati kokošjerejo, da se naše bengalsko mnogobrojno ženstvo zaposli in nekaj denarja nabere. Tatovi so mi sicer pokradli nekaj najboljših kokoši, a to me ne spravi ob korajžo. Bistveni apostolat misijonarja je po koncilu deljen med oznanjevanje in socialno delo.«
Življenje je treba spoštovati
V Kanadi pripravljajo spremembo nekaterih zakonov, med drugim tudi spremembo zakonodaje glede splavov. Kanadskim škofom se zdi, da predložena sprememba premalo spoštuje življenje človeka. V posebni izdaji so opozorili na škodo, ki jo prinašajo splavi narodu in materam še posebej. Življenje je treba spoštovati pri odraslih, pri močnih, a še bolj pri sla-
botnih in pri nerojenih. To življenje treba spoštovati na vseh stopnjah raz'f ja z dobro voljo in s takimi zakoni
bodo ljudi vzgajali ljenja.
k spoštovanju
a
Zborovanje kanadskih redovnic
6000 kanadskih redovnic je zboroval0 Montrealu. Razpravljale so o vlogi S'J' jega apostolskega delovanja. Prišle so zaključka, da bi morale redovnice ^ aktivno sodelovati pri dušnem pastil***! v škofiji in po župnijah. Izrazile so t11 mnenje, da bi moralo priti do skup1" srečanj duhovnikov, redovnikov, redoV^ ter katoliških laikov, da bi poglobili a stolsko delovanje.
Katoliška cerkev služi pravoslavnim vernikom
Nadškof na Malti msgr. Gonzi je dal razpolago katoliško cerkev v mestu Valetta pravoslavni skupnosti. Kot je no, koncilski odlok o ekumenizmu P1^ roča, da se nudijo krščanskim skup111 stim bogoslužni prostori, kadar te ni**1' jo krajev, ki bi bili primerni za liturgij obrede.
Irsi n
j vs ilo« > tr m
iriK
ruš'
šil
(Ril
>ffi
;evf
irf
iib sati P' oC rai san
oh*
J,*
Za ustanovitev trgovske poklicne šole v Gorici
Odkar so zaradi enotne srednje šole ukinili prejšnje trgovske in industrijske nižje srednje šole, se v Gorici izredno čuti pomanjkanje višje poklicne šole, ka: nor bi se slovenska mladina usmerjala po končani enotni srednji šoli. Zato se Slovenska demokratska zveza v Gorici trudi že od ukinitve slovenske nižje trgovske šole, da bi se v mestu ustanovil višji trgovski zavod s slovenskim učnim jezikom. V ta namen je odbornik dr. Sfiligoj, lanski mesec december naprosil g. župana Martino, ko se je odpravljal na obisk v Rim, naj se zglasi tudi pri nauč-nem ministru Gui-ju in mu predoči potrebo po takem zavodu v Gorici, posebno ker so na ministrstvu dr. Sfiligoju obljubili ustanovitev takega zavoda že leta 1966. Župan Martina je prošnji ugodil in minister Gui je obljubil, da je pripravljen sprejeti posebno delegacijo SDZ iz Gorice, da se z njo pomeni o naši slovenski zahtevi.
Pretekli teden je minister telefonično obvestil župana on. Martino, naj ga delegacija SDZ obišče v Rimu prav v zadevi trgovskega zavoda. V petek dne 19. aprila sta odšla v Rim kot zastopnika SDZ dr. Anton Kacin in dr. Slavko Bratina. Minister Gui je oba delegata sprejel v posebni avdienci, kjer sta mu obrazložila potrebo in pomen takega zavoda v Gorici. Minister je glede tega dobesedno izjavil: *Ministrstvo z naklonjenostjo gleda na
vprašanje, da se ustanovi trgovski poklicni zavod s slovenskim učnim jezikom v Gorici.« (II Ministero considera favore-volmente la questione di un istituto pro-fessionale ad indirizzo commerciale in lin-gua slovena a Gorizia).
Ko je dr. Kacin zastavil ministru vprašanje, ali obstoji upanje, da se bo tak zavod odprl že jeseni, je minister odgovoril: »Veliko upanje je.« Izrecno je tudi izjavil, da se o tem lahko poroča v javnosti.
Ta novica je za Slovence na Goriškem velike važnosti, saj bo novo šolo gotovo obiskovalo na desetine in desetine slovenskih otrok, ki sedaj ostajajo doma ali pa morajo z velikimi težavami obiskovati italijanske šole. Pri tem želimo dodati še to, da kakor kaže, ne gre za volilne obljube, temveč za resne namene rimske vlade, ki je prisluhnila zahtevam iz Gorice. Zvedeli smo namreč, da je tudi novi goriški prefekt dr. Pietrostefano priporočil vladi ustanovitev takega slovenskega zavoda v Gorici.
Delegacija SDZ je pri naučnem ministru sprožila še druge zadeve, ki se tičejo slovenske šole. A o tem kdaj drugič. Povemo le še to, da je isti dan kot Goričani bila pri ministru tudi delegacija sindikata slovenskih šolnikov iz Trsta, ki je pa menda šla predvsem zaradi rešitve raznih sindikalnih zadev, ki so tudi pereča na slovenskih šolah.
ZLATA MAŠA TRŽAŠKEGA g. NADŠKOFA
•e
točil
3 t zni u> ,la> beP ,eiit
lij»
rž*
i I
ral11
Prvega maja bo tržaški g. nadškof msgr. Anton Santin praznoval 50-letnico svojega mašniškega posvečenja. To svojo obletnico je želel praznovati s svojimi nekdanjimi sošolci (msgrji: Salvadori, Drius, Novach, Angeli), a je pozneje le pristal, da zadobi to praznovanje pečat prijateljskega srečanja z duhovniki in verniki. Program bo pa sledeči:
V torek, 30 aprila bo ob 17.30 maševal pri Sv. Justu za vso duhovščino. Po maši se bo srečal z duhovniki v škofijski palači.
V sredo, 1. maja bo, kakor vsako leto, maševal ob desetih v cerkvi Novega sv. Antona za delavce.
V nedeljo, 5. maja, na obletnico nove maše, bo imel pri Sv. Justu slovesno mašo, h kateri so povabljeni vsi verniki.
Za srečanje s slovenskimi verniki je bil izbran 26. maj, dan Marijinega praznika na Vejni in dan našega skupnega romanja k temu Marijinemu svetišču. Zdi se nam, da se bomo tako najlaže zbrali pri skupni molitvi ob Marijinem oltarju in prosili novih milosti za g. nadškofa, ki bo maševal za slovenske vernike ob 16.30.
Kako je s slovensko strokovno šolo
V zadnjih tednih smo v slovenskem časopisju zasledili več novic v zvezi z našimi šolami. Imeli smo seminar za slovenske učitelje in profesorje, ki je v glavnem sicer dobro uspel ,a so se od več strani slišale tehtne pripombe, zlasti iz krogov sindikata, glede primernejšega letnega časa, ko naj se organizirajo taki študijski dnevi.
Predstavniki sindikata slovenskih šolnikov so se že dvakrat sestali s poslancem Belcijem, katerega so seznanili z najbolj Perečimi šolskimi problemi, med temi tudi s še vedno odprtim vprašanjem slovenskega strokovnega zavoda v Trstu.
Pred kratkim se je v Trstu sestala ita-•ijansko-jugoslovanska mešana komisija. V zaključnem poročilu, ki ga je objavil tisk, je rečeno, da so se sporazumeli o Večdnevnem potovanju malih in velikih Maturantov iz Koprščine v Italijo in s Tržaškega v Slovenijo oziroma Jugosla-
vijo, o poletnih seminarjih za učitelje in profesorje, o izmenjavi knjig in študijskih štipendijah.
Iz pregleda sprejetih sklepov je razvidno, da gre za dogovor o običajnih medsebojnih koncesijah pretežno poučno-vzgoj-nega značaja. Nobene besede pa ni v omenjenem sporočilu glede slovenskega strokovnega zavoda, katerega ustanovitev se zavlačuje že dve šolski leti. To je želo neugodno odjeknilo v tukajšnji slovenski javnosti, saj je slovenska manjšina v Italiji življenjsko zainteresirana pri ustanovitvi te vrste šole. Postavlja se vprašanje, ali se v mešanih odborih o tem prečem problemu sploh meritorno razpravlja.
Naknadno smo zvedeli, da je Slovenska skupnost iz Trsta pred tedni poslala tukajšnjemu šolskemu skrbništvu pismeno vlogo, v kateri prosi proveditorja, naj problem slovenske šole v Trstu ponovno sproži pri prosvetnem ministrstvu.
Delegacija Sindikata slov. šole pri ministru Gui-ju
Pretekli teden je bila delegacija Sindikata slovenske šole iz Trsta sprejeta v prosvetnem ministrstvu v Rimu pri ministru Gui-ju in mu v dolgem razgovoru prikazala položaj slovenskih šolnikov in razne druge še nerešene probleme slovenske šole na Tržaškem. Člani delegacije, in sicer tajnik Sindikata prof. Škerlj, referent za srednje šole prof. Bajc in referent za osnovne šole učitelj Dobrila, so nato imeli še izčrpne pogovore z raznimi drugimi odgovornimi šolskimi funkcionarji na ministrstvu.
Študijsko zasedanje srednješolskih ravnateljev
Pretekli teden se je na sedežu avtonomne letoviščarske ustanove v Sesljanu začelo deželno študijsko zasedanje ravnateljev srednjih šol. Udeležence zasedanja in predstavnike krajevnih oblasti je pozdravil šolski skrbnik prof. Angioletti.
Predavanja dr. E. Pertla in ge. prof. M. Krašovic
Naša mladina je imela izredno priliko, da je poslušala dva večera primarija mariborske bolnišnice dr. Emana Pertla o važnem problemu: premostitev med našim zorenjem in našo zrelostjo. Odličnemu predavatelju je zelo številna mladina, ki je prihitela tudi iz sosednjih vasi, sledila z velikim zanimanjem in se ob mladinskih problemih zresnila in zamislila v zadeve, ki odločajo o srečni ali nesrečni bodočnosti. Mladina je spoznala, da se mora seznanjati z življenjskimi vprašanji, če hoče srečno premostiti razne odločilne dobe in preiti v zrelostno dobo zakonskega življenja.
Staršem je predavala ga. prof. Mihaela Krašovic, soproga g. primarija. Nad dve uri je govorila o temi: Vloga staršev pri spolnem pouku in spolni vzgoji njihovih otrok. Njeno izvajanje je bilo tako zanimivo, življenjsko, živo, da je občinstvo (nad 70 oseb) ves čas pritrjevalo in dajalo priznanja z burnim ploskanjem. Več dni se je po vasi še govorilo o njenem predavanju.
Padel je predlog, da bi že med letom začeli v Slomškovem domu s tečajem, ki bi mladino temeljito poučil o spolni problematiki in jo primemo pripravil na zakon. Upamo, da bo predlog postal dejstvo!
Lepo priznanje slovenski učenki
Učenka I.A razreda srednje šole »Fran Levstik« na Proseku Nadja Simoneta je prejela nagrado F. Motta iz Milana kot najboljša učenka nižjih srednjih šol v naši deželi. Svečani podelitvi nagrade so prisostvovali med drugimi šolski skrbnik prof. Angioletti, pedagoški svetovalec prof. Mihelič in predstavnik založbe F. Motta g. G. Aguiari. Marljivi deklici iz vsega srca čestitamo. Veseli in ponosni smo, da dosegajo naši učenci in naše šole taka priznanja.
Slišali in brali pa smo v nekem časopisu, da sta ravnatelj šole in neki profesor govorila v italijanščini, da je bilo dijakinji naročeno, naj se zahvali v italijanščini in da nagovora šolskega skrbnika ni nihče prevajal, pa čeprav je šolski skrbnik to izrecno želel. Če vest odgovarja resnici, ne najdemo dovolj ostrih besed.
da z vso ogorčenostjo obsodimo klavrno početje odgovornih. In šola je poimenovana po Franu Levstiku!
Umrl je Franc Colja
Pretekli teden smo pokopali v Sesljanu vzornega moža Franca Colja. Rodil se je pred 85 leti v starem gradu v Sesljanu, zato so ga klicali za Franca iz »kaštela«. Nad 50 let je z vso vnemo in ljubeznijo skrbel za sesljansko cerkev. Bil je skrben oče številne družine, vnet za vero in slovensko stvar. Rad je prebiral in širil Mohorjeve knjige in Katoliški glas ter vse drugo dobro katoliško čtivo. Njegovega pogreba so se udeležili vsi, ki so ga poznali. Domači g. župnik je zanj daroval sv. mašo in imel tudi lep govor, kjer je orisal številne vrline pokojnika. Pogreba so se udeležili dekana gg. Kretič in Zorž ter g. Švara. Pokojnemu cerkovniku naj Bog bogato poplača skrb za lepoto hiše božje, preostali družini pa naj da svojo tolažbo.
Seja repentabrskega občinskega sveta
Na zadnji seji repentabrskega občinskega sveta je župan Mihael Guštin poročal o delovanju in o ukrepih občinske uprave. Med drugim je rekel, da je občinski odbor zaprosil šolski patronat, naj uredi tak pošolski pouk, da bodo slovenske otroke poučevale samo slovenske učiteljice. Razen tega je župan sporočil, da je generalni komisariat določil občini za letošnje leto 10 milijonov lir za javna dela. Občinski svet je sprejel in odobril sklepe občinskega odbora.
Zlata poroka na Padričah
V soboto, 27. aprila obhajata Štefan Soszko in Marija Magajna zlato poroko. Zlatoporočenec se je rodil leta 1893 v Przemyslu na Poljskem. Leta 1918 je poročil Slovenko Marijo Magajna, doma iz Vrhpolja (Gročana). 25 let je preživel v Ameriki in se nato vrnil v Trst. Zadnji dve leti živi na Padričah. Njegova soproga je bila celih 42 let cerkvena pevka v cerkvi sv. Vincencija Pavelskega v Trstu. Še vedno se čuti silno navezana na slovensko skupnost v župniji sv. Vincencija, kjer je preživela svojo mladost in žrtvovala toliko časa in moči za slovensko petje.
Zahvalna maša ob zlati poroki bo v soboto, 27. aprila ob 18. uri v župni cerkvi v Bazovici.
Zlatoporočencema iskreno čestitajo vsi Padričarji, vsi farani Sv. Marije Magdalene, njun župnik ter g. Surina s cerkvenim pevskim zborom Sv. Vincencija.
Proti onesnaženju morske gladine
Že več časa se oblasti kot tudi posamezniki zanimajo, kako bi bilo mogoče očistiti morsko gladino, ki je predvsem ob tržaški obali hudo onesnažena zaradi o-stankov nafte. Na pobudo tržaške občine so ta teden preizkusili pred čistilnico petroleja Aquila in pred portičem v Ceda-su nekatera sredstva, ki naj bi jih uporabljali v borbi proti naftnim ostankom na morski gladini.
Prti maj b Bazovici
Že tretje leto prireja Slomškov dom v Bazovici praznik naših delaivcev — prvi maj. Prvo leto, ko je bilo igrišče še v delu, je nad tisoč ljudi prišlo iz vseh vasi in mesta na veselo prireditev v počastitev vseh delovnih ljudi. Glavno vlogo so tedaj imeli Veseli planšarji iz Ljubljane. Tudi naslednje leto so privabili v Slomškov dom ogromno ljudi, čeprav je vreme nekoliko nagajalo. K lepemu uspehu sta lansiko leto pripomogla tudi ansambla Veseli študentje iz Koroške in Ple-jades iz Opčin. Dobra kapljica in okusni prigrizki so obakrat zadrževali ljudi do zadnjih veselih zvokov.
Kaj bo letos v Bazovici za prvi maj?
Slomškov dom je povabil Beneške fante, ki so preteklo zimo zelo navdušili občinstvo na raznih prireditvah po Tržaškem in Goriškem. Ti so s svojim odličnim humoristom Kebrom vabilo sprejeli. Za prvi maj bodo naši: od 16. do 24. ure. Na popoldanski prireditvi bo nastopil tudi domači pevski zbor Lipa, ki je na letošnji reviji zborov odnesel laskavo pohvalo. Odbor se zelo prizadeva, da bo postregel z najboljšo kapljico in z dobrim »domačim« pršutom. Ce bo vreme nagajalo, se prav nič ne zbegajte. Pridite vseeno v Bazovico, ker imamo veliko prostora pod streho. V primeru slabega vremena bo ves popoldanski spored dvakrat predvajan in sicer ob 16. in od 18. uri, nakar bo sledila zabava v prostorih Slomškovega doma.
Ker se s prvim majem začno šmarnice, boste imeli vsi tudi priliko, da prisostvujete prvim šmarnicam o škofu Baragi v cerkvi sv. Marije Magdalene ob 15JO.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 28. aprila do 5. maja 1968
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Moč in šibkost, G. Boyer. 21.00 Odiseja, šesto nadaljevanje. 22.10 športne vesti. — Drugi: 21.15 Obzornik iz sveta znanosti. 22.15 Pestra oddaja.
Ponedeljek Prvi: 21.00 Jez na Pacifiku, film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Recital M. Petrija.
Torek: Prvi: 18.45 Verski problemi. 21.00 Družina Benvenuti, nadaljevanje. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Sladkor in kanela, glasbena oddaja. 22.15 Pogrešek gospoda Goldfingerja.
Sreda: Prvi: 21.00 Almanah. 22.00 šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Banda poštenih, film Tot6.
Četrtek: Prvi. 21.00 Peti dan miru. 22.30 Iz prazgodovine. — Drugi: Gor in dol, pestra oddaja. 22.15 Iz gledališkega in filmskega sveta.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Moj prijatelj Louis. — Drugi: 21.15 Žena s slikami, policijski film, nadaljevanje.
Sobota: Prvi: 19.35 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Nikar peti, sproži. 22.15 Iz gospodarskega sveta. — Drugi: 21.15 Ana Frank, A. Darius. 22.00 Pestra glasbena oddaja.
★
VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI
Na k.v. 48,47, 41,38 in na s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15.
Na k.v. 4138, 31,10 in na s.v. 196 m: v nedeljo ob 11.50.
Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zione - Slovenske oddaje - Vaticano.
lisi na nrviiuishi urami v Binvka!
'tolllNIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMnilllllllllMIIIIIIIIMIIIIIIMIHINIIIIIIIIIIIIINIIIIMIIIIIIIIIIIIimilllllllimillHIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllimilllllllllllllllllll^
JOSEFINE STEGBAUER 62 -----
Prevedel J. P.
la llcvilc ^vczJat*«? 44
Hitro je obračala liste nazaj, da je našla naslov: Spisal Mirko Heller. Le kdo je ta ^irko Heller? Na vsak način je moral ta Pisatelj poznati usodo njenega otroka. Najbrž je takrat ob železniški nesreči bral 0 tragični usodi njenega otroka in ga je navdahnilo, da je napisal to zgodbo. Pa Saj ni to mogoče! Od kod naj bi vedel, kako je Rozvita znala jahati, kako je naj-raje igrala tisto pesem: »Veš li število
*vezda.„?«
Vsa v notranji napetosti je brala na-f*rej in prišla do mesta, kjer opisuje pi-satelj, kako se je mlada deklica srečala s gnijem: »Ob pogledu na malega konjiča ]e otrok mrmraje ponavljal le eno bese-^0; "Ksenija, Ksenija”!«
Razburjena je planila gospa Frohner iz naslonjača. Saj vendar ne spi! Saj nima
blodnih sanj! Zmedena je spet sedla in brala, kako je Pavel Berger, prijatelj te Monike Amsberg pisal grobarju v Diesen-burg in je ta odgovoril: »...otrok je bil oblečen v rdečo oblekco, imel bele nogavice in črrfc sandale...«
Kornelija Frohner je bila tako razburjena, da ji je padel časopis iz rok. Zdaj se je spomnila, da se takrat pri obisku v Rottendorlu ni pozanimala, kakšno obleko je nosil otrok, ki so ga pokopali kot njeno hčerko. Rozvita je nosila takrat modro mornarsko oblekco!
Spet je pobrala časopis in brala, kako je Monika pri ogledovanju slik zamišljena obstala pred sliko avstralske pokrajine in zgubljena strmela vanjo, kot bi se hotela nečesa spomniti. Skoro zmeden smeh je preletel njene ustnice. Za hip se ji je zdelo, da jo trapi kak duh, kaka prikazen, šele opisovanje prizora v cirkusu, kjer je Monika naenkrat spoznala svojega očeta, jo je spet spravilo tako daleč, da je mogla preudarno misliti. Morda pa je bilo le naključje, da je ta pisatelj opisoval stvari, ki bi jih sicer mogel vedeti le, če bi poznal Rozvito. Bolj ko je premišljevala.
bolj zmedene so postajale njene misli.
Ko se je teta Dora z Jurčkom vrnila s sprehoda, je prestrašena obstala pred Kornelijo. Ta je ni pustila do besede: »Lepo te prosim, Dora, beri tole! Hitro preberi!«
»Kaj se je zgodilo? Ti se vsa treseš! In kako bleda si!« je vzkliknila teta Dora.
»Nikar ne sprašuj, Dora! Beri tole, lepo te prosim!«
Zdaj je vzela Dora časopis in začela brati. Proti koncu je tudi ona vsa začudena odložila časopis.
»Na vsak način moraš govoriti s tem gospodom Mirkom Kellerjem!« je končno rekla svakinja. »Vsekakor je poznal tvojo hčerko, sicer bi ne mogel tega napisati. Le tega ne razumem, od kod naj bi jo poznal. Prepričana sem, da ni le slučajno opisoval pri tej Moniki Avstralijo, ime Ksenija, svetinjico Matere božje, tisto pesem in da zna Monika tako izvrstno jahati. Vse to so pa stvari, ki se tako ujemajo z Rozvito. Počakaj, da pride mož nazaj, potlej...«
»Tega ne morem!« jo je prekinila Kornelija. »Takoj moram zvedeti, kje in kdo je ta Mirko Heller.«
»Potlej moraš pisati na uredništvo časopisa,« je svetovala teta Dora. »To pisanje sem in tja bo itak trajalo nekaj dni in v tem času bo prišel tvoj mož že nazaj.«
Kornelija ni odgovorila. Molče je vzela časopis, listala po njem, dokler ni našla pravega naslova.
»Poglej! Odgovorni urednik: Teodor Heller! Pa še naslov je zraven! Dora, za božjo voljo, to je isti kraj, kjer je sedaj Jurij! Saj se je peljal prav tja obhajat obletnico mature! Takoj se bom peljala za njim!«
Dora je ugovarjala, svetovala, a vse ni nič pomagalo; s prvim popoldanskim vlakom se je Kornelija Frohner odpeljala proti mestu, v katerem je živela njena hčerka, ne da bi ona — mati — za to vedela.
* * *
Jurij Frohner je okrog ene popoldne dospel v mesto. Takoj se je odpeljal v hotel, kjer je stanovala gospa Poli in kjer je tudi zanj že naročila sobo. Našel je staro ženo vso srečno. Kar ni mogla na široko opisati lepote svoje vnukinje Marjetice. In da se je njen sin Joahim tako spremenil.
»Na vsak način moraš takoj h gospe Thorn. Veš, to je moja bodoča snaha.«
»Saj bi rad šel, a ne morem. Južinal še nisem in ob treh se bomo že zbrali v gostilni pri »Zlatem jagnjetu«. Saj veš, da bi ne rad mudil.«
Domenila sta se torej ,da bo šele drugi dan prišel tja in da naj ga za danes opraviči.
Jurij se je že veselil snidenja s svojimi sošolci. Zato je brž malo pojužinal, se preoblekel, potem pa odhitel v gostilno pri »Zlatem Jagnjetu«. Tam je bila večina sošolcev že zbrana. Sprejeli so ga z velikim veseljem.
»Halo! To je pa naš svetovni popotnik!« ga je prvi pozdravil grof Demburg. »Si spet srečno prispel iz Avstralije?«
»Kakor vidiš, hvala Bogu!« je odgovoril Jurij Frohner. »Povsod je lepo, a najlepše je doma.«
»Pozdravljen, Jurij!« Teodor Heller je pristopil in krepko stisnil roko novodo-šlemu. Takoj za njim je pristopil še dr.
Weissenberg.
(se nadaljuje)
K
Ljubljanski bogoslovci v Gorici
V nedeljo, 5. maja bomo imeli v gosteh slovenske bogoslovce, ki bodo obiskali Gorico in naše vasi. V Gorici bodo prisostvovali sv. maši ob 9. uri na Travniku, po vaseh bodo pa prišle manjše skupine bogoslovcev, da pomagajo pri službi božji in se po sv. maši srečajo z verniki. Zato bo nedelja za duhovniške poklice po naših župnijah 5. maja namesto 28. aprila, ko je svetovni dan za duhovne poklice. Popoldne 5. maja pa bo v Katoliškem domu srečanje med bogoslovci in vsemi našimi verniki ob primernem versko-kul-turnem programu.
Vabilo goriškega nadškofa
V zvezi s svetovnim dnevom za duhovne poklice je go riški nadškof msgr. Co-colin objavil poseben poziv, v katerem med drugim pravi:
»Ob proslavljanju Kristusovega vstajenja smo odkrili, da smo dolžni z Njim najprej umreti, potem pa vstati k novemu življenju milosti in ljubezni. Cerkev pa nam tudi odkriva, da smo božje ljudstvo in kraljevsko duhovstvo ter da moramo to duhovstvo izvrševati v korist zveličanja vseh. Bolj pa ko prihaja do veljave splošno duhovništvo božjega ljudstva, bolj to isto duhovništvo potrebuje hierarhičnega duhovništva. Svetovni dan duhovnih poklicev nudi vsem priložnost, da o tem razmišljajo in prosijo Gospoda, naj v mladih ljudeh obudi in ohrani težnjo po vzvišenih idealih, ki pridejo prav v duhovništvu in misijonskem delu najbolj do veljave. Naj zato vsi verniki, redovne skupnosti in trpeči molijo in darujejo svoje bolečine, da bodo mladi ljudje našli v sebi moč darovati se velikodušno za duhovništvo in misijonsko delo.«
Župnik na Travniku — srebrnomašnik
G. Angel Persig, župnik pri Sv. Ignaciju v Gorici, obhaja letos svojo srebrno mašo. Posvetil ga je msgr. Karel Margotti v Ločniku 24. aprila 1943. Svojo prvo službo je nastopil v Gorici kot stolni vikar, kjer
je ostal sedem let. Nato je bil nastavljen kot župnik v S. Pier. d’Isonzo, sedaj pa že 13 let vodi župnijo sv. Ignacija. Znane so njegove vrline: posebno stalna pripravljenost pomagati vsem, ki se zatečejo v cerkev ali v župnijski urad. Prav tako vsi vedo, koliko obnovitvenih del je bilo v tem času opravljenih v lepi travniški cerkvi.
V nedeljo, 28. t. m. bo g. župnik daroval sv. mašo ob 9h za slovenske vernike, ob llh pa za vse druge. Popoldne ob 16. uri bo v dvorani sester Notre Dame prireditev, na kateri bodo verniki izročili slavljencu mašne plašče, ki so mu jih pripravili s skupnimi prispevki.
Podgora
V ponedeljek, 22. t. m. smo imeli v društveni sobi v Podgori lep popoldan, na katerem je prof. dr. Slavko Bratina iz Gorice prikazal nekaj diapozitivov iz našega domačega kulturnega življenja na Goriškem. Tako so pred nami zopet zaživeli nekateri najlepši prizori, ki so se odigrali na naših odrih, v Katoliškem domu v Gorici, v Štandrežu in drugod.
V drugem delu smo pa videli življenje naših naj mlajših v otroških vrtcih v ulici Randaocio in Croce ob njihovih najlepših praznikih, to je ob Miklavževanju, pri jaslicah, na pustni zabavi. Poleg tega smo videli še nekaj res izredno lepih slik iz narave in nekaj posnetkov iz Gorenjske, na katerih so bile prikazane nekatere slovenske navade ob oljčni nedelji.
Šolska mladina, kateri je bil ta popoldan v prvi vrsti namenjen, je bila nad lepimi diapozitivi zelo navdušena. Na tem mestu moramo tudi omeniti, da je prof. Bratina s podobnimi slikami razveselil tudi našo mladino osnovne šole in vrtca v ulicah Randaccio in Croce. Za vse to požrtvovalno delo smo g. profesorju zelo hvaležni in upamo, da ga bomo še kdaj videli med našo mladino.
Širite »Katoliški glas"
Koncert velikonočne pesmi v ,Doberdobu
Bela nedelja je bila letos zaradi zgodnje pomladi zelena, čeprav je kraška gmajna še vedno precej suha, ker ji primanjkuje dežja. Sonce samo brez dežja ne more ozeleniti kraških goličav. Bila je pa lepa in sončna nedelja kot nalašč podarjena za izlet v naravo. Zato si videl iti skozi Doberdob vrsto avtomobilov v obe smeri kot bi bil na korzu v Gorici.
V tem izrednem pomladanskem dnevu je bil v doberdobski cerkvi napovedani koncert velikonočnih pesmi. Zamisel je pognala in dozorela v Doberdobu. Bila je originalna, saj do sedaj menda ni bilo še koncerta velikonočnih pesmi. Vso težo priprav in organizacije je nosil doberdobski cerkveni zbor in domači župnik g. Brecelj. Slišali smo, da so bile velike težave pri tam, kakor so povsod, kjer gre za stvari, ki zrastejo iz ljubezni in veselja brez plačanih dnevnic. Trud se je pa bogato izplačal, kot je pokazal uspeh.
Koncert je bil v cerkvi ,ker v občini ni drugega primernega kraja. To pot so mesto v cerkvi preobrnili, pevci so zasedli prezbiterij in prednje prostore, gledalci ali bolje verniki so pa zavzeli mesto na koru in v zadnji polovici cerkve. Na koncertu je nastopilo pet zborov, in sicer domači mladinski, cerkveni mešani iz šte-verjana, dva moška (»M. Filej« iz Gorice in domači prosvetni zbor »Jezero«) ter končno domači cerkveni mešani zbor. Vsi zbori so se potrudili, da so čim lepše podali izbrane pesmi, vendar niso vsi enako uspešno odpeli. Verjetno so najbolj ugajali domači otroci, ki jih je bilo lepo videti in lepo slišati kot male slavčke na gmajni. Dirigirala je gdč. Marija Ferletič. Tudi zbor »M. Filej« je pod vodstvom Zdravka Klanjščka dobro zapel svoje štiri pesmi. V glavnem so zadovoljili tudi ostali trije zbori, čeprav so imeli izredne težave z vajami, saj je po vaseh čas dela na polju in je obisk pevskih vaj s tem zelo otežkočen. Zbor iz števerjana je vodil Herman Srobernič, domača zbora »Jezero« in cerkveni zbor pa Karlo Lovrenčič. Ker smo bili v cerkvi, nismo mogli zborom ploskati; zato naj gre tukaj pohvala vsem pevcem in pevovodjem, kakor tudi gospe Adeli Ferletič-Podveršičevi, ki je zbore spremljala na harmoniju, in g. učitelju
Korošcu ki je napovedoval.
Vsa slovesnost se je zaključila s kratkim blagoslovom z Najsvetejšim.
Odhajali smo iz cerkve zadovoljni zaradi mogočnega petja, pa tudi zaradi dejstva, da so na cerkvenem koncertu sodelovali ne samo cerkveni, temveč tudi prosvetni zbori. Upajmo, da bodo zbori na tej poti sodelovanja vztrajali še nadalje.
(r+r)
S P
R T
radio OBVESTILA
TRST A
Odbojka. Tekmovanje v »Serie D« se nadaljuje. Preteklo soboto je goriška 01ympija igrala v Gorici proti ekipi Tor-riana iz Gradiške in jo premagala s 3 :1 (15:5, 12:15, 15:11, 15:13). 01ympija se je izkazala z močnim napadom po zaslugi Antoniča, pa tudi Peter Špacapan in ostali tolkači so zadovoljili. Res pa je, da nasprotnik ni dosti blokiral goriških tolkačev. 01ympijci so še vedno šepali v obrambi, tako v bloku kot v lovljenju in kritju zadaj. Prešibki so tudi bili v servisih.
Prihodnje tekme »Serie D« se bodo vršile dne 28. aprila ob 10,30 v Vidmu proti CSI Friuli (odhod s Travnika ob 6h) in dne 1. maja v Gorici ob 8.30 (zbor tekmovalcev ob 8h) proti Boru iz Trsta. Vabljeni so igralci: Antonič, Soban, Maroso, Peter Špacapan, Sfiligoj, Pintar, Valentinčič, Cotič B., Tuzzi, Brajnik, Frandolič, Čemic M.
Deželno prvenstvo CSI v odbojki se je slabo končalo za 01ympijo. Izgubili so tako mladinci (proti Gasilcem iz Trsta z 0 :2 in proti CSI Friuli iz Vidma z 0 :2) kot naraščajniki (proti Gasilcem iz Trsta z 0:2 in proti CSI Beazzi iz Vidma z 0 :2). Povedati pa je treba, da so mnogi dobri igralci 01ympije manjkali in takoj v začetku tekme se je poškodoval tolkač Antonič.
Mladinci: Antonič, Tuazi, Cermic, Pivk, Valentinčič, Peter Špacapan in Soban.
Naraščajniki:	Kramberger, Plesničar,
Nanut, Uršič, Brecelj, Martinetto, Devetak Dario.
Spored od 28. aprila do 5. maja 1968 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih). 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ivanhoe«. Dramatiziran roman po Walterju Scottu. Drugi del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 in 13.30 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 14.45 Popevke za nedeljski popoldan. 15.30 »Lore-tin greh«. Dramatizirana novela. 17.40 Prijatelji zborovskega petja. 18.00 R. Strauss: Don Juan, simfonična pesnitev, op. 20.
18.30 Iz pesniških gajev: »Peter Levec«.
19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico maja«.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednje šole). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Izbor motivov in melodij. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.30 Iz Beethovnovega in Mac Do-wellovega opusa. 20.50 Pripovedniki naše dežele: Norma Gallippi: »Velikonočno jutro«. 21.40 Samospevi Marijana Kozina in Janka Ravnika.
Torek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico maja«. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Radijska univerza: Piero Pieri: Zgodovina prve svetovne vojne: »Stališča socialistov do vojne«. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.35 R. Wagner: »Rienzi«, opera v petih dejanjih.
Sreda: 10.00 »Slovenski pregovori o delu«. 10.15 Koncert operne glasbe. Igra orkester Glasbene Matice iz Trsta. 11.40 Tržaški motivi. 14.45 Veseli motivi. 15.10 »Veliki punt«. Dramatizirana povest po Alojziju Remcu. 17.30 Revija zborov Slovenske prosvetne zveze v Trstu (II. del). 19.10 Zdravniška posvetovalnica. 20.30 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.00 Ruska revolucija po petdesetih letih: »Dolgi spor z Maocetungom«. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: M. Kacin: »Giosue Carducci«. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše.
20.35 »Beg v bodočnost«. Igra v štirih dejanjih. 22.05 Andrea Antico iz Montone (predelava G. Radoleja): Štiri frottole.
Petek: 12.10 Gospodinja nakupuje. 13.30 Izbor motivov in melodij. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). 18.00 Beri, beri rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi.
18.30 Iz koncerta, ki ga je priredilo društvo Agimus v Trstu 22. aprila 1967. 19.10 Novele 20. stoletja: Ciril Kosmač: »Sreča«.
20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.00 Iz starih časov. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pregled slovenske dramatike. 25. oddaja. Slovenska duhovna drama. 17.20 Cerkev v sodobnem sveftu. 17.40 Obletnica meseca: »500-letnica smrti Johanna Gutenberga«. 19.10 Družinski obzornik.
20.35 Teden v Italiji. 20.50 Tri in ena - sobotni variete. 21.20 Vabilo na ples.
ZA KMETOVALCE
Letošnje šmarnice. V Ljubljani so izdali kot letošnje šmarnično branje knjigo o škofu Baragi, saj praznujemo sto let njegove smrti. Naši gg. dušni pastirji lahko knjigo dvignejo v Alojzijevišču. Stane 500 lir. — Istočasno je na razpolago kot šmarnično branje tudi knjiga p. Jožeta Kokalja SJ, sedaj misijonarja v Zambiji, »Kraljica dveh svetov«, ki je izšla lani že v tretji izdaji v Buenos Airesu. Ima 216 strani in stane 1200 lir. Dobi se na upravi našega lista.
V nedeljo, 28. aprila bo ob desetih sveta maša na Stari gori za slovenske romarje. Popoldne ob treh pa izredna služba božja v Ogleju za romarje iz koprske škofije. Vabimo, pridite.
Slovenske tržaške skavtinje bodo imele ob desetletnici delovanja svojo jubilejno prireditev v nedeljo, 12. maja v Marijinem domu v Rojanu ob 17. uri. Vsi prijatelji mladine vabljeni!
Kmečko društvo iz štandreža obvešča člane in zainteresirane, da se bodo delale prošnje za sečnjo gozdov v Jugoslaviji v nedeljo, 28. aprila od 11. do 12. ure na običajnem sedežu.
Duhovne vaje za duhovnike. V Trstu (v hiši «Le beatitudini») bodo duhovne vaje za slovenske duhovnike v septembru in sicer od prvega zvečer do petega zvečer (od nedelje zvečer do četrtka zvečer). Vodil jih bo slovenski jezuit.
Osmi dušnopastirski tečaj za slovenske zamejske duhovnike bo v bogoslovnem semenišču v Celovcu od 19. do 21. avgusta 1.1.
Knjižice štev. 10, naslov »Zgled delavcev«, spisal dr. Janez Jenko SDB. Ta knjižica je na razpolago samo v Kat. knjigarni v Gorici in pri Fortunatu v Trstu; cena 50 lir. Priporočamo.
Za romanje v Altotting in Dachau: pohitite z vpisom!
DAROVI :
Za Marijin dom v ul. Risorta 3: Žitko
Sonja 5.000; N. N. 50.000; duhovnik Karel Kozina (Belgija) 24.690; za prodajo starih stvari 50.000; N. N. 3.000; T. M. 5.000; M. V. 52.000; družbenica H. 150.000; N. H 100.000; dve osebi po 500 lir.
Za Alojzijevišče: Kmečka banka 20.000 N. N. iz Amerike v spomin pok. g. Vidmarja 2.500 lir.
Za Zavod sv. Družine: Kmečka banka. Gorica, 20.000 lir.
Za Katoliški dom: U. Z. 3.000; Ž. M 5.000; N. N. 5.000; N. N. 5.000; A. K. B. 5.000; Mar. družba 10.000; N. N. 2.000; N-N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; Bremec Štefanija 2.000; N. N. 2.000; N. N. družina 5.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N-1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 3.000; N. N. 1.000 lir
Vsem plemenitim darovalcem Bog P0' vrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
»katoliški glas" v vsako slovensko družino I
LISTNICA UREDNIŠTVA
Zaradi prvomajskega praznika boiO° morali tudi prihodnjo številko paginlra*' mesto na običajno sredo že v torek, 30' aprila popoldne. Dopisi naj bodo zato D® uredništvu tisti dan vsaj do 8. ure zjutraj-
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe* trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več 8/’f davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik] Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
OGNJIŠČE - SV. VINCENCIJ - TRST
vabi na
MLADINSKO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo, 28. aprila ob 17. uri
v župnijski dvorani, ul. Ananian 5 tik za cerkvijo sv. Vincencija.
NASTOPILI BODO:
1. Narodno zabavni in humoristični ansambel »Rokovnjači« iz Ljubljane
2. Naša mladina z baletnimi in drugimi zabavnimi točkami.
VSTOPNINA 300 LIR
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Italo Svevo - Tullio Kezich
ZENOVA IZPOVED
(La coscienza di Zeno)
Drama v dveh delih
V nedeljo, 20. aprila ob 16. uri. Abonma: invalidski - red C in sindikalni -red G.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
Prispevki na stroje za zatiranje rastlinskih bolezni
le. dalj časa sprejema Opazovalnica rastlinskih bolezni v Trstu, ul. Murat 1, prošnje za prispevke, ki jih lahko dobijo vsi kmetovalci za nakup raznih strojev za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Prispevek do 50 % nabavne cene velja za sledeče predmete: naprave za parno razkuženje zemlje, motorne in ročne škropilnice, atomizatorje in žveplalnike na vetrnico.
Omenjena Opazovalnica sprejema samo prošnje kmetovalcev, ki bivajo na Tržaškem in sicer tako dolgo, dokler ne bodo izčrpana zadevna denarna sredstva. Kdor želi prositi za prispevek, naj se prej posvetuje z navedenim uradom glede zaostalih podrobnosti.
Važno za lastnike kmetijskih strojev
Že enkrat podaljšani rok finančnega ministrstva za predložitev letne izjave In pregleda knjižic 1967/68 ob strani lastnikov kmetijskih strojev na gorilni pogon po znižanih cenah zapade 30. aprila 1968. Vse, ki jih ta dekret zadeva, če se do omenjenega roka ne bodo javili na sedežu U.M.A., lahko zadene kazen do 300.000 lir globe.
To nedeljo 28. aprila
bo »MED BOROVCI« v Števerjanu z začetkom ob 15,30
tradicijonalno PRVOMAJSKO SLAVJE
najlepši pomladni kulturni praznik zamejskih Slovencev SODELOVALI BODO:
1. Moški zbor »M. Filej«
2. Moški zbor »Fantje izpod Grmade«
3. Oktet »Planika«
4. Folklorna skupina športnega združenja 01ympija
5. Števerjanski otroški zbor
6. štandreški muzikanti
7. Števerjanski glasbeni ansambel z mladima pevkama s točkami v narodni in moderni sestavi.
8. Priznan slovenski ansambel s Tržaškega.
Prvomajsko misel bo izrekel dr. Drago Štoka iz Trsta.
SLOVENCI! Letos poteka petnajsto leto, kar se zbiramo med Borovci na tem pomladnem prazniku. To je izraz ljubezni do lepe slovenske pesmi in besede. Zato vas vabimo, da vsi prihitite ta dan v Števerjan. Poleg kulturne »hrane« bo poskrbljeno tudi za dobro briško kapljico in domače pečene peteline.
V primeru dežja bo prireditev v Katoliškem domu v Gorici ob 16. uri.
PRIREDITEV ORGANIZIRA SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »F. B. SEDEJ« IZ ŠTEVERJANA
PRVOMAJSKI PRAZNIK V BAZOVICI 1. maj 1968
na igrišču Slomškovega doma Popoldanski spored ob 16. uri: glasbeni ansambel iz Ljubljane
BENEŠKI FANTJE; humorist Keber; pevski zbor »Lipa« ; govor.
Večerni spored ob 20. uri: prosta zabava Ob veselih zvokih Beneških fantov.
BOGAT SREČOLOV. ZA JEDAČO IN PIJAČO DOBRO PRESKRBLJENO.
V primeru slabega vremena bo popoldanski spored v kino dvorani in sicer ob 16. in 18. uri, večerni spored pa ob 20h v Slomškovem domu.